2008 M.pdfna fakti~nost na nastanite, koga uslugata e obezbedena. 2.6 Prihodi od dividendi...

Eurostandard Banka AD, Skopje 7

Bele[ki kon finansiskite izve[tai

1 Op[ti informacii Eurostandard Banka AD, Skopje (vo ponatamo[niot tekst "Bankata") e Akcionersko Dru[tvo osnovano i so sedi[te vo Republika Makedonija. Adresata na nejzinoto registrirano sedi[te e: ul. 27 Mart bb, Skopje, Republika Makedonija. Bankata e ovlastena od Narodna Banka na Republika Makedonija za vr[ewe na platen promet, kreditni i depozitni aktivnosti vo zemjata i stranstvo. Vkupniot broj na vraboteni na Bankata na 31 Dekemvri 2008 i 2007 godina iznesuva 73 odnosno 51 vraboteni, soodvetno. 2 Smetkovodstveni politiki Vo prodolènie se prikaàni osnovnite smetkovodstveni politiki upotrebeni pri podgotovkata na ovie finansiski izve[tai. Ovie politiki se konzistentno primeneti na site prikaàni godini, osven dokolku ne e poinaku navedeno.

2.1 Osnova za podgotovka Bankata ja vodi svojata smetkovodstvena evidencija i gi sostavuva svoite finansiski izve[tai vo soglasnost so Zakonot za banki i podzakonskata regulativa propi[ana os strana na Narodnata Banka na Republika Makedonija (“NBRM”), Zakonot za trgovski dru[tva i Pravilnikot za vodewe na smetkovodstvo. Spored ovoj pravilnik, smetkovodstvenite standardi koi se primenuvaat vo Republika Makedonija se Me\unarodnite smetkovodstveni standardi (IAS) od 2003 godina utvrdeni od Odborot za Me\unarodni smetkovodstveni standardi (IASB). Dopolnuvaweto na ovoj pravilnik od 10 Fevruari 2005 godina se odnesuva na primenata na Me\unarodniot standard za finansiski izvestuvawe (MSFI) 1, kako i dopolnuvaweto od 28 Dekemvri 2005 godina za primenata na MSFI 2, 3, 4, 5, 6 i 7.

Finansiskite izve[tai se podgotveni so sostojba na i za godinite [to zavr[uvaat na 31 Dekemvri 2008 i 2007. Tekovnite i sporedbenite podatoci prikaàni vo ovie finansiski izve[tai se izrazeni vo iljadi Denari. Onamu kade [to e neophodno, prezentacijata na sporedbenite podatoci e prilagodena soglasno promenite vo prezentacijata vo tekovnata godina.

.


Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva) Smetkovodstveni politiki (prodolùva)

2.2 Transakcii vo stranska valuta Transakciite denominirani vo stranski valuti se iskaàni vo Denari so primena na oficijalnite kursevi na Narodna Banka na Republika Makedonija koi vaàt na denot na nivnoto nastanuvawe. Sredstvata i obvrskite koi glasat vo stranski valuti se iskaàni vo denari so primena na oficijalnite kursevi koi vaàt na denot na sostavuvaweto na Bilansot na sostojba, dodeka pak site pozitivni i negativni kursni razliki koi proizleguvaat od pretvaraweto na iznosite vo stranska valuta, se vklu~eni vo Bilansot na uspeh vo periodot koga tie nastanuvaat. Srednite devizni kursevi koi bea primeneti za prikaùvawe na poziciite na Bilansot na Sostojba denominirani vo stranska valuta, se slednite:

31 Dekemvri 2008 31 Dekemvri 2007 1 EUR 61.4123 Denari 61.2016 Denari 1 USD 43.5610 Denari 41.6564 Denari 1 CHF 41.0427 Denari 36.8596 Denari

2.3 Netirawe Finansiskite sredstva i obvrski se netirani i prezentirani vo bilansot na sostojba na neto osnova vo slu~ai koga netiraweto na priznaenite iznosi e zakonski dozvoleno, ponatamu, koga postoi namera za ispolnuvawe na neto osnova, kako i vo slu~aj na istovremena realizacija na sredstvoto i ispolnuvawe na obvrskata.

2.4 Prihodi i rashodi po kamati Prihodite i rashodite po kamati se priznaeni vo Bilansot na uspeh za site kamatonosni finansiski sredstva i obvrski so primena na metodata na efektivna kamatna stapka. 2.5 Prihodi od nadomesti i provizii Prihodite od nadomesti i provizii se evidentiraat vrz osnova na principot na fakti~nost na nastanite, koga uslugata e obezbedena. 2.6 Prihodi od dividendi Dividendite se priznavaat vo bilansot na uspeh koga ]e se obezbedi pravoto za primawe na isplata. 2.7 Finansiski sredstva Bankata gi klasificira svoite finansiski sredstva vo slednite kategorii: krediti i pobaruvawa, finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba i finansiski sredstva koi se ~uvaat do dostasuvawe. Rakovodstvoto gi klasificira svoite vloùvawa vo momentot na inicijalnoto priznavawe. Krediti i pobaruvawa Kreditite i pobaruvawata se ne-derivativni finansiski sredstva so fiksni ili odredeni pla]awa koi ne kotiraat na aktiven pazar. Tie se javuvaat koga Bankata odobruva pari ili uslugi direktno na komitenti bez namera za razmena na pobaruvaweto.



Finansiski sredstva (prodolùva) Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba se onie nameneti za ~uvawe na neodreden vremenski period, koi moè da se prodadat dokolku se pojavi potreba za likvidnost ili promeni vo kamatnite stapki, deviznite kursevi ili cenite na akciite. Nabavkite i proda`bite na finansiskite sredstva se evidentiraat na datumot na poramnuvaweto - datumot na koj [to Bankata ima obvrska da go kupi ili prodade sredstvoto. Kreditite inicijalno se priznavaat koga gotovinata se avansira na pozajmuva~ite. Site finansiski sredstva koi ne se priznavaat spored nivnata objektivna vrednost preku dobivki /zagubi, inicijalno se priznavaat spored nivnata objektivna vrednost zgolemena za tro[ocite na transakcijata. Finansiskite sredstva prestanuvaat da se priznavaat po istekot na pravata za primawe na pari~nite tekovi ili koga Bankata gi prenela site zna~ajni rizici i koristi od sopstvenosta vrz niv. Posledovatelno, po inicijalnoto priznavawe, finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba se evidentiraat spored nivnata objektivna vrednost. Kreditite i pobaruvawata se evidentiraat po nivnata amortizirana nabavna vrednost so primena na metodata na efektivna kamatna stapka. Dobivkite i zagubite koi se javuvaat od promeni vo objektivnata vrednost na finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba se priznavaat direktno vo kapitalot, se do momentot na prestanok na priznavaweto ili vo slu~aj na nivno o[tetuvawe, pri [to akumuliranite dobivki ili zagubi, prethodno priznaeni vo kapitalot, se priznavaat vo tekovnite dobivki ili zagubi. Sepak, kamatata presmetana koristej]i ja metodata na efektivna kamatna stapka, kako i pozitivnite i negativnite kursni razliki na monetarnite sredstva klasificirani kako raspolo`livi za proda`ba se priznavaat vo Bilansot na uspeh. Dividendite na hartiite od vrednost raspolo`livi za proda`ba se priznavaat vo Bilansot na uspeh vo periodot koga ]e se obezbedi pravoto za primawe na isplatata. Finansiski sredstva koi se ~uvaat do dostasuvawe Finansiskite sredstva koi se ~uvaat do dostasuvawe se ne - derivativni finansiski sredstva so fiksni ili utvrdlivi pla]awa, fiksni datumi na dostasuvawe za naplata i za koi, Rakovodstvoto na Bankata ima pozitivna namera i sposobnost da gi ~uva do nivnoto dostasuvawe. Dokolku Bankata prodade zna~aen iznos na finansiskite sredstva koi se ~uvaat do dostasuvawe pred nivnoto dostasuvawe, celata kategorija na ovie sredstva se reklasificira vo finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba. Nabavkite i proda`bite na finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba i onie koi se ~uvaat do dostasuvawe se evidentiraat na datumot na poramnuvaweto - datum na koj [to Bankata ima obvrska da go kupi ili prodade sredstvoto. Kreditite se priznavaat koga gotovinata se avansira na pozajmuva~ite. Finansiskite sredstva inicijalno se priznavaat po objektivna vrednost zgolemena za tro[ocite na transakcijata. Finansiskite sredstva prestanuvaat da se priznavaat po istekot na pravata za primawe na pari~nite tekovi od finansiskite sredstva ili po nivnoto prenesuvawe, a Bankata gi prenela zna~itelno site rizici i koristi od sopstvenost. Objektivnite vrednosti na kotiranite vloùvawa na aktivni berzi se baziraat na tekovnite ceni na kotacija. Dokolku pazarot za nekoe finansisko sredstvo ne e aktiven (i za nekotirani hartii od vrednost), Bankata utvrduva objektivna vrednost po pat na upotreba na tehniki na procenka. 2.8 O[tetuvawe na finansiskite sredstva



Sredstva evidentirani po amortizirana nabavna vrednost Na sekoj datum na bilansirawe, Bankata procenuva dali postoi objektiven dokaz za o[tetuvawe na finansiskoto sredstvo. Finansiskoto sredstvo ili grupa na finansiski sredstva se o[teteni samo dokolku postoi objektiven dokaz za o[tetuvawe kako rezultat na eden ili pove]e nastani [to se pojavile po prvi~noto priznavawe na sredstvata ("slu~aj na zaguba") i deka toj slu~aj na zaguba (ili slu~ai) vlijae na predvideniot iden gotovinski tek na finansiskoto sredstvo ili grupa finansiski sredstva koi moàt verodostojno da se procenat. Kriteriumite [to Bankata gi koristi pri utvrduvawe na postoeweto objektiven dokaz za zaguba od o[tetuvawe, vklu~uvaat: Nepo~ituvawe na dogovornite obvrski za pla]awe na glavninata ili

kamatata, Pote[kotii so pari~nite tekovi kaj pozajmuva~ot, Neispolnuvawe na dogovorite ili uslovite za kreditirawe, Otpo~nuvawe na ste~ajni postapki, Vlo[uvawe na konkurentnata pozicija na pozajmuva~ot, i Namaluvawe na vrednosta na dadenite garancii - kolateral.

