Post on 21-Feb-2021
transcript
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA
Diplomski projekt
VLOGA PODJETNIKA IN VLOGA MANAGERJA V
IZBRANEM SLOVENSKEM PODJETJU
The Role of the Entrepreneur and the Role of the Manager in
the Selected Slovenian Company
Kandidatka: Tjaša Tovornik
Študijski program: Poslovna ekonomija
Študijska usmeritev: Podjetništvo
Mentorica: doc. dr. Katja Crnogaj
Jezikovno pregledal: Žiga Oset, mag.
Študijsko leto: 2015/2016
Maribor, september 2016
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici dr. Katji Crnogaj za vso strokovno pomoč in podane nasvete
pri nastajanju diplomskega projekta. Zahvaljujem se tudi svoji družini, ki me je v času
šolanja ves čas spodbujala in mi stala ob strani.
POVZETEK
Inovativno usmerjeno podjetništvo vpliva na gospodarsko rast in učinkovitost
gospodarstva. Pomembno je najti inovativno, dobro idejo in jo uresničiti v praksi.
Podjetništvo in inovativnost sta se tako znašla v središču proučevanja in predstavljata
jedro konkurenčnosti vsakega gospodarstva. Tako smo se v našem diplomskem projektu
osredotočili na proučevanje podjetja, v katerem se prepletajo tri temeljne funkcije:
lastniška, podjetniška in managerska.
Za ustanovitev podjetja so potrebni ljudje s posebnim znanjem in sposobnostmi -
podjetniki. Podjetnik je oseba, ki organizira podjem, najema inpute, upravlja vsakdanje
operacije in prevzema riziko (Rebernik, 1999, str. 55). Za uspešno poslovanje so
pomembni tudi managerji. Managerji upravljajo z lastnino in kapitalom, ki ga lastniki
(praviloma so to podjetniki) vložijo v podjetje. Managerji tako iščejo metode in načine
na uspešno poslovanje podjetja in praviloma tesno stojijo ob podjetnikih.
V diplomskem projektu smo opisali razlike in podobnosti med podjetnikom in
managerjem. V nadaljevanju smo predstavili glavne značilnosti managerja in
podjetnika, njune osebnosti in lastnosti, vloge in naloge, v katerih se pojavljata, njuno
motivacijo in tveganje, ki ga prevzemata. Natančno smo opredelili tudi pojem
podjetništva in managementa.
Temu sledi raziskava, v kateri smo s pomočjo ankete ugotavljali vlogo podjetnika in
managerja v izbranem slovenskem podjetju. Rezultate ankete smo podrobno analizirali
in prikazali v empiričnem delu.
Z raziskavo smo ugotovili, da je uspešnost podjetja močno odvisna tako od podjetnika
kakor tudi managerja. Prav tako smo ugotovili, da se podjetnik in manager dopolnjujeta
pri opravljanju nalog. Podjetnik vpelje svojo poslovno idejo na trg in poskrbi za
finančna sredstva, manager pa s temi sredstvi razpolaga oz. poskrbi za uspešno
poslovanje podjetja.
Ključne besede: podjetnik, manager, vodenje, uspešnost podjetja
SUMMARY
Innovatively oriented entrepreneurship influences the economic growth and efficiency
of the economy. It is important to find innovative, good idea and materialize it in
practice. Entrepreneurship and innovativeness have found themselves in the middle of
studying and represent the core of competitiveness of every economy. Thus in our
diploma thesis we focused on the studying of the company, where three basic functions
are intertwined: ownership, entrepreneurship and managerial functions.
In order to found the company people with special knowledge and abilities are
necessary – the entrepreneurs. An entrepreneur is a person who organizes business,
hires inputs, manages daily operations and takes the risk. For a successful conduct of
business managers are also important. Managers manage the property and the capital,
which is invested into the company by the owners (these are the entrepreneurs as a
rule). Thus, the managers seek the methods and ways for a successful conduct of
business and stand closely to the owners as a rule.
In the diploma thesis we described the differences and similarities between the
entrepreneur and the manager. Furthermore, we presented the main characteristics of the
manager and the entrepreneur, their personalities and characteristics, roles and tasks
where they appear, their motivation and risks they take. We precisely defined the
conception of entrepreneurship and management also.
In addition, there is a research where we acquired the answers from the entrepreneur
and the manager in the selected Slovenian company by means of inquiry. The results of
the inquiry were analyzed in detail and presented in the empirical part.
By means of the research we discovered that the success of the company strongly
depends on the entrepreneur and the manager as well. We also discovered that
entrepreneur and the manager complement each other in performing the tasks. The
entrepreneur introduces his business idea to the market and provides for the financial
resources. The manager uses these resources and provides for the successful conduct of
business of the company.
Keywords: entrepreneur, manager, managing, success of the company.
i
KAZALO VSEBINE
1 UVOD 1
1.1 OPREDELITEV OZ. OPIS PROBLEMA ........................................................................... 1
1.2 NAMEN, CILJI IN TRDITVE RAZISKAVE ....................................................................... 2 1.2.1 NAMEN ..................................................................................................................... 2 1.2.2 CILJI .......................................................................................................................... 2 1.2.3 TRDITVE .................................................................................................................... 2
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE ................................................................ 3
1.4 METODE RAZISKOVANJA ............................................................................................ 3
2 PODJETNIŠTVO ........................................................................................................ 4
2.1 POJEM PODJETNIŠTVA ................................................................................................ 4 2.2 ELEMENTI PODJETNIŠKEGA PROCESA ....................................................................... 4 2.3 OBLIKE PODJETNIŠTVA .............................................................................................. 7
3. LASTNIKI, PODJETNIKI, MANAGERJI ............................................................. 9
3.1 OPREDELITEV PODJETNIKA IN NJEGOVIH ZNAČILNOSTI .......................................... 9 3.1.1 MOTIVACIJA IN PREVZEMANJE TVEGANJA ............................................................... 11 3.1.2 ZNAČILNOSTI USPEŠNEGA PODJETNIKA ................................................................... 12
3.2 OPREDELITEV MANAGEMENTA IN NJEGOV RAZVOJ ................................................ 13 3.3 OPREDELITEV MANAGERJA, NJEGOVIH ZNAČILNOSTI TER NALOG ........................ 14 3.3.1 PLANIRANJE ............................................................................................................ 16
3.3.2 ORGANIZIRANJE ...................................................................................................... 16
3.3.3 KADROVANJE .......................................................................................................... 17 3.3.4 VODENJE ................................................................................................................. 17
3.3.5 KONTROLIRANJE ..................................................................................................... 17
4. EMPIRIČNI DEL ..................................................................................................... 19
4.1 PREDSTAVITEV PODJETJA X INŽENIRING ................................................................ 19
4.2 VLOGA MANAGERJA IN PODJETNIKA V PODJETJU ................................................... 19 4.2.1 METODOLOGIJA ZBIRANJA PODATKOV ZA RAZISKAVO ............................................ 19
4.2.2 ANALIZA ANKETE.................................................................................................... 20
5. SKLEP 25
LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 27
ii
KAZALO SLIK
Slika 1: Kibernetska shema podjetniškega procesa ........................................................... 5
Slika 2: Ključne sestavine uspešnega managerja ............................................................ 16
KAZALO TABEL
Tabela 1: Profil moškega in ženskega podjetnika ........................................................... 10
Tabela 2: Dejavniki uspešnega osebnega razvoja ........................................................... 13
Tabela 3: Preveč ali premalo kontroliranja ..................................................................... 18
Tabela 4: Naloge v podjetju ............................................................................................ 22
Tabela 5: Nagnjenost k tveganju ..................................................................................... 23
Tabela 6: Težave pri poslovanju ..................................................................................... 23
Tabela 7: Osebnostne značilnosti .................................................................................... 24
1
1 UVOD
1.1 Opredelitev oz. opis problema
Podjetništvo je izjemno pomembno za gospodarski razvoj. »V razvitem delu sveta je
podjetništvo osnovna filozofija in stil ekonomskega razvoja ter osrednji gospodarski
proces, ki določa vzpone in padce narodov, držav, podjetij in posameznikov. Pomeni vir
napredka in razvoja celotnega družbenega življenja« (Plut, 1995, str. 11). Inovativno
usmerjeno podjetništvo vpliva na gospodarsko rast in učinkovitost gospodarstva, kar
dokazuje tudi raziskava Crnogajeve (2012). Številne države so tako z namenom boja
proti vedno zahtevnejšim ekonomskim, socialnim in okoljskim izzivom začele veliko
pozornost posvečati ravno podjetništvu. In tudi številne raziskave obravnavajo fenomen
podjetništva ter se osredotočajo na proučevanje podjetij.
V podjetju so prisotne tri temeljne funkcije: lastniška, podjetniška in managerska. Za
ustanovitev podjetja so potrebni podjetniki, ki imajo posebna znanja in sposobnosti.
»Podjetnik je oseba, ki je praviloma nadpovprečno aktiven. Podjetnik mora biti odličen
inovator, ki obvladuje spremembe v podjetju« (Pšeničny, 2000, str. 6). Podjetništvo je
nedvomno redko, saj ni vsakdo pripravljen sprejemati tveganja niti nima vsakdo
sposobnosti odkrivati in izkoriščati poslovnih priložnosti ter oblikovati pravilnih
poslovnih odločitev. Ko se odločimo, da bi ustanovili podjetje, se moramo vprašati ali
imamo na voljo dovolj uspešnih ljudi, s katerimi bomo sodelovali in kateri bodo
pripomogli k rasti in uspehu podjetja (Platovšek, 2008, str. 11).
Če želimo ustanoviti podjetje praviloma potrebujemo kapital. Lastniki svojo lastnino in
kapital vložijo v organizacijo in jo zaupajo v upravljanje managerjem. Manager je
oseba, ki išče načine in metode za učinkovito in uspešno izrabo proizvodnih virov, ki jih
je podjetnik zbral za to, da se priložnost izkoristi. Tukaj se postavijo vprašanja v čem se
razlikuje vloga podjetnika in vloga managerja v podjetju.
Da bi ustvarili nekaj novega podjetniki namenijo ves svoj čas in prizadevanja, psihična,
finančna in družbena tveganja. Podjetniki so za to deležni nagrade v obliki denarja,
osebnega zadovoljstva in neodvisnosti. Podjetnik je vizionar, z omejenimi resursi
ustvarja dodano vrednost. Je prvi, ki zazna poslovno priložnost, finančno tvega,
organizira in uresniči potencial ideje na trgu ( Kos, 2007).
Posamezne dele različnega dela v podjetjih pa opravljajo specialisti. To so managerji.
Temeljna naloga managerjev je usklajevanje dela. »Management je reševanje
problemov, ki se nanašajo na načrtovanje organiziranje, vodenje in ocenjevanje
razpoložljivih virov za doseganje ciljev, poslanstva in vizije razvoja podjetja« ( Kos,
2007). Managerji torej stojijo tesno ob podjetnikih. V podjetju so nepogrešljiv člen, ki
so posebno izobraženi in usposobljeni ljudje ter skrbijo za uspešno vodenje podjetja.
