Post on 18-Jan-2020
transcript
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA
Diplomski projekt
ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA IN
TVEGANJ ITALIJANSKEGA TRGA
THE ANALYSIS OF THE ITALIAN MARKET'S
BUSINESS ENVIRONMENT AND RISKS
Kandidatka: Anuška Brglez
Študijski program: Poslovna ekonomija
Študijska usmeritev: Mednarodno poslovanje
Mentorica: dr. Romana Korez Vide, docentka
Jezikovno pregledala: Tatjana Hren Dizdarević, prof. slovenščine
Študijsko leto: 2015/2016
Maribor, oktober 2016
POVZETEK
Če podjetje želi osvojiti trg tuje države, mora najprej izdelati analizo poslovnega okolja
izbrane države. V diplomskem seminarju smo analizirali poslovno okolje Italije. Preučili
smo dimenzije negospodarskega, gospodarskega in tržnega okolja, prednosti in
nevarnosti, ki jih lahko pričakujemo, ter poslovna tveganja. Analizirali smo tudi panogo
gumarske industrije v Italiji.
Italija se sooča s problemom korupcije, počasnimi sodnimi postopki in z neporavnanimi
terjatvami, ki za podjetja predstavljajo velika tveganja. Hkrati je Italija zelo privlačen trg
za proizvajalce tehničnih izdelkov iz gume, saj je vodilni izvoznik strojne mehanizacije.
Analitiki napovedujejo tudi rast proizvodnje avtomobilske industrije, ki je eden izmed
ključnih kupcev izdelkov iz gume.
Ključne besede: analiza tujega poslovnega okolja, poslovno okolje, poslovno tveganje,
dimenzije poslovnega okolja, proizvodi iz gume.
ABSTRACT
If a company wants to win a foreign country's market, it first needs to make a business
market analysis of the chosen country. Our diploma seminar focuses on the analysis of
the business environment in Italy. We have studied the dimensions of non-economic,
economic and market environment; advantages and threats we can expect as well as
business risks. We have analysed the rubber industry in Italy.
Italy is faced with problems of corruption, slow judicial processes and outstanding debts
that present high risks for companies. At the same time Italy is very attractive market for
manufacturers of technical rubber products, since it is the lead exporter of machinery.
Analytics are also predicting growth of the automobile production industry, which is one
of the key customers of rubber products.
Key words: foreign business environment analysis, business environment, business risk,
business environment dimensions, rubber products.
i
Kazalo
1 UVOD ........................................................................................................................ 1
1.1 Opredelitev področja in opis problema .............................................................. 1
1.2 Namen, cilji in hipoteze ..................................................................................... 1
1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ................................................................... 2
1.4 Uporabljene metode raziskovanja ..................................................................... 2
2 VSEBINA IN POMEN ANALIZE POSLOVNEGA OKOLJA IN TVEGANJ
TUJEGA TRGA ............................................................................................................... 4
2.1 Poslovno okolje .................................................................................................. 4
2.1.1 Negospodarsko okolje ................................................................................. 4
2.1.1.1 Politično okolje ....................................................................................... 4
2.1.1.2 Pravno okolje .......................................................................................... 6
2.1.1.3 Kulturno-socialno okolje ......................................................................... 6
2.1.1.4 Geografsko okolje ................................................................................... 8
2.1.1.5 Tehnološko in informacijsko okolje........................................................ 8
2.1.1.6 Energetsko okolje .................................................................................... 8
2.1.1.7 Naravno okolje ........................................................................................ 8
2.1.2 Gospodarsko okolje .................................................................................... 8
2.1.3 Tržno okolje ................................................................................................ 9
2.1.4 Druge dimenzije poslovnega okolja ......................................................... 10
2.2 Poslovna tveganja ............................................................................................. 10
2.2.1 Splošna tržna tveganja .............................................................................. 11
2.2.2 Politična tveganja ...................................................................................... 11
2.2.3 Komercialna tveganja ............................................................................... 12
2.3 Pomen analize poslovnega okolja in tveganj tujega trga ................................. 12
3 ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA IN TVEGANJ ITALIJANSKEGA TRGA 14
3.1 Negospodarsko okolje ...................................................................................... 14
3.1.1 Politično okolje ......................................................................................... 14
3.1.2 Pravno okolje ............................................................................................ 16
3.1.3 Kulturno-socialno okolje .......................................................................... 17
3.1.4 Geografsko okolje ..................................................................................... 20
3.1.5 Tehnološko-informacijsko okolje ............................................................. 20
3.1.6 Energetsko okolje ..................................................................................... 21
3.1.7 Naravno okolje .......................................................................................... 22
3.2. Gospodarsko okolje ............................................................................................. 22
3.3. Tržno okolje ......................................................................................................... 29
3.4. Poslovna tveganja ................................................................................................ 32
ii
3.5 Panoga gumarske industrije v Italiji ...................................................................... 33
4 SKLEP...................................................................................................................... 36
iii
Kazalo slik
Slika 1: Patenti po sektorju, v odstotkih ......................................................................... 21
Slika 2: Blagovna menjava med Slovenijo in Italijo, od leta 2010 do leta 2016 ............ 24
Slika 3: Devizne rezerve (v mio €) ................................................................................. 25
Slika 4: Obrestna mera, Italija (v obdobju od leta 2006 do leta 2016, v odstotkih) ....... 25
Slika 5: Tekoči račun plačilne bilance Italije (v obdobju od leta 2010 do 2016, v
milijardah EUR) .............................................................................................................. 26
Slika 6: Stopnja rasti BDP .............................................................................................. 27
Slika 7: Tuje neposredne investicije v Italiji (od julija 2015 do aprila 2016) ................ 27
Slika 8: Gibanje brezposelnosti v Italiji v obdobju od leta 1990 do leta 2012 (v odstotkih)
........................................................................................................................................ 28
Slika 9: BDP na prebivalca, usklajen s pariteto kupne moči (PPP) ................................ 29
Slika 10: BDP na prebivalca, usklajen s stopnjo kupne moči (PPP), v mednarodne dolarje;
primerjava Italije in Slovenije ......................................................................................... 30
Slika 11: Uvoz Italije iz Slovenije v letu 2015 (v odstotkih) .......................................... 33
Slika 12: Uvoz proizvodov iz gume, plastike in nekovine od julija 2015 do junija 2016 (v
mio €) .............................................................................................................................. 34
Kazalo tabel
Tabela 1: Proizvodi iz gume v 000 tonah ....................................................................... 34
Tabela 2: Vrednost proizvodnje gumenih, plastičnih in ostalih nekovinskih mineralnih
proizvodov (v mio €) ...................................................................................................... 34
1
1 UVOD
1.1 Opredelitev področja in opis problema
Vsako podjetje teži k rasti. Zaradi tega mnoga podjetja tržni delež poskušajo povečati s
prodorom na tuje trge. Da bi uspešno prodrli na nov trg, morajo poznati poslovno okolje
posamezne države, v kateri želijo povečati svojo tržno moč.
Kot navaja Šenk Ileršičeva (2013, str. 119), so dejavniki tujega okolja spremenljivke, ki
jih ne moremo nadzirati. Analiza poslovnega okolja pomaga zmanjšati posamezna
tveganja, saj poznavanje morebitnih ovir, ki so prisotne na trgu, povečajo možnost
uspeha. Podjetje lahko na tak način predvidi obnašanje posameznih tržnih subjektov.
Lastnosti elementov poslovnega okolja se od države do države razlikujejo in so velikega
pomena za predvidljivost tveganj ter priložnosti.
Del analize smo posvetili panogi gumarske industrije, predvsem proizvodnji tehničnih
izdelkov iz gume, ki so namenjeni transportni ter strojni industriji, saj nas to področje,
zaradi zaposlitve v tej panogi, posebej zanima. Italija je glede na geografsko lego,
članstvo v EU, industrijo prevoznih sredstev in strojno industrijo, ki je vodilna sila
italijanskega proizvodnega sektorja, zelo privlačna za širitev trga ter s tem povezano
rastjo podjetja. Proizvodnja transportnih sredstev, kot so cestna in tirna vozila ter
strojegradnja, zahteva dele, ki so iz gume, kar za podjetja iz te panoge predstavlja
prodajne priložnosti. Glede na potrebe sektorjev, katerih proizvod za svoje delovanje
zahteva proizvode iz gume, je Italija trg, ki ga je smiselno analizirati.
1.2 Namen, cilji in hipoteze
Namen diplomskega seminarja je analiza dimenzij poslovnega okolja Italije, in sicer
zaradi potencialnega vstopa slovenskih podjetij na ta trg. Pomembna je preučitev tveganj
in priložnosti, ki so pomembne za uspeh ali neuspeh osvajanja tržišča za tehnične izdelke
iz gume, ki so namenjeni transportni ter strojni industriji. Glede na izbiro za nas
pomembnih indikatorjev lahko izvedemo različne analize poslovnega okolja. PEST
analiza, ki zajema analizo političnega, ekonomskega, socialno-kulturnega in
tehnološkega okolja, je nujna, če vstopamo na tuj trg, saj nam omogoča poznavanje
makroekonomskih razmer, ki predstavljajo splošno stabilnost okolja in vplivajo na
poslovanje. Lahko jo razširimo na PESTLE analizo, če analiziramo še pravne in okoljske
dejavnike tega trga. Analiza zunanjih dejavnikov je ključna za oblikovanje dolgoročnih
strategij (Kos, 2011). Ker poznavanje makroekonomskih razmer ni dovolj za uspešen
vstop podjetja na trg, je smotrno izvesti še analizo skladnosti s Porterjevim modelom petih
silnic, s katero podrobneje analiziramo panogo ter stopnjo privlačnosti panoge. Analiza
mikro okolja po Porterju zajema analizo panožne konkurence, možnost pojava
substitutov, pogajalsko moč kupcev in dobaviteljev ter vstopne ovire v panogo. Podjetju
omogoči pripravo ustrezne strategije, da si zagotovi tržni delež in si pridobi potrebne
informacije za zmožnost konkuriranja (Kos, 2007).
2
Cilji diplomskega seminarja so:
● opredeliti vsebino in pomen analize poslovnega okolja tujega trga;
● opredeliti vrste poslovnih tveganj tujega trga;
● analizirati dimenzije poslovnega okolja italijanskega trga s ciljem ugotavljanja
poslovnih oz. prodajnih priložnosti;
● analizirati poslovna tveganja italijanskega trga;
● izoblikovati ključne ugotovitve o poslovnem okolju in tveganjih italijanskega trga.
Hipoteze
H 1: Zaradi članstva v EU je poslovno okolje Italije za slovenska podjetja bolj
predvidljivo, poslovna tveganja pa so nižja.
H 2: Italija je zaradi geografske lege, ki omogoča različne načine transporta, privlačen trg
za slovenska podjetja.
H 3: Italija je zaradi razvite strojne in transportne industrije zelo privlačen trg za podjetja,
ki proizvajajo tehnične proizvode iz gume.
1.3 Predpostavke in omejitve raziskave
Predpostavljamo:
● analiza poslovnega okolja in tveganj tujega trga je pomembna za uspešen vstop
podjetja na tuji trg;
● severni del Italije je zaradi večje industrijske razvitosti privlačnejši kot južni, ruralni
del;
● strojna in transportna industrija bosta ostala še naprej pomembna segmenta italijanske
industrije.
Omejitve:
● omejeni smo bili z razpoložljivimi viri o italijanskem trgu, ki so pretežno v
italijanskem jeziku, ki ga ne razumemo;
● v empirični analizi smo bili omejeni s spletnimi viri, posledično so lahko bili
pridobljeni podatki manj kakovostni;
● v empirični analizi privlačnosti italijanskega trga za proizvajalce izdelkov iz gume smo
se osredotočili na kupce in konkurente tehničnih izdelkov iz gume za transportno ter
strojno industrijo.
1.4 Uporabljene metode raziskovanja
Diplomski seminar je makroekonomska raziskava, saj analiziramo poslovno okolje
države. V raziskavi smo uporabili različno tujo in domačo knjižno ter spletno literaturo.
Raziskava temelji na sekundarnih podatkih.
V raziskavi smo uporabili naslednje metode raziskovanja:
z metodo kompilacije smo povzemali stališča drugih avtorjev, s ciljem oblikovanja
lastnih ugotovitev;
deskriptivno metodo smo uporabili za opis elementov poslovnega okolja Italije;
3
s pomočjo metode komparacije smo ugotovili relevantne razlike in podobnosti, ki so
pomembne za osvajanje tržišča Italije;
za povezavo ugotovitev smo uporabili metodo sinteze.
4
2 VSEBINA IN POMEN ANALIZE POSLOVNEGA
OKOLJA IN TVEGANJ TUJEGA TRGA
2.1 Poslovno okolje
Mednarodno poslovno okolje je sestavljeno iz makro in mikro elementov okolja, ki
neposredno ter posredno vplivajo na poslovanje podjetja na trgu. Elementi makro okolja
tvorijo negospodarsko, gospodarsko in tržno okolje podjetja, na katere ne moremo
vplivati, lahko se le prilagodimo. Mikro elementi tvorijo interno okolje podjetja, to je
notranje okolje, na katerega lahko vplivamo (Dubrovski, 2013, str. 157–158).
2.1.1 Negospodarsko okolje
Negospodarsko okolje zajema ovire ali vzpodbude, ki morajo pokazati pozitivne
možnosti delovanja podjetja, ki na izbrani način vstopa na željeni trg (Dubrovski, 2013,
str. 158).
2.1.1.1 Politično okolje
V okviru političnega okolja proučujemo politični sistem tujega trga, ki lahko predstavlja
veliko oviro za vstop na določen trg. S sestavinami političnega okolja se moramo
podrobneje seznaniti in tako spoznati značilnosti, ki bodo vplivale na poslovanje podjetja
ob vstopu na trg. Politično okolje predstavlja uradne in formalno objavljene inštrumente,
s katerimi usmerja tokove zunanje trgovine ter zaščite nacionalnega trga (Dubrovski,
2013, str. 159).
Po Dubrovskem (2013, str. 159) politično okolje sestavljajo naslednje prvine,
predstavljene v nadaljevanju.
a) Politični sistem
Politični sistem je razmerje med državno oblastjo in prebivalstvom države. Je medsebojna
povezava družbenih odnosov, norm in institucij, ki oblikujejo javno oblast ter položaj
oblasti v družbi. Osnovni elementi političnega sistema so vsi organi politične oblasti
(parlament, vlada, deloma tudi lokalni organi oblasti), institucije (politične stranke, lobiji)
in odnosi, s pomočjo katerih družba uresničuje svoj vpliv na oblast, način oblikovanja
politične oblasti (volitve, imenovanja) in ostali kanali vplivanja na oblast (množični
mediji) (Kovač, 2010, str. 30–31).
b) Ekonomski sistem
Poznamo tri oblike ekonomskega sistema, in sicer:
kapitalizem (v tržnem gospodarstvu so viri alocirani po povpraševanju; večina
virov je v zasebnem lastništvu);
socializem (vlada v centralno-planskem gospodarstvu načrtno odloča o
proizvodnji in porabi virov; večina virov je v državnem lastništvu);
mešano gospodarstvo (zasebno in državno lastništvo virov ter vplivanje države
na gospodarstvo) (Kenda, 2001, str.86–87).
c) Ideologija
Ideologija pomeni način razmišljanja določene družbe in njenih institucij. Pomaga nam
razumeti vlogo države in vlade, cilje poslovnih aktivnosti, strukturo avtoritete v podjetjih
5
in njen odnos do delavcev. Sestavljena je iz stališč in mnenj o vrednotah, s katerimi
družba opravičuje ter ohranja zakonitost nalog in dejanj, ki jih izvajajo institucije (Jurše,
1999, str.45).
d) Vladni nadzor nad premoženjem Z nacionalizacijo, s prevzemanjem zasebnega premoženja, država zagotavlja dotok v
proračun; preprečuje bankrot podjetij na pomembnih segmentih; omogoča programe, ki
so v interesu države; zagotavlja gospodarski in politični nadzor ter omejuje vpliv nad
subjekti; zagotavlja osnovne dobrine vsem državljanom ter koordinira posle za
pospeševanje gospodarskega razvoja.
Privatizacija se izvaja s prodajo vladnega premoženja zasebnemu lastniku ali pa s
pogodbenim upravljanjem državnega premoženja zasebniku. Interesi države so drugačni
od interesov zasebnih lastnikov, zato državna podjetja velikokrat ne dosegajo željenih in
možnih rezultatov. Na vodenje državnih podjetij vpliva tudi postavitev vodstva podjetja
zaradi političnih teženj, ki pogosto ni sposobno učinkovitega vodenja (Kenda, 2001, str.
87–88).
e) Sodelovanje med državo in podjetji
Država s posebnimi ukrepi in aktivnostmi krepi svoj interes v nacionalnih podjetjih, da v
njih doseže večjo učinkovitost (Kenda, 2001, str. 88). Z različnimi razpisi in
subvencijami, kot nepovratnimi sredstvi, država želi okrepiti razvoj podjetništva in
izboljšati gospodarsko rast. Z ustanovitvijo raznih podjetniških skladov in državnih
agencij vzpodbuja ter financira izobraževanje kadrov v podjetjih in ekološke izboljšave
za bolj naravi prijazno delovanje v podjetjih (Kaučič, 2010, str. 16–17).
f) Odnos vlade do tujih podjetij in izdelkov
Za podjetje, ki želi vstopiti na trg tuje države, je zelo pomembno poznavanje odnosa
oblasti do tujih podjetij in izdelkov. Oblast je lahko naklonjena vstopu podjetij iz tujine,
kar se kaže v davčnih olajšavah, v zaščiti pred konkurenco, v odobravanju izjemnih
uvoznih kontigentov itd., ali pa ima odklonilen odnos, ki se izraža v omejevanju cen,
razlastitvah in ostalih ovirah (Dubrovski, 2000, str.57).
g) Prenos dobička
Zaradi vedno večjega pretoka kapitala je uporaba različnih mednarodnih pogodb, ki se
vežejo na davčno področje, vedno bolj pomembna. Davčne ovire se pri mednarodnem
poslovanju in naložbah rešujejo z mednarodnimi pogodbami o izogibanju dvojnega
obdavčevanja dohodka in premoženja, ki prav tako zmanjšujejo možnost davčnih utaj in
odpravljajo dvojno obdavčevanje, povečujejo varnost davčnih zavezancev, preko
izmenjave informacij omogočajo nadzor nad dohodki poslovnih subjektov ter omogočajo
reševanje davčnih sporov.