Bankata vr[i procenka na postoeweto na objektiven dokaz za o[tetuvawe na poedine~na osnova za poedine~no zna~ajni finansiski sredstva, kako i poedine~no ili zbirno za finansiski sredstva [to ne se poedine~no zna~ajni. Dokolku Bankata utvrdi deka ne postoi objektiven dokaz za o[tetuvawe za poedine~no proceneto finansisko sredstvo, bilo zna~ajno ili ne, taa go vklu~uva sredstvoto vo grupa na finansiski sredstva so sli~ni karakteristiki na krediten rizik i vr[i zbirna procenka na o[tetuvaweto. Iznosot na zagubata pretstavuva razlika pome\u evidentiraniot iznos na sredstvoto i sega[nata vrednost na procenetite idni pari~ni tekovi (isklu~uvaj]i gi idnite zagubi po osnov na kreditot) diskontirani so primena na izvornata efektivna kamatna stapka na finansiskto sredstvo. Evidentiraniot iznos na sredstvoto se namaluva preku upotrebata na smetka za rezervirawe poradi o[tetuvawe, so istovremeno priznavawe na soodvetniot rashod poradi o[tetuvawe vo tekovniot Bilans na uspeh. Za celite na zbirnata procenka na o[tetuvaweto, finansiskite sredstva se grupirani vrz osnova na sli~ni karakteristiki na kreditniot rizik (odnosno vrz osnova na proces na rangirawe pri [to Bankata gi zema predvid vidot na sredstvo, industriskiot sektor, geografskata lokacija, vidot na kreditnoto obezbeduvawe, kreditnata istorija i ostanati faktori). Ovie karakteristiki se relevantni za procenka na idnite pari~ni tekovi za grupi na takvi sredstva, [to pretstavuva indikator za sposobnosta na dol`nicite da gi platat site dostasani iznosi vo soglasnost so dogovorenite uslovi na sredstvata [to se procenuvaat. Vo slu~aj na nenaplatlivost na kreditot, istiot se otpi[uva nasproti soodvetnoto rezervirawe poradi o[tetuvawe. Takvite krediti se otpi[uvaat otkako ]e se zavr[at site neophodni proceduri i ]e se utvrdi iznosot na zagubata. Posledovatelnite nadomestuvawa na prethodno otpi[anite iznosi go namaluvaat iznosot na rezerviraweto poradi o[tetuvawe na kreditite, vo korist na tekovnite dobivki. Dokolku, posledovatelno, iznosot na zagubata od o[tetuvawe se namali i namaluvaweto moè objektivno da se povrze so nastan koj se slu~uva po priznavaweto na o[tetuvaweto (kako [to e podobruvawe na kreditniot rejting na dol`nikot), prethodno priznatata zaguba od o[tetuvawe se namaluva preku korekcija na smetkata na rezerviraweto. Iznosot na namaluvaweto se priznava vo korist na tekovnite dobivki.



O[tetuvawe na finansiskite sredstva (prodolùva) Sredstva evidentirani po objektivna vrednost Na sekoj datum na bilansirawe, Bankata procenuva dali postoi objektiven dokaz za o[tetuvawe na finansiskoto sredstvo. Zna~itelnoto ili prolongirano opa\awe na objektivnata vrednost na finansiskoto sredstvo pod negovata nabavna vrednost pretstavuva objektiven dokaz pri utvrduvaweto na mo`nosta od o[tetuvawe. Dokolku postoi takov dokaz za finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba, kumulativnata zaguba - izmerena kako razlika me\u nabavnata vrednost i tekovnata objektivna vrednost se priznava vo bilansot na uspeh. Dokolku, vo posledovatelen period, objektivnata vrednost na dol`ni~ki instrument klasificiran kako raspolo`liv za proda`ba se zgolemi, a zgolemuvaweto moè objektivno da se povrze so nastan koj se javuva po priznavaweto na zagubata poradi o[tetuvawe vo tekovnite dobivki ili zagubi, zagubata poradi o[tetuvawe se namaluva preku bilansot na uspeh. 2.9 Nematerijalni sredstva Kompjuterski softver Tro[ocite povrzani so razvojot ili odrùvaweto na kompjuterski softverski programi se priznavaat kako tro[oci vo momentot na nivnoto nastanuvawe. Tro[ocite direktno povrzani so prepoznatlivi i unikatni softverski proizvodi kontrolirani od strana na Bankata koi najverojatno ]e sozdadat ekonomski koristi koi ]e gi nadminat tro[ocite posle edna godina, se priznavaat kako nematerijalni sredstva. Tro[ocite za razvoj na kompjuterski softver koi se priznavaat kako sredstva se amortizirani koriste]i pravoliniska metoda vo tekot na period od ~etiri godini. Ostanati nematerijalni sredstva Tro[ocite za steknuvawe prava i licenci se kapitalizirani i amortizirani koristej]i pravoliniska metoda vo tekot na period od ~etiri godini. 2.10 Nedvi`nosti, postrojki i oprema Nedvi`nostite, postrojkite i opremata se evidentirani po nabavna vrednost namalena za akumulirana amortizacija. Nabavnata vrednost vklu~uva tro[oci koi direktno se odnesuvaat na nabavkata na sredstvata. Amortizacijata se presmetuva pravoproporcionalno, so primena na zakonski propi[ani stapki so cel alokacija na nabavnata vrednost na imotot, zgradite i opremata vo tekot na nivniot procenet vek na upotreba. Vo prodolènie e daden procenetiot vek na upotreba na nekoi pozna~ajni stavki od materijalnite sredstva.

Vozila 4 godini Mebel i oprema 4 do 5 godini

Posledovatelnite nabavki se vklu~eni vo evidentiranata vrednost na sredstvoto ili se priznavaat kako posebno sredstvo, soodvetno, samo koga postoi verojatnost od priliv na idni ekonomski koristi za Bankata povrzani so stavkata i koga nabavnata vrednost na stavkata moè razumno da se izmeri. Site drugi redovni odrùvawa i popravki se evidentiraat kako rashodi vo bilansot na uspeh vo tekot na finansiskiot period vo koj se javuvaat. Dobivkite i zagubite povrzani so otu\uvawata se utvrduvaat po pat na sporedba na prilivite so evidentiraniot iznos. Istite se vklu~uvaat vo bilansot na uspeh.



2.11 O[tetuvawe na nefinansiski sredstva Sredstvata podlo`ni na amortizacija se proveruvaat od mo`ni o[tetuvawa sekoga[ koga odredeni nastani ili promeni ukaùvaat deka evidentiraniot iznos na sredstvata ne moè da se nadomesti. Koga evidentiraniot iznos na sredstvoto e povisok od negoviot procenet nadomestliv iznos, toj vedna[ se otpi[uva do negoviot nadomestliv iznos. Nadomestliviot iznos pretstavuva povisokiot iznos pome\u neto proda`nata cena i upotrebnata vrednost na sredstvata. 2.12 Netekovni sredstva koi se ~uvaat za proda`ba Netekovni sredstva koi se o~ekuva da se nadomestat primarno preku proda`ba otkolku preku kontinuirana upotreba se klasifikuvani kako takvi koi se ~uvaat za proda`ba. Vedna[ pred klasifikacija kako takvi koi se ~uvaat za proda`ba, sredstvata se premeruvaat vo soglasnost so smetkovodstvenite politiki na Bankata. Potoa generalno sredstvata se merat po poniskata od nivnata smetkovodstvena vrednost i nivnata objektivna vrednost, namalena za tro[ocite za proda`ba. Zagubata poradi o[tetuvawe pri po~etnoto priznavawe kako takvi koi se ~uvaat za proda`ba i dobivkite i zagubite od posledovatelnoto merewe se priznavaat vo bilansot na uspeh. Ne se priznavaat dobivki nad iznosot na akumuliranata zaguba poradi o[tetuvawe. 2.13 Pari~ni sredstva i ekvivalenti Za potrebite na Izve[tajot za pari~nite tekovi, pari~nite sredstva i ekvivalenti vklu~uvaat smetki so dostasanost pomala od 3 meseca od datumot na nabavka, vklu~uvaj]i gotovina i salda kaj centralnata banka. 2.14 Rezervirawe Rezervirawe se priznava koga Bankata ima tekovna obvrska kako rezultat na nastan od minatoto i postoi verojatnost deka ]e bide potreben odliv na sredstva koi vklu~uvaat ekonomski koristi za podmiruvawe na obvrskata, a voedno ]e bide napravena verodostojna procenka na iznosot na obvrskata. Rezervirawata se proveruvaat na sekoj datum na bilansirawe i se koregiraat so cel da se reflektira najdobrata tekovna procenka. Koga efektot na vremenata vrednost na parite e materijalen, iznosot na rezerviraweto pretstavuva sega[na vrednost na tro[ocite koi se o~ekuva da se pojavat za podmiruvawe na obvrskata. 2.15 Nadomesti za vrabotenite Bankata pla]a pridonesi za penzisko osiguruvawe na svoite vraboteni, soglasno doma[nata regulativa za socijalno osiguruvawe. Pridonesite, vrz osnova na platite, se pla]aat vo dràvniot Penziski Fond i zadolìtelnite privatni penziski fondovi. Ne postoi dopolnitelna obvrska vo vrska so ovie penziski planovi. Osven toa, site rabotodavci vo Republika Makedonija imaat obvrska da ispla]aat na vrabotenite posebna minimalna suma pri penzioniraweto vo iznos vo iznos utvrden so zakon. Bankata nema izvr[eno rezervirawe za presmetan poseben minimalen iznos za penzionirawe na vrabotenite, bidej]i ovoj iznos ne e od materijalno zna~ewe za finansiskite izve[tai. Bankata ne operira so penziski planovi ili planovi za nadomestoci pri penzionirawe, taka [to nema dopolnitelni obvrski za penzii. Bankata ne e obvrzana da obezbedi dopolnitelni nadomestoci za tekovnite ili prethodnite vraboteni.