»Management je torej neodvisen od lastništva, ranga ali moči (pooblastil). Njegova
objektivna funkcija temelji na odgovornosti za učinkovitost« (Bernot, 1990, str. 1).
2
1.2 Namen, cilji in trditve raziskave
1.2.1 Namen
Namen diplomskega dela je na osnovi analizirane literature podrobneje prikazati
temeljne razlike med pomenom in vlogo podjetnika in managerja v podjetju. Ko
podjetje raste, lahko kmalu postane težko obvladljivo in takrat podjetnik pogosto v
poslovanje podjetja vključi managerja. Preveliko zanemarjanje ene vloge in preveliko
poudarjanje druge ne vodi do uspešnosti in učinkovitosti organizacije. Pomembno je
vedeti, kdo ima kakšno vlogo v podjetju in kakšna je povezava med obema, kar bomo v
nalogi tudi ugotavljali.
1.2.2 Cilji
Cilji diplomskega projekta so:
- raziskati pojem podjetništva,
- raziskati pojem managementa,
- podrobneje spoznati pomen, funkcije, delo in naloge podjetnika,
- podrobneje spoznati pomen, funkcije, delo in naloge managerja,
- poiskati glavne razlike med podjetnikom in managerjem,
- raziskati, v čem sta si podobni vloga podjetnika in vloga managerja,
- ugotoviti, kako se vloga podjetnika in managerja v podjetju dopolnjujeta.
V empiričnem delu se naši cilji nanašajo predvsem na poznavanje razlik med
managerjem in podjetnikom v konkretnem podjetju. Naš namen je povezati praktične
cilje s teoretičnimi cilji in tako doseči celovitost diplomskega projekta. Raziskavo smo
izvedli s pomočjo vprašalnika med podjetnikom in managerjem, ki smo jo opravili v
podjetju x Inženiring s sedežem v Šentjurju. Podjetje x Inženiring dobavlja opremo za
trgovine vseh vrst, znani pa so tudi po zelo kakovostni opremi za paletna skladišča. Leta
1999 se je podjetje specializiralo izključno za prodajo trgovinske opreme in je danes
eden izmed največjih opremljevalcev trgovin na področju jugovzhodne in vzhodne
Evrope.
1.2.3 Trditve
Trditve, ki smo jih poskušali v diplomskem projektu dokazati, so naslednje:
- Podjetnik in manager v podjetju x Inženiring menita, da biti uspešen lastnik in
manager v današnjem času ne pomeni le stremeti k visokemu dobičku, ampak
je nujno, da se ustvarjajo tudi dobri medsebojni odnosi z zaposlenimi in s tem
dobra organizacijska klima v podjetju.
- Podjetnik in manager v podjetju x Inženiring menita, da poslovanje podjetja, ki
ga vodi samo podjetnik brez managerja ni učinkovito in ovira razvoj podjetja.
3
- Naloga managerja je, da sprejema odločitve v zvezi s poslovanjem podjetja ter
uspešno vodi in upravlja podjetje.
- Podjetnik je človek, ki zazna poslovno priložnost, prevzame odgovornost,
finančno tvega, organizira in uresniči potencial ideje na trgu preko svojega
podjetja.
- Podjetniki ustvarjajo spremembe, katerim se morajo managerji prilagajati.
- Manager v podjetju x Inženiring ne mara tvegati - je bolj previden, podjetnik
pa tvega, saj investira v upanju na prihodnji uspeh.
1.3 Predpostavke in omejitve raziskave
Predpostavljamo, da je za uspešno vodenje podjetja poleg podjetnika pomembnem tudi
manager, ki mora biti sposoben prepoznati probleme in jih tudi odpraviti. Omejili smo
se na proučevanje razlik med managerjem in podjetnikom v podjetju x Inženiring.
Njuno vlogo smo ugotavljali s pomočjo ankete, saj smo anketirali podjetnika in
managerja v omenjenem srednje velikem podjetju.
Menimo, da je za delo diplomskega projekta dovolj literature, ki je napisana v
slovenskem in angleškem jeziku.
1.4 Metode raziskovanja
Pri pisanju diplomske naloge smo uporabili deskriptivni pristop. Podatke smo pridobili
iz internetnih virov, domače in tuje dostopne literature in iz aktualnih člankov.
V okviru tega pristopa smo uporabili komparativno metodo, saj smo ugotavljali
podobnosti in razlike med dvema vlogama. Ko smo povzemali stališča drugih avtorjev v
zvezi z raziskovalnim problemom, smo uporabili metodo kompilacije.
V empiričnem delu smo uporabili analitičen pristop, s katerim smo na podlagi
rezultatov ankete prikazali razlike ter podobnosti med vlogo podjetnika in managarja v
podjetju x Inženiring. Vprašalnik smo oblikovali tako, da smo od anketiranih dobili čim
več uporabnih informacij o njunih osebnostnih značilnostih ter temeljnih nalogah.
Večina vprašanj je zaprtega tipa, ker se zavedamo, da želijo vprašani anketo rešiti čim
prej. Rezultate smo prikazali tabelarno s pomočjo programa Excel.
4
2 PODJETNIŠTVO
2.1 Pojem podjetništva
»Podjetništvo je proces, ki mu podjetniki namenjajo svoj čas in prizadevanja,
prevzemajo pripadajoča finančna, psihična in družbena tveganja za ustvarjanje nečesa
novega, vrednega in prejmejo pripadajoče nagrade v obliki denarja, osebnega
zadovoljstva in neodvisnosti« (Antonič idr., 2002, str. 30).
Po Antoniču (2002, str. 29) je »podjetništvo vrsta vedenja, ki vsebuje dajanje pobud,
organizacijo in reorganizacijo družbenih ter ekonomskih mehanizmov, ki preoblikujejo
vire im razmere v praktično korist ter sprejemanje tveganja ter neuspeha«.
»Podjetništvo zahteva vizijo in izjemno željo po uspehu, zamisli, privrženost in močno
motivacijo, da podjetnik prenese vizijo in navdušenje na druge, da pritegne investitorje,
sodelavce, in dobavitelje« (Možina, 2002, str. 110).
Pojem podjetništva je v ekonomski vedi prvi uporabil Cantillon v zgodnjem 18. stoletju.
Pojem se je spreminjal in razvijal z razvojem družbe in gospodarstva: od srednjega
veka, ko je bil podjetnik oseba, ki je vodila večje proizvodne projekte in ko je bil to
igralec, do danes, ko se je uveljavila definicija, da je podjetnik tisti, ki pravočasno najde
dobro poslovno priložnost in na koncu požanje nagrado (Antonič idr., 2002, str. 30).
Ko se odločimo za samostojno podjetništvo se moramo zavedati, da bo podjetniška pot
polna strahu razočaranj, navdušenja in trdega dela. Za visoko stopnjo neuspeha med
podjetniki je kriva slaba prodaja, vedno večje konkurence, predvsem pa pomanjkanje
kapitala in managerskih sposobnosti (Antonič idr., 2002, str. 30). Podjetništvo ima
usodni pomen za obstoj podjetja, saj brez podjetnosti večina organizacij ne bi mogla
delovati.
2.2 Elementi podjetniškega procesa
V podjetniškem procesu se prepleta splet treh temeljnih prvin podjetništva: podjetnika
oz. tima, poslovne priložnosti in sredstev. Na njih vplivajo številni zunanji in notranji
dejavniki; proces vključuje vse aktivnosti: od prepoznavanja podjetniških priložnosti do
vzpostavitve organizacije za njihovo uresničitev (Pšeničny, 2000, str. 10).
5
Slika 1: Kibernetska shema podjetniškega procesa
Vir: Pšeničny, 2000, str. 10.
a) Podjetnik oz. podjetniška skupina
Podjetnik oz. podjetniška skupina mora biti kvalitetna. Dobro mora poznati trg, imeti
dobro premišljeno idejo prodora na trg, mora imeti zrelost, veliko izkušenj in znanje.
Večinoma uspešni podjetniki ne prepuščajo podjetniških priložnosti slučajnosti. Uspeh
pri uspešnih podjetnikih je tesno povezan z natančnimi pripravami in planiranjem (Plut,
1995, str. 17).
b) Podjetniška priložnost oz. ideja
Ključni element podjetniškega procesa je podjetniška priložnost. Problem se ne kaže v
pomanjkanju idej, saj imajo podjetniki po navadi veliko idej. Osnovni problem je v
realizaciji idej. Večini podjetnikov zmanjka denarja, preden najdejo dovolj kupcev za
svoje ideje. Dobra podjetniška priložnost je tista, ki je uresničljiva in donosna. Se pravi
ne moremo primerjati nove ideje in dobre podjetniške priložnost, saj to ni isto (Plut,
1995, str. 17).
Iskanje in kombiniranje proizvodnih dejavnikov sta temeljni funkciji, ki delujeta v
podjetniškem procesu. Pomembne funkcije, ki omogočajo delovanje, so (Šuštar, 1968,
str. 5):
»investiranje: pomeni vlaganje kapitala, sposobnosti in znanja v podjetniški
proces, kar omogoča njegovo delovanje;
inovativnost oz. ustvarjalnost: inovativnost je funkcija podjetništva, ki se
ukvarja z novimi podjetniškimi priložnostmi, z izzivi, ki so tvegani, vendar so
ob primernem odzivu lahko zelo koristni. Ustvarjalnost vodi k invenciji in
pomeni porajanje novih, originalnih idej ter odkrivanje načina njihove
realizacije v teorijah, modelih, dejanjih, izdelkih, umetniških stvaritvah itd.;
tveganje: bistvo tveganja je, da podjetniki nosijo odgovornost in posledice za
neuspeh oz. dobijo nagrade za morebitni uspeh.«
Vhod
• a) Podjetnik oz. podjetniška skupina
• b) Podjetniška priložnost oz. ideja
• c) Potrebna sredstva in ljudje
Podjetniški proces
Izhod
• Učinki podjetniškega procesa
6
c) Potrebna sredstva in ljudje
Za izpeljavo podjetniške priložnosti je potrebno imeti potrebna sredstva in ljudi. Če je
podjetnik poiskal dobro podjetniško priložnost, je velika verjetnost, da bo pridobil
potrebna sredstva in ljudi za financiranje. Za uspeh podjetja je potrebna pritegnitev
enega ali več partnerjev. Pomembno je, da za hitro rast podjetja podjetniki pridobijo
prave ljudi v pravem času. Če jim to ne uspe, je rast podjetja tvegana. Podjetniki se
obnašajo racionalno ko pridejo do problema, kje pridobiti sredstva. Pristop uspešnega
podjetnika je napredovati z minimalnimi sredstvi. Pomembni del podjetniškega procesa
je poiskati zunanje strokovnjake-bankirje, računovodje, pravnike, svetovalce (Plut,
1995, str. 18).
Ko podjetnik razvije svoj proizvod oz. storitev, mora predvideti še vsa potrebna
sredstva, ki jih bo potreboval. »Potrebna sredstva sestavljajo znanje, ljudje-zaposleni in
kapital v vseh oblikah (denar, prostori, oprema, ipd.) (Pšeničny, 2000, str. 60).