Interesi davčnih subjektov, ki mednarodno poslujejo, se uresničujejo z bilateralnimi
davčnimi sporazumi. Obdavčitev po svetovnem dohodku temelji na obdavčenju ne glede
na državo, kjer je dohodek dosežen. Pri vseh transakcijah je med osebami potrebno
uporabljati nevtralne prenosne oziroma tržne cene. Nevtralna prenosna cena je cena, po
kateri si poslovni subjekti med sabo zaračunavajo določene izdelke ali storitve
(Ministrstvo za finance, 2014).
6
h) Valutna razmerja
Spremembe tečajev valut povzročijo težave, predvsem pri naložbah, s katerimi subjekti
poslujejo in je njihova vrednost izražena v tuji valuti. Donos je tako odvisen od vrste in
narave finančnega instrumenta ter od gibanja menjalnega tečaja tuje valute v primerjavi
z vlagateljevo domačo valuto. Sprememba menjalnega tečaja je lahko pozitivna, donos,
ali negativna, izguba (Vlagatelj ATVP , 2016b).
i) Uvozno-izvozne omejitve
Največkrat države uvoz oz. izvoz omejujejo z različnimi omejitvami, saj na ta način
zavarujejo svoje gospodarstvo. Najobičajnejša omejitev je carina; denarna dajatev, ki jo
predpiše uvozna država zaradi zaščite domačih proizvajalcev ali proračunskega prihodka
(Dubrovski, 2006, str. 125–126). Država lahko domače gospodarstvo zaščiti tudi z
instrumenti necarinske zaščite, ki so povezane s ceno; s tehničnimi standardi, z normami
in s predpisi; z omejitvami postopka carinjenja in drugimi administrativnimi omejitvami;
z udeležbo države v mednarodni trgovini ter z diskriminatornimi prevoznimi
pristojbinami (Dubrovski, 2006, str. 131–133).
2.1.1.2 Pravno okolje
Pravno okolje določa pravni sistem, ki se od države do države razlikuje. To se kaže po
vsebini in ureditvi (Izvozno okno, 2015). Podjetje mora spoštovati pravila in delovati
tako, kot predpisujejo pravni predpisi države. Imeti mora pravno zahtevane splošne akte,
spoštovati mora pravila določene panoge in davčne zakonodaje, zelo dobro mora poznati
zakonsko ureditev, predvsem mora imeti licence, dovoljenja in zahtevana potrdila
(Karlovšek, 2015). Zakonodaja vpliva na izvajanje dovoljenih aktivnosti oz. določa
nedovoljene aktivnosti. Vpliva na način izvajanja določenih poslovnih aktivnosti, kot so
uvoz, izvoz, investiranje, mednarodni prevozi blaga itd. Pomembna je tudi zaščita
patentov in trgovskih oznak. Narodno gospodarstvo v okviru mednarodnega pravnega
okolja ureja pravice, odgovornost in obveznost prenosa pravic lastnine ter razpolaganje z
blagom in razreševanje sporov poslovanja z mednarodnimi sporazumi ter pogodbami. S
predpisi se ureja tudi zaščita industrijske lastnine (Jurše, 1999, str. 49–50).
2.1.1.3 Kulturno-socialno okolje
Pri kulturno-socialnem okolju gre za neuradne značilnosti trgov, ki so neposredno
povezane s potrošnikom (Dubrovski, 2013, str. 169). Za večjo konkurenčnost in
uspešnost poslovanja je izrednega pomena poznavanje tradicij, poslovnih običajev,
navad, vrednot ter tujih jezikov, saj lahko le na tak način učinkovito komuniciramo s
svojimi poslovnimi partnerji (Ileršič, 2013, str. 132). Pri poslovnih pogajanjih je poleg
verbalne komunikacije pomembna še neverbalna, kjer pride do izraza razumevanje
medkulturnih razlik (Jurše, 1999, str. 73). V mednarodnem poslovanju prihaja do
akulturacije, do mešanja kultur (Dubrovski, 2013, str. 172–173). Kulturo naroda, kjer bi
radi poslovali, je potrebno spoznati, se ji prilagoditi in jo razumeti.
Pomembni elementi kulturnega okolja so po Kendi predstavljeni v nadaljevanju (2001,
str. 90).
a) Jezik
S poznavanjem jezika razumemo kulturo naroda. Omogoča nam dostop do prebivalstva
in nam omogoča razumevanje ter opažanje podrobnosti v pogovoru (Kenda, 2001, str.
92). Znanje jezika nas dvigne iz povprečja in poveča konkurenčnost podjetja. Prav tako
7
podjetju omogoča obvladovanje medkulturnih razlik pri mednarodnem poslovanju in
pravi odnos do kulture države ter njenih odjemalcev (Ileršič, 2013, str. 145–147).
b) Religija
Vera oblikuje odnos do dela, potrošnje, odgovornosti, načrtovanja prihodnosti,
varčevanja in investiranja. Vpliva na proizvodnjo in potrošnjo ter na način življenja
(Kenda, 2001, str. 93).
Religija vpliva na stališča do materialnih dobrin in njihovo uporabo ali celo prepoved
uporabe določenih dobrin. Propagandna tematika, izbira fraz, besed in simbolov je
odvisna od vrednot ter stališč religije (Jurše, 1999, str. 72–73).
c) Vrednote in prepričanja
Vrednote so mišljenja, kaj je prav in kaj narobe (Inštitut za slovenski jezik Frana
Ramovša, 2016d). Prepričanje pomeni sprejemanje neke ideje na temelju vere, razuma
ali izkušenj (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 2016e). Stališča in vrednote imajo
vpliv na vedenje potrošnikov, na promocijska sporočila ter na način propagiranja izdelkov
(Jurše, 1999, str. 73).
d) Običaji in navade
Običaj je dejanje, ki se v ustaljeni obliki ponavlja iz roda v rod ali ob določenih
dejavnostih oziroma dogajanjih (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovška, 2016a).
Navada je dejanje na posameznih področjih človekove dejavnosti, ki zaradi ponavljanja
dobi ustaljeno obliko (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovška, 2016b). Šege in običaji
se nanašajo na način obnašanja v določeni družbi. So pomembni za odločitve o načinu
propagiranja in promoviranja izdelkov in storitev ter v tržnem obnašanju. Vplivajo na
poslovanje podjetij in na poslovna pogajanja (Kenda, 2001, str. 95).
e) Estetika
Nanaša se na ideje, ki so povezane z lepoto, dobrim okusom, umetnostjo, barvami in
oblikami (Jurše, 1999, str. 69).
f) Izobraževanje
Na socializacijo imata pomemben vpliv izobrazba in stopnja pismenosti. Izobrazbena
raven je za trženje pomembna zaradi izbire sredstev in medijev tržnega komuniciranja, ki
sta odvisna od razpoložljivosti le-teh v določeni državi in možnosti prenosa propagandnih
sporočil ciljni skupini. Prav tako je možnost zaposlitve kadra odvisna od ravni strokovne
usposobljenosti (Jurše, 1999, str.71).
g) Družbena in družinska struktura
Družbena struktura postavlja osnovna pravila obnašanja v neki družbi, njena pravila
obnašanja med družbenimi sloji in možnost prehajanja iz ene skupine v drugo. Pomemben
je način delovanja in odločanja (kolektivizem ali individualizem) pri poslovanju ter vpliv
družine kot institucije (širša ali ožja družina) na poslovanje, ki se od države do države
razlikuje (Kenda, 2001, str. 91).
h) Materialna kultura
Pomeni pridobitne dejavnosti človeka, gospodarsko delovanje, ki je vir preživljanja
posameznika oziroma skupine ljudi (Jurše, 1999, str. 68). Materialna kultura je
sestavljena iz gospodarske infrastrukture (transportna infrastruktura, komunikacije in
energetske zmogljivosti), socialne infrastrukture (zdravstveni sistem, stanovanjske
8
gradnje in izobraževalni sistem) ter iz finančne infrastrukture (bančne, finančne in
zavarovalniške storitve). Stanje materialne kulture v veliki meri vpliva na odločitve pri
uvajanju izdelkov na trg, na uspeh in promoviranje le-teh (Kenda, 2001, str. 95).
i) Tihi jezik mednarodnega poslovnega komuniciranja
Je eden bistvenih sestavin kulturno-socialnega okolja. Sem uvrščamo jezik časa, jezik
sporazuma, jezik pogajanja, jezik prostora, jezik vere in praznoverja, jezik daril ter barv,
jezik prijateljstva. Gre za različnost stališč in izražanj posameznikov iz različnih okolij
(Dubrovski, 2013, str. 171).
2.1.1.4 Geografsko okolje
Geografski dejavniki imajo velik vpliv na poslovanje, saj vplivajo na odločitve o kraju
poslovanja, na stroške poslovanja, na težavnost prilagajanja ter nenazadnje tudi na tržno
obnašanje porabnikov (Ileršič, 2013, str. 127). Sestavljajo ga topografske značilnosti,
demografske značilnosti, podnebne značilnosti in infrastruktura tujega trga (Dubrovski,
2000, str.63).
2.1.1.5 Tehnološko in informacijsko okolje
Tehnološko okolje je povezano s standardi in strategijami tehnološkega razvoja, z
možnostjo prenosa tehnologij, z licenčnimi sporazumi, z dostopnostjo kadrov, s številom
patentov na prebivalstvo ter z inovacijami (Kos, 2011). V okviru informacijskega okolja
nas zanimajo dejavniki informacijsko-komunikacijske tehnologije in njihova dostopnost
(Ileršič, 2013, str. 128).
2.1.1.6 Energetsko okolje
Energetsko okolje je za nas zanimivo, če proizvajamo energetsko intenzivne izdelke ali
pa uporaba določenega izdelka potrebuje energetsko infrastrukturo (Dubrovski, 2013,
str.176).
Energetsko infrastrukturo sestavljajo objekti, naprave in omrežja za proizvodnjo ter
prenos električne energije in zemeljskega plina ter distribucijo električne energije (Služba
vlade RS za zakonodajo, 2015).
2.1.1.7 Naravno okolje
Nacionalna gospodarstva se vedno bolj zavedajo pomena zaščite okolja. Zato sprejemajo
različne predpise in zakone o zaščiti okolja, da se poslovanje gospodarskih subjektov
prilagaja okolju ter ne ruši ekosistema. Prilagajanje izdelka predpisom in ekološkim
standardom lahko v posamezni državi poveča konkurenčnost, saj je zaradi tega izdelek
za porabnike lahko privlačnejši. Skrb za okolje odpira nove možnosti za podjetja, saj se
s tem odpira trg za rešitve, ki so povezane z onesnaževanjem. Z ekologijo se spodbuja
razvoj novih čistejših postopkov v proizvodnji; inovacij, povezanih z embaliranjem
izdelkov, kot je razgradljiva embalaža; čistilne naprave za različne namene in recikliranje
izdelkov ter ponovna uporaba surovin (Dubrovski, 2000, str. 63–64).
2.1.2 Gospodarsko okolje
Gospodarsko okolje je sestavljeno iz ekonomskega sistema in strukture države ter
zunanjetrgovinske politike (Ileršič, 2013, str. 125).
9
Dejavniki ekonomskega sistema, ki nam pokažejo stopnjo gospodarske razvitosti
posameznega narodnega gospodarstva, so po Šenk Ileršičevi predstavljeni v nadaljevanju
(2013, str.125–126).
a) Zunanjetrgovinska politika
Zunanjetrgovinsko politiko zajemajo bilateralni in multilateralni sporazumi ter pogodbe,
s katerimi so določene možnosti izvoza blaga, storitev, tehnologije in kapitala ter carinska
in necarinska zaščita. Sporazumi in pogodbe lahko postavljajo določene izdelke v
ugodnejši položaj ali pa jim onemogočajo nastop na trgu (Dubrovski, 2013, str.141).
b) Monetarna politika
Monetarna politika je v povezavi z zunanjo vrednostjo denarja, ki se z uporabo
monetarnih inštrumentov lahko spreminja, to je politika urejanja vrednosti domače valute.
Ukrepi monetarne politike zajemajo devalvacijo (zmanjšanje vrednosti domače valute v
primerjavi s tujo), revalvacijo (povečanje vrednosti domače valute v primerjavi s tujo),
notranjo in zunanjo zamenljivost domače valute za tujo ter zamenljivost za tekoče in
kapitalske transakcije (Dubrovski, 2006, str. 142).
c) Gospodarska struktura
Struktura gospodarstva nam pokaže osnovne ekonomske kazalce narodnega gospodarstva
(BDP, BDP na prebivalca, obseg naložb, stopnja inflacije, proizvodnja energije, stopnja
nezaposlenosti, izobrazbena struktura prebivalstva), iz katerih lahko ocenimo ugodnosti
oziroma neugodnosti določenega trga (Dubrovski, 2006, str. 142–143).
d) Zunanjetrgovinska struktura
Prikaže stanje zunanjetrgovinske bilance, ki nam pove stopnjo pokritja uvoza z izvozom,
blagovno strukturo izvoza in uvoza, regionalne strukture uvoza ter izvoza, stopnjo
samooskrbe trga in tržni obseg (Dubrovski, 2013, str. 186).
e) Članstvo v mednarodnih integracijah
Ekonomske integracije olajšujejo in dajejo vzpodbudo trgovanju znotraj integracijskega
okolja. Z različnimi integracijami se zmanjšujejo ali odpravijo ovire za pretok kapitala,
ljudi in izdelkov. Postavijo se skupna pravila za poslovanje in standardi za izdelke, ki
prihajajo iz držav nečlanic. Prednosti članstva so v dinamičnem in hitrejšem pretoku
blaga in storitev ter kapitala, ki ima za posledico večjo ekonomsko in politično varnost,
izkoriščanje posebnih priložnosti, zagotavljanje hitrejše gospodarske rasti in hitrejši
razvoj (Dubrovski, 2006, str. 137–141).
2.1.3 Tržno okolje
Podjetja se ob vstopu na izbran trg srečajo z ovirami ali vzpodbudami, ki trg sestavljajo
(Dubrovski, 2013, str. 190).
Elementi tržnega okolja so po Šenk Ileršičevi predstavljeni v nadaljevanju (2013, str.
125).
a) Pravno-zakonodajne razmere
Trgovinsko-pravne in zakonodajne razmere določajo pogoje za naložbe, kupne pogodbe,
uporabe inštrumentov izvoznega marketinga, distribucijo izdelkov, politiko cen. Predpisi
za zaščito intelektualne, umetniške in industrijske lastnine se razlikujejo od države do
države (Dubrovski, 2013, str. 191–192).
10
b) Konkurenca
V okviru konkurence nas zanima, kdo so naši konkurenti, kakšni so njihovi tržni deleži,
katere so njihove konkurenčne prednosti (Dubrovski, 2013, str. 192).
c) Struktura distribucije
Izvoznika zanimata razvitost sistema distribucije in struktura distribucijskih kanalov
(Dubrovski, 2013, str. 192).
d) Kupna moč
Pokaže obseg izdatkov v posamezni državi, ki jih gospodinjstva in posamezniki
namenjajo za določeno vrsto izdelkov ali storitev. Indeks relativne kupne moči omogoča
primerjavo življenjskih standardov v državi (Dubrovski, 2013, str.192–193).
e) Logistično okolje
Pomembno je poznavanje geografskega položaja, sistema komuniciranja, transportnega
omrežja, prostotrgovinske in industrijske cone ter možnosti skladiščenja (Dubrovski,
2013, str. 193).
f) Informacijsko okolje
Zajema informacijske sisteme in informacijsko infrastrukturo, ki so od države do države
različno razviti. Pomembna je dosegljivost interneta, ki je pomemben pri zniževanju
stroškov in pospeši transakcijske procese (Dubrovski, 2013, str. 193).
2.1.4 Druge dimenzije poslovnega okolja
Interno okolje predstavlja zmožnost in značilnosti podjetja za vstop na mednarodni trg.
Zmožnost podjetja predstavljajo potenciali za mednarodno poslovanje in uveljavljenost
internega marketinga. Interno okolje je notranje poslovno okolje podjetja, ki zajema
kulturo podjetja (vrednote, norme in prepričanja zaposlenih; vedenje, cilje ter način dela
zaposlenih; način oblačenja zaposlenih), mednarodno naravnanost podjetja, odnos uprave
do mednarodnega poslovanja, stopnjo internacionalizacije podjetja, organizacijo
(strukturo) podjetja in možnosti razvoja posameznih področij v podjetju (Dubrovski,
2013, str. 193).
2.2 Poslovna tveganja
Tveganje je možnost, da se zaradi različnih dejavnikov pričakovan izid ne zgodi. Je vsota
dveh dejavnikov – izpostavljenosti in negotovosti (Finančni slovar, 2015a). Tveganje je
v mednarodnem poslovanju to, da zaradi nastopa nepričakovanih in pričakovanih
dogodkov, kljub vloženemu kapitalu in ustreznim metodam, ne bo dosežen ekonomski
optimalni rezultat delovanja. Rezultat tveganj je lahko izostal učinek, ki povzroči delno
škodo ali pa tudi popolno izgubo. Tveganja moramo zmanjšati tako, da ugotovimo vse
možne pričakovane in nepričakovane dogodke ter predvidimo, v kolikšnem obsegu lahko
vplivajo in s kakšnimi posledicami na učinek poslovanja ter kakšna je njihova pogostost
(Hrastelj, 1990, str. 318). Nevarnosti mednarodnega poslovanja izvirajo iz nepoznavanja
mednarodnega okolja, podcenjevanja in zanemarjanja različnosti elementov okolja in
neprilagajanja pristopov pri poslovanju z različnimi okolji (Dubrovski, 2013, str. 195).