2.16 Danok na dobivka



Tro[okot za danok od dobivka pretstavuva zbir na tekovniot i odloèniot danok od dobivka. Tekovniot danok od dobivka se presmetuva i pla]a vo soglasnost so Makedonskiot Zakon za danok od dobivka. Krajniot danok od dobivka od 10% (2007: 12%) se pla]a vrz osnova na godi[nata dobivka prikaàna vo zakonskiot Bilans na uspeh, koregirana za odredeni neodbitni ili neodano~ivi stavki. Soglasno vaè~kata dano~na regulativa, pravnite subjekti moàt da gi upotrebat dano~nite zagubi od tekovniot period bilo za nadomest na plateniot danok vo ramki na odreden period za nadomest ili pak za namaluvawe ili eliminirawe na dano~nata obvrska za narednite periodi. Odloèniot danok od dobivka se evidentira vo celost, koristej]i ja metodata na obvrska, za vremenite razliki koi se javuvaat pome\u dano~nata osnova na sredstvata i obvrskite i iznosite po koi istite se evidentirani za celite na finansiskoto izvestuvawe. Pri utvrduvawe na odloèniot danok od dobivka se koristat tekovnite vaè~ki dano~ni stapki. Odloèniot danok od dobivka se tereti ili odobruva vo Bilansot na uspeh, osven dokolku se odnesuva na stavki koi direktno go teretat ili odobruvaat kapitalot, vo koj slu~aj odloèniot danok se evidentira isto taka vo kapitalot. Odloènite dano~ni sredstva se priznavaat vo obem vo koj postoi verojatnost za iskoristuvawe na vremenite razliki nasproti idnata raspolo`liva odano~iva dobivka. Bankata nema evidentirano odloèni dano~ni sredstva ili obvrski so sostojba na 31 Dekemvri 2008 i 2007 godina, bidej]i ne postojat vremenski razliki na ovoj datum. 2.17 Pozajmici Pozajmicite inicijalno se priznavaat po objektivna vrednost, [to pretstavuva primeni prilivi (objektivna vrednost na primenite nadomestoci) namaleni za napravenite tro[oci na transakcijata. Pozajmicite se evidentirani posledovatelno spored nivnata amortizirana nabavna vrednost. 2.18 Kapital, rezervi i pla]awa za dividendi (a) Akcionerski kapital Akcionerskiot kapital ja pretstavuva nominalnata vrednost na emitiranite akcii. (b) Tro[oci povrzani so emisija na akcii Tro[ocite povrzani so emisija na novi akcii, opcii ili steknuvaweto na delovna aktivnost se prezentirani vo kapitalot kako namaluvawe, neto od danokot, na prilivite. (v) Sopstveni akcii Koga Bankata otkupuva svoj akcionerski kapital, platenite nadomestoci se odzemaat od vkupniot akcionerski kapital kako sopstveni akcii se dodeka istite ne se otu\at. Koga takvite akcii posledovatelno se prodavaat, primenite nadomestoci se vklu~uvaat vo akcionerskiot kapital. (g) Rezervi Rezervite, koi se sostojat od revalorizacioni i zakonski rezervi, se sozdadeni vo tekot na periodite vrz osnova na dobivki/zagubi od revalorizacija na kategorija sredstva, vo slu~ajot so revalorizacioni rezervi kako i po pat na raspredelba na akumulirani dobivki vrz osnova na zakonskata regulativa i odlukite na Rakovodstvoto na Bankata. (d) Neraspredeleni dobivki/(zagubi) Neraspredelnite dobivki/(zagubi) gi vklu~uvaat tekovnite kako i onie od prethodnite periodi, zadràni dobivki i zagubi. (e) Divendi na obi~ni akcii Dividendite na obi~nite akcii se priznavaat vo kapitalot vo periodot vo koj [to se odobreni od strana na akcionerite na Dru[tvoto. Dividendite za godinata [to se objaveni po datumot na bilansirawe se objaveni vo Bele[kata za posledovatelni nastani.



2.19 Doveritelski aktivnosti Bankata voobi~aeno deluva kako doveritel i ima ostanati doveritelski svojstva [to rezultira vo ~uvawe ili plasirawe na sredstva vo ime na fizi~ki lica ili ostanati institucii. Ovie sredstva i prihodot koj rezultira od niv ne se vklu~eni vo ovie finansiski izve[tai, poradi toa [to tie ne se sredstva na Bankata. 2.20 Vonbilansni potencijalni i prezemeni obvrski Bankata prezema obvrski vo tekot na svoite delovni aktivnosti po osnov na kreditni plasmani evidentirani na smetkite od vonbilansnata evidencija, [to prvenstveno vklu~uvaat garancii i akreditivi. Ovie finansiski obvrski se evidentiraat vo Bilansot na sostojba koga ]e moàt da se povratat. Rezervirawe poradi o[tetuvawe povrzano so vonbilansnite potencijalni i prezemeni obvrski e objaveno vo ramkite na "o[tetuvawe na finansiski sredstva" vo ovaa Bele[ka, i e vklu~eno vo bilansot na sostojba kako obvrska. 2.21 Posledovatelni nastani Onie posledovatelni nastani koi davaat dopolnitelni informacii za finansiskata sostojba na Bankata na datumot na bilansiraweto (korektivni nastani) se reflektirani vo finansiskite izve[tai. Onie posledovatelni nastani koi nemaat karakter na korektivni nastani se objavuvaat vo soodvetna bele[ka dokolku istite se materijalno zna~ajni.

Eurostandard Banka A.D., Skopje 15

Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva)

3 Upravuvawe so rizici od finansirawe Delovnite aktivnosti na Bankata se izloèni na razli~ni rizici od finansiski karakter.Aktivnostite na upravuvawe so rizici od finansirawe vklu~uvaat analiza, procenka, prifa]awe i upravuvawe so istite. Bankata se stremi kon postignuvawe na soodvetna ramnoteà me\u rizikot i nadomestot i minimizacija na potencijalnite negativni efekti vrz finansiskata uspe[nost na Bankata. Politikite na Bankata za upravuvawe so rizici imaat za cel da gi identifikuvaat i analiziraat ovie rizici, da vospostavat soodvetni limiti i kontrola na rizicite, kako i da gi sledat rizicite i pridrùvaweto kon limitite preku verodostojni i sovremeni informati~ki sistemi. Bankata redovno vr[i ispituvawe na politikite i vospostavenite sistemi za upravuvawe so rizikot soglasno so pazarnite promeni, promenite vo produktite i najdobrata praksa. Upravuvaweto so rizici go vr[i Odborot za rakovodewe so rizik vo soglasnost so politikite odobreni od strana na Nadzorniot Odbor. Ovoj odbor gi identifikuva i procenuva rizicite od finansirawe vo tesna sorabotka so drugite sektori na Bankata. Nadzorniot odborot donesuva pismeni politiki za celokupnoto upravuvawe so rizici, a Upravniot Odbor proceduri za specifi~nite podra~ja, kako [to se valutniot rizikot, rizikot od kamatni stapki i rizikot od kreditirawe. 3.1 Krediten rizik Bankata e izloèna na krediten rizik, [to pretstavuva rizik dogovornata strana da ne bide vo mo`nost da gi plati iznosite vo celost vo momentot na nivnoto dostasuvawe. Kreditniot rizik e najzna~ajniot rizik za delovnite aktivnosti na Bankata. Za taa cel, Rakovodstvoto na Bankata vnimatelno upravuva so nejzinata izloènost na kreditniot rizik. Kreditnata izloènost voglavno se javuva kaj aktivnostite na pozajmuvawe koi vodat kon krediti i avansi. Upravuvaweto i kontrolata so kreditniot rizik se centralizirani vo Centarot za upravuvawe so rizici, koj [to pak redovno go izvestuva Odborot za upravuvawe so rizici i Upravniot Odbor, a preku niv Nadzorniot Odbor i Odborot za revizija. Merewe na kreditniot rizik Krediti i avansi. Mereweto na kreditniot rizik na Bankata se zasnova na vospostaveni nivoa na rangirawe na krediti od A do D, kade sekoe nivo nosi odreden stepen na rezervirawe od mo`na zaguba od o[tetuvawe, odnosno 0-2%, 10%, 25%, 50% i 100%, soodvetno. Ovoj sistem ja zema vo predvid, sposobnosta na pozajmuva~ot da gi ispolni obvrskite za isplata na kamatata i glavninata, soodvetniot rizik vo dejnosta kako i soodvetnite garantni pokritija. Bankata ja sledi svojata izloènost na krediten rizik vrz revolving osnova i podleì na kvartalni razgleduvawa. Politiki za kontrola na ograni~uvawata i ublaùvawe na rizikot Bankata gi upravuva, ograni~uva i kontrolira koncentraciite na kreditniot rizik vo momentot na nivno identifikuvawe - osobeno vo odnos na poedine~ni dogovorni strani ili grupi, kako i vo odnos na industriski sektori i zemji. Bankata gi strukturira nivoata na prezemeniot krediten rizik po pat na odreduvawe limiti na prifaten rizik vo vrska so eden pozajmuva~, ili grupa pozajmuva~i, i na geografski i industriski segmenti. Takvite rizici se sledat na obnovliva osnova i podleàt na godi[en ili po~est pregled, koga e potrebno. Limitot na nivo na krediten rizik po produkt, industriski sektor i po zemja se odobruva na sekoi tri meseci od strana na Odborot za upravuvawe so rizici i Upravniot Odbor.


Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva) Upravuvawe so rizici od finansirawe (prodolùva)

Krediten rizik (prodolùva) Izloènosta na krediten rizik isto taka se upravuva preku redovna analiza na sposobnosta na pozajmuva~ite da gi ispolnat svoite obvrski po osnov na kamatata i glavninata, kako i preku izmena na ovie kreditni limiti dokolku e toa vozmo`no. Obezbeduvaweto pretstavuva eden od najtradicionalnite i naj~esti na~ini za namaluvawe na kreditniot rizik. Bankata primenuva upatstva vo vrska so prifatlivosta na odredeni klasi na obezbeduvawe. Osnovnite vidovi obezbeduvawe za kreditite i avansite se slednite: Hipoteki nad stanben imot i deloven prostor, Zalog vrz delovni sredstva kako [to se, oprema, zalihi i pobaruvawa, i Zalog vrz finansiski instrumenti kako [to se akcii.