Upoštevati moramo raznovrstnost potrebnih sredstev in paziti moramo, da ocenjena
sredstva niso prenizka. Treba je oceniti tudi tveganje, ki ga povzročijo nezadostna ali
neustrezna sredstva.
Naslednji korak je pravočasno pridobivanje sredstev. Podjetnik mora stremeti k
ohranjanju čim večjega lastniškega deleža zlasti v stopnji zagona. Zavedati se mora, da
bo pozneje potrebnih še več sredstev za financiranje rasti podjetja, kar lahko privede do
zmanjševanja lastniškega deleža. Podjetnik lahko pridobi sredstva z najnižjimi možnimi
stroški in najmanjšo izgubo nadzora, če razume potrebe dobaviteljev sredstev (Antonič,
2002, str. 57). Podjetniki poskušajo sredstva najemati (ne kupovati) in jih obvladovati s
čim manjšim vložkom oz. zagotoviti minimalna potrebna finančna sredstva in
minimalno potrebno število ljudi za uresničitev poslovne priložnosti« (Pšeničny, 2000,
str. 60).
Podjetniški proces lahko potemtakem opišemo na način:
V podjetniškem procesu podjetnik oz. podjetniška skupina izbere med množico možnih
idej donosno in uresničljivo poslovno priložnost. Za uresničitev te priložnosti zbere vse
potrebne vire, to je ljudi ter poslovna in finančna sredstva.
Po Plutu (1995. str. 18) ima vsaka podjetniška aktivnost tri faze. To so:
a) iskanje in definiranje idej oz. podjetniških priložnosti,
b) uresničitev idej oz. podjetniških priložnosti,
c) doseganje čim večjega uspeha.
Podjetnik mora že na začetku predvideti, kakšna je konkurenca in kakšen uspeh je
možno pričakovati. Pri tem je poslovni načrt instrument, s katerim podjetnik načrtuje
svojo podjetniško aktivnost od ideje do končnega rezultata (Plut, 1995, str. 18).
»Poslovni načrt je način sistematičnega opredeljevanja celotne podjetniške aktivnost. Je
operativno orodje, ki nam pomaga pri opravljanju podjetniške dejavnosti ter tudi
sredstvo medsebojne podjetniške komunikacije in oblika seznanjenja drugih s
podjetniško dejavnostjo. Z njim ugotavljamo finančne, pravne in delovne sposobnosti«
(Kovač, 1990, povzeto po Plut 1995, str. 18). Na začetku se mora podjetnik odločiti tudi
o izboru lokacije. Pri tem mora proučiti vrsto dejavnikov. Podjetnik mora poiskati tudi
ustrezen poslovni prostor. Pri izbiri prostorov mora podjetnik razmisliti, ali je možna še
7
racionalna širitev v primeru rasti podjetja in ali je možno prostor uporabiti tudi za drugo
dejavnost. Nakup prostorov predstavlja določen fiksni strošek poslovanja, zato moramo
biti pri odločitvi izjemno previdni (Pšeničny, 2000, str. 83).
Načrtovanje nabave surovin, polizdelkov, pomožnih materialov je ključnega pomena za
uspeh podjetja, Podjetnik se mora zavedati, da je njegov uspeh odvisen od ustrezne
nabave. Zavedati se mora tudi, da je nabavni trg cel svet in da se da pri nabavi
največkrat prihrani mnogokrat sploh edina sredstva (Pšeničny, 2000, str. 83).
Poleg vsega se mora podjetnik odločiti, ali bo kupil novo ali rabljeno opremo med
najemom ali leasingom. Odločiti se mora med bolj univerzalnimi stroji in opremo ali
zelo specializirano opremo narejeno po meri za njegov proizvod.
Za dolgoročen uspeh podjetja je pomembno, da sleherni element proizvodnega procesa
natančno prouči in začrta (Pšeničny, 2000, str. 82-84).
2.3 Oblike podjetništva
Najbolj poznane oblike podjetništva so:
a) Družinsko podjetništvo
Obstajajo tri dimenzije, ki ločujejo družinsko podjetništvo od običajnega. To so:
vpletenost družinskih članov, lastništvo-management, pripravljenost na prehod iz
generacije v generacijo (Handler, 1989 str. 260).
Družinska podjetja so večinoma mala podjetja v 100% lasti družine, v kateri so običajno
zaposleni le člani družine. V podjetje se lahko vpletejo tudi drugi člani, vendar
družinski člani prevzamejo vloge vodilnega.
Prednosti družinskega podjetništva so predvsem: predanost poslu in družini, dobro
znanje, fleksibilnost v, delu, času in denarju, nasledstvo, razmišljanje na dolgi rok,
stabilna kultura, hitro odločanje. Med slabosti pa štejemo: rigidnost oz. togost, poslovne
izzive (modernizacija zastarelih metod dela itd.), nasledstvo, čustvene vplive na
poslovanje, vodstvo in legitimnost (Leach, 1999, str. 10).
b) Samozaposlitev ali delo na domu
Gre za posameznike, ki niso našli prave zaposlitve in so se odločili, da postanejo
samostojni podjetniki. Takšni podjetniki običajno ustvarjajo skromen dohodek, zato pri
poslovanju potrebujejo pomoč. Prav tako potrebujejo pomoč pri izboljšanju vodenja,
odpiranja tržnih niš ter pri ureditvi poslovanja. Na drugi strani pa so posamezniki, ki
opravljajo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic. Te osebe običajno ustvarjajo
velike dohodke in za svoje delo potrebujejo sodobno tehnično opremo (Smole, 2000,
str. 75).
c) Malo in dinamično podjetništvo
Mala podjetja rastejo samo v obdobju svojega nastajanja, potem pa hitro dosežejo
velikost, ki jo skušajo ohraniti v daljšem obdobju.Podjetje, ki je povezano z malim
8
podjetništvom, je statično in ne rastoče. Podjetje ne išče novih možnosti ne na trgu ne v
proizvodnji, ekipi in pridobivanju financ. Cilj malega podjetja je, da ko vzpostaviti
optimalno velikost podjetja ga želi ohraniti v daljšem obdobju (Tajnikar, 2000, str. 70-
71).
Dinamična podjetja vseskozi iščejo nove priložnosti in možnosti za svojo rast. Značaj
dinamičnega podjetja je viden v vseh poslovnih funkcijah podjetja. Dinamična podjetja
imajo visoko tehnologijo, so globalno usmerjena, pogosto njihovi proizvodi
nadomeščajo proizvode, ki že obstajajo na svetovnih trgih. Dinamično podjetništvo
lahko nastane z lastnimi viri podjetnika, svojcev, prijateljev toda kasneje, ko je podjetje
večje, razvoj ni več mogoč brez zunanjih virov. Glavne značilnosti dinamičnega
podjetja so: osvajanje novih trgov, ponujanje novih tehnologij in novih proizvodov,
razbijanje obstoječe konkurence in po tej poti ustvarjanje novih trgov pa tudi uporaba
najrazličnejših zunanjih virov financiranja (Tajnikar, 2000, str. 70-71).
d) Žensko podjetništvo
Število žensk se je po drugi svetovni vojni močno povečalo. Novi načini komuniciranja,
nove tehnologije in večja pripravljenost na sprejem žensk v podjetniško okolje so
pripomogli k njihovi odločitvi za ustanavljanje podjetij (Brush, 1990, str. 27).
Pri poslovanju se ženske soočajo z raznimi ovirami. Okolje je še vedno nenaklonjeno
razvoju ženskega podjetništva. Ovire, s katerimi se srečujejo ženske obstajajo tudi
znotraj podjetij. Lahko jih najdemo v organizacijski politiki in organizacijski strukturi,
metodah vrednotenja kandidatov, metodah izbora kandidatov in podobno (Linehan,
2001, str. 56).
9
3. LASTNIKI, PODJETNIKI, MANAGERJI
3.1 Opredelitev podjetnika in njegovih značilnosti
Z ekonomskega vidika je podjetnik oseba, ki združi, vire, materiale, delovno silo in
druga sredstva tako, da je njihova skupna vrednost večja kot prej. Podjetnik je oseba, ki
vpeljuje inovacije, spremembe in nov red. Glavni cilji, ki običajno vodijo podjetnike,
so: eksperimentirati, izpolniti ali zbežati avtoriteti drugih, potreba doseči ali dobiti nekaj
novega. Za eno poslovno osebo je lahko podjetnik grožnja, za drugega dobavitelj,
stranka, zaveznik ali nekdo, ki ustvarja bogastvo tudi drugim (Antonič idr., 2002, str.
29).
Po Belaku in drugih (1993, str. 31) so »podjetniki tisti, ki pravočasno in gibko
identificirajo priložnosti, zberejo potrebne vire, izpeljejo praktičen akcijski načrt in
požanjejo nagrade«.
Richard Cantillon pravi, da »podjetnik prevzema tveganje, da bi ustvaril dobiček,
finančni investitor pa postane bankir, ki deluje za fiksno obrestno mero in brez (ali z
zavarovanim) tveganja« (Pšeničny, 2000, str. 15).
Za podjetnika ni pomembno, da ima premoženje, ampak da ima možnost da to
premoženje uporablja za to, da bo lahko uresničil svojo poslovno priložnost in sicer
tako, da ustvarja nova delovna mesta in ustvarja dodano vrednost (Rebernik, 1997, str.
4).
Osebnostne značilnosti podjetnikov so (Pšeničny, 2000, str. 60):
želja po napredku in dosežku,
predanost in zaupanje v idejo,
obsedenost s priložnostjo,
iniciativnost in odgovornost do vseh, ki so vključeni v podjetniški proces,
vztrajnost pri reševanju najzahtevnejših problemov, ki dejansko predstavljajo
izziv,
sposobnost reševanja problemov,
prepričanje, da oni opravljajo z resursi ne resursi z njimi,
sposobnost obvladovanja negotovosti in stalnih sprememb, ki so potrebne v
rastočem podjetju, prilagodljivost,
preračunljivo obvladovanje tveganja,
pripravljenost na propad,
energičnost in dinamičnost,
samostojnost in neodvisnost.
Pomembna lastnost podjetnika je izjemna odločnost in privrženost, s čimer lahko
podjetnik nadomesti svoje slabosti in premaga ovire. Posel od podjetnika zahteva
veliko časa, zavzetosti, čustvene pripadnosti, poseben življenjski stil. prav tako se mora
njegova družina v marsičem podrejati poslu. Podjetnik mora hitro sprejemati
spremembe, povezane s tveganjem, nejasnimi situacijami in negotovostjo kot delom
posla. Podjetnik poleg denarja tvega tudi svoj status in ugled. Podjetnik zna v zapleteni
situaciji rešiti problem. Vseskozi nadzoruje svojo uspešnost in uspešnost drugih,
10
nenehno skuša izboljševati poslovanje. Občasni neuspehi mu predstavljajo sestavni del
življenja, zato se jih ne boji, uporablja jih kot nauk, da ne bo ponavljal istih napak
(Možina, 2002, str. 112).