Izvozniki morajo v primerih tveganj le-ta odpraviti ali jih vsaj znižati. Izvozna podjetja
se morajo izogibati trgom, kjer je visoko tveganje. Z razpršitvijo trgov si zagotovijo, da
niso odvisni le od enega trga; če se je le mogoče zavarovati pred tveganji in vzpostaviti
način izvoza, kjer kupec prevzame večji del tveganj (Dubrovski, 2000, str. 70).
11
Tveganje lahko prevzame tretja oseba, država ali pa ga izvoznik zavaruje pri
zavarovalnicah ali specializiranih organizacijah. Zavarovati je mogoče politična tveganja,
tveganja neplačila države, tveganja zaradi naravnih nesreč, trajno nesolventnost kupca,
neplačilo kupca, neplačilo banke po pogodbi (Dubrovski, 2013, str. 198–199).
2.2.1 Splošna tržna tveganja
Splošna tržna tveganja zajemajo:
tržno razdaljo;
konkurenco, podjetja na tujem trgu;
razlike v uporabi izdelka na tujem trgu;
jezik in kulturne razlike;
težavnost logistike in prenosa izdelka na tuji trg;
razlike v lastnostih izdelka na tujem trgu (Dubrovski, 2000, str.69);
finančno tveganje, verjetnost, da se vrednost finančnih sredstev in naložb zaradi
sprememb tržnih razmer zmanjša.
Finančno tveganje zajema valutno tveganje in obrestno tveganje. Valutno tveganje
nastane zaradi spremembe vrednosti valute, v kateri je dogovorjena cena posla (Finančni
slovar, 2015b). Finančno tveganje vključuje obrestno tveganje, spremembe tržnih
obrestnih mer in devizno tveganje, spremembo vrednosti deviz (Dubrovski, 2006, str.
199).
2.2.2 Politična tveganja
Politično tveganje je povezano z ekonomskim, s socialnim in političnim okoljem tuje
dežele. Različne bonitetne agencije ocenjujejo boniteto posameznih držav, ki pokaže
tveganje poslovanja z državo (Vlagatelj ATVP, 2016). Politično oziroma deželno
tveganje je povezano z investiranjem v tujo državo. Politična in ekonomska nestabilnost
sta lahko vzrok izgube kapitala; je pa res, da je lahko zaradi višjega tveganja višji tudi
donos kapitala (Finančni slovar, 2015c). Ocena političnega tveganja vpliva na ugled in s
tem povezanimi stroški zavarovanja tveganja (SPIRIT, 2015).
Politična tveganja zajemajo:
omejitve tuje vlade, ki se kažejo v: korupciji, nestabilnosti vlade, vključevanju
verskih in vojaških voditeljev v politiko, pogostih menjavah vlad, nestabilnem
političnem sistemu, slabih odnosih med etničnimi skupinami in ostalimi narodi;
izvozno politiko države;
nadzorovanje vrednosti tujih valut zaradi vplivanja na možnost plačila;
pomanjkljivo podpora vlade pri premagovanju izvoznih ovir;
pomankanje davčnih spodbud za izvoznike;
visoko vrednost domače valute v razmerju z valuto na izvoznem trgu;
uvoženi izdelki so podvrženi visokim carinam;
kolobocijo na področju uvoznih predpisov in postopkov;
zapletenost trgovinske dokumentacije;
prisilo uveljavitve domačega pravnega sistema v izvozu;
razlastninjenje ali zaplembo premoženja;
12
vojne, revolucije, konflikte in naravne katastrofe na tujem trgu (Dubrovski, 2013,
str. 197–199).
2.2.3 Komercialna tveganja
Izhajajo iz osebnih razlogov dolžnika, kot so:
neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti, zaradi nesolventnosti,
nelikvidnosti, stečaja ali prisilne poravnave kupca (tveganje neplačila);
podaljšana zamuda plačila;
odpoved ali razdrtje pogodbe s strani kupca;
kupec ne prevzame blaga ali dokumentov.
Komercialna tveganja se kažejo v poslovnem ugledu kupca in v njegovi boniteti (Izvozno
okno, 2015b). Zadevajo osnovno poslovanje podjetja, ki ima lahko za posledico ogroženo
likvidnost posla. Nanje lahko vplivamo, se jim izognemo ali pa tveganja zavarujemo
(Dubrovski, 2013, str. 197–199). Tveganje izbire poslovnega partnerja lahko zmanjšamo
z informiranostjo o pravnem in poslovnem položaju poslovnega partnerja ter z
razpršenostjo po več trgih. Plačilno tveganje ima velik vpliv na finančni učinek
poslovanja, zato ga izvozniki poskušajo čim bolj zmanjšati ali izničiti. Tveganje, ki
nastane zaradi neprevzema blaga, lahko izvoznik izniči z dogovorom o plačilnem
instrumentu, ki je obligacija za kupca (Dubrovski, 2013, str. 199).
2.3 Pomen analize poslovnega okolja in tveganj tujega trga
Pomen analize poslovnega okolja in tveganj tujega trga je v lažjem oblikovanju odločitev,
ki vplivajo na uspešnost poslovanja podjetja (Šuštar, 2009, str. 11). Analiza poslovnega
okolja nam omogoča oceno, kje se podjetje nahaja, pokaže nam potenciale, prednosti
podjetja in priložnosti, prikaže nam slabosti in nevarnosti, na osnovi katerih lahko
pripravimo strategijo za razvoj oziroma se podjetje lahko odzove na nastale spremembe
v ožjem in širšem okolju (PNC, 2016). Predstavlja postopno odkrivanje značilnosti
pomembnih elementov okolja (Makovec Brenčič, Hrastelj, 2003, str. 65). Analiza tveganj
na tujem trgu omogoča, da na njeni osnovi prilagodimo delovanje podjetja, da tveganja
zmanjšamo, ali pa izberemo drugi, primernejši trg, če so tveganja za podjetje previsoka
(Dubrovski, 2013, str. 195).
Podjetje, ki ima cilj mednarodno poslovati, ima pogosto že v poslovnem načrtu PEST
(Political, Economic, Social, Technological) analizo. PEST analiza je analiza
makroekonomskih razmer, ki jih podjetje želi spoznati zaradi ugotovitve splošne
stabilnosti okolja. Ker so makroekonomski dejavniki zunaj vpliva podjetja, se jim
podjetje lahko le prilagodi. PEST analiza zajema politično okolje, ekonomsko okolje,
kulturno sociološko okolje in tehnološko okolje. Če omenjenim dejavnikom PEST
analize dodamo še pravno okolje in okoljske elemente, kot so klima, vreme in odnos do
okolja, dobimo PESTLE (Political, Economic, Social, Technological, Legal,
Environmental) analizo.
S SWOT analizo (Strengths, Weaknesses, Opportunities and Threats) podjetja analizirajo
prednosti in slabosti, ki se nanašajo na notranje dejavnike podjetja, ter priložnosti in
nevarnosti, ki se nanašajo na zunanje dejavnike. Njen namen je v usmerjanju strateških
odločitev. Na notranje dejavnike podjetja imamo vpliv, saj jih lahko prilagodimo ali
13
razvijemo. Na zunanje dejavnike ne moremo vplivati, lahko se jim le prilagodimo in jih
izkoristimo v svoje dobro (Kos, 2010).
Če želimo analizirati stopnjo privlačnosti trga, uporabimo Porterjev model petih silnic, s
katerim analiziramo panožno konkurenco, pogajalsko moč kupcev, nevarnosti pojava
substitutov, pogajalsko moč dobaviteljev in vstop novih konkurentov (Ješovnik, Tibljaš,
2016).
14
3 ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA IN TVEGANJ
ITALIJANSKEGA TRGA
3.1 Negospodarsko okolje
3.1.1 Politično okolje
a) Politični sistem
Italija je parlamentarna demokratična republika z večstrankarskim sistemom (Reference,
2016).
b) Ekonomski sistem
Italija ima mešan ekonomski sistem, ki se sestoji iz kombinacije svobodnega trga in
vplivanja države. Ekonomska filozofija se bolj nagiba k kapitalizmu, saj je večji vpliv
svobodnega trga, kjer se oblikujeta povpraševanje in ponudba (Hall, 2014). Vlada v
določenih primerih poseže v gospodarstvo, z uredbami in s porabo denarja za javne
storitve, predvsem socialne (EconomicsHelp.org., 2015).
c) Vladni nadzor nad premoženjem
V Italiji sta politika in gospodarstvo tesno povezana. Država je lastnica številnih podjetij,
ki jih sestavljajo številna birokratska telesa, neodvisna javna telesa in odbori. Problem
javnega sektorja predstavljajo neproduktivnost, neučinkovitost in zlorabe v javnem
sektorju, kar vlada rešuje z reformiranjem javnega sektorja (z uvedbo novih pravil, s
kaznovanjem zlorab s takojšnjo odpovedjo zaposlitve ter z zmanjševanjem nadzora
lokalnih oblasti) (Reuters, 2016). Delovanje monopolov država ureja s številnimi zakoni
(Deloitte, 2016). Država želi privatizirati številna državna podjetja, da bi tako zmanjšala
javni dolg (The Economist, 2014).
d) Sodelovanje med vlado in podjetji
Vlada z različnimi agencijami, kot sta ICE, Italijanska trgovinska agencija (ICE, 2016),
ter Invitalia, Nacionalna agencija za spodbujanje naložb in razvoj podjetij, spodbuja
mednarodno poslovanje, uresničitev projektov in ustanavljanje podjetij (Invitalia, 2016).
e) Ideologija
Italijansko domoljubje, patriotizem, je v večji meri povezano z domačim mestom ali
regijo kot pa z državo kot celoto. Vzrok je v veliki kulturni in gospodarski raznolikosti
regij.
Najmočnejše vezi ima italijanski narod s svojo družino. Zato politiki poudarjajo lojalnost
do družine, saj le-ta predstavlja lojalnost državi (Advameg Inc., 2016c).
f) Pravna določila za poslovanje s tujino
Država spodbuja neposredne tuje investicije, saj je kot članica EU zavezana
mednarodnim pogodbam in zakonom EU. Italija je dolžna zagotoviti nacionalno
obravnavo vlagateljev s sedežem v Italiji ali v drugi članici EU. Italijanska vlada ima
pravico, ki temelji na protimonopolnih zakonih in članstvu v EU, do pregleda združitev
in prevzemov nad določenim finančnim pragom. Vlada lahko onemogoči nadaljevanje
združitve v primeru, ko je eno izmed podjetij tuje, če se ugotovi, da je bistvenega pomena
za gospodarstvo države ali v primeru, da država tujega podjetja uporablja diskriminatorne
ukrepe proti italijanskim podjetjem. Italija omejuje naložbe v pomorskem sektorju in v
15
obrambni ter letalski sektor, saj deluje v teh sektorjih Finmeccanica, ki je pod nadzorom
države (Deloitte, 2016).
Davek na dodano vrednost (DDV) se po dogovoru med članicami EU (1.4.2004)
obračuna pri dobavi (izvozu) blaga, znotraj EU, oziroma pri uvozu (pridobitvi) blaga od
države članice.
Plača se v državi članici, kjer ima prejemnik sedež in se mu prizna kot vstopni davek na
dodano vrednost. Obveznosti iz davka na dobiček imajo poslovni subjekti (kapitalske
družbe, komercialne ustanove) s sedežem v Italiji in tisti, ki nimajo sedeža v Italiji.
Davčna osnova je seštevek vseh obdavčljivih prihodkov, od katerih so odšteti vsi davčno
priznani odhodki. Stopnja obdavčitve dobička znaša 33 % davčne osnove. Davek na
dohodek obdavčuje kapitalske dohodke, zemljiške dohodke ter dohodke iz delovnih
razmerij, samostojne dejavnosti, podjetniške dejavnosti in druge obdavčljive dohodke, ki
so jih na ozemlju Republike Italije prejeli poslovni subjekti, ki nimajo stalnega
prebivališča oz. sedeža v Italiji. Na storitve so predpisani posebni davki in takse, glede
na vrsto storitev: katastrski in hipotekarni davki, koleki, taksa na državne koncesije, taksa
na borzno-posredniške dejavnosti, davek od prometa dejavnosti zavarovalnic in davek na
zabavne prireditve.
V pripravi je sprememba davčnega sistema, ki bo poenostavila postopke in zmanjšala
število taks ter direktnih davkov; prav tako bo uveljavila enotne davčne obremenitve za
storitve (Izvozno okno, 2015c). Zaradi pomanjkanja domačega tveganega kapitala vlada
spodbuja tuje naložbe z davčnimi olajšavami. Tuje lastništvo je zakonsko omejeno, pri
bankah na manj kot 5 % tujega kapitala. Predvsem država spodbuja tuje naložbe na jugu
Italije, na Siciliji, v Sardiniji in na polotoku južno od Rima, ki je manj gospodarsko razvit
(Encyclopedia, 2016).
g) Prenos dobička
Davek na dohodek pravnih oseb (IRS) obdavči dohodek poslovnih subjektov (vključno s
partnerstvi), nerezidentov, ki je bil pridobljen na območju Republike Italije.
Poslovni subjekti in partnerstva so obvezana plačati tudi regionalni davek na proizvodne
dejavnosti (IRAP), če najmanj 3 mesece vzdržujejo poslovno enoto v Italiji. Poslovni
dobiček je obdavčen, če je pridobljen čez stalno poslovno enoto v državi, kot dohodek
vseh rezidentskih podjetij. Če podjetje nima poslovne enote v Italiji, so vsi dohodki
obdavčeni posebej (Vasapoli & Associati, 2015).
h) Izvozne in uvozne omejitve
EU tvori carinsko unijo. To pomeni velik enoten trg med državami članicami, kjer promet
prenosa blaga z Italijo poteka brez carinskih omejitev (prosti pretok blaga med državami
članicami). Zaradi davkov in statistike se vodi le evidenca trgovanja z državami
članicami. Statistika menjave med članicami EU se vodi s pomočjo sistema Intrastat, kjer
se mesečno zbirajo podatki, prejeti neposredno od podjetij. Trošarinsko blago mora
spremljati trošarinski dokument, znotraj EU se gibljejo pod vodstvom odloga plačila
trošarine, torej imajo dovoljenje nadzornega urada za poslovanje z odlogom plačila
trošarine, ki se plača takrat, ko je trošarinski izdelek sproščen v uporabo (Izvozno okno,
2015d). Kot članica EU Italija prilagaja skupno trgovinsko politiko. Ker ima EU liberalen
uvozni režim, uvozna dovoljenja niso pogosta. Uvozne licence so izdane ob ustreznem
upoštevanju določb ustreznih trgovinskih sporazumov EU in glede na potrebe določene
države uvoznice (The Canadian Trade Commissioner Service, 2015). Uvozne dajatve na
16
proizvedeno blago se iz držav, ki niso članice EU, gibljejo od 5 % do 8 %, medtem ko je
uvoz surovin brez carinskih dajatev. Ostale uvozne dajatve vključujejo davek na dodano
vrednost, ki znaša od 0 % do 20 %, odvisno od davkov na proizvode in trošarine na
alkoholne pijače, tobak, sladkor ter naftne proizvode. Proizvodi iz rastlin in živali morajo
imeti posebne certifikate (Advameg, 2016b). Uvoz hrane, izdelkov iz tekstila in oblačila
je omejen s kvotami in z višjimi carinami. Nekateri uvozni izdelki so zaščiteni z
antidumpinškimi carinami. Blago v tranzitu mora imeti priloženo tranzitno
dokumentacijo (Export Entreprises S.A., 2016).
Ob izvozu ali uvozu veljajo posebne prepovedi in omejitve, ki so določene v predpisih
ter veljajo predvsem za blago, ki je zaščiteno s pravicami intelektualne lastnine; kulturno
dediščino; ogrožene prosto živeče živali in rastline; sestavine za izdelavo droge; blago z
dvojno rabo; orožje in vojaško opremo; snovi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča;
nevarne odpadke; radioaktivne materiale; surove diamante; gensko spremenjene
organizmi.
Namen omejitev in prepovedi uvoza ter izvoza je zaščita javnega reda ter varnosti,
človekovega zdravja, zaščita okolja, živalskega in rastlinskega sveta, gospodarstva ter
kulturnih dobrin (Finančna uprava RS, 2014).
Proizvodi, ki ustrezajo EU standardom, morajo imeti oznako CE, s katero proizvajalec ali
uvoznik izkazuje skladnost s standardi. Etiketa mora za vsak izdelek vsebovati podatke o
izvoru, istovetnosti, sestavi, kakovosti, ohranjanju izdelka, ki morajo biti zapisani v
italijanščini ter angleščini (The Canadian Trade Commissioner Service, 2015).
i) Korupcija
Korupcija je velik problem v Italiji, saj je uničila celo vrsto javnih uslužbencev, ki so
imeli zvezo z organiziranim kriminalom ter s podjetji. Javna naročila, predvsem
infrastruktura, predstavljajo veliko tveganje za korupcijo, saj vključujejo veliko sredstev
in podjetja izpostavljajo organiziranemu kriminalu (Business Anti-Corruption Portal,
2016).
Italijo stane korupcija letno 60 milijard Evrov ali 4 % BDP vsako leto. V Letu 2016 se je
Italija povzpela po lestvici najbolj koruptivnih držav sveta za osem mest in je na 61. mestu
od 174 držav, s 44 točkami (od 100 točk). Italijani menijo, da mora država poskrbeti za
izkoreninjenje podkupovanja, goljufij in drugih zlorab moči za zasebno korist, kar je v
Italiji stalna praksa. S sprejetjem novih zakonov so želeli pospešiti počasen pravni sistem
in preurediti zaposlovanje v javnem sektorju, da ne bi prihajalo do množičnih zlorab kot
doslej. Po mnenju Italijanov so najbolj skorumpirane institucije v državi, politične stranke
in parlament (The Local Italy, 2016).
3.1.2 Pravno okolje
Sodno oblast predstavlja Ustavno sodišče, ki presoja ustavnost državnih in regionalnih
zakonov ter zakonskih aktov. Le-to rešuje spore glede pristojnosti med ministrstvi in
upravnimi uradi vlade ter državo in regijami; presoja obtožnice, ki jih je sprožil parlament
ter presoja dopustnost referendumov o posameznih temah (Di Palma, G., Knights, F. M.,
Clark, M., Nangeroni., G., Wickham, J. C., Marino, A. J., 2016).