Dolgoro~noto finansirawe, korporativnoto kreditirawe i revolving kreditite za naselenieto se generalno obezbedeni. Osven toa, so cel da se minimizira kreditnata zaguba, Bankata ]e bara dopolnitelno obezbeduvawe od dogovornata strana vedna[ [tom se zabeleàt indikatori za o[tetuvawe na odredeni relevantni poedine~ni kreditni plasmani i avansi. Politiki vo vrska so o[tetuvawe i rezervirawe Rezerviraweto poradi o[tetuvawe na krajot na godinata poteknuva od sekoe poedine~no nivo na interno rangirawe kako [to e toa prethodno objasneto vo delot za Merewe na kreditniot rizik. Vo tabelata podolu se prikaànai primenetite procenti na rezervirawe od o[tetuvawe kaj stavkite na kreditite i avansite rangirani soglasno internot sistem na rangirawe koj go primenuva Bankata: 2008 2007

Krediti i avansi (%)

Rezerv. poradi

o[tetuv (%)

Krediti i avansi (%)

Rezerv. poradi

o[tetuv (%)

A 70.54 0.64 88.04 0.33 B 15.12 1.51 2.36 0.24 V 2.46 0.61 0.81 0.20 G 2.61 1.30 3.86 1.93 D 9.27 9.27 4.93 4.93 100.00 13.33 100.00 7.63

Internoto rangirawe mu pomaga na Rakovodstvoto pri utvrduvaweto na postoewe na objektiven dokaz za o[tetuvawe, spored MSS 39, vrz osnova na slednite kriteriumi utvrdeni od strana na Bankata: Nepo~ituvawe na dogovornite obvrski za pla]awe na glavninata ili

kamatata, Pote[kotii so pari~nite tekovi kaj pozajmuva~ot, Neispolnuvawe na dogovorite ili uslovite za kreditirawe, Otpo~nuvawe na ste~ajni postapki, Vlo[uvawe na konkurentnata pozicija na pozajmuva~ot, i Namaluvawe na vrednosta na dadenite garancii - kolateral.

Maksimalna izloènost na krediten rizik pred dobieno obezbeduvawe

Maksimalnata izloènost na krediten rizik e prikaàna preku evidentiranite iznosi na finansiskite sredstva vo Bilansot na sostojba prikàni vo tabelata podolu (vo iljadi Denari):



Krediten rizik (prodolùva) Analiza na maksimalna izloènost na krediten rizik

Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti

Krediti i pobaruvawa od banki

Krediti i pobaruvawa od komitenti

Sredstva ~uvani za proda`ba

Hartii od vrednost raspolo`livi za

proda`ba Ostanati pobaruvawa Vkupno 2008 2007 2008 2007 2008 2007 2008 2007 2008 2007 2008 2007 2008 2007

kategorija na rizik A - - 30,004 - 661,979 512,697 251,606 251,606 3,978 3,648 3,090 1,829 950,657 769,780 kategorija na rizik B - - - - 325,212 66,911 - - - - 215 487 325,427 67,398 kategorija na rizik V - - - - 52,904 23,122 - - - - 21 - 52,925 23,122 kategorija na rizik G - - - - 56,084 110,446 - - - - - - 56,084 110,446 kategorija na rizik D - - - - 199,455 140,922 - - - - - - 199,455 140,922 Smetkovodstvena vrednost pred rezervirawe poradi o[tetuvawe - - 30,004 - 1,295,634 854,098 251,606 251,606 3,978 3,648 3,326 2,316 1,584,548 1,111,668 (Rezervacija poradi o[tetuvawe) - - (300) - (284,080) (215,396) (2,516) (2,516) (39) (37) (89) (86) (287,024) (218,035) Smetkovodstvena vrednost po rezervirawe poradi o[tetuvawe - - 29,704 - 1,011,554 638,702 249,090 249,090 3,939 3,611 3,237 2,230 1,297,524 893,633 Nedostasani i neo[teteni kategorija na rizik A 457,318 963,554 - 550,814 97,651 228,613 - - - - 13,093 3,650 568,062 1,746,631 Smetkovodstvena vrednost 457,318 963,554 - 550,814 97,651 228,613 - - - - 13,093 3,650 568,062 1,746,631 Vkupna smetkovodstvena vrednost 457,318 963,554 29,704 550,814 1,109,205 867,315 249,090 249,090 3,939 3,611 16,330 5,880 1,865,586 2,640,264

Vrednost na obezbeduvaweto (objektivna vrednost) zemena za za[tita na kreditniot rizik (vo iljadi Denari)






proda`ba Ostanati pobaruvawa Vkupno 2008 2007 2008 2007 2008 2007 2008 2007 2008 2007 2008 2007 2008 2007 Pari~ni depoziti - - - 565,206 101,943 228,967 - - - - 2,605 - 104,548 794,173 Nedvi`nosti imoprema - - - - 2,438,956 1,941,330 - - - - - - 2,438,956 1,941,330 Dol`ni~ki i sopstveni~ki hartii od vrednost - - - - 10,216 53,472 - - - - - - 10,216 53,472 Ostanato - - - - - 1,292 - - - - - - - 1,292 Vkupna objektivna vrednost na obezbeduvaweto - - - 565,206 2,551,115 2,225,061 - - - - 2,605 - 2,553,720 2,790,267



Krediten rizik (prodolùva) Koncentracija na kreditniot rizik po geografski regioni

Slednata tabela dava pregled na izloènosta na Bankata na krediten rizik spored evidentiranite iznosi, kategorizirani po geografski regioni so sostojba na 31 Dekemvri 2008 i 2007 (vo iljadi Denari):






proda`ba Ostanati pobaruvawa Vkupno 2008 2007 2008 2007 2008 2007 2008 2007 2008 2007 2008 2007 2008 2007

Republika Makedonija 160,141 578,860 29,704 - 1,106,985 867,315 249,090 249,090 3,939 3,611 16,330 5,880 1,566,189 1,704,756 ^lenki na EU 297,177 384,694 - 550,814 2,220 - - - - - - - 299,397 935,508 Drugi evropski zemji - - - - - - - - - - - - - - Drugi zemji - - - - - - - - - - - - - -

Vkupno na 31 Dekemvri 457,318 963,554 29,704 550,814 1,109,205 867,315 249,090 249,090 3,939 3,611 16,330 5,880 1,865,586 2,640,264

Industriski sektori

Slednata tabela dava pregled na izloènosta na Bankata na krediten rizik spored evidentiranite iznosi, kategorizirani po industriski sektori so sostojba na 31 Dekemvri 2008 i 2007 godina (vo iljadi Denari):






proda`ba Ostanati pobaruvawa Vkupno 2008 2007 2008 2007 2008 2007 2008 2007 2008 2007 2008 2007 2008 2007 Pretprijatija - - - - 1,007,843 720,239 - - 3,939 3,611 6,432 824 1,018,214 724,674 Banki 457,318 963,554 29,704 550,814 - - 249,090 249,090 - - - - 736,112 1,763,458 Naselenie - - - - 101,362 147,076 - - - - 2,087 1,406 103,449 148,482 Ostanato 7,811 3,650 7,811 3,650

Vkupno na 31 Dekemvri 457,318 963,554 29,704 550,814 1,109,205 867,315 249,090 249,090 3,939 3,611 16,330 5,880 1,865,586 2,640,264

Eurostandard Banka A.D. Skopje Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva) Upravuvawe so rizici od finansirawe (prodolùva)

19

3.2 Pazarni rizici Bankata e izloèna na pazarni rizici. Pazarnite rizici proizleguvaat od otvorenata pozicija na Bankata na efektot od fluktuacijata na pazarnite kamatni stapki, kako i od efektot od fluktuacijata na kursevite na stranskite valuti. Rakovodstvoto na Bankata utvrduva prifatlivi limiti na rizik, koi se baziraat na nivno sekojdnevno sledewe.

Kamaten rizik Bankata e izloèna na efektite od fluktuacijata na nivoata na pazarnite kamatni stapki vrz nejzinata finansiska sostojba i pari~ni tekovi. Tabelata podolu gi analizira sredstvata i obvrskite na Bankata, grupirani spored nivnata dostasanost vrz osnova na preostanatiot period od datumot na bilansirawe do dogovorniot datum na dostasuvawe na den 31 Dekemvri 2008 i 31 Dekemvri 2007 (vo iljadi Denari).

31 Dekemvri 2008

Instrumenti so fiksna kamatna stapka, vklu~uvaj]i gi i instrum/ so promenliva kamatna stapka, predmet

na odluka Efektivna

kamatna stapka(vo%)

Pomalku od 1 mes.

Od 1 do 3 meseci

Od 3 do 12mes.

Od 1 do 5 godini

Nad 5 godini

Nekama-tonosno Vkupno

Sredstva Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti 0.01-2.5 423,448 - - - - 33,870 457,318

Krediti i pobaruvawa od banki 5 29,704 - - - - - 29,704 Krediti i pobaruvawa od komitenti LIBOR-0.4 -15 218,083 219,592 336,577 328,949 6,004 - 1,109,205

Sredstva ~uvani za proda`ba - - - - - - 249,090 249,090 Hartii od vrednost raspolo`livi za proda`ba - - - - - - 3,939 3,939

Ostanati pobaruvawa - 3,192 520 538 154 - 11,926 16,330

674,427 220,112 337,115 329,103 6,004 298,825 1,865,586 Obvrski Depoziti na banki - - - - - 1,022 1,022

Depoziti na komitenti 1-9 570,738 199,210 164,581 59,267 - - 993,796

Obvrski po krediti 10.8 89 273 764 2,406 - - 3,532

Ostanati obvrski 2 8,548 - - - - 4,269 12,817 579,375 199,483 165,345 61,673 - 5,291 1,011,167 Neto kamaten rizik 95,052 20,629 171,770 267,430 6,004 293,534 854,419 31 Dekemvri 2007 Vkupno sredstva - 958,395 698,206 309,454 205,060 - 469,149 2,640,264 Vkupno obvrski - 331,186 674,154 158,378 197,657 - 276,581 1,637,956 Neto kamaten rizik 627,209 24,052 151,076 7,403 - 192,568 1,002,308

Valuten rizik Bankata e izloèna na rizik vo odnos na efektite od dvièwata na nivoto na devizni kursevi koi se odrazuva vrz finansiskata pozicija i gotovinskiot tek. Slednite tabeli ja sumiraat neto deviznata pozicija na monetarnite sredstva i obvrski na Bankata na 31 Dekemvri 2008 i 2007 godina (vo iljadi Denari).