Obstajajo raziskave (Hisrich,1986) profila ženskega in moškega podjetnika, ki kažejo,
da so podjetniki ne glede na spol narejeni iz istega testa.
Tabela 1: Profil moškega in ženskega podjetnika
Moški podjetnik Ženski podjetnik
Prvorojenec
Višje izobražen
Poročen
Prvi pomembni posel v zgodnjih 30. letih
Poprejšnje poslovne izkušnje
Željan neodvisnosti
Samozavesten
Zmeren prevzemnik rizika
Visoka toleranca negotovosti
Visoka stopnja energije
Največja začetna problema sta bila
pridobitev zagonskega kapitala in
marketing
Največja problema trenutnega poslovanja
sta upravljanje denarnih tokov in slab
poroštveni položaj
Prvorojenka v družini iz srednjega
razreda
Izobrazba klasične smeri
Poročena
Prvi pomembni posel v srednjih 30. letih
Motivirana z željo po neodvisnosti in
zadovoljnosti pri delu
Majhni in »mladi« posli
Največja začetna problema sta bila
pomanjkanje poslovnih izkušenj in
najetje kapitala
Največja problema trenutnega poslovanja
sta pomanjkanje izkušenj s finančnim
planiranjem in slab poroštveni kapital
Vir: Hisrich, 1986 v: Rebernik 1997, str. 35.
Podjetnik lahko nastopi v vlogi (Plut, 1995, str. 49) :
a) Inovatorja, kateri razvija nove zamisli, se prilagaja trgu, sproža, uresničuje in
nadzira inovacijski proces, kombinira proizvodne dejavnike in s tem uresničuje
inovacije.
b) Investitorja, ki vlaga svoj kapital, znanje in sposobnosti v podjetniški proces.
11
c) Lastnika, ki upravlja z vsemi sredstvi potrebnimi za opravljanje podjetniške
dejavnosti.
d) Managerja, ki podjetje ustanavlja, kontrolira, organizira in vodi. Cilj managerja
je doseči čim večji uspeh podjetja.
Podjetnike od ostalih loči podjetniška samo učinkovitost. To je prepričanje o lastnih
zmožnostih uspešnega izvajanja nalog na raznih področjih, kot so vodenje, trženje,
finance. Samo učinkovitost pripomore, da je podjetnik ambiciozen in da sprejema
težke naloge. Podjetniki gledajo na naloge kot na izzive, s katerimi se je potrebno
spopasti (Ruzzier idr., 2008, str. 47, 49).
3.1.1 Motivacija in prevzemanje tveganja
»Motivacija je proces, ki povzroča, da se ljudje vedejo in delujejo v določeni smeri.
Motivirati pomeni spodbuditi ljudi z določenimi sredstvi, da bodo učinkovito in na
podlagi lastne odločitve opravili dane naloge« (Plut, 1995, str. 67).
Motivacija za ustanovitev podjetja je lahko različna. Najpogostejši vzrok, da se oseba
odloči postati podjetnik je neodvisnost - ne delati za nekoga drugega. Želja postati sam
svoj gospodar je tisto, kar vodi podjetnike in podjetnice, da sprejmejo finančna,
družbena in psihološka tveganja ter poleg tega delajo veliko število ur, potrebnih za
razvoj in zagon novega uspešnega podjetja. Potrebna je tako močna motivacija, da
prenesejo vsa razočaranja in trdo delo (Antonič, 2002, str. 92).
Pri podjetnikih in podjetnicah so motivi in razlogi za ustanovitev podjetja podobni.
Najpomembnejši dejavniki so zaznava donosne priložnosti ter nezadovoljstvo z delom v
nekdanjem družbenem podjetju ter želja po neodvisnosti. Za podjetništvo se odločijo
tudi zaradi izgube službe in pomanjkanja dohodkov. Veliko se jih za lastno podjetje
odloči tudi zato, ker mu osebe, ki so imele veliko uspeha na tem področju dajejo veliko
upanja, da bo uspelo tudi njemu (Antonič idr., 2002, str. 97).
Poleg naštetih motivov, značilnih za večino ljudi imajo podjetniki za svojo odločitev še
različne druge motive, kot so: uživanje v poslu in delu, razumevanje drugih ljudi,
motiviranje ljudi za dosego ciljev, zgraditev organizacije, podjetniška rast, želja po
uspehu in dobičku (Pšeničny, 2000, str. 43).
Storilnostna motivacija je najmočnejša sila, ki žene podjetnike in se kaže kot potreba po
uspehu. Storilnostna motivacija ni prirojena, je relativno trajna osebnostna lastnost.
Oblikuje se z vzgojo v otroštvu (Vodopivec 1989 povzeto po Plut 1995, str. 68). Visoko
motivirani podjetniki imajo večje uspehe kot nizko motivirani podjetniki.
Raziskovalci motivacije poudarjajo, da je njen rezultat pričakovanje. Če se pričakovanja
uresničijo, smo zadovoljni. Zadovoljstvo je tem večje, čim pomembnejši je izpolnjeni
motiv za tistega, ki ga doživlja (Rebernik, 1997, str. 130).
Poleg podjetniške motivacije ima velik pomen tudi podjetniško tveganje. Nagrada za
podjetništvo je tesno povezana s tveganjem, zato se pričakuje, da so posamezniki, ki
prevzamejo tveganje, nagrajeni (Wyatt 1986 povzeto po Belak idr., 1993, str. 30).
12
Podjetnik se pri poslovanju vedno srečuje s tveganjem, da podjem ne bo uspel, sicer po
definiciji ni podjetnik. »Možnosti neuspeha izhajajo predvsem iz treh razlogov: tehnične
negotovosti, tržne negotovosti in splošne negotovosti poslovanja (Freeman 1982) in
izhajajo iz napačnega dojemanja trgov, tehnologij in ekonomike« (Stevenson, Sahlman
1986 povzeto po Belak idr. 1993, str. 30).
Podjetnik mora torej poleg spreminjanja in uvajanja učinkovitejših tehnologij,
spremljanja povpraševanja po produktih spremljati in predvidevati tudi spremembe
ponudbe produkcijskih tvorcev, kar povečuje njegovo stopnjo tveganja (Belak idr. 1993,
str. 31).
Podjetniški proces je povezan s sprejemanjem tveganja, tako finančnega, družbenega
kot psihološkega (Pšeničny, 2000, str. 46):
Finančno tveganje spremlja vsako podjetje, še posebej manj uspešna podjetja. V
začetnih fazah razvoja podjetja je osebno podjetnikovo tveganje izjemno veliko, saj je
podjetniški podjem neločljivo povezan z osebnim vlaganjem podjetnikovih prihrankov,
osebnim najemanjem posojil. Kasneje pa se tveganje vse bolj prenaša na podjetje.
Tveganje kariere in udobne zaposlitve na mestu managerja ali strokovnjaka v nekem
podjetju je še posebej usodno pri odločanju za kariero podjetnika. Za podjetništvo se
običajno odločajo ljudje, ki so izgubili udobno službo in iščejo vire za nov zaslužek.
Podjetnik, ki bo zapustil udobno delovno mesto z namenom lastnega podjetniškega
izziva se v staro službo najverjetneje ne bo mogel vrniti, zato je tveganje veliko.
Tveganje v družini in v okolju je veliko, če se družina ne zaveda nevarnosti
podjetniškega podjema, v katerega je vključen eden od partnerjev. V prvih letih bo
družina živela s podjetnikovimi težavami, načrti in s stresom, ki ga prinaša podjetništvo.
Pomembno je, da družina stoji podjetniku ob strani ter ga motivira.
Psihično tveganje je povezano z možnostjo da se podjetnik spremeni. Psihične motnje,
ki nastanejo bodisi zaradi propada podjetja, bodisi zaradi slabega prenašanja stresnih
situacij je zelo težko odpraviti.
Stres se največkrat pojavi ker so prisotne razlike med človekovimi pričakovanji in
zmožnostjo, da bi se ta pričakovanja uresničila. Stres se pojavi tudi zato, ker vedno
obstaja razlika med pričakovanji in osebnostjo. Podjetnikovi cilji in vizija so veno korak
pred realnostjo in stvarnostjo, prisotna je stalna bitka za bolje in več (Pšeničny, 2000,
str. 46).
Do podjetniškega stresa največkrat privedejo: osamljenost, obsedenost s poslom,
medčloveški problemi, nujnost uspeha oz. dosežka. Podjetnik mora izkoristiti
priložnosti sodelovanja z drugimi podjetniki v različnih klubih in združenjih, znati mora
rešiti probleme in si najti čas tudi zase in s tem bo zmanjšal delovanje stresa (Pšeničny
idr., 2000, str. 76).
3.1.2 Značilnosti uspešnega podjetnika
Uspešni podjetniki vseskozi iščejo priložnosti, se popolnoma predajo uresničevanju
priložnosti - zato proučujejo panogo, kupce in konkurente. Uspešni podjetniki imajo
13
tudi ugled in moč v svoji okolici. Dobro poznajo trg in tehnologijo, sodelavcem znajo
vdahniti svojo razvojno vizijo in jih voditi in usmeriti k dolgoročnim rezultatom. Ljudi
potegnejo s svojim znanjem, zgledom, ravnanjem ne pa s formalno avtoriteto lastnika
(Možina, 2002, str. 112-113).
Uspešen podjetnik je osebno odgovoren za uspeh poslovanja. Je samoiniciativen in zelo
samozavesten. Z vztrajnostjo in doslednostjo uravnava odnose do posameznikov in
formalnih postopkov, ki se pojavljajo na poti k rešitvi problema. Uspešen podjetnik
notranje napetosti znižuje s humorjem in je vseskozi optimističen (H. Plut & T. Plut,
1995, str. 79-87).
Deset skupnih lastnosti, ki so pomembne za uspeh podjetnika: Pripravljenost in
sposobnost za učinkovito, dolgoročno in strateško načrtovanje, želja za pridobivanje
novega znanja, visoko samozaupanje in samospoštovanje, sprejemanje odgovornosti,
inteligentnost, minimalna potreba po sprejemanju pohval s strani drugih, odlično razvita
sposobnost prevzemanja rizika, sposobnost sprejemanja povratnih informacij in samo
popravkov, inovativnost in usmerjenost v razvijanje podjetja. Za uspešnega podjetnika
je potrebno imeti večino od navedenih lastnosti, ki pa se jih da v večji meri tudi naučiti
(Retzler, 1987, str. 180–191).
Tabela 2: Dejavniki uspešnega osebnega razvoja
DEJAVNIKI USPEŠNEGA OSEBNEGA RAZVOJA
Obvladovanje strahu in tveganja,
Pozitivno razmišljanje in vrednotenje,
Obvladovanje pritiskov,
Zmožnosti ravnanja z ljudmi,
Reševanje problemov
Vir: Možina, 2002, str. 113.