Parlament predstavlja zakonodajno telo. Zakon razglasi predsednik republike, ki v
primeru neustavnosti ali neprimernosti zakona le-tega vrne parlamentu v ponovno
17
odločanje. Zakon začne veljati z objavo v Gazzetta Ufficiale della Repubblica Italiana, ki
je Uradni list republike Italije.
Italijanski pravosodni sistem je sestavljen iz niza sodišč in sodnikov, ki skupaj s tožilci
pripadajo istemu civilnemu storitvenemu sektorju, in katerih položaji so zamenljivi.
Najvišje sodišče je vrhovno sodišče za pritožbe, ki je pristojno za pritožbe in daje sodbe
le na pravna vprašanja. Upravna sodišča imajo funkcijo zaščite individualnih interesov in
izvajanja nadzora ter kontrole nad javnimi sredstvi. Računska sodišča imajo funkcijo
presojanja v davčnih zadevah.
Lokalna sodišča, sodniki in odvetniki sistem pogosto zlorabljajo za dosego svojih ciljev.
Skoraj vsak lahko z denarjem ali s strokovnim znanjem zakon uporabi v svojo korist.
Pravni sistem temelji na rimskem pravu, predvsem njegovem civilnem pravu, in na
francoskem pravu (Napoleonovo pravo, ki temelji na rimskem pravu). Italijanski pravni
sistem je zapleten. Konfliktnost med zakoni, izmed katerih so mnogi nastali pred
mnogimi leti, begajo odvetnike in sodnike. EU direktive še bolj zapletajo situacijo
zapletenosti pravnega sistema. Sodišča meljejo zelo počasi, kar traja leta in leta.
Povprečni čas med obtožnico in sodbo sodišča je 10 let (Just Landed, 2016c).
3.1.3 Kulturno-socialno okolje
Italija je dežela visokokontekstne kulture, kjer je izražanje zelo pomembno. V središču
sta človek in komunikacija, kjer so poudarjene govorica telesa, barva glasu in mimika. V
ospredju so odnosi in zaupanje. Ker Italijani dojemajo čas nekoliko »ohlapno« in
fleksibilno, spadajo med polihrone kulture, za katere je značilno opravljanje več nalog
hkrati. Glede na dojemanje prostora spada med nizkoteritorialne kulture, saj ločenost
prostorov ni pomembna (Ileršič, 2013, str. 136–139).
a) Jezik
Uradni jezik Italije je italijanščina, ki jo govori 93 % prebivalstva. Približno 50 %
prebivalstva govori regionalno narečje kot materni jezik. Veliko narečij je nerazumljivih
in po mnenju jezikoslovcev predstavljajo samostojne jezike, ki niso uradno priznani. 1 %
populacije govori jezike manjšin, ladin (Dolomiti v Trentino, Južna Tirolska in Belluno),
slovenščino (Friuli-Venezia Giulia), nemščino (Alto – Adige), francoščino (Val d´Aosta),
0,2% govori albanščino (južni deli Italije, Sicilije, Calabria, Molise, Abruzzo, Campania,
Puglia, Basilicata), hrvaščino (Molise) in grščino. Katalanščino govorijo v Algheri, na
Sardiniji (0,7 % prebivalstva) (BBC, 2016).
b) Religija
Italija je krščanska dežela, saj je 88,6 % populacije rimskokatoliške vere, od katerih je
približno tretjina aktivnih vernikov. 0,6 % prebivalstva je jehovcev, 0,8 % populacije
predstavljajo ostala krščanska verstva, kot so protestantje in pravoslavni verniki. 1,3 %
prebivalstva predstavljajo budisti, muslimani in judje. Neverniki oz. ateisti predstavljajo
8,8 % prebivalstva.
Katoliška cerkev ima velik vpliv na vlado in organizacijo javnega življenja. Cerkev je še
vedno v središču italijanske družbe in politične moči, kljub zmanjšanju pomena cerkve
in njenega vpliva na državo (Just Landed, 2016d).
18
c) Družinska in družbena struktura
Obstajajo kulturne razlike v načinu življenja in vrednotah med severno Italijo, kjer ima
družina v povprečju enega ali dva otroka, ter južno Italijo, kjer imajo več kot dva otroka.
Zaradi zmanjšanja števila rojstev in povečanega števila parov brez otrok je prišlo do
upada števila povprečnih članov na družino. Zmanjšalo se je število porok in narašča
število enostarševskih družin. Razširjen tip današnje družine v Italiji je, da se član vsak
dan vozi ali pa živi nekaj časa drugje zaradi dela, kar je vzrok za različne vloge
posameznikov v sklopu družine v različnih življenjskih obdobjih, zunaj in znotraj družin.
Spreminja se vloga ženske, saj je veliko žensk neodvisnih in uspešnih pri svojem delu.
Vzrok upada porok oziroma kasnejšega poročanja parov je v izobraževanju in stroških,
ki so povezani z njim, pomankanju ekonomske neodvisnosti in nezaposlenosti. Posledice
tega se kažejo tudi v tem, da se ženske pri povprečno 30,8 letih odločijo za prvega otroka.
V primerjavi s preteklostjo ostajajo moški dlje časa pri svojih starših, čemur vzrok je tudi
ekonomska neodvisnost (Life in Italy, 2016a).
Italijanski inštitut za statistiko prebivalstvo razvršča v sistem šestih razredov socialne
strukture, ki zajemajo buržoazijo (10 % zaposlenih), srednji razred belih ovratnikov (17
% zaposlenih), urbano malo buržuazijo (10 % zaposlenih), podeželsko malo buržuazijo
(10 % zaposlenih), urbani delavski razred (37 % zaposlenih) in podeželski delavski razred
(9 % zaposlenih). Prehod iz enega socialnega razreda v drugega je zapleten in je odvisen
od sprememb poklica v strukturi. Največja mobilnost med razredi je znotraj delovnega
razreda podeželja (91,1 %) (Advameg, 2016c).
d) Vrednote in prepričanja
Italijani so neposredni, strastni ljubitelji življenja, ki ga je potrebno izkusiti in izkoristiti
na vsakem koraku. Najpomembnejši vrednoti sta zavezanost in lojalnost družini. Širša
družina preživlja skupaj vikende in praznike ter se velikokrat zbira na družinskih
srečanjih.
Eno najpomembnejših vrednot predstavlja zaupanje, vendar traja nekaj časa, da ga od
Italijanov dobiš; ko le-tega enkrat imaš, traja celo življenje. Prav tako zelo močno
spoštujejo starejše, ljudi s statusom in z avtoriteto. Spoštovanje se izraža s tonom glasu
in z nazivom (Atma Global Inc., 2013). Pomembni so ugled, odobravanje ljudi, humor,
všečnost, zanesljivost, poslovni uspeh in finančna varnost. Regionalne razlike med
severno in južno Italijo se odražajo tudi pri prepričanjih in vrednotah. Severna Italija ceni
časovno točnost, organizacijo, ekonomski uspeh, zanesljivost, medtem ko južni del ceni
predvsem prijateljstvo, prijaznost, lahkotno življenje in uživanje; ohlapnejše dojemajo
čas. Zelo pomembna sta prvi vtis in nastop, na osnovi katerih oblikujejo mnenje o
posamezniku (Depauw University, 2016).
e) Šege in običaji
Italijani imajo veliko praznovanj, kjer častijo različne svetnike, praznikov in pomembnih
dogodkov italijanske zgodovine, ki jih obeležujejo. Vsako mesto ima svoje običaje,
praznike in zavetnike, ki izvirajo iz verske in zgodovinske tradicije. Tradicijo obedovanja,
jemljejo zelo resno, saj imajo 1–2 uri odmora zanj, prav tako se večina trgovin ob 12. uri
zapre in ponovno odpre ob 14. uri. Trg (piazza) predstavlja središče kulturnega in
socialnega druženja (Compare Infobase Ltd., 2016). Italijani so pridni delavci, vendar se
znajo tudi sprostiti. Tipični delovni čas traja od 8. do 13. ure in 15. do 19. ure, od
ponedeljka do petka. Večina ljudi dela še v soboto, nedelja pa je čas za počitek. Druženje
v gostiščih in glasbeni festivali jim omogočajo interakcijo z drugimi, ki jim je zelo
pomembna (Depauw University, 2016).
19
f) Izobraževanje
Izobraževanje, ki ga financira država, je dostopno vsem državljanom Italije. Javne
izobraževalne institucije dopolnjujejo zasebne. Šolstvo v veliki meri temelji na
teoretičnem znanju, premalo pa na praktičnem usposabljanju in delovanju
(Understandingitaly, 2010).
g) Estetika
Pri Italijanih je zelo cenjena estetika oziroma lepota na vseh ravneh življenja, od
umetnosti do poslovanja. Lepoto vidijo v vseh stvareh in veliko pozornosti namenjajo
malenkostim. Estetika se kaže v oblačenju, v izbiri daril, arhitekturi, literaturi, umetnosti
in načinu življenja (Atma Global Inc., 2013).
h) Materialna kultura
Italija ima učinkovito in sodobno infrastrukturo, saj je celoten polotok povezan s širšim
sistemom železnic, avtocest, letališč in pristanišč, ki so ključni element prometnega
sistema. Cestna transportna infrastruktura se redno izboljšuje in vzdržuje, saj se večino
blaga prevaža v cestnem prometu. Le-ta zagotavlja visoko razvite in učinkovite med sabo
povezane avtoceste in ostale ceste, predvsem na severu (6.460 kilometrov avtocest;
654.676 kilometrov cestnega omrežja). Železniški sistem je zelo razvit (19.394
kilometrov železniških prog), prav tako je promet točen, udoben in poceni. Infrastruktura
južne Italije je slabše razvita, razen pristanišč.
Električno energijo zagotavlja sistem 220-voltnega napajalnega sistema, ki pokriva
celotno državo. Telefonski sistem je dobro razvit in avtomatiziran (Advameg, 2016d).
Italija je 13. država z največ mobilnimi telefoni, saj je 136 mobilnih telefonov na 100
ljudi (Google.com, 2016). Zdravstveni sistem je sestavljen iz zasebnih in javnih
zdravstvenih ustanov (EconomicsHelp.org, 2015). Šolski sistem zajema vzgojno-
izobraževalne institucije, ki so v javni lasti in zasebni (Life in Italy, 2016b). Italijanska
finančna infrastruktura je sestavljena iz centralne banke, poslovnih bank in plačilnih
sistemov ter kreditno informacijskih pisarn in registrov zavarovanj (Bank of Italy, 2016).
i) Tihi jezik mednarodnega poslovnega komuniciranja
Pri formalnem spoznavanju so zelo pomembni spoštljiv odnos, stisk roke, pozdrav in
vikanje osebe. V poslovnem svetu je pomemben naziv zaposlenih, predvsem pri starejših.
Prav tako je pomemben stisk rok ob odhodu. Zelo pomemben je »jezik gibov«, premiki
rok, drža glave in ramen, izraz na obrazu ter očesni kontakt pri komuniciranju (Just
Landed, 2016a). Vljudno je sedeti blizu ljudi. Kljub ohlapnosti s časom pričakujejo, da
bo tujec točen, netočnost razumejo kot žalitev, čeprav sami zamudijo sestanek (Atma
Global Inc., 2013).
Poslovanje je zelo poosebljeno, poudarek je na komunikaciji (Hrastelj, 2008, str. 93).
Italijanski pogajalski slog se sestoji iz naslednjih značilnostih:
osnovo pogajanj predstavljata zaupanje in všečnost, čemur sledi dobra
komunikacija, ki povezuje predloge in protipredloge;
italijanski pogajalci obvladajo improvizacijo in dajejo prednost osebnim
odnosom, prav tako so odprti, gostoljubni, niso vsiljivi, intenzivno uporabljajo
govorico telesa in ne ločijo med poslovnim ter zasebnim delom pogajanj; radi
zamujajo na sestanke in neradi informirajo nasprotno stran z neprijetnimi
20
informacijami; zaradi nižjih dajatev izrabljajo luknje v predpisih in zakonih ter o
tem odprto razpravljajo s poslovnimi strankami;
pomembno vlogo ima kupčevanje (Hrastelj, 2008, str. 94–95).
Dajanje daril kot del poslovne kulture ni pogosto, razen majhnih daril kot znak
prijateljstva in zahvale za gostoljubnost. Poslovni kodeks oblačenja določa formalna
oblačila temnih barv za moške, za ženske so primerni elegantni in preprosti hlačni ali
krilni kostimi, preprosta naličenost in nakit. Pogosto je tudi neformalno oblačenje, ki
mora biti okusno usklajeno in modno (Passport to Trade, 2014).
3.1.4 Geografsko okolje
Italija je polotok južne Evrope, ki sega v Sredozemsko morje, obsega še otoka Sicilijo in
Sardinijo ter 70 manjših otokov. Glavno mesto je Rim, ki se nahaja na zahodu osrednjega
dela države. Na severu meji na Švico in Avstrijo, na severo-vzhodu na Slovenijo, na
vzhodu meji na Jadransko in Jonsko morje, na zahodu na Tirensko in Ligursko morje, na
severu-zahodu pa na Francijo. Razen rodovitne doline reke Pad (Padska nižina) na severu
in ozkih obalnih pasov proti jugu je Italija večinoma gorata (Dolomiti, Apenini). Večina
Italije ima sredozemsko podnebje, topla in suha poletja ter mile zime; v višinah
Apeninskega gorovja in Alp so pogoste hude zime.
Najpomembnejši viri so zemeljski plin, nafta, lignit, žveplo, pirit, svinec, mangan, cink,
živo srebro, boksit, azbest in magnezij. Bogata je z gradbenimi kamni, kot so marmor.
Obalne vode so bogate z ribami, predvsem s sardinami, tunami in sardoni; sladke vode
pa z jeguljami in s postrvmi (Countriesquest.com, 2016). Zaradi skromnih virov je
odvisna od uvoza kovin in mineralov (Encyclopedia Britannica Inc., 2016).
Italija ima 59,801.486 prebivalcev. 70,5 % prebivalcev živi na urbanih področjih.
Pričakovana skupna življenjska doba ob rojstvu znaša 81.8 let (Countrymeters, 2016).
Razmerje med spoloma celotnega prebivalstva je 0,959, kar pomeni, da je 959 moških na
1000 žensk (Countrymeters, 2016). Koeficient skupne odvisnosti prebivalstva Italije
znaša 51,7 % in pomeni razmerje med vzdrževanimi družinskimi člani ter produktivnim
prebivalstvom; prav tako kaže pritisk vzdrževanega prebivalstva na produktivno
prebivalstvo. Migracijski saldo 3,92 na 1000 prebivalcev pomeni, da se na 1000
prebivalcev priseli 3,92 ljudi. Priseljevanje (imigracije) je večje kot odseljevanje
(emigracije). Naravni prilastek - 0,16 % pomeni, da je smrtnost večja kot rodnost. Na
1000 prebivalcev se rodi 8,65 otrok. Indeks rasti prebivalstva znaša 0,23 % (177. mesto
na svetu po rasti prebivalstva).
Italija je dežela velike regionalne razpršenosti v primerjavi z ostalimi državami. Ima
sodobno in učinkovito infrastrukturo, ki omogoča učinkovitost sistema tovornega
prometa. Prometne infrastrukture se stalno posodabljajo. Večina infrastrukture zavzema
severni in osrednji del države (z izjemo pristanišč), kar je posledica industrije in
gospodarskih aktivnosti, ki so skoncentrirane v ti dve območji (FreightFox Inc, 2015).
3.1.5 Tehnološko-informacijsko okolje
Italija ima zelo napredno tehnologijo, povezano z avtomobilsko industrijo, predvsem s
podjetji luksuznih avtomobilov, kot so Ferrari, Lamborghini in Maserati. Stalne inovacije
so ponesle avtomobilsko industrijo v sam svetovni vrh tehnološkega napredka
(Wordpress.com, 2016a).
21
Tehnološki napredek je viden v proizvodnji težkih strojev in ostalih transportnih sredstev,
kot so motorji, mopedi, tirna vozila in letalska industrija. Kar se tiče informacijske
tehnologije, je zelo slabo razvita (Wordpress.com, 2016b). Uporaba interneta je pod
evropskim povprečjem, saj ga uporablja le 65,6 % (leta 2016) populacije (Internet Live
Stats, 2016). Vzrok je v slabi infrastrukturi za visoko hitrostne širokopasovne Internetne
povezave, predvsem na podeželju. Prav tako je nad evropskim povprečjem (20 %) v
številu populacije, ki še nikoli niso uporabljali interneta. Slaba uporaba interneta je
največja predvsem na jugu Italije (The Local Italy, 2014).
Italija izstopa po številu patentov v strojni industriji (več kot 20 %) in metalurgiji, daleč
nad drugimi državami (Aiello, F., Bellone, M., Carra, L., Cima, S., 2013).
Slika 1: Patenti po sektorju, v odstotkih
Vir: (Statista, 2015).
3.1.6 Energetsko okolje
Proizvodnja električne energije s pomočjo hidroenergije je najbolj razvita v alpskih in
apeninskih dolinah (Encyclopedia Britannica Inc., 2016). Največ električne energije
proizvede s pomočjo termoelektrarn, z zgorevanjem premoga ali zemeljskega plina (52,9
%, 2014). Povečuje se proizvodnja zelenih energij, energij iz obnovljivih virov,
geotermalna, vetrna in fotovoltaična (sončne celice) proizvodnja električne energije.
Električno energijo uvaža iz Švice in Francije, pa tudi Avstrije ter Slovenije (ISPI, 2015).
Terna je državni upravljavec, ki razvija in vzdržuje več kot 90 % vsega električnega
omrežja. Skrbi za storitve v zvezi s prenosom, z razpečevanjem električne energije in za
nadgradnjo prenosnega omrežja (Carielo, 2008). Leta 1973 je domača oskrba z
zemeljskim plinom pokrila skoraj 90 % potreb v Italiji, leta 2012 pa še le 11 %. Največja
poraba plina je v zagotavljanju ogrevanja v stanovanjskih objektih. Uvoz zemeljskega
plina naj bi v letu 2018 narasel na 90 %. Največ uvozijo iz Alžirije, Rusije, Libije,
Kvartarja in Nizozemske. Plinska infrastruktura zajema štiri cevovode (TRANSMED,
Greenstream, TAG, TENP / Transitgas), tri terminale za uvoz in deset skladišč plina
(IEA.org., 2014).