20

Pazarni tizici (prodolùva) Valuten rizik (prodolùva)

31 Dekemvri 2008 MKD EUR USD Ostanati Vkupno

Sredstva Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti 160,141 235,627 50,364 11,186 457,318 Krediti i pobaruvawa od banki 29,704 - - - 29,704 Krediti i pobaruvawa od komitenti 1,106,985 - 2,220 - 1,109,205 Sredstva ~uvani za proda`ba 249,090 - - - 249,090 Hartii od vrednost raspolo`livi za proda`ba 3,939 - - - 3,939 Ostanati pobaruvawa 16,313 17 - - 16,330 1,566,172 235,644 52,584 11,186 1,865,586 Obvrski Depoziti na banki - 1,022 - - 1,022 Depoziti na komitenti 741,680 200,702 48,898 2,516 993,796 Obvrski po krediti - 3,532 - - 3,532 Ostanati obvrski 11,902 915 - - 12,817 753,582 206,171 48,898 2,516 1,011,167 Neto devizna pozicija 812,590 29,473 3,686 8,670 854,419 31 Dekemvri 2007 Vkupno sredstva 1,702,645 870,445 62,481 4,693 2,640,264Vkupno obvrski 772,339 808,757 55,609 1,251 1,637,956Neto devizna pozicija 930,306 61,688 6,872 3,442 1,002,308

3.3 Rizik od likvidnost Bankata e izloèna na dnevni povlekuvawa na sredstva od svoite raspolo`livi gotovinski resursi na tekovnite smetki, dostasanite depoziti, po osnov na odobreni krediti, kako i ostanati povlekuvawa. Slednite tabeli gi analiziraat sredstvata i obvrskite na Bankata, grupirani spored nivnata dostasanost vrz osnova na preostanatiot period od datumot na balansirawe do dogovorniot datum na dostasuvawe (vo iljadi Denari). 31 Dekemvri 2008 Pomalku od

1 mes.Od 1 do 3

meseciOd 3 do

12meseci Od 1 do 5

godini Nad 5

godini VkupnoSredstva Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti 423,917 33,401 - - - 457,318Krediti i pobaruvawa od banki 29,704 - - - - 29,704Krediti i pobaruvawa od komitenti 218,083 219,592 336,577 328,949 6,004 1,109,205Sredstva ~uvani za proda`ba - - 249,090 - - 249,090Hartii od vrednost raspolo`livi za proda`ba - - - 3,939 - 3,939Ostanati pobaruvawa 3,192 520 12,464 154 - 16,330 674,896 253,513 598,131 333,042 6,004 1,865,586 Obvrski Depoziti na banki 1,022 - - - - 1,022Depoziti na komitenti 570,738 199,210 164,581 59,267 - 993,796Obvrski po krediti 89 273 764 2,406 - 3,532Ostanati obvrski 8,549 4,268 - - - 12,817 580,398 203,751 165,345 61,673 - 1,011,167Neto likvidnosen rizik 94,498 49,762 432,786 271,369 6,004 854,419 31 Dekemvri 2007 Vkupno sredstva 1,116,937 1,001,758 312,861 205,060 3,648 2,640,264 Vkupno obvrski 605,905 675,016 159,378 197,657 - 1,637,956 Neto likvidnosen rizik 511,032 326,742 153,483 7,403 3,648 1,002,308


21

3.4 Procenka na objektivnata vrednost Objektivna vrednost pretstavuva vrednost za koja edno sredstvo moè da bide zameneto ili nekoja obvrska podmirena pod normalni komercijalni uslovi. Objektivnata vrednost se odreduva vrz osnova na procenkite napraveni od rakovodstvoto, zavisno od vidot na sredstvoto ili obvrskata.

Vo tabelata podolu se prikaàni evidentiranata vrednost i objektivnata vrednost na onie finansiski sredstva i obvrski koi ne se evidentirani spored objektivna vrednost:

Evidentirana vrednost Objektivna vrednost 2008 2007 2008 2007Sredstva

Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti 457,318 963,554 457,318 963,554 Krediti i pobaruvawa od banki 29,704 550,814 29,704 550,814 Krediti i pobaruvawa od komitenti 1,109,205 867,315 1,109,205 867,315 Ostanati pobaruvawa 16,330 5,880 16,330 5,880

Obvrski Depoziti na banki 1,022 565,496 1,022 565,496 Depoziti na komitenti 993,796 1,064,750 993,796 1,064,750 Obvrski po krediti 3,532 - 3,532 -Ostanati obvrski 12,817 6,848 12,817 6,848 Krediti i pobaruvawa od banki Pobaruvawata od banki gi vklu~uvaat me\ubankarskite plasmani. Objektivnata vrednost na plasmanite i t.n. "overnight" depoziti, poradi nivnata kratkoro~nost, soodvetstvuva so nivnata evidentirana vrednost. Krediti i pobaruvawa od komitenti Kreditite se prikaàni po amortizirana vrednost netirani so nivnoto rezervirawe poradi o[tetuvawe. Kreditite odobreni na komintenti imaat prete`no fluktuira~ka kamatna stapka. Nivnata objektivna vrednost soodvetstvuva so nivnata evidentirana vrednost. Ostanati finansiski sredstva Objektivnata vrednost na monetarnite sredstva koi gi vklu~uvaat pari~nite sredstva i pari~nite ekvivalenti, poradi nivniot kratkoro~en karakter, se smeta deka e aproksimativna na nivnata evidentirana vrednost. Depoziti i obvrski po krediti Procenetata objektivna vrednost na depozitite po viduvawe, vklu~uvaj]i gi i nekamatonosnite depoziti pretstavuva iznosot koj ]e se isplati po viduvawe. Objektivnata vrednost na oro~enite depoziti po varijabilni kamatni stapki e nivnata evdentirana vrednost na denot na izgotvuvawe na bilansot na sostojba. Evidentiranata vrednost na obvrskite po krediti bitno ne se razlikuva od nivnata objektivna vrednost glavno poradi varijabilnite kamatni stapki i nivnite promeni.


22

3.5 Upravuvawe so kapitalot Celi na Bankata vo pogled na upravuvaweto so kapitalot se: Da soodvetstvuva so barawata za kapital soglasno regulativata na Narodna

Banka na Republika Makedonija; Da se za[titi sposobnosta na Bankata da obezbedi dividenda za

akcionerite; Da odrì stabilna i kvalitetna kapitalna baza koja ]e go poddrì razvojot

na Bankata. Adekvatnosta na kapitalot i koristeweto na sopstvenite sredstva redovno se sledat od Rakovodstvoto na Bankata, pri [to se koristat tehniki koi se propi[ani od strana na nacionalnoto regulatorno telo (Narodna Banka na Republika Makedonija) i istata se izvestuva na trimese~na osnova. Narodna Banka na Republika Makedonija propi[uva stapka na adekvatnost na kapitalot od minimum 8%. Sopstvenite sredstva na Bankata se podeleni vo 2 grupi: Osnoven kapital koj vklu~uva: obi~ni i nekumulativni prioritetni akcii i

premija po ovie akcii, rezervi i zadràna dobivka ili zaguba, pozicii kako rezultat na konsolidacija, namaleni za nematerijalnite sredstva;

Dopolnitelen kapital koj vklu~uva: kumulativni prioritetni akcii i premija po ovie akcii, hibridni kapitalni instrumenti i subordinirani instrumenti.

Vloùvawata vo kapitalot na drugi banki ili finansiski institucii koi pretstavuvaat nad 10% od kapitalot na tie institucii i direktnite vloùvawa na Bankata vo kapitalot na dru[tva za osiguruvawe i reosiguruvawe i na dru[tva za upravuvawe so penziski fondovi pretstavuvaat odbitni stavki pri presmetka na sopstveni sredstva. Spored nacionalnata regulativa, aktivata ponderirana spored kreditniot rizik (bilansna i vonbilansna) se meri spored ~etiri razli~ni ponderi vo zavisnost od prirodata na sredstvata, zemaj]i go vo predvid i obezbeduvaweto. Koeficientot za adekvatnost na kapital se dobiva kako odnos pome\u sopstvenite sredstva na Bankata i zbirot od aktivata ponderirana spored kreditniot rizik i aktivata ponderirana spored valutniot rizik. Tabelata podolu pretstavuva sumaren pregled na sopstvenite sredstva i koeficientot na adekvatnost na kapitalot na Bankata za godinite [to zavr[uvaat na 31 Dekemvri 2008 i 2007, a koj se odnesuva na barawata soglasno regulativata na Narodna Banka na Republika Makedonija. Vo izminatite dve godini Bankata e vo soglasnost so site propi[ani barawa vo vrska so kapitalot. Upravuvawe so kapitalot (prodolùva)


23

2008 2007

Osnoven kapital

Obi~ni i nekum. prioritetni akcii i premija po ovie akcii 1,100,668 1,100,668 Rezervi i zadràna dobivka ili zaguba (56,146) 24,837 Pozicii kako rezultat na konsolidacija - - Minus tekovna zaguba (147,774) (80,983) Minus nematerijalni sredstva - -

Vkupno osnoven capital 896,748 1,044,522 Dopolnitelen capital Kumulativni prioritetni akcii i premija po ovie akcii - - Hibridni kapitalni instrumenti - - Subordinirani instrumenti - -

Vkupno dopolnitelen kapital - - Odbitni stavki 249,090 249,090

Vkupno sopstveni sredstva 647,658 795,432 Aktiva ponderirana spored krediten rizik Bilansna 1,130,555 1,015,856 Vonbilansna 76,956 39,694

Vkupno aktiva ponderirana spored krediten rizik 1,207,511 1,055,550Aktiva ponderirana spored valuten rizik 41,828 72,004Stapka na adekvatnost na kapitalot 0.52 0.71

Eurostandard Banka AD Skopje Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva)