3.2 Opredelitev managementa in njegov razvoj
Management se je pojavil v 20. stoletju. Razvoj managementa je povezan z razvojem
industrijske družbe. Vendar management ni omejen samo na industrijska podjetja
ampak tudi na tista, na katerih so ljudje povezani v različne organizacijske oblike (Vila
idr., 1997, str. 25).
»Pomen managementa je po eni strani naraščal skupaj s krepitvijo vloge združbe, po
drugi strani pa je razvoj gospodarjenja prinesel spoznanja, da je učinkovitost vse bolj
rezultat organizacijskih in manj izvedbenih procesov. Vzporedno s tem se je krepila
vloga managerjev in pomembnost njihovega razmerja do izvajalcev, saj so managerji
nosilci organizacijskih funkcij, ki zagotavljajo učinkovito pridobivanje, alokacijo in
14
izrabo človeškega potenciala ter materialnih virov z namenom doseganja določenega
cilja. To je izpostavilo potrebo po proučevanju njihovega dela« (Winterleitner 2002, str.
1).
Management je vedno povezan z družbo. Mnoge dejavnosti managementa npr.
planiranje, potekajo tudi pri posameznikih, vendar v teh primerih ne govorimo o
managementu; management ni le tehnični ampak tudi družbeni pojav (Možina idr., 2002
str. 46).
»Management najpogosteje opredeljujemo kot ustvarjalno reševanje problemov, ki se
nanašajo na načrtovanje, organiziranje, vodenje in ocenjevanje. Gre za proces
nenehnega usklajevanja dejavnikov zunanjega in notranjega okolja z namenom, da bodo
uresničeni cilji, ki smo si jih zadali« (Možina idr., 2000, str. 7).
Managament še ni upravljanje, vendar pa je velikokrat povezan z upravljanjem, tako da
govorimo o managementu in upravljanju ter celo o upravljalno managerski dejavnosti.
Bistvo obeh dejavnosti je obvladovati podjetje tako, da se dosežejo dobri izidi (Kralj,
1998, str. 13).
Kreitner (1989, str. 9) je opredelil management »kot proces doseganja organizacijskih
ciljev ob pomoči ostalih članov v nestabilnem okolju delovanja. Osrednje vprašanje
navedenega procesa je učinkovita in uspešna uporaba omejenih resursov« (povzeto po
Vila idr., 1997, str. 25).
»Managament torej pomeni proces vodenja podjetja k izidom, lahko pa je tudi organ v
podjetju, ki to opravlja oziroma so to vsi managerji v podjetju« (Kralj 2003, str. 14).
Management vodi poslovanje podjetja, izidi podjetja pa nastajajo v poslovanju podjetja.
Poslovanje podjetja se nanaša na oskrbovanje s finančnimi, materialnimi in energijskimi
sredstvi in ravnanje z njimi, na zaposlovanje ljudi in njihovo usmerjanje k doseganju
izidov, na uporabo sredstev ter angažiranje ljudi v procesih opravljanja dejavnosti
(pridobivanje, pridelovanje, proizvodnja, storitve) za pridobivanje učinkov (blago,
pridelki, izdelki, storitve) ter za trženje učinkov na tržiščih z namenom pridobiti
pozitivne izide (Kralj, 2003, str. 14).
Management obsega še vrsto drugih dejavnosti, kot je koordiniranje dela,
komuniciranje, inoviranje, iskanje novih priložnosti, rešitev, povezovanje stališč. To so
osnovne naloge managerja, ki so si med seboj podobne ne glede na velikost podjetja
(Možina idr., 2000, str.7).
3.3 Opredelitev managerja, njegovih značilnosti in nalog
Manager je oseba v podjetju, ki o njem odloča: vseskozi planira in organizira, vodi,
usmerja in nadzoruje kako podjetje deluje. Njegovo delo je vodenje poslovanja podjetja,
lahko le poslov podjetja in vodenje ljudi, ki delujejo v podjetju (Kralj 1998, str. 16). Po
Možini (2002 str. 48) so »managerji ljudje, ki z usmerjanjem in usklajevanjem dela
drugih skupaj z njim dosegajo cilje združbe«.
Naloge in vloge so samo en vidik managerjevega dela, ki so včasih med seboj povezane
in se včasih tudi prekrivajo. Naloge so osredotočene na cilje organizacije, kar pomeni
pravzaprav na njeno kakovost delovanja. Poznamo štiri temeljne naloge managerjev:
15
planiranje, organiziranje, vodenje in kontroliranje (Kralj 1998, str. 14), medtem ko
vloge managerja razdelimo v medosebne (predstavnik, povezovalec, vodja),
informacijske (sprejemalec, posredovalec, zastopnik) in vloge odločanja (odpravljalec
motenj, razdeljevalec virov, pogajalec) (Možina idr., 2000, str. 8):
Medosebne vloge: zastopniška vloga se nanaša na zastopanje organizacije v javnosti.
Voditeljska vloga je povezana z usmerjanjem in vplivanjem na sodelavce. Povezovalna
vloga se nanaša na povezovanje organizacije z okoljem.
Informacijske vloge: pregledovalna vloga sestoji iz iskanja, dobivanja in pregledovanja
informacij. Posredovalna vloga se nanaša na posredovanje informacij članom
organizacije. Predstavniška vloga sestoji iz dajanja ustreznih informacij drugim,
predvsem zahtevam javnosti.
Odločevalske vloge: podjetniška vloga je izvajanje in planiranje novih programov ali
dejavnosti. Vloga reševanja problemov obsega reševanje problemov in odpravljanje
motenj. Razdeljevalska vloga se nanaša na odločanje med nasprotujočimi se zahtevami
za vire. Pogajalska vloga se nanaša na iskanje skupnega dogovora« (Kralj 1998, str. 14).
Naštete vloge uporablja vsak manager vendar v različnih kombinacijah in priložnostih.
Manager naj bi imel za opravljanje svoje funkcije naslednje lastnosti: poštenost,
sposobnost, pogled v prihodnost in navduševanje drugih (Možina idr., 2000, str. 8).
Pomembno je, da je manager odgovoren in da ima delovno vlogo in zadolžitve v
organizaciji. »Vodja mora predvsem znati prevesti cilje organizacije v jezik
strokovnjakov in njihov output prevesti v jezik uporabnikov« (Možina idr., 2000, str.
31-32). Manager mora obvladovati glavne funkcije podjetja, ki so: voditi delo in
delavce, voditi poslovanje, odgovorno voditi podjetje. Ko manager ustvarja celoto,
mora v vsakem svojem dejanju tudi upoštevati uspešnost posameznih aktivnosti, ki so
potrebne za sinhronizirano delovanje celote kot uspešnost podjetja (Možina idr., 2000,
str. 32-33).
Manager mora tudi uskladiti vsako odločitev in akcijo med zahtevami neposrednih,
takojšnjih potreb in potrebami dolgoročne perspektive (Možina idr., 2000, str. 33).
16
Slika 2: Ključne sestavine uspešnega managerja
Vir: Možina idr., 2000, str. 23.
3.3.1 Planiranje
Planiranje je ena najpomembnejših funkcij managementa. Pri planiranju je potrebno
upoštevati, da na rast organizacije vplivajo notranje in zunanje spremenljivke. Notranje
spremenljivke predstavljajo razpoložljivost temeljnih sestavin, razmestitev teh sestavin,
organizacijo gospodarske celice in upravljalno managersko strukturo. Med zunanje
spremenljivke pa spadajo značilne panoge, tržne priložnosti ter splošni pogoji
gospodarjenja v mednarodnem gospodarstvu (Možina idr., 2000, str. 43).
Poznamo kratkoročno in dolgoročno planiranje. Pri dolgoročnem planiranju je mogoče
zgraditi novo podjetje saj je mogoče vse proizvodne prvine zamenjati. Pri kratkoročnem
planiranju pa so dolgoročneje določeni proizvodni tvorci dani in da jih pri kratkoročnih
odločitvah takšne upoštevamo (Možina idr., 2000, str. 43).
Planiranje poteka v več fazah. Na začetku moramo določiti cilje, nato izdelati možne
alternative za doseganje teh ciljev, oceniti primernost teh alternativ, izbrati alternativi in
izdelati plan. V podjetju je potrebno vsako aktivnost načrtovati, še posebej tiste, ki
trajajo daljše časovno obdobje. Rezultat načrtovanja je načrt. Razdelimo na mesečni
načrt, letni ali gospodarski načrt ter strateški načrt (Uršič, 2002, str. 31).
3.3.2 Organiziranje
»Organiziranje dela je stalno, sistematično preučevanje poteka dela, nalog, problemov
in odnosov ter iskanje primernih poti, načinov in metod dela za doseganje predvidenih
PREPRIČLJIVOST MANAGERJA
Aktivni vodja
Pripravlja vzpodbude za visoke dosežke
Ustvarja ugodno delovno in socialno
okolje
Omogoča priložnosti za osebni razvoj in
delovno kariero
17
ciljev. Organiziranje pomeni prizadevanje za učinkovito uporabo vseh virov in sredstev
tako, da dosežemo cilj poslovanja« (Možina idr., 2000, str. 69).
Organiziranje dela je zavestna težnja vodilnega delavca k sestavljanju in urejanju,
tehničnega, človeškega, delovnega in poslovnega procesa v skladno celoto. Racionalno
razporeditev nalog lahko dosežemo z organiziranjem. Organiziranje dela poveča
uspešnosti pri delu. Organiziranje je pomembno za vsakega managerskega,
poslovodnega, vodilnega, strokovnega, ali podjetniškega delavca (Možina idr., 2000,
str. 69).
3.3.3 Kadrovanje
»Kadrovanje je funkcija managementa, ki zagotavlja kakovostne sodelavce za sodobno,
hitro spreminjajoče se poslovanje in hkrati spodbuja razvoj posameznikove in skupinske
motiviranosti« (Uršič, 2002, str. 47).
Pisci o managementu so to funkcijo, da bi kadrovanje kot funkcijo managementa ločili
od poslovne kadrovske funkcije (personnel function) sprva poimenovali kot kadrovanje
(staffing), v zadnjem času pa sta se zlasti uveljavila izraza ravnanje s človekovimi
zmožnostmi ter uveljavljanje in razvijanje zmožnosti zaposlenih (Human Resources
Management) (Možina, 2002, str. 58).
3.3.4 Vodenje
Gre za sposobnost vodje, da razume svoj sodelavce, pozna njihove sposobnosti tako
strokovne kot osebne. Vodja delavce povezuje v tako, da omogoča posamezniku, da
izrazi svoje individualne prednosti in hkrati z ostalimi sodelavci tvori učinkovito
delovno skupino. Vodenje vpliva na delo in poslovanje tako, da usmerja in motivira
sodelavce na način, ki omogoča doseganje ciljev podjetja, skupine in posameznika
(Uršič, 2002, str. 54).
Osnovne štiri sestavine vodenja so vodja, skupina, člani in okolje. O vodenju govorimo
takrat, če kdo vpliva na druge, tako da delujejo. Vodenje ni enkratno dejanje, ampak je
niz večjega števila dogodkov, ki se nanašajo na usmerjanje in spremljanje. Uspešen
vodja mora imeti s člani skupine z dobre odnose, le tako se lahko dosežejo zastavljeni
cilji (Možina, 2002, str. 499).