22
3.1.7 Naravno okolje
Italija se trenutno sooča z okoljskimi vprašanji, ki vključujejo onesnaževanje zraka zaradi
prometnih in industrijskih virov; onesnaževanje celinskih voda, kisli dež in neustrezno
ravnanje z industrijskimi odpadki. S svojo okoljsko politiko in finančnimi spodbudami je
Italija naredila velik premik v ekologiji z uporabo tehnologije za sončno energijo. V letih
2008 do 2013 so se stroški fotovoltaičnih sistemov zmanjšali za 72 % (AZoNetwork Ltd.,
2016). Okoljska politika spodbuja recikliranje odpadkov. Posledica le-tega je razvoj
ravnanja z odpadki v industriji in ustvarjanje novih delovnih mest pri ravnanju z odpadki.
»Zeleno« politiko namerava vpeljati v gospodarstvo z okolju prijaznejšim davčnim
sistemom; izdatki in naložbami, povezanimi z okoljem; ustanavljanjem novih delovnih
mest in širjenje trga, povezanega z varovanjem okolja; ter spodbujanje okoljskih
tehnologij in ekoloških inovacij (EEA, 2015).
Zaščita okolja z Direktivo o embalaži in odpadni embalaži določa skupne standarde za
predelavo odpadkov in recikliranje, katera določa, da morajo proizvajalci in izvozniki
zmanjšati embalažo svojih izdelkov, ki jih izvozijo v EU. Italija je prepovedala prodajo
kozmetike, ki je preizkušena na živalih (The Canadian Trade Commissioner Service,
2015).
3.2. Gospodarsko okolje
Italija je deveta svetovna gospodarska velesila, merjeno z velikostjo BDP. Problem
predstavljajo politična nestabilnost, ekonomska stagnacija in pomankanje strukturnih
reform. Manjša gospodarska rast je posledica krize, ki je prizadela že tako krhko
italijansko gospodarstvo. Gospodarstvo se sooča s številnimi izzivi, kot so nezaposlenost,
ki je posledica pomanjkljivosti trga dela in vedno večje svetovne konkurence, ter velik
javni dolg (drugi največji v EU in 50. na svetovni ravni).
Osnovna dejanja gospodarske politike so usmerjena na zmanjšanje posledic finančne
krize. Uvedli so varčevalne ukrepe, katerih cilj je zmanjšati naraščanje javnega dolga in
vladnega primanjkljaja. Javni dolg je leta 2015 znašal 132,8 % BDP-ja (FocusEconomics,
2016).
Uvedene so bile številne strukturne reforme za javno upravo in javno šolstvo, da bi
povečali konkurenčnost človeškega kapitala. Naložbeno ozračje ostaja togo zaradi
delovne zakonodaje, katere vzrok so visoki stroški delovne sile, neučinkovitost javnih
služb in sodnega sistema (FocusEconomics, 2016). Največji problem gospodarstva
predstavljajo nizka gospodarska rast, slaba kreditna aktivnost bank, brezposelnost in
socialna napetost (Izvozno okno, 2016a).
Po svobodi poslovanja Italija zavzema 65. mesto na svetovni lestvici. Zapletenost
birokracije povzroča zamude in večje stroške podjetniških aktivnosti, saj so izdaje
dovoljenj zamudne ter drage (Das, 2016). Najvišja stopnja osebne obdavčitve znaša 43
%, najvišja stopnja obdavčitve poslovanja pa 27,5 %. Potem so še drugi regionalni in
občinski davki na dohodek, davek na dodano vrednost ter davek na dediščino, tako da
celotna davčna obremenitev znaša 42,6 % BDP. Trošenje države znaša približno 51 %
BDP (The Heritage Fundation, 2016).
Indeks konkurenčnosti je ocena konkurenčnosti narodnega gospodarstva, ki nam omogoči
vpogled v produktivnost in blaginjo določenega gospodarstva. Za Italijo v letih 2014–
23
2015 znaša 4,46 (43. mesto od 140. držav) od 7 možnih točk (World Economic Forum,
2016). Italija spada med napredna gospodarstva Evrope, ki ima zaradi krize, ki se je začela
leta 2007, omejen dostop do financ, kar je glavna ovira za hitrejšo rast gospodarstva. Prav
tako je upadlo zaupanje v javne institucije, kar je posledica gospodarske nestabilnosti in
krize (Inštitut za ekonomska raziskovanja, 2015). Povečan razpoložljiv dohodek in nizke
obrestne mere so povečale kupno moč gospodinjstev (Banca D´Italia, 2016b).
a) Zunanjetrgovinska politika
Italija je članica Evropske unije, ki je carinska unija in vodi enotno carinsko politiko proti
tretjim državam, nečlanicam. Prav tako EU s tarifnimi opustitvami za izdelke, ki se ne
proizvajajo na določenem območju; s splošnim sistemom preferencialov, z ugodnostmi,
ki jih dobijo države v razvoju z ukinitvijo ali znižanjem uvoznih proizvodov; s
protidumpinškimi ukrepi ter s posebnimi ureditvami pri uvozu izdelkov določenih
sektorjev omogoča svobodnejše trgovanje ter zmanjšuje prepreke pri trgovanju z
državami nečlanicami (Izvozno okno, 2016h). Gospodarsko sodelovanje med Italijo in
Slovenijo urejajo številni bilateralni, dvostranski sporazumi (Izvozno okno, 2016i). Italija
je ena izmed najpomembnejših slovenskih gospodarskih partneric (Ministrstvo za
zunanje zadeve, 2015).
Italija je gostiteljica množice mednarodnih razstav in sejmov, od keramike,
nanotehnologije ter vse do medicinske tehnologije, navtike, turizma itd., ki povezujejo
kupce in dobavitelje na mednarodni ravni (Sima Media GmbH, 2016). Z različnimi uradi
in agencijami, kot sta Generalni direktorat za kulturo in gospodarsko promocijo ter
inovacije (ESTERI, 2016) in ICE spodbuja izvoz ter mednarodno sodelovanje (ICE,
2016).
b) Zunanjetrgovinska struktura
Glavni izvoz leta 2015 predstavljajo mehanski stroji in oprema (20,1 %), motorna ter
luksuzna vozila (8,3 %), oblačila in obutev (2,6), elektronska oprema (5,9 %) ter
farmacevtski izdelki (4,8 %). Italija ima pomembno vlogo na svetovnem trgu luksuznega
blaga (Worlds Top Exports, 2016a).
Ker je Italija skromna s svojimi naravnimi viri, je energijski in proizvodni sektor v veliki
meri odvisen od uvoza. Zaradi velikega uvoza je trgovinska bilanca komaj pozitivna.
Največji del uvoza v letu 2015 predstavljajo goriva 17 %, medtem ko strojna oprema
znaša 14,2 %, surovine 10 % ter hrana 7 %. V zadnjih šestih letih se je uvoz letno
povečeval za 0,4 % (FocusEconomics, 2016).
Uvoz v letu 2015 se je v primerjavi z letom 2011 zmanjšal za 26,8 %. V primerjavi z
letom 2014 se je zmanjšal za 13,7 %. Italijanski uvoz predstavlja 2,2 % svetovnega uvoza
(Intracen org., 2016). Od goriv, ki predstavljajo 12,8 % vsega uvoza v letu 2015, uvozijo
največ surove nafte, naftnih plinov, predelanih naftnih olj, električne energije, premoga,
mineralnih voskov, šote ter koksa (Worlds Top Exports, 2016b). Drugi največji uvoz
predstavlja strojna oprema, kateri sledijo uvoz vozil, elektronska oprema, plastika, železo
in jeklo.
Največji del uvoženih izdelkov je iz evropskih držav, predvsem Nemčije (15,4 %),
Francije (8,7 %), Nizozemske (5,6 %), Španije (5 %), Belgije (4,6 %) in Rusije (3,9 %).
Sledijo uvoženi izdelki iz azijskih držav (20,3 %), predvsem Kitajske (7,6 %) ter afriških
držav in držav severne Amerike, predvsem ZDA (3,8 %) (Intracen org., 2016).
24
Posledica številnega uvoza blaga je nizek saldo trgovinske bilance, predvsem zaradi
velikega uvoza fosilnih goriv. Visok uvoz fosilnih goriv predstavlja priložnost za Italijo,
da si izboljša položaj ter se osredotoči na inovacije alternativnih virov energije, ki so bolj
prijazni naravi, posledično pa bi zmanjšala uvoz energentov (Worlds Top Exports,
2016b).
V letu 2015 je presežek v blagovni menjavi znašal 2,1 % BDP-ja (Izvozno okno, 2016f).
Italija je ena ključnih zunanjetrgovinskih partneric Slovenije. Več kot 90 % blagovne
menjave se izvede predvsem s severnim delom Italije (Ministrstvo za zunanje zadeve RS,
2015).
Slika 2: Blagovna menjava med Slovenijo in Italijo, od leta 2010 do leta 2016
Vir: (Izvozno okno, 2016i).
Slovenija izvozi v Italijo največ mineralnih goriv in olj (12 %); sledi izvoz vozil, delov
za vozila in pribor (10 %); železo in jeklo (8 %); les in njegovi proizvodi (7 %); električni
stroji, deli in oprema (7 %); plastične mase in proizvodi iz plastike, gume ter ostalih
nekovin (7 %) (Izvozno okno, 2016i).
c) Monetarna politika
Banka Italije lahko poseže v zvezi z mehanizmom določanja deviznih tečajev II (ERM
II), ki določa osnovne smernice sodelovanja v politiki menjalnega tečaje Evropske
centralne banke z nacionalnimi centralnimi bankami držav članic EU, ki še niso sprejele
Evra kot nacionalne valute. Prav tako lahko kupuje ali prodaja devize na trgu v zvezi s
servisiranjem deviznega dolga in z uravnoteženostjo pritokov ter odtokov brez sprememb
višine ali sestave deviznih rezerv. Centralna banka za spremembo sestave deviznih rezerv
uporablja devizno poslovanje, da bi dosegla maksimalno ravnovesje med tveganjem in
donosom (Banca D´Italia, 2016b).
Težave bančnega sistema so posledica slabih ali dvomljivih kreditov, odobrenih v
preteklosti. Vlaganja zasebnih vlagateljev so povečala kapital v bankah, ki počasi
okrevajo. Vlada poskuša rešiti Banco Monte dei Paschi di Siena (tretja največja banka),
ki je v krizi zaradi slabih kreditov, da bi se izognila izgubi bančnih vlagateljev ter junior
imetnikov obveznic (podrejenih obveznic z visokim tveganjem). EU prepoveduje
reševanje bank z uporabo javnih sredstev, razen, če imetniki obveznic in vlagatelji
prevzamejo svoj del bremena. Ker je Italija odvisna od uvoza, je zelo občutljiva na
spremembe uvoznih cen (FocusEconomics, 2016).
25
Večina držav članic EU, tudi Slovenija, je prevzela enotno evropsko valuto evro, kar
izniči valutno tveganje pri poslovanju z državami, ki so članice monetarne unije
(Dubrovski, 2006, str. 142).
Slika 3: Devizne rezerve (v mio €)
Vir: (Trading Economics, 2016d).
Devizne rezerve nadzira centralna banka, Banca D´Italia, predstavlja jih zlato ali posebna
valuta. Lahko so tudi posebne pravice črpanja ali vrednostni papirji, izraženi v tuji valuti
(zakladne menice, državne ali podjetniške obveznice, delnice). Devizne rezerve so se od
leta 1999, ko so bile najnižje, v povprečju povečale za 81548,73 mio €. Najvišje so bile
septembra 2012 (Trading Economics, 2016d).
Obrestna mera na območju EU znaša v povprečju 2,20 % od leta 1998 do leta 2016.
Najvišja je bila oktobra 2000, ko je znašala 4,75 %, rekordno nizka pa marca 2016, ko je
padla na 0 % (Trading Economics, 2016j).
Slika 4: Obrestna mera, Italija (v obdobju od leta 2006 do leta 2016, v odstotkih)
Vir: (Trading Economics, 2016j).
Od junija 2015 do junija 2016 je Italija v plačilni bilanci zabeležila presežek, ki znaša
48,5 milijarde EUR, kar je 2,9 % BDP-ja. To je posledica povečanja presežka bilance
blaga v preteklem letu. Stanje bilance storitev je nekoliko upadlo (Banca D´Italia, 2016b).
26
Slika 5: Tekoči račun plačilne bilance Italije (v obdobju od leta 2010 do 2016, v
milijardah EUR)
Vir: (Banca D´Italia, 2016b).
d) Gospodarska struktura
Gospodarska struktura večinoma sloni na storitvah in proizvodnji. Sektor storitev znaša
skoraj tri četrtine bruto domačega proizvoda (BDP)1 in zaposluje približno 65 % vseh
zaposlenih. Najpomembnejše storitve so trgovina na debelo, maloprodaja in transportne
storitve ter turizem.
Industrija šteje četrtino BDP-ja in zaposluje približno 30 % vse delovne sile. Proizvodnja
je najpomembnejši podsektor industrije, specializiran za visoko kvalitetne izdelke strojne
in tekstilne industrije, industrijskih konstrukcij ter izdelkov prehrambne in pohištvene
industrije, ki obsega predvsem majhna in srednja družinska podjetja. Ti izdelki prispevajo
pomemben del k izvozu. Kmetijstvo zajema približno 5 % BDP-ja in zaposluje 4 %
delovne sile.
Italija je razdeljena na visoko industrializiran, bogat in razvit severni del, kjer se
proizvede približno 75 % BDP-ja, ter na kmetijski južni del, ki je manj razvit. Posledice
različnega razvoja gospodarstva se kažejo v večji nezaposlenosti južnega dela in v
manjšem BDP-ju na prebivalca, na jugu države (FocusEconomics, 2016) .
Italijanski BDP na prebivalca znaša 29.847 $ in je 4,9-krat višji kot je svetovno povprečje.
Vzroka sta visoka gospodarska aktivnost in visok življenjski standard. BDP znaša 1,81
bilijona $ in je 131-krat večji od svetovnega.
Rast BDP-ja Italije je nižja od ostalih (za 0,76 % leta 2015) držav južne Evrope (v
povprečju za 2,56 % leta 2015).
1 Bruto domač proizvod (BDP) je vrednost vseh dokončanih proizvodov in storitev, ki so bili ustvarjeni
znotraj ene države (določen na osnovi lokacije proizvodnih faktorjev) (Lah, 2000, str. 144).
27
Slika 6: Stopnja rasti BDP
Vir: (Trading Economics, 2016c).
Bruto nacionalni proizvod (BNP)2 na prebivalca predstavlja čisti prihodek od naložb v
tujini in znaša 32.790 $; torej je 5,5-krat večji od svetovnega povprečja. Skupni BNP pa
je 70-krat višji od svetovnega povprečja in znaša 1.81 bilijona $.
BNP je manjši od BDP-ja, kar pomeni, da ima Italija več tujih naložb doma kot svojih v
tujini (Graphiq Inc., 2016).
Slika 7: Tuje neposredne investicije v Italiji (od julija 2015 do aprila 2016)
Vir: (Tradeing Economics, 2016).
Italija s številom neposrednih tujih investicij (NTI) spada na 10. mesto svetovne lestvice.
Tokovi neposrednih tujih investicij so spremenljivi, odzivajo se na okoliščine, ki jih je
ustvarila gospodarska kriza. Leta 2014 so znašale le 0,6 % BDP-ja, kar je v primerjavi z
letom 2007, pred kriznim časom, ko so znašale 1,8 % BDP-ja, velik upad (UNCTAD,
2Bruto nacionalni proizvod (BNP) je določen na osnovi lastništva produkcijskih faktorjev, torej zajema tudi
dohodke, ustvarjene v tujini (Lah, 2000, str. 144).
28
2015). Italijanske investicije v tujini se povečujejo (1,1 % BDP) in že presegajo tuje
neposredne investicije v državi.
Ključni razlogi za vlagatelje se kažejo v sposobnostih prilagajanja malih in srednje velikih
podjetij; v kvalificirani delovni sili, ki ima tehnična znanja in izkušnje z visoko
kakovostno proizvodnjo; izvajanju večjih sejmov (Milan Expo leta 2015), ki pritegnejo
svetovne kupce; privatizacijo državnih podjetij in priložnosti v različnih sektorjih, ki jih
ustvarja vlada z reformami. Problem investiranja še vedno predstavlja ovirajoča
birokracija in davčni sistem ter posledično visoki stroški pristojbin in postopkov;
organiziran kriminal in korupcija v zvezi s poslovanjem podjetij; slaba infrastruktura na
jugu države ter težko uveljavljanje intelektualne lastnine (Banco Santander S.A., 2016).
Glavne vlagateljice so predvsem ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Francija in Španija.
Največ investirajo v komunikacije, transport, turizem in obnovljive vire energije (Izvozno
okno, 2016g).
Stopnja inflacije je zelo nizka. V letu 2015 je bila 0,1 %, v letu 2016 pa predvidevajo, da
bi znašala 0,2 %. Deflacija je posledica upada cen, v primerjavi z letom 2015, predvsem
prometnih storitev, stanovanjskih in komunalnih storitev. Znižale so se v povprečju za
2,1 %. Pri cenah hrane in brezalkoholnih pijač, gostinskih ter nastanitvenih storitvah, pri
storitvah za rekreacijo in kulturo, zdravstvenih storitvah je bila zabeležena rast cen
(Trading Economics, 2016b).
Nezaposlenost je v letu 2015 narasla na 11,9 %; le-ta pa naj bi se v letu 2016 znižala na
11,1 % ter leta 2018 dosegla 10,8 % (Izvozno okno, 2016g). Brezposelnost je predvsem
posledica dolge gospodarske krize, oslabljene rasti gospodarstva in strukturalnih
problemov.