24

4 Zna~ajni smetkovodstveni procenki Bankata vr[i procenki i pretpostavki koi vlijaat vrz objavenite iznosi na sredstva i obvrski vo ramkite na slednata finansiska godina. Procenkite postojano se predmet na proverka i se baziraat na minati iskustva i drugi faktori, vklu~uvaj]i o~ekuvawa od idni nastani za koi se veruva deka se razumni vo odnos na okolnostite vo koi se javuvaat. O[tetuvawe na krediti odobreni na komitenti Bankata kvartalno go proveruva svoeto kreditno portfolio so cel procenka na negovata o[tetenost. Pri odreduvaweto na potrebata za priznavawe na zaguba od o[tetuvawe vo Bilansot na uspeh, Bankata procenuva dali postojat evidentni dokazi koi ukaùvaat na merlivo namaluvawe vo procenetite pari~ni tekovi od kreditnoto portfolio pred identifikuvawe na namaluvaweto na nivo na poedine~en kredit vo ramkite na portfolioto na krediti i avansi. Dokazite vklu~uvaat evidentni podatoci koi ukaùvaat na postoewe nepovolna promena vo pla]awata od strana na pozajmuva~ite vo grupata, ili pak podatoci na nivo na zemja ili lokalni ekonomski uslovi koi se vo korelacija so namaluvaweto na sredstvata vo grupata. Rakovodstvoto upotrebuva procenki bazirani na minati iskustva povrzani so o[tetuvaweto na sredstvata so karekteristiki na krediten rizik kako i objektivni dokazi na o[tetuvawe sli~ni na onie vo portfolioto pri rasporeduvaweto na idnite pari~ni tekovi. Metodologijata i pretpostavkite koi se koristat za procenka na iznosot i periodot na idnite pari~ni tekovi se proveruvaat redovno, so cel namaluvawe na kakvi bilo razliki pome\u procenetite i fakti~kite zagubi. O[tetuvawe na vloùvawa vo hartii od vrednost raspolo`livi za proda`ba Bankata utvrduva deka postoi o[tetuvawe kaj vloùvawa vo hartii od vrednost raspolo`livi za proda`ba toga[ koga postoi zna~itelen pad na objektivnata vrednost pod nivoto na nivnata nabavnata vrednost. Odreduvaweto na toa [to e zna~ajno ili prolongirano bara soodvetna procenka. Vo formiraweta na ovaa proceka, pome\u ostanatite faktori, Bankata ja ocenuva normalnata nepostojanost kaj cenite na akciite. Ponatamu, o[tetuvaweto moè da bide soodvetno koga postoi dokaz za vlo[uvawe na finansiskata kondicija na investitorot, uspe[nosta na industriskiot sektor, promeni vo tehnologijata, kako i operativnite i finansiski pari~ni tekovi.

Eurostandard Banka A.D., Skopje Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva) So sostojba na i za godinite [to zavr[uvaat na 31 Dekemvri 2008 i 2007 godina (Site iznosi se izrazeni vo iljadi Denari osven dokolku ne e poinaku navedeno)

25

5 Prihodi i rashodi od kamata 2008 2007 Prihodi od kamata Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti 30,100 20,307 Krediti i pobaruvawa od banki 918 19,635 Krediti i pobaruvawa od komitenti 123,770 84,460

154,788 124,402Rashodi za kamata Depoziti na banki 7,324 5,993 Depoziti na komitenti 39,428 22,931 Obvrski po krediti 69 -

46,821 28,924Neto prihodi od kamata 107,967 95,478

6 Prihodi i rashodi od provizii i nadomesti 2008 2007 Prihodi od provizii i nadomesti Naselenie 1,428 1,309 Pravni lica - Platen promet vo zemjata 7,066 5,576 - Platen promet so stranstvo 16,334 14,987 - Akreditivi i garancii 3,871 3,697 Komisiski i doveritelski aktivnosti 527 323 Ostanato 37 200

29,263 26,092Rashodi za provizii i nadomesti Platen promet Platen promet vo zemjata 3,925 2,659 Platen promet so stranstvo 2,597 2,368 Ostanato 66 678

6,588 5,705Neto prihodi od nadomesti i provizii 22,675 20,387

7 Pozitivni kursni razliki, neto 2008 2007 Pozitivni kursni razliki 50,540 22,904 (Negativni) kursni razliki (44,027) (21,752) 6,513 1,152

8 Ostanati delovni prihodi 2008 2007 Priliv od dividendi 960 400 Kapitalizirani dividendi (Bele[ka 17) 330 110 Dobivka od proda`bana imot namenet za proda`ba - 1,234 Dobivka od proda`ba na nedvi`nosti i oprema - 143 Ostanato 54 354

1,344 2,241


26

9 Rashodi od o[tetuvawe, neto Rashod / (prihod) za godinata, neto

2008 2007 Krediti i pobaruvawa od banki (Bele[ka 14) 300 - Krediti i pobaruvawa od komitenti (Bele[ka 15) 68,684 67,732 Sredstva ~uvani za proda`ba (Bele[ka 16) - 2,516 Hartii od vrednost raspolo`livi za proda`ba(Bele[ka 17) 2 37 Ostanati sredstva (Bele[ka 18) 3 (106) Potencijalni i prezemeni obvrski (Bele[ka 25) 3,406 154

72,395 70,333

10 Tro[oci za vrabotenite 2008 2007 Neto plati 35,964 29,760 Zadolìtelni pridonesi za socijalno i zdravstveno osiguruvawe 14,855 12,242 Ostanati nadomesti 3,900 2,652

54,719 44,654

11 Ostanati delovni rashodi 2008 2007 Rashodi po osnov na sudsko re[enie 70,239 - Materijali i uslugi 40,561 28,387 Tro[oci za kirii 17,288 14,905 Administrativni i tro[oci za marketing 10,844 14,023 Zaguba poradi o[tetuvawe na prezemeni sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa (Bele[ka 19) 6,319 13,531 Premii za osiguruvawe na [tedni vlogovi 2,028 2,836 Premii za osiguruvawe na imotot i vrabotenite 740 675 Ostanato 61 1,226

148,080 75,583

Rashodite po osnov na sudsko re[enie vo iznos od 70,239 iljadi Denari proizleguvaat od presudite na Osnovniot Sud Skopje 1 i Apelacioniot Sud Skopje doneseni vo tekot na 2008 godina za steknuvawe na protivpravna imotna korist od strana na Bankata. Ovaa protivpravna imotna korist se odnesuva na proda`bata i na nea vrzana ostvarena dobivka od proda`ba na akcii, koi Bankata gi prezela vo naplata na svoeto pobaruvawe od edno doma[no pravno lice. 12 Danok na dobivka Usoglasuvaweto na danokot od dobivka so tekovnata dobivka e kako [to sledi:

2008 2007 Zaguba pred odano~uvawe (147,773) (80,983)

Danok po dano~na stapka od 10% (2007:12%) (14,777) (9,718) Usoglasuvawe za: Neodbitni tro[oci za dano~ni celi 1,272 1,931 Neodano~ivi prihodi za dano~ni celi (129) (51)

Dano~en tro[ok za godinata - -


27

13 Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti 2008 2007

Pari~ni sredstva vo blagajna 42,184 35,269 Smetka i depoziti vo NBRM, osven zadolìtelni depoziti vo stranska valuta 44,896 14,753 Tekovni smetki i transakciski depoziti kaj stranski banki 123,842 90,735 Tekovni smetki i transakciski depoziti kaj doma[ni banki 1,053 1,248 Blagajni~ki zapisi so koi moè da se trguva na sekundarniot pazar 99,578 499,008 Oro~eni depoziti so period na dostasuvawe do tri meseci 122,825 164,060 Ostanati kratkoro~ni visoko likvidni sredstva 349 - Vklu~eno vo pari~nite sredstva i pari~nite ekvivalenti za potrebite na Izve[tajot za pari~niot tek 434,727 805,073Zadolìtelni depoziti vo stranska valuta 22,591 104,019 Ograni~eni depoziti - 54,462

Vkupno 457,318 963,554

So sostojba na 31 Dekemvri 2008 godina, pari~nite sredstva i pari~nite ekvivalenti go vklu~uvaat iznosot od 54,054 iljadi Denari (2007: 58,078 iljadi Denari) koj pretstavuva zadolìtelna rezerva vo Denari. Bankata e dol`na da odrùva zadolìtelna rezerva vo Denari na svojata smetka kaj Narodnata Banka na Republika Makedonija, presmetana po stapka od 10% (2007: 10%) na iznosot na denarskite obvrski na Bankata kon rezidenti i nerezidenti, pravni i fizi~ki lica od prosekot na dnevnite sostojbi na ovie smetki za sekoj kalendarski den vo tekot na prethodniot mesec. Isto taka, Bankata e dol`na da odrùva zadolìtelna rezerva vo devizi na posebni smetki kaj Narodna Banka na Republika Makedonija, presmetana po stapka od 10% (2007: 10%) od prosekot na dnevnite sostojbi na smetkite na deviznite obvrski kon rezidenti i nerezidenti, pravni i fizi~ki lica za sekoj kalendarski den vo tekot na prethodniot mesec. Ovie sredstva ne se na raspolagawe za izvr[uvawe na dnevnite delovni aktivnosti na Bankata. Kamatnata stapka na zadolìtelnata rezerva vo Denari vo tekot na 2008 i 2007 godina iznesuva[e 2% godi[no. Kamatnata stapka na zadolìtelnata rezerva vo devizi vo tekot na 2008 i 2007 godina iznesuva[e 0% godi[no. Soglasno Odluka donesena od strana na NBRM na 12 Juni 2008 godina, Bankata e dol`na da izdvojuva zadolìtelen depozit na smetka vo NBRM dokolku na krajot na mesecot, vo odnos na 31 Maj 2008 godina, ostvari povisok rast na kreditite na naselenieto od dozvolenite stapki na rast utvrdeni so Odlukata: Juli 2008-5.6%, Avgust 2008-8.0%, Septemvri 2008-10.3%, Oktomvri 2008-12.5%, Noemvri 2008- 15.1% i Dekemvri 2008-18.1%. Kamatnata stapka na ovoj depozit iznesuva 1% godi[no. Blagajni~kite zapisi izdadeni od NBRM se so rok na dostasuvawe od 28 dena (2007: 28 dena) i kamatni stapki vo visina od 6.9604% do 6.9621% godi[no (2007: od 4.83% do 4.98% godi[no). So sostojba na 31 Dekemvri 2007 godina, ograni~enite depoziti vo iznos od 54,462 iljadi Denari, pretstavuvaat sredstva na ìro smetkata na Bankata vo NBRM, koi se ograni~eni spored Re[enie za privremena merka od Osnoven Sud Skopje (Bele[ka 11).