3.3.5 Kontroliranje
Kontroliranje je zbiranje in sporočanje informacij kako uspešna in učinkovita je
organizacija, podjetniku. Podjetnik lahko s tem primerja dosežene izide z načrtovanimi
in se odloča o morebitnih potrebnih ukrepih. Ko primerjamo planirano z doseženim si
pomagamo s standardi. Poznamo različne tipe standardov: časovni standard, kakovostni
standard, količinski standard in stroškovni standard. Kontrolirati je možno, sproti ali
naknadno (Možina idr., 2000, str. 201).
18
Kontroling je najmlajša funkcija managementa. Razvila se je zaradi potrebe po stalnem
nadzorovanju in primerjanju doseženih rezultatov poslovanja z načrtom. S tem se lahko
zagotovi konkurenčnost in uspešnost podjetja. Poznamo finančni (finančno-
računovodski pokazatelji poslovanja) in nefinančni (nefinančni pokazatelji poslovanja)
kontroling (Uršič, 2002, str. 61).
Tabela 3: Preveč ali premalo kontroliranja
PREVEČ PREMALO
Preveč je nadzor, ki duši ustvarjalnost
sodelavcev in jim nadeva oklep omejitev
ter navodil »od zgoraj«.
Premalo nadzora povečuje občutek
tveganja pri sodelavcih, kadar se znajdejo
v dvoumnih okoliščinah.
Stopnja nadzora, ki ga sodelavci voljno
sprejemajo v kriznih okoliščinah, je
nespremenljiva v normalnih razmerah.
Premalo nadzora poslabšuje
gospodarjenje v organizaciji,
učinkovitost delovanja ter uspešnost pri
doseganju ciljev.
Preveč nadzorovanja občutimo kot
tiranijo. Premalo nadzorovanja prinaša anarhijo.
Pretog sistem nadzorovanja v organizaciji
lahko zniža budnost posameznih
managerjev, ki se zanašajo na sistem.
Preveč ohlapen sistem povzroča
preveliko zaskrbljenost posameznih
managerjev, ki čezmerno zaostrujejo
nadzorovanje svojih podrejenih.
Vir: Možina idr., 2000, str. 214.
Pri kontroliranju govorimo o povratni zanki. Kontroliranja v podjetju je lahko preveč ali
premalo. Značilnosti dobrega sistema kontroliranja so: nadzorovanje naj bo primerno,
popolno, veljavno in zanesljivo (Možina idr., 2000, str. 201-205).
19
4. EMPIRIČNI DEL
4.1 Predstavitev podjetja x Inženiring
Leta 2007 je del podjetja x postalo tudi podjetje x Inženiring. Začetki trgovinskega
programa podjetja pa segajo vse tja do leta 1967. Leta 1999 se je podjetje specializiralo
izključno za prodajo trgovinske opreme. Njihove storitve storitev obsegajo svetovanje,
projektiranje, razvoj, izdelavo, dobavo in montažo trgovinske opreme. Imajo veliko
produktov, s katerim lahko zagotovijo zadovoljstvo svojih strank.
Podjetje x Inženiring dobavlja opremo za trgovine vseh vrst Zelo znani so po
kakovostni opremi za paletna skladišča. Z odličnim poznavanjem trendov opremljanja
trgovin ter s pomočjo obsežnih izkušenj, lahko izdelajo unikaten prodajni prostor, ki
optimalno izkoristi prodajne površine.
Največ jim pomeni zadovoljstvo strank, kar jim uspeva s poslušanjem želja strank,
prilagodljivostjo, zagotavljanjem visoke kakovosti procesov in izdelkov, pravočasno
dobavo ter strokovnostjo in zanesljivostjo.
V podjetju je na področju Inženiringa zaposlenih 18 ljudi, v proizvodnji trgovinske
opreme pa še okoli 110 ljudi. Podjetje x Inženiring spada med največje opremljevalce
trgovin na področju jugovzhodne in vzhodne Evrope. Njihove uspešno izvedene
projekte je mogoče najti na trgih Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine,
Črne Gore, Makedonije, Avstrije, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Češke, Slovaške,
Poljske, Ukrajine in Rusije.
Lastnik podjetja x Inženiring je Švicar. Podjetje vodi več managerjev, ki si med seboj
pomagajo. Vsak je zadolžen za določeno opravilo pri poslovanju. Tako s skupnimi
močmi dosegajo izjemne dosežke. Redno se udeležujejo managerskih izobraževanj.
4.2 Vloga managerja in podjetnika v podjetju
4.2.1 Metodologija zbiranja podatkov za raziskavo
V praktičnem delu diplomskega seminarja smo želeli izvedeti, kakšne so razlike med
managerjem in podjetnikom v izbranem podjetju, zato smo z njima opravili kratko
anketo, s katero smo ugotavljali njuno vlogo v podjetju. Anketo smo opravili z
lastnikom podjetja x Inženiring. Prav tako je anketo izpolnil eden od managerjev iz
podjetja x Inženiring.
Obema smo postavili enaka vprašanja, kar nam je omogočilo proučiti razlike oz.
podobnosti med podjetnikom in managerjem v izbranem podjetju. Z analizo odgovorov
smo nato tudi sprejeli ali ovrgli raziskovalne trditve, ki smo si jih uvodoma zastavili.
Vprašalnik, ki smo ga zastavili anketiranima se nahaja v prilogi. Kot prvo smo želeli
izvedeti, kakšno končno izobrazbo sta si pridobila anketiranca in ali jima je ta izobrazba
pripomogla k pridobitvi delovnega mesta. Pri naslednjem vprašanju nas je zanimalo,
koliko ur dnevno v povprečju delata za podjetje, saj smo želeli preveriti kdo od njiju je
pri delu bolj obremenjen. V nadaljevanju sta tako podjetnik kot manager navedla vse
20
svoje zadolžitve, ki jih opravljata v podjetju, saj nas je zanimalo kdo v podjetju
prevzema večjo odgovornost. Preverjali smo tudi, kakšno je njuno tveganje ter ali sta
tveganju naklonjena oz. se tveganju poskušata izogniti. Z naslednjim vprašanjem smo se
osredotočili na težave, s katerimi se soočata pri poslovanju. Zanimalo pa nas je tudi, ali
anketiranca ločujeta zasebno in poslovno življenje ter kakšne so njune osebnostne
značilnosti.
4.2.2 Analiza ankete
Odgovori podjetnika in managerja dokazujejo, da se podjetniška in managerska funkcija
pomembno razlikujeta med sabo. Prav tako lahko sklenemo, da z analizo anketnih
odgovorov najdemo ujemanja med praktičnim in teoretičnim delom. Ujemanje oziroma
podobnosti lahko najdemo v osebnostnih značilnostih, najpogostejših težavah s katerimi
se soočajo podjetniki in managerji glede opravljanja nalog v podjetju ter odnosu do
tveganja.
1) Anketirani
Med anketiranimi je bil samo en podjetnik in en manager v izbranem podjetju x
Inženiring, saj smo želeli ugotoviti razlike in podobnosti med njima. Zaradi tega smo
morali vložiti več truda v oblikovanje anketnih vprašanj, da smo dobili bistvene
odgovore, s katerimi smo ju lahko medsebojno primerjali. Oba sta namreč odgovarjala
na enak vprašalnik.
2) Starost
Iz odgovorov smo ugotovili, da anketirani podjetnik spada v starostno skupino od 51-60
let, manager pa v skupino od 41-51 let, vendar pa je podjetnik svojo podjetniško pot
začel že pri 28 letih, manager pa kasneje, pri 31 letih. Po raziskavi Globalni podjetniški
monitor (Rebernik idr., 2016) najnižje stopnje zgodnje podjetniške aktivnosti beležimo
v starostni skupini od 18 do 24 let, najvišje pa ravno v starosti od 25 do 34 let, nato
začne podjetniška aktivnost s starostjo upadati. Prav tako se mladi na podjetniško pot ne
podajajo iz nuje, pač pa zaradi zaznanega potenciala za uresničitev podjetniških idej,
torej prevladuje podjetništvo, gnano z zaznano priložnostjo.
Moški se za ustanovitev lastnega podjetja odločajo zelo hitro. Svojo podjetniško pot
želijo začeti čim prej in jo vseskozi nadgrajevati. Medtem ko menimo, da so potrebne že
določene predhodne izkušnje, če posameznik želi zasesti managerski položaj, saj je
nepoznavanje in neizkušenost pri vodenju podjetja eden najpogostejših razlogov za
propad malih podjetij. Po raziskavi revije Manager (Koražija, 2007) je bila povprečna
starost vseh managerjev z lestvice 500 največjih, od katerih so dobili podatke o letnici
rojstva (za 264 managerjev), 47 let. Na tej osnovi sklepamo, da so managerji nekoliko
starejši, ko prvič zasedejo to funkcijo, od podjetnikov, ko ti pričnejo s podjetniško
aktivnostjo.
3) Zaključena izobrazba
Na osnovi ankete smo ugotovili, da ima podjetnik zaključeno 8. stopnjo izobrazbe in
meni, da mu je izobrazba delno koristila pri svojem poklicu, delno pa tudi ne. Meni, da
mu je v določenih primerih prav prišlo znanje, ki ga je pridobil. Poudarja pa, da lahko
odločitev za podjetniški poklic in vstop v podjetništvo sprejme vsakdo, ki zaupa vase in
21
v svoje sposobnosti, kljub temu da nima visoke izobrazbe. Dejstvo pa je, kar navaja tudi
raziskava GEM (Rebernik idr., 2016), da bodo izobraženi in usposobljeni posamezniki
izražali več samozavesti in vodstvenih sposobnosti, zato bodo posledično verjetneje
vodili k rasti usmerjena podjetja, ki bodo ustvarjala tudi dodatna delovna mesta
Anketirani manager ima zaključeno 7. stopnjo izobrazbe in meni, da mu izobrazba
vseskozi koristi pri opravljanju njegovega dela.
4) Povprečno število ur dela na dan
Glede odgovorov o povprečnem številu ur, ki jih opravljata podjetnik in manager v
izbranem podjetju, smo bili zelo presenečeni. Tako podjetnik kot manager za podjetje
delata na dan v povprečju več kot 12 ur. Tukaj lahko sklepamo, da čeprav je podjetnik
najpomembnejši član podjetja, ima poleg njega tudi manager pomembno vlogo.
Manager namreč vseskozi skrbi, da bo poslovanje potekalo nemoteno in da se bo
ustvarjal dobiček.
Podjetnik mora biti pripravljen, da bo za svoje podjetje delal dan in noč in podjetništvo
lahko razumemo kot način življenja. Sprememba življenjskega sloga, negotovost in
stres kot posledice celotnega procesa so zatorej vsakdanjost podjetnikov. Prav tako pa
velja, da mora biti tudi manager z mislimi vseskozi pri podjetju. Konec koncev
odgovarja za slabe rezultate podjetja in ga lahko podjetnik oz. vodstvo tudi zamenja.