Največja brezposelnost je med mladimi, starimi med 15 in 24 let, saj znaša 36,9 %.
Problem zaposlovanja v večini predstavlja mlado nekvalificirano prebivalstvo (tisti, ki
niso dokončali »višje srednje« šole), ki je težje zaposljivo. Le-ti predstavljajo 10 %
brezposelnih, kar je nad evropskim povprečjem, ki znaša 6 % (OECD, 2016a).
Slika 8: Gibanje brezposelnosti v Italiji v obdobju od leta 1990 do leta 2012 (v
odstotkih)
Vir: (FocusEconomics, 2016).
Dolgotrajno brezposelnih oseb, ki so eno leto ali več brez zaposlitve, in aktivno iščejo
zaposlitev, je 7,8 % (evropsko povprečje je 2,6 %).
29
Posameznik zasluži povprečno 34.744 USD na leto, kar je nižje od evropskega povprečja,
ki znaša 40.974 USD. 11,8 % delavcev se sooča z visokim tveganjem izgube zaposlitve
(evropsko povprečje je 6,3 %) (OECD, 2016b).
e) Članstvo v mednarodnih integracijah
Obseg trgovine se je po pridružitvi Italije v Evropsko unijo, kateri se je pridružila 1. 1.
1958, znatno povečal (FocusEconomics, 2016).
Je članica Organizacije združenih narodov, NATA, OECD, OVSE, DAC, IMF, Svetovne
trgovinske organizacije, G8, G10 in G20 (Izvozno okno, 2016a).
3.3. Tržno okolje
a) Kupna moč
BDP na prebivalca, usklajen s pariteto kupne moči (PPP), izračunamo tako, da BDP
delimo s številom prebivalstva.
Uskladitev BDP na prebivalca s pariteto kupne moči (PPP) Italije predstavlja 189 %
svetovnega povprečja (Trading Economics, 2016k). Povprečje BDP na prebivalca,
usklajeno s pariteto kupne moči, v povprečju od leta 1990 do leta 2015 znaša 34.685,09
USD (The Global Economy, 2016).
Slika 9: BDP na prebivalca, usklajen s pariteto kupne moči (PPP)
Vir: (The Global Economy, 2016).
Minimum je dosegla Italija v letu 1990 s 30.746,19 USD, maksimum pa v letu 2007 s
38.124,75 USD (The Global Economy, 2016).
Če primerjamo BDP na prebivalca, usklajenega s stopnjo kupne moči (PPP) Italije s
Slovenijo, vidimo očitno razliko, katere vzrok sta večji BDP na prebivalca in kupna moč
Italije v primerjavi s Slovenijo (Index Mundi, 2016).
30
Slika 10: BDP na prebivalca, usklajen s stopnjo kupne moči (PPP), v mednarodne
dolarje; primerjava Italije in Slovenije
Vir: (Index Mundi, 2016).
b) Struktura distribucije
Distribucija oziroma razpečava so skupine aktivnosti, s katerimi premostimo časovne in
prostorske razlike od proizvodnje do uporabe izdelkov. Distribucijski kanal je mreža
povezovalnih organizacij, ki povezujejo proizvajalca z uporabnikom. V njem pride do
pretoka izdelkov, plačil, lastništva, informacij in promocijskih sporočil (Dubrovski, 2006,
str. 365).
V Italiji je v zadnjem desetletju močno povečanje potrošnje informacij, tako preko spleta
kot tradicionalnih kanalov, od radia, televizije do tiskanih medijev (Communication
Director, 2016). Prav tako informacije nudijo številni sejmi in razstave iz različnih
gospodarskih panog. Izvajanje plačil ponujajo različna podjetja, ki ponujajo različne
plačilne pogoje in urejanje plačil podjetjem (The Paypers, 2016). Prav tako so na
razpolago mnoga posredniška podjetja in trgovci na debelo, ki naprej prodajajo proizvode
drugim podjetjem in trgovcem. Različni prodajni zastopniki, predstavniki proizvajalcev
in druge oblike prodaje, kot je npr. kataloška, omogočajo prodajo proizvodov v Italiji
(Wholesalers Network, 2016).
Uveljavljajo se vmesni členi, agregatorji, med dobavitelji in podjetjem na drobno, s čimer
je omogočena osredotočenost podjetja na proizvodni proces, medtem ko agregator
pridobiva na ekonomiji obsega, saj imajo partnerstvo z večjim številom proizvajalcev in
s tem tudi večjo pogajalsko moč. V Italiji delujejo mnoga združenja za pomoč pri
mednarodnem povezovanju podjetij.
AICE (Italian Association of Foreign Trade), neprofitno podjetniško združenje, pomaga
vzpostavljati stike med tujimi in domačimi podjetji. Pomaga pri iskanju dobaviteljev,
kupcev, posrednikov itd. Združenja, kot so FNAARC, USARCI, FEDERAGENTI in
FIARC, pomagajo pri iskanju prodajnih posrednikov.
Leta 2013 je bil sprejet nov vladni dekret (192/2012), ki določa nove plačilne pogoje in
kaznuje plačilno nedisciplino z avtomatičnimi kazenskimi obresti, ki tečejo od preteka
roka, brez opozorila, ter se zaračunavajo na podlagi ECB, ki predstavlja približno 10 %
(Izvozno okno, 2016n).
31
c) Logistično okolje
Lega v središču Sredozemlja daje Italiji strateško vlogo za trgovino med Evropo in
ostalimi celinami. Potreba po mobilnosti blaga narašča, prav tako se povečuje distribucija
blaga s cestnim transportom, zmanjšuje se železniški transport blaga (Sacca, G., 2012).
Mnoga podjetja zagotavljajo logistične storitve in dobave po vsej državi, nudijo tudi
storitve špedicije, embaliranja, skladiščenja in shranjevanja do razdeljevanja (Logistic
Italy, 2016a). Logistično okolje Italije ponuja pomorski, letalski, tirni in cestni transport,
ki z uporabo računalniške komunikacije omogoča takojšnje dobave, zmanjšanje stroškov
in konkurenčne cene storitev (Logistic Italy, 2016b). Italija je močna pomorska sila z
mnogimi pristanišči, predvsem v prevažanju kontejnerjev.
Prostotrgovinska cona (izvozna cona) je območje, kjer blago iztovorijo, z njim ravnajo,
ga proizvedejo ali preuredijo in ponovno izvozijo brez carinskih aktivnosti. Carine se
zaračunavajo v primeru, če se blago prestavi iz prostocarinskega območja v druge dele
države. Ta območja so zaradi strateških vzgibov privlačna za tuje naložbe. Trst,
pristanišče, na severu države, je prostocarinska cona. Izvesti nameravajo še dve
prostotrgovinski coni, in sicer v Genovi ter Neaplju (La Naia di Oronzo & Partners, 2016).
Mreža različnih podjetij ponuja prilagojene rešitve shranjevanja in nabiranja tovora,
ravnanje z materialom, če je potreba vključitve žerjava, programsko opremo in storitve
(System Logistic S.pA., 2016).
Glavne industrijske cone so v urbanih središčih: Benetke, Trst, Savona, Milano, Torinu,
kjer prevladuje več vrst industrije – od tekstilne, metalurške do papirne, strojne, letalske,
električne in avtomobilske. Območje Sebina Bergamasca je specializirano za proizvodnjo
gume. Jug Italije je precej manj razvit, edino večje industrijsko središče je Neapelj, kjer
prevladujejo tekstilna, strojna in metalurška industrija (Chand, 2015).
d) Informacijsko okolje
Italija ima zelo dobro razvito telekomunikacijsko infrastrukturo. Množična uporaba
mobilnih telefonov predstavlja prednost enostavnega iskanje po internetu, namesto da bi
vlagali v računalnike in računalniško opremo. Vlada načrtuje številne IT pobude, katerih
prepreke so v zmogljivostih za izvršbo in v pomanjkanju usposobljenega kadra za
izvajanje programov usposabljanja. Izdatki na področju telekomunikacij so primerljivi z
ostalimi državami, kot so Nemčija in Finska, medtem ko so izdatki za IT strojno opremo,
storitve in programsko opremo eni izmed najnižjih v Evropi (De Leo, Gabriele, 2000).
Italijanska podjetja v večini ne omogočajo izobraževanja e-poslovanja zaposlenih. To
pomeni, da je upravljanje z e-pošto, skrbništvo nad bazo podatkov itd. predmet
samoizobraževanja. Prav tako stremijo k dolgoročni uporabi IT strojne in programske
opreme, česar posledica je zastarelost. Podjetja, ki vlagajo v IT, so izjema (Volpe, 2014).
Kljub temu spletna prodaja v Italiji raste, kljub posledicam finančne krize. Verjeten vzrok
je v razvoju dostavne kurirske službe in prilagoditvi bančnega sistema za plačevanje
preko elektronskih povezav. V letu 2015 je bila spletna prodaja ocenjena na 11,2 milijardi
EUR in naj bi še naraščala (Kulach, 2016).
Elektronski trgi, ki omogočajo neposredni dostop kupcev do proizvajalcev in s tem
povezane nižje cene, omogočajo zmanjšanje stroškov podjetjem, ki so oddaljena od
končnih trgov. Različne panoge imajo svoje Vortale, kjer poleg borze podjetjem ponujajo
tudi specializirana svetovanja (strojna industrija, borza modnih izdelkov).
32
Plačilna disciplina v Italiji predstavlja velik problem kljub temu, da lahko poslovni
partner zaradi neplačila zahteva stečaj. Plačilni rok je odvisen od obsega prodaje, trajanja
poslovanja in vrste panoge. Najpogostejši način plačevanja znotraj Italije so bančna
nakazila. Faktoring, ki predstavlja odkup terjatev, nastalih s prodajo proizvodov ali
storitev, se uporablja za skontiranje terjatev. S pomočjo pametnega telefona se uvaja tudi
plačevanje na POS terminalih (Izvozno okno, 2016n).
3.4. Poslovna tveganja
Deželno tveganje je ocenjeno z B (max. = A1, A2, A3, A4; B, C, D = min), kar pomeni,
da lahko politična in gospodarska negotovost ter občasno oteževanje poslovanja vplivajo
na plačilno obnašanje tržnih subjektov. Tveganje za neplačila podjetij je veliko. Poslovna
klima je ocenjena z A2 (maksimalna ocena je A1), kar pomeni relativno stabilno okolje.
Finančni podatki podjetij so zanesljivi, prav tako podatki o dolgih. Inštitucije so na
splošno učinkovite. Prednosti poslovnega okolja so v relativno pomembni vlogi industrije
strojev, mode ter prehrambnih izdelkov; v zmerni stopnji zadolženosti zasebnega
sektorja; v visoki zmogljivosti varčevanja in raznolikih turističnih sredstvih. Slabosti
poslovnega okolja so v šibki dobičkonosnosti malih podjetij in bank, neustreznih zasebnih
ter javnih naložbah, visoki stopnji strukturne brezposelnosti (predvsem med mladimi),
neučinkovitosti javnega sektorja in nizki stopnji vključenosti žensk v poslovanje ter v sivi
ekonomiji (20 %).
Aktualen trend gospodarstva se kaže v okrevanju podjetij, v velikem javnem dolgu in
pozni proračunski reformi, presežku na tekočem računu in reformah za reševanje
nestabilnosti vlade ter zakonodajne počasnosti. Nizka gospodarska rast in politična
nestabilnost sta vzrok nezaupanja ter nizki podpori vladi (Michigan State University,
2016). Italijanske banke so v krizi zaradi slabih posojil in kreditov, ki znašajo približno
200 milijard EUR oziroma 8 % vseh posojil. Vlada želi zaščititi svoje delničarje, medtem
ko EU ne dovoli reševati finančne krize s pomočjo države (Watts, 2016). Vrednost
bančnih delnic je padla za 50 % vrednosti. Ena izmed največjih bank Monte dei Paschi di
Siena je v preteklem letu zabeležila izgubo vrednosti delnice za 80 %. Evropska centralna
banka je odobrila reševanje bančnega sistema Italije s prodajo 9,2 milijarde EUR slabih
posojil in povečanje kapitala v vrednosti 5 milijard (Coface, 2016).
Prisotno je tveganje korupcije. Kljub protikorupcijski zakonodaji je le-ta v razcvetu,
predvsem v javnem sektorju. Javna naročila, predvsem infrastruktura, predstavljajo
veliko tveganje za korupcijo, saj vključujejo veliko sredstev. Kljub kazenskim
prepovedim izsiljevanja, podkupovanja, goljufij in pranja denarja so te kriminalne
aktivnosti razširjene v veliki meri (Gan Intefrity Inc., 2015). Prav tako je prisotno visoko
tveganje zaradi neplačil poslovnih računov. V Italiji približno 41 % vprašanih zamuja pri
plačilih dobaviteljem, medtem ko povprečje v zahodni Evropi znaša 23,7 %. Vzrok
neplačil ali zapoznelih plačil dobaviteljem je v plačilni nesposobnosti in omejeni
likvidnosti podjetij, v prednostnih plačevanja drugih obveznosti, zapletenosti plačilnih
postopkov in neučinkovitosti bančnega sistema. Delež neizterljivih terjatev predstavlja
2,4 %, kar je precej višje od povprečja v zahodni Evropi, ki znaša 1,3 %. Tveganje lahko
zmanjšamo s preverjanjem bonitet in spremljanjem kreditne sposobnosti strank podjetja
v Italiji (Atradius, 2016).
33
3.5 Panoga gumarske industrije v Italiji
Guma se od drugih materialov loči po svoji elastičnosti. Trak iz gume je z raztezanjem
mogoče do 10-krat podaljšati, na kar se trak vrne v prvotno obliko. Guma ima lastnost
majhne obrabe, neprepustnosti za zrak in vodo, odporna je na kisline ter baze, ima dobro
tlačno deformacijo, pri nizkih temperaturah ostane prožna, pri visokih temperaturah pa
obstojna (do 340 stopinj Celzija). Glede na recepturo je lahko odporna na bencin in
mineralna olja ter na UV sevanje. Odlično se spaja z drugimi elementi, kot so plastika in
kovina. Lastnosti izdelkov iz gume so odvisne od receptur, postopkov mešanja zmesi in
proizvodnega procesa izdelkov (Klander d. o. o., 2016). Surova guma ni uporabna, saj je
pri višjih temperaturah lepljiva, pri nižjih pa trda in toga. Vulkanizacija je postopek
segrevanja gume z žveplom (eucbeniki.si., 2016).
Najpomembnejši trg gumeno-tehničnih izdelkov je avtomobilska industrija, saj guma s
svojimi lastnostmi opravlja funkcijo tesnjenja, dušenja zvoka in vibracij, izolacije, vodil
in prenosa moči (Savatech, 2016a). Prav tako je pomemben segment kupcev iz letalske
industrije, industrije gospodinjskih strojev in elektroindustrije. (Tehnos, 2016). Strojna
tehnika zahteva številne tesnilne elemente, pogonska jermena, gumirane valje in zaščitne
elemente (Savatech, 2016b). Tehnični izdelki iz gume so pomembni tudi v gradbeništvu,
pri vodovodni tehniki in v sanitarni industriji (TA&RO d. o. o., 2016).
Slovenija je v letu 2015 v Italijo izvozila 7 % izvoza, plastičnih mas in proizvodov,
kavčuka ter proizvodov iz kavčuka in gume (Izvozno okno, 2016i).
Slika 11: Uvoz Italije iz Slovenije v letu 2015 (v odstotkih)
Vir: (Izvozno okno, 2016i).
a) Konkurenca
Število proizvajalcev izdelkov iz gume se v Italiji močno zmanjšuje, predvsem zaradi
težav na področju konkurenčnosti. Povečan uvoz je v veliki meri kriv za propad lokalnih
podjetij (Euromonitor International, 2016a).
V letu 2008 se je začela zmanjševati proizvodnja; v letu 2012 se je močno znižala, in sicer
za 43,11 %. Po letu 2012 proizvodnja stagnira (ETRMA, 2015).
Mineralna goriva in oljaVozila, deli za vozila in pribor
Železo in jekloLes, lesni proizvodi in oglje
Električni stroji, oprema in deliPlastične mase in proizvodi, kavčuk in proizvodi iz…
0% 2% 4% 6% 8% 10% 12% 14%
34
Slika 12: Uvoz proizvodov iz gume, plastike in nekovine od julija 2015 do junija 2016
(v mio €)
Vir: (TradingEconomics, 2016e).
Sorazmerno s količino proizvodnje gumenih, plastičnih in ostalih nekovinskih
proizvodov je proizvodnja tudi vrednostno upadla. V primerjavi z letom 2007 se je v letu
2012 vrednost proizvodnje zmanjšala za 27,98 % (Istat, 2012).
Tabela 1: Proizvodi iz gume v 000 tonah
2003 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Italija 391 392 354 264 290 259 223 223 225
Vir: (ETRMA, 2015).
Tabela 2: Vrednost proizvodnje gumenih, plastičnih in ostalih nekovinskih mineralnih
proizvodov (v mio €)
leto 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
mio € 812,8
4 778,3
4 766,
4 821,4
8 801,0
9 849,9
5 709,4
4 597,4
9 609,01 576,95
Vir: (Istat, 2012).
Proizvajalci izdelkov iz gume so skoncentrirani predvsem na severu države, na območju
Lombardije (59 podjetij), Emilie-Romagnie (17 podjetij), Piedmonta (21 podjetij) ter v
Benečiji (18 podjetij).
b) Povpraševanje
Rast prebivalstva, povečevanje razpoložljivega dohodka, naraščanje urbanizacije ter
posledično povečevanje proizvodnje prevoznih sredstev, strojev in strojne opreme,
predstavljajo potrebe po gumeno tehničnih izdelkih (Future Market Insights, 2014).
Prva skupina porabnikov predstavljajo proizvajalci transportnih sredstev, cestnih, tirnih,
zračnih in vodnih vozil. V avtomobilski industriji prevladujejo blagovne znamke Fiat,
sledi mu Alfa Romeo ter luksuzni Ferrari, Lamborgini in Maserati (Business e via Italy
Ltd., 2016). Avtomobilska industrija, ki je zaradi neugodnih gospodarskih razmer
35
doživljala upad, je začela rasti v letu 2014. Skupina Fiat proizvede več kot 99 %
avtomobilov, saj proizvaja različna vozila pod različnimi blagovnimi znamkami.