28

14 Krediti i pobaruvawa od banki 2008 2007 kratkoro~ni dolgoro~ni kratkoro~ni dolgoro~ni Krediti na banki 30,000 - - - Oro~eni depoziti, so period na dostasuvawe nad tri meseci - - 550,814 - Pobaruvawa po kamati 4 - - - 30,004 - 550,814 -Namaleno za: rezervacija poradi o[tetuvawe (300) - - -

29,704 - 550,814 -

2008 2007 Dvièwe na rezervacijata poradi o[tetuvawe Sostojba na 1 Januari - - Dopolnitelna rezervacija/ (osloboduvawe na rezervacijata) poradi o[tetuvawe za godinata, neto (Bel . 9) 300 Sostojba na 31 Dekemvri 300 -

15 Krediti i pobaruvawa od komitenti Struktura na kreditite i pobaruvawata od komitenti spored vidot na dol`nikot

2008 2007 kratkoro~ni dolgoro~ni kratkoro~ni dolgoro~ni Nefinansiski dru[tva Pobaruvawa po glavnica 759,520 421,662 800,493 127,016 Pobaruvawa vrz osnova na kamati 7,631 - 4,478 - Neprofitni institucii koi im sluàt na doma]instvata Pobaruvawa po glavnica 3,000 - 1,800 - Pobaruvawa vrz osnova na kamati 29 - 3 - Doma]instva Pobaruvawa po glavnica - stanbeni krediti 97 16,405 75 15,568 - potro[uva~ki krediti 53,818 81,229 237 747 - hipotekarni krediti - - 140 14,377 - kreditni karti~ki 33,603 - 4,081 - - drugi krediti 1,455 11,582 16,604 92,925 Pobaruvawa vrz osnova na kamati 1,034 - 2,084 - Nerezidenti Pobaruvawa po glavnica - 2,220 - 2,083 Tekovna dostasanost 175,668 (175,668) 46,423 (46,423) 1,035,855 357,430 876,418 206,293

Namaleno za: rezervacija poradi o[tetuvawe (261,603) (22,477) (214,164) (1,232)

Krediti i pobaruvawa od komitenti, neto 774,252 334,953 662,254 205,061

So sostojba na 31 dekemvri 2008 godina, nefunkcionalnite krediti vklu~eni vo kreditite i pobaruvawata po komitenti iznesuvaat 304,426 iljadi Denari (2007: 274,490 iljadi Denari). Nepriznaenata kamata po ovie krediti iznesuva 103,102 iljadi Denari (2007: 66,032 iljadi Denari).

2008 2007 Dvièwe na rezervacijata poradi o[tetuvawe Sostojba na 1 Januari 215,396 147,664 Dopolnitelna rezervacija/ (osloboduvawe na rezervacijata) poradi o[tetuvawe za godinata, neto (Bel . 9) 68,684 67,732 Sostojba na 31 Dekemvri 284,080 215,396


29

Krediti i pobaruvawa od komitenti (prodolùva)

Struktura na kreditite i pobaruvawata od komitenti spored vidot na obezbeduvaweto

2008 2007 Prvoklasni instrumenti za obezbeduvawe - Pari~ni depoziti (vo depo i/ili ograni~eni na smetki vo bankata) 94,990 182,896 - Dràvni hartii od vrednost 3,029 - - Dràvni bezuslovni garancii - - - Bankarski garancii - - Garancii od dru[tva za osiguruvawe i polisi za osiguruvawe 42,083 -

Korporativni garancii (osven bankarski i od dru[tva za osiguruvawe) -

- Garancii od fizi~ki lica - - Zalog na nedvièn imot - Imot za sopstvena upotreba 87,770 290,422 - Imot za vr[ewe dejnost 39,247 179,816 Zalog na podvièn imot 8,388 68,648 Ostanati vidovi obezbeduvawe 1,024,818 419,601 Neobezbedeni 196,062 7,360

1,496,387 1,148,743 Namaleno za: somnitelna i sporna kamata (103,102) (66,032) Namaleno za: rezervacija poradi o[tetuvawe (284,080) (215,396)

1,109,205 867,315

16 Sredstva ~uvani za proda`ba 2008 2007 Netekovni vloùvawa vo nekonsolidirana podru`nica 251,606 251,606

Namaleno za: rezervacija poradi o[tetuvawe (2,516) (2,516) 249,090 249,090

2008 2007 Dvièwe na rezervacijata poradi o[tetuvawe Sostojba na 1 Januari 2,516 - Dopolnitelna rezervacija/ (osloboduvawe na rezervacijata) poradi o[tetuvawe za godinata, neto (Bel . 9) - 2,516 Sostojba na 31 Dekemvri 2,516 2,516

Sredstvata ~uvani za proda`ba pretstavuvaat netekovno vloùvawe steknato isklu~ivo so cel za proda`ba. Imeno, vo 2005 godina Bankata se steknuva so 66,66% od akciite so pravo na upravuvawe na Po[tenska Banka AD Skopje (“Po[tenska Banka”) po pat na realizacija na zalog po odobreni krediti. Bankata vodi pregovori za proda`ba na akciite. Na 11 septemvri 2007 godina Bankata potpi[a Dogovor za proda`ba so Central Cooperative Bank AD, Sofia, za proda`ba na akciite na Po[tenska Banka. Na 6 dekemvri 2007 godina Bankata dobi Re[enie od NBRM so koe se izdava prethodna soglasnost od NBRM za izvr[uvawe na transakcijata. Transakcijata za steknuvawe na akciite treba da se izvr[i vo rok od 180 dena od denot na dobivawe soglasnost od guvernerot. Na 04 juli 2008 godina, soglasnosta izdadena od NBRM e prodolèna za 180 dena. Vo ovoj period se ~eka i odobrenie od Vladata na Republika Makedonija. Transakciite so podru`nicata ~uvana za proda`ba se prikaàni vo Bele[ka 31 - Transakcii so povrzani strani.


30

17 Hartii od vrednost raspolo`livi za proda`ba 2008 2007

Nekotirani sopstveni~ki instrumenti 3,978 3,648

Namaleno za: rezervacija poradi o[tetuvawe (39) (37) 3,939 3,611

2008 2007 Dvièwe na rezervacijata poradi o[tetuvawe Sostojba na 1 Januari 37 - Dopolnitelna rezervacija/ (osloboduvawe na rezervacijata) poradi o[tetuvawe za godinata, neto (Bel . 9) 2 37 Sostojba na 31 Dekemvri 39 37

Vo tekot na 2008 godina, Bankata se stekna so dopolnitelni vloùvawa vo visina od 330 iljadi Denari (2007: 110 iljadi Denari) po pat na kapitalizacija na pobaruvawata po dividendi vo edna lokalna finansiska institucija (Bele[ka 8). 18 Ostanati pobaruvawa

2008 2007 Avansi za nematerijalni sredstva 4,957 - Pobaruvawa od danok na dobivka 3,742 3,409 Siten inventar i materijali 2,986 241 Odnapred plateni tro[oci 1,174 938 Pobaruvawa za provizii i nadomesti 247 34 Avansi za nedvi`nosti i oprema 243 - Ostanati pobaruvawa 3,070 1,344

16,419 5,966

Namaleno za: rezervacija poradi o[tetuvawe (89) (86) 16,330 5,880

2008 2007 Dvièwe na rezervacijata poradi o[tetuvawe Sostojba na 1 Januari 86 192 Dopolnitelna rezervacija/ (osloboduvawe na rezervacijata) poradi o[tetuvawe za godinata, neto (Bel . 9) 3 (106) Sostojba na 31 Dekemvri 89 86

19 Prezemeni sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa

Grade`ni objekti Oprema

Drugi vrednos. Vkupno

Nabavna vrednost Na 1 Januari 2007 2,521 17,400 5,223 25,144 Prodadeni vo tekot na godinata (1,821) - (1,846) (3,667)

Na 31 Dekemvri 2007/ 1 Januari 2008 700 17,400 3,377 21,477Sostojba na 31 Dekemvri 2008 700 17,400 3,377 21,477 O[tetuvawe Na 1 Januari 2007 - - - - Zaguba poradi o[tetuvawe (Bele[ka 11) 491 9,663 3,377 13,531

Na 31 Dekemvri 2007 / 1 Januari 2008 491 9,663 3,377 13,531 Zaguba poradi o[tetuvawe (Bele[ka 11) - 6,319 - 6,319

Na 31 Dekemvri 2008 491 15,982 3,377 19,850 Neto evidentirana vrednost Na 1 Januari 2008 209 7,737 - 7,946

na 31 Dekemvri 2008 209 1,418 - 1,627


31

20 Nematerijalni sredstva Na den 31 Dekemvri 2008 godina, nematerijalnite sredstva vo celost se sostojat od kapitalizirani tro[oci za interno razvien kompjuterski softver. Promenite vo evidentiranata vrednost za razgleduvanite periodi e kako [to sledi:

Nabavna vrednost 01 Januari 2007 18,588 Nabavki vo tekot na godinata 5,551

31 Dekemvri 2007 / 01 Januari 2008 24,139Nabavki vo tekot na godinata 2,562

31 Dekemvri 2008 26,701 Akumulirana amortizacija Na 01 Januari 2007 13,558 Amortizacija za godinata 2,558

Na 31 Dekemvri 2007 16,116Amortizacija za godinata 2,806

Na 31 Dekemvri 2008 18,922 Neto evidentirana vrednost Na 01 Januari 2008 8,023

Na 31 Dekemvri 2008 7,779

21 Nedvi`nosti i oprema

Transportni sredstva

Mebel i kancelar.

oprema

Nedvi`nosti i oprema vo

podgotovka Vkupno Nabavna vrednost 01 Januari 2007 3,569 40,044 3,065 46,678 Nabavki vo tekot na godinata - 9,285 8,207 17,492 Otu\uvawe i rashoduvawe - (1,799) - (1,799) Prenos od nedv. i oprema vo podgot. 5,164 3,892 (9,056) -