5) Naloge v podjetju
Na podlagi opravljene ankete tudi ugotavljamo, da podjetnik in manager opravljata
različne naloge v podjetju. Kot izhaja iz odgovorov podjetnik v podjetju x Inženiring
prevzema predvsem finančne odgovornosti ter sprejema odločitve v zvezi s
poslovanjem podjetja. Podjetnik je tudi tisti, ki prvi zazna poslovno priložnost in
uresniči potencial ideje na trgu. Naloge managerja pa so organiziranje in uresničitev
potencialne ideje, vodenje in upravljanje podjetja, ustvarjanje sprememb, vodenje dela
in zaposlenih. Manager se mora zelo poglobiti v poslovanje podjetja, saj opravlja večino
ključnih nalog, povezanih s poslovanjem. Z analizo prejetih odgovorov lahko potrdimo
tretjo zastavljeno trditev: »Naloga managerja je, da sprejema odločitve v zvezi s
poslovanjem podjetja ter uspešno vodi in upravlja podjetje.« Prav tako lahko na podlagi
pridobljenih odgovorov potrdimo četrto trditev: »Podjetnik je človek, ki zazna poslovno
priložnost, prevzame odgovornost, finančno tvega, organizira in uresniči potencial ideje
na trgu preko svojega podjetja.« Ugotavljamo pa, da se podjetnik in manager lahko v
marsičem dopolnjujeta. Pomembno je, da se zavedamo, da je uspešnost podjetja odvisna
od tega, kako dobrega podjetnika in managerja imamo.
22
Tabela 4: Naloge v podjetju
NALOGE V PODJETJU PODJETNIK MANAGER
prevzemanje odločitev x
finančna odgovornost x x
organiziranje in uresničitev
potencialne ideje x
vodenje in upravljanje x
uvajanje sprememb x
Drugo x
6) Poslovanje brez managerja in prilagajanje spremembam
Na vprašanje, ali je poslovanje, ki ga vodi samo podjetnik brez managerja, neučinkovito
in ovira razvoj podjetja, podjetnik odgovarja, da se mu zdi takšno poslovanje
neučinkovito in meni, da manager v podjetju x Inženiring opravlja pomembna dela, tako
da je brez njega poslovanje nemogoče. Enakega mnenja je tudi manager, ki pravi da bi
bilo brez managerja v podjetju x Inženiring težko poslovati. Na tej osnovi lahko
potrdimo drugo trditev: »Podjetnik in manager v podjetju x Inženiring menita, da
poslovanje podjetja, ki ga vodi samo podjetnik brez managerja, ni učinkovito in ovira
razvoj podjetja. Oba anketirana menita, da bi bilo poslovanje, ki ga vodi samo podjetnik
brez managerja, neučinkovito in da bi oviralo razvoj podjetja x Inženiring. Za uspešno
poslovanje je poleg podjetnika pomemben tudi manager, saj opravlja veliko pomembnih
nalog v podjetju. Od vodenja dela in delavcev, vodenja poslovanja, organiziranja in
uresničitve potencialne idej.
V začetnem obdobju, ko podjetnik podjetje šele ustanovi, ima malo strank, dobaviteljev,
zato podjetje v tem obdobju, ko je še majhno, lahko obvladuje podjetnik sam. Praviloma
pa podjetja postajajo vedno večja in takrat podjetnik potrebuje pomoč. Večinoma stvari
v zvezi s poslovanjem prepusti managerju, ki je za to tudi ustrezno usposobljen.
Oba anketirana – tako podjetnik kot manager sta tudi mnenja, da se mora manager
prilagajati spremembam, ki jih ustvarja podjetnik. Zato tudi peto trditev: »Podjetniki
ustvarjajo spremembe, katerim se morajo managerji prilagajati« sprejmemo. Podjetnik
je glavni organ v podjetju, zato se mu morajo managerji prilagajati. lahko, da se mora
manager prilagajati podjetnikovim spremembam, hkrati pa jim pri teh spremembah
svetovati, z namenom doseganja čim boljših dosežkov na področju teh sprememb.
8) Dobri medsebojni odnosi z zaposlenimi
Podjetnik je mnenja, da morajo imeti v podjetju z zaposlenimi dobre medsebojne
odnose, saj tako podjetje lažje deluje v vseh smereh. Njegovo mnenje je, da je podjetje z
dobro organizacijsko klimo uspešnejše v primerjavi z drugimi. Prav takšnega mnenja je
tudi manager, ki meni, da brez dobrega odnosa vodstva z zaposlenimi podjetje ne more
delovati, saj so tudi zaposleni ključni dejavnik za doseganje uspešnosti. Na podlagi
njunih odgovorov lahko sprejmemo naslednjo trditev: »Podjetnik in manager v podjetju
x Inženiring menita, da biti uspešen lastnik in manager v današnjem času ne pomeni le
stremeti k visokemu dobičku, ampak je nujno, da se ustvarjajo tudi dobri medsebojni
odnosi z zaposlenimi in s tem dobra organizacijska klima v podjetju,«.
23
9) Nagnjenost k tveganju
Prav tako lahko sprejmemo naslednjo trditev, ki smo si jo zastavili in pravi: Manager v
podjetju x Inženiring ne mara tvegati - je bolj previden, podjetnik pa tvega, saj investira
v upanju na prihodnji uspeh. Na podlagi analize anketnega vprašalnika ugotavljamo, da
je v izbranem podjetju x Inženiring podjetnik bolj nagnjen k tveganju, medtem ko
manager tvega bolj zmerno, saj se boji poraza. Vse opravlja bolj premišljeno in
previdno. Tudi teorija pravi, da je podjetniški proces nenehno povezan s sprejemanjem
tveganja - tako finančnega, družbenega kot psihološkega. Podjetnik se vseskozi srečuje
s tveganjem, da mu podjem ne bo uspel, sicer po definiciji ni podjetnik. Medtem ko
management skuša tveganja v podjetju čim bolj zmanjšati in preprečiti negativne
posledice.
Tabela 5: Nagnjenost k tveganju
NAGNJENOST K TVEGANJU PODJETNIK MANAGER
sem naklonjen tveganju x
zmerno tvegam x
ne maram tveganj
nikoli ne tvegam
10) Težave pri poslovanju
Anketirani podjetnik v izbranem podjetju x Inženiring meni, da se pri poslovanju
največkrat sooča s finančnimi težavami. Pomanjkanje financ je dandanes težava večine
podjetij, saj so stroški vedno večji, dobički pa majhni. Največja težava, s katero se
sooča manager pa je pomanjkanje strokovnega znanja, poleg tega pa tudi nezaupanje
strank (kupcev, dobaviteljev).
Tabela 6: Težave pri poslovanju
TEŽAVE PRI POSLOVANJU PODJETNIK MANAGER
pomanjkanje strokovnega znanja x
finančne težave x
nezaupanje strank x
Drugo x
11) Prepoznavanje uspešnega vodja
Po mnenju podjetnika se uspešnega vodjo prepozna po rezultatih v obliki financ ter po
ugledu organizacije. Prav takšnega mnenja je tudi manager, ki dodaja, da se uspešnega
vodjo prepozna tudi po ugledu njihove poslovne kulture.
24
12) Ločitev poslovnega in zasebnega življenja
Podjetnik odgovarja, da, ko ustanoviš oziroma postaneš lastnik nekega podjetja, vložiš
ves svoj čas in misli v podjetje. Osebno tako ne ločuje poslovnega in zasebnega
življenja in velikokrat se zgodi, da mu to predstavlja velik stres. Na drugi strani pa
manager v večji meri ločuje svoje poslovno in zasebno življenje. Pravi, da je zaradi
narave njegovega dela družina sicer velikokrat prikrajšana, ampak si prizadeva po
svojih najboljših močeh ločevati službo in zasebno življenje.
13) Osebnostne značilnosti
Ugotovili smo, da imata podjetnik in manager kar nekaj skupnih osebnostnih značilnosti
pri določenih pa se močno razlikujeta. Značilnosti, ki jih je navedel podjetnik so:
organiziranost, toleranca za tveganje, samozavest, drznost, želja po uspehu in dosežku,
predanost in zaupanje v idejo, obsedenost s priložnostjo, samostojnost, neodvisnost,
pripravljenost na sprejem propada. Manager pa odgovarja, da so njegove osebnostne
značilnosti predvsem: kreativnost, organiziranost, sposobnost vodenja, drznost,
sposobnost reševanja sporov, samozaupanje, organiziranost, ustvarjalnost. Ugotovili
smo, da ne more vsakdo postati podjetnik ali manager. Potrebno je imeti določene
značilnosti in določena znanja.
Tabela 7: Osebnostne značilnosti
OSEBNOSTNE
ZNAČILNOSTI
PODJETNIK MANAGER
Kreativnost x
Organiziranost x x
Ustvarjalnost x
toleranca za tveganje x
sposobnost vodenja x
Drznost x x
Samozavest x
sposobnost reševanja
problemov
x
Samozaupanje x x
želja po uspehu x
25
5. SKLEP
V diplomskem projektu smo obravnavali vlogo podjetnika in managerja v podjetju. Naš
namen je bil s pomočjo opravljene ankete v podjetju x Inženiring ugotoviti poglavitne
razlike med njima. Prav tako smo prikazali, v čem sta si vloga podjetnika in vloga
managerja podobni ter kako se ti vlogi v podjetju dopolnjujeta. Z analizo odgovorov, ki
smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom, smo ugotovili naslednje:
Biti uspešen podjetnik in manager ne pomeni le stremeti k dobičku, ampak je
pomembno, da vodstvo ustvarja dobre odnose z zaposlenimi in nasploh dobro klimo v
podjetju. Če v podjetju vladajo dobri odnosi, je tudi poslovanje učinkovitejše, saj
zaposleni delajo z veseljem. Pripravljeni so predlagati svoje ideje, predloge, torej
komunicirati z nadrejenimi, kar posledično privede do uspešnega poslovanja. Uspešnost
podjetja se prepozna predvsem po rezultatih v obliki financ, po ugledu organizacije in
njegove poslovne kulture, po zadovoljstvu strank in zaposlenih.
Podjetnik in manager v podjetju x Inženiring se med seboj razlikujeta, prav tako pa tudi
dopolnjujeta pri svojem delu. Podjetnik je v večji meri zadolžen za pridobivanje
finančnih sredstev, s katerimi pa nato upravlja manager. Glavna naloga managerja je, da
vodi celotno poslovanje in zaposlene. Podjetnik kot lastnik je najpomembnejši organ v
podjetju, zato se mora manager prilagajati njegovim željam po spremembah ter mu pri
tem pomagati, da skupaj dosežeta najboljše rezultate.