Proizvaja vozila nizkega cenovnega razreda Fiat, prav tako pa tudi luksuzna pod blagovno
znamko Ferrari, Maserati in Alfa Romeo.
Glavna proizvajalca avtomobilov sta Fiat Chrysler Automobilies S.p.A. in Volkswagen
AG. V letu 2014 se je proizvodnja avtomobilov v Italiji povečala za 3,3 % v primerjavi z
letom prej.
V letu 2019 napovedujejo 98,3 % večjo proizvodnjo avtomobilov kot v letu 2014. To
pomeni, da bo v obdobju 2014 do 2019 proizvodnja dosegla letno stopnjo rasti 14,7 %
(Izvozno okno, 2016m).
Italija je dežela proizvajalcev motorjev in skuterjev: Ducati, Vespa, Piaggio, Benelli,
Moto Guzzi, Cagiva, Borile, Accossato, Malaguti, Terra Moderna, Vertemati
(Motorcycle Links, 2016), Beta Motors, Diamo, Gilera (Motorcycle Network, 2016).
Italija ima kvalitetne in svetovno znane proizvajalce koles, kot so Bianchi, Basso, De
Rosa (Clark, 2011).
Italija je v strojni industriji druga največja v Evropi. Uspeh strojne industrije je v kvaliteti
in fleksibilnosti podjetij na svetovnem trgu. Proizvajalci strojev so razpršeni predvsem na
severu države, na območju Milana, Bologne in Firenc. Podjetja proizvajajo od kmetijskih
strojev, težke mehanizacije do proizvodnih strojev za različne sektorje (Europages,
2016b).
Letalska industrija, ki je skoncentrirana v regiji Piemont, v okolici Torina, je ena glavnih
proizvodnih sektorjev z dohodkom več kot 6,1 milijardo EUR. Glavni proizvajalci so
Thales Alenia Space, Alenia Aermacchi, Avio, Galileo Avionica in Microtecnica
Goodrich ter več kot tristo malih in srednje velikih podjetij (Centro Estero, 2016).
Pomemben doprinos k morebitnim odjemalcem tehničnih proizvodov iz gume
predstavljajo tudi proizvajalci tirnih vozil Alstrom Ferroviaria (Savigliano), Ansaldo
Breda (Neapelj), Bombardier Transportation (Rim) ter Firema Transporti (Milano).
Pomemben delež industrije predstavlja ladjedelništvo. Največji proizvajalec ladij je
Fincantieri (Trst); sledi mu Mariotti (Genova), ki izdeluje luksuzne ladje; Rosetti Marino
(Rovena) je izdelovalec vlečnih čolnov; skupina Perini Navi in Benetti Yachts (Lucca),
izdelovalca luksuznih jaht ter še 256 manjših proizvajalcev jaht, čolnov na motorni pogon
ter katamaranov (Yachtino GmbH, 2016).
36
4 SKLEP
Analiza dimenzij poslovnega okolja in tveganj nam je dala vpogled v negospodarsko,
gospodarsko in tržno okolje Italije. Predstavila nam je morebitna tveganja ob vstopu na
trg.
Italija je visokokontekstna, polihrona in nizkoteritorialna kultura, ki v ospredje postavlja
verbalno ter neverbalno komunikacijo, čustva, družino in uživanje življenja. Med
poslovnim in zasebnim življenjem nimajo ostre ločnice. V ospredju poslovnih stikov so
osebni stiki. Kultura v ospredje postavlja osebnost človeka, spoštovanje in močne vezi
širše družine.
Ker Italija nima veliko naravnih virov, je odvisna od uvoza in cen blaga na tujih trgih, kar
za državo predstavlja veliko tveganje.
Je članica vrste mednarodnih organizacij in sodeluje v mnogih mirovnih projektih,
programih zmanjševanja revščine ter državam v razvoju nudi tehnično pomoč.
Visok BDP in kupna moč postavljata Italijo v svetovni vrh, ob bok ostalim gospodarsko
najrazvitejšim državam, kot so Nemčija, Francija itd. Kljub temu, da je ena ključnih
svetovnih velesil, se njeno gospodarstvo sooča z velikimi izzivi, ki so posledica
gospodarske krize. Mešan ekonomski sistem zagotavlja poseganje države v primeru
gospodarskih težav in kriz. Industrijski severni del, kjer je skoncentrirana industrija, je
zanimivejši za poslovanje kot kmetijski, južni del. Je država mnogih sejmov in razstav,
ki zbližujejo proizvajalce ter odjemalce.
Nizka gospodarska rast, kriza bančnega sistema, velik javni dolg ter velika brezposelnost,
predvsem mladih, trenutno predstavljajo osrednji problem italijanskega gospodarstva.
Prav tako je veliko nezaupanje v vlado zaradi zapoznelih reform. Problem predstavljata
tudi korupcija in kriminal, predvsem v javnem sektorju, ter sodni postopki, v primeru
težav, saj so počasni kot v Sloveniji, zato podjetja večino mednarodnih problemov pri
poslovanju rešujejo z arbitražo. Veliko tveganje predstavlja plačilna nedisciplina, ki je pri
italijanskih podjetjih zelo pogosta.
Proizvodnja izdelkov iz gume doživlja v Italiji vrednostni in količinski upad ter propad
številnih podjetij zaradi nekonkurenčnosti in neprilagodljivosti na trgu. Gospodarski
analitiki napovedujejo rast avtomobilske industrije, kar hkrati pomeni večje
povpraševanje po tehničnih proizvodih iz gume. Italija je največja izvoznica strojev in
strojne opreme, 20 % vsega izvoza.
Za podjetja, proizvajalce izdelkov iz gume kot izvoznike v Italijo, predstavlja
zmanjševanje količine proizvodnje proizvodov iz gume ter zmanjševanje števila
proizvajalcev, priložnost za uspeh, saj imajo zaradi rasti avtomobilskega trga, strojne
industrije in trga ostalih prevoznih sredstev lažji dostop do odjemalcev.
Mala in srednja podjetja strojev ter opreme lahko proizvodna podjetja osvojijo z
izvenserijsko proizvodnjo določenih tehničnih proizvodov iz gume in s prilagajanjem
njihovim potrebam, saj je Italija največja izvoznica tovrstnih izdelkov.
Članstvo Italije v EU zmanjša tveganja poslovanja, saj ni carinskih omejitev in
dolgotrajnih postopkov pri mednarodnem poslovanju; prav tako se ne spopadamo z
37
valutnim tveganjem, saj sta obe državi sprejeli evro kot valuto. Tudi zakonodajno okolje
je usklajeno z evropskimi direktivami in standardi. Številni bilateralni sporazumi med
Slovenijo in Italijo ter enotni predpisi poslovanja v EU olajšajo poslovanje med
državama. S tem smo potrdili hipotezo 1, da je zaradi članstva poslovno okolje Italije bolj
predvidljivo za slovenska podjetja, poslovna tveganja pa so nižja.
Geografska lega omogoča uporabo različnih vrst transporta blaga, pomorski, železniški,
letalski in cestni promet ter s tem povezane stroškovne prednosti. To potrjuje hipotezo 2,
da je Italija zaradi geografske lege, ki omogoča različne načine transporta, privlačen trg
za slovenska podjetja.
Industrija je ključna za razvoj gospodarstva, predvsem strojna mehanizacija za različne
proizvodne sektorje, od strojev za proizvodnjo tekstilnih izdelkov, živilskih do težke
strojne premične mehanizacije. Proizvodnja vozil, od cestnih, kot so avtomobili različnih
blagovnih znamk, skupine Fiat; motorjev; skuterjev; tirnih vozil za potniški in tovorni
promet ter celo proizvodnja koles, so pomembne za gospodarstvo, saj ji napovedujejo
rast. Razviti sta tudi letalska industrija in ladjedelništvo, kar pomeni večji trg za prodajo
tehničnih proizvodov iz gume.
Če povzamemo analizo privlačnosti italijanskega trga, ugotovimo, da je ta trg privlačen
za proizvajalce tehničnih izdelkov iz gume, kljub politični in gospodarski nestabilnosti.
Bližina trga strojne in transportne industrije za proizvajalce tehničnih izdelkov iz gume
predstavlja nižje transportne stroške in različne oblike transportnih poti, ki so na
razpolago. Zaradi nižjega standarda v Sloveniji in nižjih stroškov delovne sile lahko
proizvodno podjetje odjemalcem ponudi nižjo ceno, kar je velika konkurenčna prednost
pred italijanskimi konkurenti. Na osnovi analize industrijskih panog v Italiji smo potrdili
hipotezo 3, da je Italija zaradi razvite strojne in transportne industrije zelo privlačen trg
za podjetja, ki proizvajajo tehnične proizvode iz gume.
38
Literatura in viri
1. Advameg Inc. (2016b). Italy – custums and duties. Pridobljeno dne 21.8.2016 iz:
http://www.nationsencyclopedia.com/Europe/Italy-CUSTOMS-AND-
DUTIES.html.
2. Advameg Inc. (2016c). Italy-powerty and wealth. Pridobljeno dne 20.8.2016 iz:
http://www.nationsencyclopedia.com/economies/Europe/Italy-POVERTY-
AND-WEALTH.html.
3. Advameg Inc. (2016c). Italy-powerty and wealth. Pridobljeno dne 20.8.2016 iz:
http://www.nationsencyclopedia.com/economies/Europe/Italy-POVERTY-
AND-WEALTH.html.
4. Advameg Inc. (2016d). Italy-infrastructure, power and communications.
Pridobljeno dne 20.8.2016 iz:
http://www.nationsencyclopedia.com/economies/Europe/Italy-
INFRASTRUCTURE-POWER-AND-COMMUNICATIONS.html
5. Aiello, F., Bellone, M., Carra, L., Cima, S. (2013). Science and innovation in
Italy: some figures to understand. Pridobljeno dne 26.8.2016 iz:
http://www.scienceonthenet.eu/content/article/francesco-aiello-michele-bellone-
luca-carra-sergio-cima/science-and-innovation-italy.
6. Atma Global Inc. (2013). Values and belief system. Pridobljeno 20.8.2016 iz:
http://pspl.culture-quest.com/pspl/index.php/italy-local-culture/italy-values-and-
belief-system-local-culture.
7. Atradius. (2016). Payment Practices Barometer Italy 2016. Pridobljeno dne
10.9.2016 iz: https://group.atradius.com/publications/payment-practices-
barometer-italy-2016.html
8. AZoNetwork Ltd. (2016). Italy: Environmental Issues, Policies and Clean
Technology. Pridobljeno dne 8.9.2016 iz:
http://www.azocleantech.com/article.aspx?ArticleID=536.
9. Banca D´Italia. (2016b). Financial Stability Report. Pridobljeno dne 3.9.2016 iz:
https://www.bancaditalia.it/pubblicazioni/rapporto-stabilita/2016-
1/index.html?com.dotmarketing.htmlpage.language=1
10. Banco Santander S.A. (2016). Italy Foreign Investment. Pridobljeno dne
28.8.2016 iz: https://en.portal.santandertrade.com/establish-
overseas/italy/foreign-investment.
11. Bank of Italy. (2016). Supervision of the banking and financial system.
Pridobljeno dne 20.8.2016 iz:
https://www.bancaditalia.it/compiti/vigilanza/index.html?com.dotmarketing.htm
lpage.language=1#1.
12. BBC. (2016). Italy. Pridobljeno dne 18.8.2016 iz:
http://www.bbc.co.uk/languages/european_languages/countries/italy.shtml.
13. Business Anti-Corruption Portal. (2016). Business Corruption in Italy.
Pridobljeno dne 26.8.2016 iz: http://www.business-anti-corruption.com/country-
profiles/europe-central-asia/italy/snapshot.aspx.
14. Carrielo, F. (2008). The Italian Electricity Market. Pridobljeno dne 26.8.2016 iz:
http://www.industrie.gov.tn/fr/projetelmed/images/pdf/10_Italian_market.pdf.
15. Centro Estero. (2016). Looking for business opportunities in the aerospace field
in italy? Piemonte region is the right choice. Pridobljeno dne 6.9.2016 iz:
http://www.centroestero.org/lp/aerospace_in_italy.php.
39
16. Chand, S. (2015). Important Industrial Region of Europe. Pridobljeno dne
6.9.2016 iz: http://www.yourarticlelibrary.com/industries/important-industrial-
regions-of-europe-with-maps/25384/.
17. Clark, K. (2011). Italian Automotive Industry. Pridobljeno dne 6.9.2016 iz:
https://prezi.com/gglzyi7w83xu/italian-automotive-industry/.
18. Coface. (2016). Italy. Pridobljeno dne 10.9.2016 iz:
http://www.coface.com/Economic-Studies-and-Country-Risks/Italy.
19. Communication Director. (2016). Internal information flow: a tale of dialogue.
Pridobljeno dne 6.9.2016 iz: http://www.communication-
director.com/issues/b2b-or-not-b2b/internal-information-flow-tale-
dialogue#.V9Zc_q0qvE8.
20. Compare Infobase Ltd. (2016). Italy culture and traditions. Pridobljeno dne
21.8.2016 iz: http://www.mapsofworld.com/italy/culture-and-traditions.html.
21. Countriesquest.com. (2016). Natural resources. Pridobljeno 20.8.2016 iz:
http://www.countriesquest.com/europe/italy/land_and_resources/natural_resourc
es.htm.
22. Countrymeter. (2016). Italy. Pridobljeno dne 26.8.2016 iz:
http://countrymeters.info/en/Italy.
23. Das, S. (2016). Why Italy´s Economy is abaut to collapse. Pridobljeno dne
31.8.2016 iz: http://www.independent.co.uk/voices/why-italy-s-economy-is-
about-to-collapse-a7091221.html.
24. De Leo, A. & Gabriele, R. (2000). Information Tehnology in Italy. Impact on
Business. Pridobljeno dne 7.9.2016 iz:
http://www1.american.edu/carmel/rg4784a/page15.cfm.
25. Delloite. (2016).Taxation and Investment in Italy. Pridobljeno dne 22.8.2016 iz:
http://www2.deloitte.com/content/dam/Deloitte/global/Documents/Tax/dttl-tax-
italyguide-2016.pdf.
26. Depauw University. (2016). Italy. Pridobljeno dne 20.8.2016 iz:
http://acad.depauw.edu/mkfinney_web/teaching/Com227/culturalPortfolios/ITA
LY/Italy%20Cultural%20Values%20and%20Proverbs.html.
27. Di Palma, G., Knights, F. M., Clark, M., Nangeroni., G., Wickham, J. C.,
Marino, A. J. (2016). Italy. Pridobljeno dne 18.5.2016 iz:
https://www.britannica.com/place/Italy/Government-and-society.
28. Dubrovski, D. (2000). Izbrani vidiki mednarodnega poslovanja in financ za mala
podjetja. Portorož: Visoka strokovna šola za podjetništvo.
29. Dubrovski, D. 2006. Management mednarodnega poslovanja. Koper: Univerza
na primorskem, Fakulteta za management
30. Dubrovski,D. (2013). Mednarodna ekonomija in poslovanje. Celje: Mednarodna
fakulteta za družbene in poslovne študije.
31. EconomicsHelp.org. (2015). Mixed economy. Pridobljeno dne 18.8.2016 iz:
http://www.economicshelp.org/blog/glossary/mixed-economy/.
32. EEA. (2015). Italy. Pridobljeno dne 26.8.2016 iz:
http://www.eea.europa.eu/soer-2015/countries/italy.
33. Encyclopedia Britannica Inc. (2016). Italy. Pridobljeno dne 20.8.2016 iz:
http://kids.britannica.com/comptons/article-203082/Italy.
34. Encyclopedia.com. (2016). Italy. Pridobljeno dne 20.8.2016 iz:
http://www.encyclopedia.com/topic/Italy.aspx.
35. ESTERI. (2016). Directorate General for Cultural and Economic Promotion and
Innovation. Pridobljeno dne 3.9.2016 iz:
http://www.esteri.it/mae/en/ministero/struttura/dgpromozionesistemapaese
40
36. ETRMA. (2015). European Tyre and Rubber Industry Statistics. Pridobljeno dne
31.8.2016 iz:
http://www.etrma.org/uploads/Modules/Documentsmanager/statistics-booklet---
edition-2015.pdf
37. Eucbeniki.si. (2016). Vulkanizacija in guma. Pridobljeno dne 26.8.2016 iz:
https://eucbeniki.sio.si/kemija9/995/index2.html.
38. Euromonitor International. (2016a). Rubber products in Italy. Pridobljeno dne
31.8.2016 iz: http://www.euromonitor.com/rubber-products-in-italy-isic-
251/report.
39. Europages. (2016b). Rubber technical items Italy. Pridobljeno dne 31.8.2016 iz:
http://www.europages.co.uk/companies/Rubber%20-
%20technical%20items%20for%20industry/Italy/Manufacturer%20producer/rub
ber%20technical%20items%20italy.html.
40. Export Entreprises S.A. (2016). Import custums procedurs in Italy. Pridobljeno
dne 22.8.2016 iz: https://en.portal.santandertrade.com/international-
shipments/italy/customs-procedures.
41. Finančna uprava RS. (2014). Carina. Pridobljeno dne 27.8.2016 iz:
http://www.fu.gov.si/carina/.
42. Finančni slovar (2015a). Tveganje. Pridobljeno 13.8.2016 iz:
http://www.financnislovar.com/definicije/tveganje.html.
43. Finančni slovar (2015b). Tržno tveganje. Pridobljeno dne 16.8.2016 iz:
http://www.financnislovar.com/definicije/trzno-tveganje.html
44. Finančni slovar (2015c). Deželno tveganje. Pridobljeno dne 13.8.2016 iz:
http://www.financnislovar.com/definicije/dezelno-tveganje.html.
45. FocusEconomics. (2016). Italy Economic Outolook. Pridobljeno dne 27.8.2016
iz: http://www.focus-economics.com/countries/italy.