Glede predhodne izobrazbe ugotavljamo, da izobrazba ni nujno pogoj, da postaneš
lastnik ali manager podjetja. Za podjetništvo je potrebno ogromno poguma, nagnjenosti
k tveganju, samozavesti, organiziranosti, sposobnosti vodenja. Podjetnik se mora
vseskozi zavedati, da na trgu obstaja močna konkurenca in da se je za obstoj na trgu
potrebno nenehno boriti. Raziskava je pokazala, da podjetnik ni potreboval izobrazbe,
da je ustanovil svoje podjetje, ampak posreduje vse potrebne lastnosti za ustanovitev
lastnega podjetja. Managerju v izbranem podjetju pa je pridobljena izobrazba koristila
pri zasedanju njegovega položaja. Prav tako velja, da se manager nenehno izobražuje,
saj brez novih znanj ne bi mogel delovati uspešno tudi v prihodnje.
Tako podjetnik kot manager težko ločujeta poslovno in zasebno življenje. Ne poznata
osemurnega delovnega časa. Podjetniki so pogosto čustveno navezani na podjetje,
posel in tako iz dneva v dan delajo za podjetje kar postane njihov način življenja.
Medtem ko ugotavljamo, da manager v izbranem podjetju v večji meri ločuje poslovno
življenje od zasebnega.
Prav tako velja, da se podjetnik in manager v podjetju srečujeta z raznimi težavami.
Največkrat se težave kažejo v pomanjkanju strokovnega znanja, finančnih ovirah, v
nezaupanju strank, kupcev dobaviteljev, nezadovoljstvo z zaposlenimi. S skupnimi
močni rešujeta težave s tem, da zmanjšujeta stroške, znova in znova iščeta nove
ugodnejše dobavitelje, uvedeta dodatno izobraževanje za zaposlene in podobno.
Preden se odločimo za ustanovitev lastnega podjetja, se moramo zavedati, da se bomo
morali soočati z raznimi težavami. Ugotovili smo, da se podjetnik v podjetju x
Inženiring največkrat sooča s finančnimi težavami. Finančna nestabilnost je dandanes
močno prisotna in se najbolj kaže pri samostojnih podjetnikih, pa tudi večja podjetja pri
26
tem niso izjema. Največja težava, s katero se sooča manager, je pomanjkanje
strokovnega znanja, poleg tega pa tudi nezaupanje strank.
Za uspeh podjetja je pomembno, da ima uspešnega podjetnika, ki razpolaga s
finančnimi sredstvi. Ko postaja podjetje vedno večje, podjetnik praviloma ni več
zmožen sam upravljati podjetja; takrat mora najti managerja, ki mu bo pomagal pri
poslovanju. Manager predstavlja najmočnejši člen v verigi poslovnega sveta. Vseskozi
razvija svoje sposobnosti, krepi svojo ustvarjalnost ter obvlada spremembe, ki se
pojavljajo pri poslovanju. Uspešen manager mora razvijati in prenašati spretnosti in
znanja. Vseskozi se mora izobraževati na vseh področjih v zvezi s poslovanjem in se
trudi biti boljši od konkurence. Najti mora prave ljudi, jih motivirati in izvleči najboljše
iz njih. Z dobrim podjetnikom, managerjem in celotnim timom, bo podjetje vsekakor
uspešno in na pravi poti za obvladovanje sprememb in ustvarjanje dobička v
prihodnosti.
27
LITERATURA IN VIRI
1. Antonič, B., Hisrich, B., Petrin, T., Vahčič A. (2002). Podjetništvo. Ljubljana: GV
založba.
2. Bernot, N. (1990). Podjetništvo, naloge in odgovornost podjetniškega vodenja.
Ljubljana: gospodarski vestnik.
3. Belak, J. & soavtorji. (1993). PODJETNIŠTVO, politika podjetništva in
management. Maribor: Obzorja.
4. Brush Candida G. (1990). Local Initiatives for job creation. Enterprising Women.
Paris: OECD.
5. Handler Wendy C. (1989) Methodologicial Issues and Considerations in Studying
Family San Francisco: Family Business review.
6. Kralj, J. (1998). Temelji managementa in naloge managerjev. Koper: Visoka šola
za management.
7. Kralj, J. (2003). Management: temelji managementa, odločanje in ostale naloge
managerjev. Koper: Fakulteta za management.
8. Leach, P., Bogod, T. (1999). Guide to the Family Business. Third edition. London:
Kogan Page.
9. Linehan, M. (2001). Uspešne ženske managerke velikih mednarodnih podjetij.
Ljubljana: GV založba.
10. Možina, S., Bernik, J., Markič, M., Svetic. A. (2000). Osnove managementa.
Portorož: Visoka strokovna šola za podjetništvo.
11. Možina, S. (2002). Management nova znanja za uspeh. Radovljica: Didakta.
12. Platovšek, A. (2008). Razlikovanje med vlogo podjetnika in vlogo managerja v
podjetju. Maribor: Ekonomsko poslova fakulteta.
13. Plut, H., & Plut, T. (1995). Podjetnik in podjetništvo. Ljubljana: Znanstveno in
publicistično središče.
14. Pšeničny, V. (2000). Podjetništvo: od podjema do rasti. Portorož: Visoka strokovna
šola za podjetništvo.
15. Pšeničny, V., Berginc, J., Letonja, M., Pavlin, I., Vadnjal, J., Žižek, J. (2000).
Podjetništvo: podjetnik, podjetniška priložnost, podjetniški proces in podjem.
Portorož: Visoka strokovna šola za podjetništvo.
16. Rebernik, M. (1997). Podjetništvo in management malih podjetij. Maribor:
Ekonomsko-poslovna fakulteta; fakulteta za strojništvo.
17. Rebernik, M. (1999). Ekonomika podjetja. 3., dopolnjena izdaja. Ljubljana:
Gospodarski vestnik.
18. Rebernik, M., Tominc, P., Crnogaj, K., Širec, K., Bradač Hojnik, B., Rus, M.
(2016). Podjetništvo med priložnostjo in nujo. Maribor: Ekonomsko poslovna
fakulteta.
19. Retzler, K. (1987). How to Start a Service Business and Make it Succeed. London:
Scott Foresman Trade.
20. Ruzzier, M., Antonič B., Bratkovič, T., Hisrich, R., Bučar, B., Vahčič, A. (2008).
Podjetništvo. Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave.
21. Smole J. (2000). Razvoj malega gospodarstva v Sloveniji. Ljubljana: Gea College
PIC, d. o. o.
22. Tajnikar, M. (2000). Tvegano poslovodenje: Knjiga o gazelah in rastočih poslih.
Portorož: Visoka strokovna šola za podjetništvo.
23. Uršič, D. (2002). Organizacija in management. Maribor: Ekonomsko poslovna
fakulteta.
28
24. Vila, A., Kovač, J. (1997). Osnove organizacije managementa. Kranj: Moderna
organizacija.
25. Winterleitner, T. (2002). Razvoj znanosti o managementu in organizaciji.
Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
26. Koražija, (2007). Manager. Pridobljeno 25. Avgusta 2016 iz Finance:
http://manager.finance.si/200979.
27. Crnogaj, K. (2012). Vpliv izbranih institucionalnih in individualnih dejavnikov na
podjetniško aktivnost ter njihova povezava z gospodarskim in družbenim
napredkom. Pridobljeno 25. Avgusta 2016 iz Digitalna knjižnica univerze v
Mariboru: http://dkum.uni-mb.si/Dokument.php?id=48241.
28. Kos, B. (2007). Born to create. Pridobljeno 23. Julija 2016 iz Blog:
www.blazkos.com/.
1
PRILOGE
Anketni vprašalnik
Spoštovani!
Sem Tjaša Tovornik, absolventka usmeritve Podjetništvo na Ekonomsko-poslovni
fakulteti v Mariboru. V sklopu diplomskega dela z naslovom »Vloga podjetnika in
vloga managerja v izbranem slovenskem podjetju« sem pripravila anketni vprašalnik.
Prosim vas, za sodelovanje pri anketi in sicer tako, da odgovorite na spodnja vprašanja.
Vprašalnik je anonimen in bo namenjen zgolj analizi in obdelavi podatkov pri
diplomskem delu.
Za vaš dragocen čas se Vam že v naprej iskreno zahvaljujem!
Tjaša Tovornik
……………………………………………………………………………………
1. Spol:
Moški
Ženski
2. Starost:
21-30 let
31-40 let
41-50 let
51-60 let
nad 60 let
3. Kdaj ste začeli svojo poslovno pot?
Odg: _______________________________________________________
4. Zaključena izobrazba in ali vam je ta koristila:
5. Stopnja (srednja šola)
6. stopnja (višja šola)
7. stopnja (visoka šola, fakulteta)
8. stopnja (magisterij)
9. stopnja (doktorat)
Odg: ______________________________________________
5. Koliko ur dnevno v povprečju delate za podjetje?
2
8 ali manj
8-10 ur
10-12 ur
Več kot 12 ur
6. Kakšne so vaše naloge v podjetju ? (možnih je več odgovorov)
sprejemanje odločitev v zvezi s poslovanjem podjetja
prevzemanje odgovornosti (finančno tveganje)
organiziranje in uresničitev potenciala ideje
vodenje in upravljanje podjetja
ustvarjanje sprememb
drugo: ____________________________________
7. Menite, da je poslovanje, ki ga vodi samo podjetnik brez managerja
neučinkovito in ovira razvoj podjetja?
je neučinkovito in ovira razvoj podjetja
je učinkovito in ne ovira razvoja podjetja
drugo: ___________________________________________________
8. Menite, da se morajo managerji prilagajati spremembam, ki jih ustvarijo
podjetniki?
da
ne
9. Ali morata uspešen podjetnik in manager v današnjem času poleg
stremenja k visokemu dobičku ustvarjati tudi dobre medsebojne odnose z
zaposlenimi in s tem tudi dobro organizacijsko klimo v podjetju?
(utemeljite svoj odgovor)
da
ne
Odg:________________________________________________________________
10. Kakšna je Vaša nagnjenost k tveganju ?
sem naklonjen k tveganju
zmerno tvegam (investiranje v upanju na prihodnji uspeh)
ne maram tveganj (bolj previden)
nikoli ne tvegam
3
11. Najpogostejše težave, s katerimi se soočate pri poslovanju? (obkrožite)
Problemi Jih ni majhni prisotni veliki Zelo
veliki
Pomanjkanje
strokovnega znanja
1 2 3 4 5
Finančne ovire
1 2 3 4 5
Nezaupanje strank
(kupcev,
dobaviteljev)
1 2 3 4 5
Drugo (navedite):
__________________
1 2 3 4 5
12. Po čem se prepozna uspešnega vodjo, ki dobro vodi organizacijo? (možnih
je več odgovorov)
Po rezultatih v obliki financ
Po ugledu organizacije in njene poslovne kulture
Drugo ______________________
13. Ali ločujete poslovno in zasebno življenje ? (utemeljite svoj odgovor)
da
ne
Odg:
14. Kakšne so vaše osebnostne značilnosti? (možnih je več odgovorov)
kreativnost
organiziranost
ustvarjalnost
toleranca za tveganje
sposobnost vodenja
sposobnost izpolnjevanja nalog
drznost
samozavest
sposobnost prepoznati vrline drugih
sposobnost reševanja sporov
pravilno ukrepanje