46. Freight Fox Inc. (2015). Freight Forwarding in Italy an Overview of the
Transport Infrastructure. Pridobljeno dne 26.8.2016 iz:
http://gofreightfox.com/freight-forwarding-in-italy-an-overview-of-the-
transport-infrastructure/.
47. Gan Integrity Inc. (2015). Italy Corruption Report. Pridobljeno dne 10.9.2016 iz:
http://www.business-anti-corruption.com/country-profiles/italy.
48. Google.com. (2016). Telecommunications Infrastructure. Pridobljeno dne
20.8.2016 iz: https://sites.google.com/site/italyaprospect/telecommunications-
infrastructure.
49. Graphiq Inc. (2016). Italy. Pridobljeno dne 27.8.2016 iz: http://country-
facts.findthedata.com/l/11/Italy.
50. Hrastelj, T. (1990). Mednarodno poslovanje. Ljubljana: GV Založba.
51. Hrastelj, T. (2008). Razpotja mednarodnega poslovanja in kultur. Ljubljana:
Ekonomska fakulteta.
52. http://www.worldstopexports.com/italys-top-10-imports-2/4113/.
53. ICE. (2016). Italian Trade Agency. Pridobljeno dne 3.9.2016 iz:
http://www.italtrade.com/about/about_us.htm.
54. IEA.org. (2014). Energy supply security 2014. Pridobljeno dne 26.8.2016 iz:
https://www.iea.org/media/freepublications/security/EnergySupplySecurity2014
_Italy.pdf.
55. Index Mundi. (2016). GDP, PPP (current international $). Pridobljeno dne
7.9.2016 iz:
http://www.indexmundi.com/facts/indicators/NY.GDP.MKTP.PP.CD/compare#
country=it:si.
41
56. Inštitut za ekonomska raziskovanja. (2015). Spremljanje nacionalne
konkurenčnosti po metodologiji WER za leto 2015. Pridobljeno dne 2.9.2016 iz:
http://www.spiritslovenia.si/resources/files/2016/Raziskava_WEF_in_TNI/Zaklj
ucno_porocilo-WEF_2015.pdf.
57. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovška (2016a). Običaj. Pridobljeno dne
11.8.2016 iz: http://bos.zrc-
sazu.si/cgi/neva.exe?name=ssbsj&tch=14&expression=zs%3D76129.
58. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovška (2016b). Navada. Pridobljeno dne
11.8.2016 iz: http://bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=navada.
59. Internet Live Stats. (2016). Italy Internet Users. Pridobljeno dne 26.8.2016 iz:
http://www.internetlivestats.com/internet-users/italy/.
60. Intracen org. (2016). Top Italy´s Import from the World. Pridobljeno dne
28.8.2016 iz:http://www.worldsrichestcountries.com/top-italy-imports.html.
61. ISPI. (2015). An oversized electricity system for Italy. Pridobljeno dne 26.8-
2016 iz: http://www.ispionline.it/en/energy-watch/oversized-electricity-system-
italy-12135
62. Istat. (2012). Value added by branch breakdown of industry and year - chain
linked referenced year 2005 (millions of euro). Pridobljeno dne 1.9.2016 iz:
http://www.istat.it/en/puglia/data?qt=gettable&dataset=DCCN_AGGREGBRA
NCATREV2&dim=104,2,0,15,1,1,1,2,2165,0&lang=1&tr=0&te=0.
63. Ivitalia. (2016). The Agency. Pridobljeno dne 22.8.2016 iz:
http://www.invitalia.it/site/eng/home/who-we-are/the-agency.html.
64. Izvozno okno (2015b). Vrste tveganj. Pridobljeno 15.8.2016 iz:
http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Mednarodno_trgovanje/Financni_vidiki/
Upravljanje_tveganj_in_nacini_financiranja/Vrste_tveganj_5949.aspx.
65. Izvozno okno. (2015c). Dajatve v Italiji. Pridobljeno dne 22.8.2016 iz:
http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Italija/Poslovanje/Da
jatve_694.aspx.
66. Izvozno okno. (2015d). Trgovanje znotraj EU. Pridobljeno 22.8.2016 iz:
http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Mednarodno_trgovanje/Carinski_postop
ki/Intrakomunitarni_promet_5984.aspx.
67. Izvozno okno. (2016a). Predstavitev gospodarstva Italije. Pridobljeno dne
22.8.2016 iz:
http://www.izvoznookno.si/Podatki_o_drzavah/Italija/Predstavitev_drzave.
68. Izvozno okno. (2016f). Italija. Pregled gospodarskih gibanj. Pridobljeno dne
31.8.2016 iz:
http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Italija/Pregled_gosp
odarskih_gibanj_4296.aspx.
69. Izvozno okno. (2016g). Italija. Gospodarska gibanja. Pridobljeno dne 31.8.2016
iz:
http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Italija/Pregled_gosp
odarskih_gibanj_4296.aspx.
70. Izvozno okno. (2016h). Ukrepi trgovinske politike. Pridobljeno dne 31.8.2016
iz:
http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Mednarodno_trgovanje/Ukrepi_trgovins
ke_politike__22.aspx.
71. Izvozno okno. (2016i). Bilateralni ekonomski odnosi Italije s Slovenijo.
Pridobljeno dne 2.9.2016 iz:
42
http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Italija/Bilateralni_ek
onomski_odnosi_s_Slovenijo_4111.aspx.
72. Izvozno okno. (2016m). Italija. Gospodarske panoge Italije. Pridobljeno dne
7.9.2016 iz:
http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Italija/Gospodarske_
panoge_4672.aspx#avtomobili.
73. Izvozno okno. (2016n). Italija: Prodaja v Italijo. Pridobljeno dne 7.9.2016 iz:
http://www.izvoznookno.si/Podatki_o_drzavah/Italija/Poslovanje/Prodaja.
74. Izvoznookno (2015a). Pravni sistemi. Pridobljeno dne 15.8.2016 iz:
http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Mednarodno_trgovanje/Pravni_vidiki_/P
ravni_sistemi_5922.aspx.
75. Ješovnik, P., Tibljaš, A. (2016). Uporaba Porterjevega modela za analiziranje
slovenskega tržišča kave. Pridobljeno 15.8.2016 iz: http://www.fm-
kp.si/zalozba/ISBN/961-6268-83-x/097-116.pdf.
76. Jurše, M. (1999). Mednarodni marketing. Maribor: Ekonomsko-poslovna
fakulteta.
77. Just Landed. (2016c). Legal system. Pridobljeno dne 20.8.2016 iz:
https://www.justlanded.com/english/Italy/Articles/Visas-Permits/Legal-System.
78. Just Landed. (2016d). Religion in Italy. Pridobljeno 18.8.2016 iz:
https://www.justlanded.com/english/Italy/Articles/Culture/Religion-in-Italy.
79. Karlovšek, Julija (2015). Pravne pasti mladega podjetnika. Pridobljeno dne
3.8.2016 iz: http://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/ustanovitev-
podjetja/pravne-pasti-mladega-podjetja.
80. Kaučič, P. (2010). Denar je, a ne za vse. Podjetnik, julij, od str. 16 do str. 17.
81. Kenda, V. (2001). Mednarodno poslovanje. Maribor: Ekonomsko-poslovna
fakulteta.
82. Klander d.o.o. (2016). Lastnosti gume. Pridobljeno dne 26.8.2016 iz:
http://klander.si/index.php/site/reference/lastnosti-gume.
83. Kos, B. (2007). Michael Porter in analiza privlačnosti panoge z modelom petih
silnic. Pridobljeno iz 25.5.2016 iz: http://www.blazkos.com/michael-porter-in-
analiza-petih-silnic.phphttp://www.blazkos.com/michael-porter-in-analiza-petih-
silnic.php
84. Kos, B. (2010). SWOT analiza. Pridobljeno dne 15.8.2016 iz:
http://www.blazkos.com/swot-analiza.php.
85. Kos, B. (2011). PEST analiza. Pridobljeno iz 25.5.2016 iz:
http://www.blazkos.com/pest-analiza.phphttp://www.blazkos.com/pest-
analiza.php.
86. Kovač, M. (2010). Ustava in državna ureditev. Ljubljana: Zavod IRC.
87. Kulach, K. (2016). The eCommerce market in Italy is booming. Pridobljeno dne
7.9.2016 iz: http://webinterpret.com/academy/cross-border-guides/italy-a-
countrommerce-market/.
88. La Naia di Oronzo & Partners. (2016). Free Trade Zones in Italy. Pridobljeno
dne 6.9.2016 iz: https://incorporateinitaly.wordpress.com/2013/04/08/free-
trade-zones-in-italy/.
89. Lah, M. (2000). Temelji ekonomije. Ljubljana: Fora.
90. Life in Italy. (2016a). Italian families: then and now. Pridobljeno dne 18.8.2016
iz: http://www.lifeinitaly.com/culture/italian-families-then-and-now.
91. Logistic Italy. (2016a). Logistic Italy. Pridobljeno dne 5.9.2016 iz:
http://www.logisticsitaly.com/.
43
92. Logistic Italy. (2016b). Castanini. Pridobljeno dne 5.9.2016 iz:
http://www.logisticsitaly.com/Castanin_logistics_Italy.
93. Makovec Brenčič, M., Hrastelj, T. 2003. Mednarodno trženje. Ljubljana: GV
Založba.
94. Michigan State University. (2016). Italy: Risk Assessment. Pridobljeno dne
9.9.2016 iz: http://globaledge.msu.edu/countries/italy/risk.
95. Ministrstvo za finance (2014). Mednarodno obdavčenje. Pridobljeno dne
10.8.2016 iz:
http://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/mednarodno_obdavcenje
96. Ministrstvo za finance RS. (2015). Zakon o trošarinah. Pridobljeno dne
22.8.2016 iz: https://www.gzs.si/Portals/SN-Pravni-Portal/Vsebine/novice-
priponke/ZTro-1.pdf.
97. Ministrstvo za zunanje zadeve RS. (2015). Gospodarsko sodelovanje.
Pridobljeno dne 3.9.2016 iz:
http://www.rim.veleposlanistvo.si/index.php?id=2512.
98. OECD. (2016a). Employment outlook 2016. Pridobljeno dne 31.8.2016 iz:
https://www.oecd.org/italy/Employment-Outlook-Italy-EN.pdf.
99. OECD. (2016b). Italy. Better life index. Pridobljeno dne 2.9.2016 iz:
http://www.oecdbetterlifeindex.org/countries/italy/.
100. Passport to Trade. (2014). Bussiness etiquette. Pridobljeno 20.8.2016 iz:
http://businessculture.org/southern-europe/business-culture-in-italy/business-
etiquette-in-italy/.
101. PNC (2016). Analiza poslovnega okolja. Pridobljeno 15.8.2016 iz:
http://pnc.si/analiza-poslovnega-okolja-za-rast-podjetja-na-kaksen-nacin-
financirate-oz-kreditirate-svoje-poslovanje-bancni-kredit-ali-zasebni-kapital-oz-
posoja-denarja-pnc-nalozbe/.
102. Reuters. (2016). Italy turns screw on state sector shirkers, cuts public companies.
Pridobljeno dne 18.8.2016 iz: http://www.reuters.com/article/italy-renzi-reform-
idUSL8N15531W.
103. Savatech d.o.o. (2016a). Kavčukove zmesi v avtomobilski industriji. Pridobljeno
dne 26.8.2016 iz: http://www.savatech.si/kavcukove-zmesi/podrocja-uporabe-
kavcukovih-zmesi/avtomobilska-industrija.html.
104. Savatech d.o.o. (2016b). Kavčukove zmesi v raznih industrijskih panogah.
Pridobljeno dne 26.8.2016 iz: http://www.savatech.si/kavcukove-
zmesi/podrocja-uporabe-kavcukovih-zmesi/razlicne-industrijske-panoge.html.
105. Šenk Ileršič, I. (2013). Mednarodno poslovanje. Ljubljana: GV Založba.
106. Sima Media GmbH. (2016). Fairtrade dates. Pridobljeno dne 3.9.2016 iz:
http://www.tradefairdates.com/Fairs-Italy-Z108-S4.html.
107. Služba vlade RS za zakonodajo (2015). Uredba o energetski infrastrukturi.
Pridobljeno 12.8.2016 iz:
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2711#.
108. SPIRIT Slovenija (2015). Vrste tveganj. Pridobljeno dne 11.8.2016 iz:
http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Mednarodno_trgovanje/Financni_vidiki/
Upravljanje_tveganj_in_nacini_financiranja/Vrste_tveganj_5949.aspx.
109. Statista. (2015). Number of patent applications from Italy filed at the European
Patent Office in 2015, by field of technology. Pridobljeno dne 26.8.2016 iz:
http://www.statista.com/statistics/413046/number-of-european-patent-
applications-by-technology-field-italy/.
110. Šuštar, R. 2009. Mednarodno poslovanje. Ljubljana: Zavod IRC.
44
111. System Logistic S.pA. (2016). Who we are. Pridobljeno dne 6.9.2016 iz:
http://www.systemlogistics.com/usa/azienda.php.
112. Tehnos. (2016). Plastika in guma. Pridobljeno dne 26.8.2016 iz:
http://www.tehnos.si/plastika-in-guma.
113. The Canadian Trade Commissioner Service. (2015). Import Regulations – Italy.
Pridobljeno 18.8.2016 iz: http://tradecommissioner.gc.ca/italy-italie/market-
facts-faits-sur-le-marche/17370.aspx?lang=eng.
114. The Economist. (2014). Letting go slowly. Pridobljeno dne 22.8.2016 iz:
http://www.economist.com/news/business/21600126-government-promises-
sales-shows-little-taste-ceding-control-letting-go-slowly.
115. The Global Economy. (2016). Italy: GDP per capita, PPP. Pridobljeno dne
7.9.2016 iz: http://www.theglobaleconomy.com/Italy/GDP_per_capita_PPP/.
116. The Heritage Fundation. (2016). Italy. Pridobljeno dne 31.8.2016 iz:
http://www.heritage.org/index/country/italy.
117. The Local Italy. (2014). Italy has slowest broadband in EU: report. Pridobljeno
dne 26.8.2016 iz: http://www.thelocal.it/20140728/slow-italy-lags-behind-in-
internet-age.
118. The Paypers. (2016). Leading payment service providers in Italy. Pridobljeno
dne 6.9.2016 iz: http://www.thepaypers.com/payment-service-providers/italy/9.
119. Trading Economics. (2016).Italy Direct Foreign Investment. Pridobljeno dne
27.8.2016 iz: http://www.tradingeconomics.com/italy/foreign-direct-investment.
120. Trading Economics. (2016b). Italy Inflation Rate. Pridobljeno dne 27.8.2016 iz:
http://www.tradingeconomics.com/italy/inflation-cpi.
121. Trading Economics. (2016c). Italy GDP Annual Growth Rate. Pridobljeno dne
31.8.2016 iz: http://www.tradingeconomics.com/italy/gdp-growth-annual.
122. Trading Economics. (2016d). Italy Foreign Exchange Reserves. Pridobljeno dne
3.9.2016 iz: http://www.tradingeconomics.com/italy/foreign-exchange-reserves.
123. Trading Economics. (2016j). Italy Interest Rate. Pridobljeno dne 3.9.2016 iz:
http://www.tradingeconomics.com/italy/interest-rate.
124. Trading Economics. (2016k). Italy GDP per capita PPP. Pridobljeno dne
6.9.2016 iz: http://www.tradingeconomics.com/italy/gdp-per-capita-ppp.
125. UNCTAD. (2015). World Investment Report. Pridobljeno dne 28.8.2016 iz:
http://unctad.org/en/PublicationsLibrary/wir2015_en.pdf.
126. Understandingitaly. (2010). Italian education system. Pridobljeno 18.8.2016 iz:
http://www.understandingitaly.com/profile-content/education.html.
127. Vasapoli & Associati. (2015). Doing Business in Italy. Pridobljeno dne
25.8.2016 iz: http://www.vasapolli.it/download/Doing_Business_in_Italy.pdf.
128. Vlagatelj ATVP (2016). Deželno tveganje. Pridobljeno dne 8.8.2016 iz:
http://vlagatelj.atvp.si/Default.aspx?id=49.
129. Vlagatelj ATVP (2016b). Tržno tveganje. Pridobljeno dne 8.8.2016 iz:
http://vlagatelj.atvp.si/Default.aspx?id=45.
130. Volpe, F. (2014).Information Technology in Italy: Don’t Fight a Losing Battle.
Pridobljeno dne 7.9.2016 iz: https://www.linkedin.com/pulse/20140605145114-
1393501-information-technology-in-italy-don-t-fight-a-losing-battle.
131. Watts, W. (2016). Why Italy’s banks could ignite a eurozone crisis. Pridobljeno
dne 10.9.2016 iz: http://www.marketwatch.com/story/why-italys-bank-crisis-
could-be-ticking-time-bomb-2016-07-21.
132. Wholesalers Network. (2016). Italian Wholesale Merchandise. Pridobljeno dne
6.9.2016 iz: http://www.wholesalersnetwork.com/merchandise/italian/.
45
133. Wordpress.com. (2016a). Italy´s tehnological revolution. Pridobljeno dne
26.8.2016 iz: http://innovazione-arteastudio.com/italys-technological-
revolution/.
134. Wordpress.com. (2016b) Italian Technology Growth, Today and the Future.
Pridobljeno dne 26.8.2016 iz: http://innovazione-arteastudio.com.
135. World Economic Forum. (2016). The Global Competitiveness Index 2015-2016.
Pridobljeno dne 2.9.2016 iz: https://widgets.weforum.org/global-
competitiveness-report-2015/
136. Worlds Top Exports. (2016a). Italy´s Top 10 Exports. Pridobljeno dne 27.8.2016
iz: http://www.worldstopexports.com/italys-top-10-exports/.
137. Yachtino GmbH. (2016). Italy - Boatbuilder, shipyards and boat manufacturers.
Pridobljeno dne 5.9 Trading Economics. (2016k). Italy GDP per capita PPP.
Pridobljeno dne 6.9.2016 iz: http://www.tradingeconomics.com/italy/gdp-per-
capita-ppp.