31 Dekemvri 2007 / 01 Januari 2008 8,733 51,422 2,216 62,371 Nabavki vo tekot na godinata 3,708 11,250 - 14,958 Otu\uvawe i rashoduvawe - (77) - (77) Prenos od nedv. i oprema vo podgot. - 1,080 (1,080) -

31 Dekemvri 2008 12,441 63,675 1,136 77,252 Akumulirana amortizacija Na 01 Januari 2007 3,569 27,243 - 30,812 Amortizacija za godinata - 7,113 - 7,113 Otu\uvawe i rashoduvawe - (1,799) - (1,799)

31 Dekemvri 2007 / 01 Januari 2008 3,569 32,557 - 36,126 Amortizacija za godinata 1,445 6,827 - 8,272 Otu\uvawe - (70) - (70)

Na 31 Dekemvri 2008 5,014 39,314 - 44,328 Neto evidentirana vrednost Na 01 Januari 2008 5,164 18,865 2,216 26,245 Na 31 Dekemvri 2008 7,427 24,361 1,136 32,924

Nabavkite na transportnite sredstva vo tekot na 2008 godina vo iznos od 3,708 iljadi Denari se izvr[eni po pat na finansiski lizing (Bele[ka 24). So sostojba na 31 Dekemvri 2008 i 2007 godina, site nedvi`nosti i oprema se vo sopstvenost na Bankata. Bankata nema optovaruvawa vrz nedvi`nostite i opremata.


32

22 Depoziti na banki 2008 2007 kratkoro~ni dolgoro~ni kratkoro~ni dolgoro~ni Tekovni smetki 1,022 - 565,496 - 1,022 - 565,496 -

23 Depoziti na komitenti 2008 2007 kratkoro~ni dolgoro~ni kratkoro~ni dolgoro~ni Nefinansiski dru[tva Tekovni smetki 243,951 - 288,289 - Oro~eni depoziti 42,082 - 58,569 - Ograni~eni depoziti 10,125 4,117 11,799 - Ostanati depoziti 9,429 - - - Obvrski vrz osnova na kamati za dep. 272 - 653 - Dràva Tekovni smetki 27 - 8,311 - Oro~eni depoziti 7,017 - 970 - Ograni~eni depoziti 8,341 - - - Obvrski vrz osnova na kamati za depoziti 32 - - - Neprof. inst. koi im sluàt na doma]. Tekovni smetki 23,061 - 1,525 - Oro~eni depoziti 18,143 - - - Obvrski vrz osnova na kamati za depoziti 171 - - - Finansiski dru[tva, osven banki Tekovni smetki 10,904 - 20,946 - Oro~eni depoziti 226,221 20,000 145,863 18,000 Ograni~eni depoziti 769 - 769 - Obvrski vrz osnova na kamati za dep. 2,743 - 861 - Doma]instva Tekovni smetki 58,536 - 14,377 - Depoziti po viduvawe 74,126 - 106,888 - Oro~eni depoziti 117,340 26,096 127,911 18,790 Ograni~eni depoziti 3,886 20,120 6,251 26,234 Obvrski vrz osnova na kamati za depoziti 4,430 - 5,622 - Nerezidenti Tekovni smetki 10,245 - 45,076 - Oro~eni depoziti 1,535 - - 34,680 Ograni~eni depoziti 66 50,000 - 122,366 Ostanati depoziti 11 - - - Obvrski vrz osnova na kamati za dep. - - - - Tekovna dostasanost 61,066 (61,066) 22,413 (22,413)

934,529 59,267 867,093 197,657


33

24 Obvrski po krediti Struktura na obvrskite po krediti spored vidot na obvrskata i sektorot na davatelot

2008 2007 kratkoro~ni dolgoro~ni kratkoro~ni dolgoro~ni

Finansiski dru[tva, osven banki - - - - - Obvrski po krediti - 3,532 - - Tekovna dostasanost 1,126 (1,126) - -

1,126 2,406 - -

Obvrski po krediti spored kreditodavatelot

2008 2007 kratkoro~ni dolgoro~ni kratkoro~ni dolgoro~ni

Doma[ni izvori - 3,532 - - Tekovna dostasanost 1,126 (1,126) - -

1,126 2,406 - -

Na 17 Oktomvri 2008 godina, Bankata sklu~i Dogovor za nabavka na vozilo po pat na lizing so doma[no lizing dru[tvo. Vkupniot iznos na lizingot spored Dogovorot e Eur 70,978, od koj, glavnina vo iznos od Eur 60,385 i kamata - Eur 10,593. Soglasno odredbite na Dogovorot, otplatata na obvrska ]e se izvr[i na 36 ednakvi mese~ni rati od Eur 1,972, po~nuvaj]i od 17 Noemvri 2008 godina do 17 Oktomvri 2011. Rezidualnata vrednost na transportnoto sredstvo so otplatata na poslednata rata e ednakva na nula (Bele[ka 21).

25 Posebna rezerva i rezervirawa 2008 2007 Sostojba na 1 Januari 862 708 Dopolnitelna rezervacija/ (osloboduvawe na rezervacijata) poradi o[tetuvawe za godinata, neto (Bel . 9) 3,406 154 Sostojba na 31 Dekemvri 4,268 862

26 Ostanati obvrski

2008 2007

Obvrski kon dobavuva~ite 4,500 3,509 Obvrski za proviziite i nadomestite 398 323 Presmetani tro[oci 2,461 2,617 Ostanato 1,190 399

8,549 6,848


34

27 Akcionerski kapital So sostojba na 31 Dekemvri 2008 i 2007 godina, vkupniot akcionerski kapital na Bankata iznesuva 1,100,668 iljadi Denari i istiot se sostoi od 18,000 odobreni i vo celost plateni obi~ni akcii. Nominalnata vrednost po akcija iznesuva Eur 1,000.

So sostojba na 31 Dekemvri 2008 i 2007 godina, slednite akcioneri imaat sopstvenost koja nadminuva 5% od vkupnite izdadeni akcii so pravo na glas:

Vo iljadi Denari Vo % 2008 2007 2008 2007

Akcionerski kapital

Akcionerski kapital

pravo na glas

pravo na glas

Gofi Group of Finance and Investment SA-Switzerland 550,334 550,334 50.0 50.0 E.H.H. Eastern Hemisphere Holding SA-Switzerland 550,334 550,334 50.0 50.0

Vkupno 1,100,668 1,100,668 100.0 100.0

28 Potencijalni i prezemeni obvrski Potencijalni obvrski

2008 2007

Plate`ni garancii - vo denari 49,653 12,969 - vo stranska valuta 7,984 6,120 înidbeni garancii - vo denari 7,911 32,865 - vo stranska valuta 9,818 5,080 Akreditivi - vo stranska valuta 1,859 - Neiskoristeni pre~ekoruvawa po tekovni smetki - 9,122 Prezemeni obvrski po kreditni karti~ki 45,823 - Prezemeni obvrski za kreditirawe 1,464 1,515 Ostanati potencijalni obvrski 36,205 - 160,717 67,671

Namaleno za: rezervacija poradi o[tetuvawe (Bele[ka 25) (4,268) (862)

156,449 66,809

Sudski sporovi

So sostojba na 31 Dekemvri 2008, sudskite postapki pokrenati protiv Bankata iznesuvaat vkupno 1,150 iljadi Denari. Ne e evidentirano rezervirawe na denot na bilansirawe, bidej]i profesionalnite pravni soveti pokaùvaat deka nema verojatnost za pojava na zna~itelni zagubi. Osven toa, razni pravni sporovi i pobaruvawa moè da se pojavat i vo idnina vo tekot na redovnoto delovno rabotewe na Bankata. Povrzanite rizici se analizirani od verojatnosta za nivna pojava. Iako rezultatot od ovaa problematika ne moè sekoga[ so sigurnost da se utvrdi, rakovodstvoto na Bankata smeta deka potencijalnite pravni sporovi i pobaruvawa nema da rezultiraat vo materijalno zna~ajni obvrski.


35

29 Doveritelski aktivnosti Bankata upravuva so sredstva vo ime i za smetka na treti lica nameneti za kupuvawe na dràvni zapisi i obvrznici ili odobruvawe na krediti na komitenti. Istite ne se vo sopstvenost na Bankata i ne se priznaeni vo bilansot na sostojba. Bankata ne e izloèna na krediten rizik od ovie plasmani. Na 31 Dekemvri 2008 godina iznosot na vkupnite sredstva po raboti vo ime i za smetka na treti lica iznesuvaat 168,327 iljadi Denari (2007: 161,043 iljadi Denari).

30 Penziski planovi Bankata nema definirano planovi za nadomesti pri penzionirawe ili opcii za nadomestuvawe bazirani na akcii so sostojba na 31 Dekemvri 2008 i 2007 godina. Rakovodstvoto smeta deka sega[nata vrednost na idnite obvrski kon vrabotenite vo vrska so nadomestite pri penzionirawe i jubilejni nagradi ne e od materijalno zna~ewe za finansiskite izve[tai so sostojba na 31 Dekemvri 2008 i 2007 godina.

31 Transakcii so povrzani strani Vo soglasnost so Zakonot za Banki kako povrzani strani so Bankata se: lica so posebni prava i odgovornosti vo Bankata i so niv povrzanite lica, akcioneri so kvalifikuvano u~estvo vo Bankata (direktno ili indirektno poseduvawe na najmalku 5% od vkupniot broj na akcii ili od izdadenite akcii so pravo na glas vo Bankata ili ovozmoùvaat zna~itelno vlijanie vrz upravuvaweto na Bankata) i so niv povrzanite lica, kako i odgovornite lica na tie akcioneri - pravni lica, podru`nici na Bankata i drugi lica so koi Bankata ima bliski vrski.

Bankata kreditira, vr[i raboti na platen promet i deponira sredstva na pretprijatija i finansiski institucii so koi e povrzana. Rakovodstvoto na Bankata smeta deka ovie transakcii se vr[at vrz normalni pazarni uslovi i vo normalniot tek na delovnite aktivnosti.

Saldata i obemot na transakciite so dru[tvata povrzani so dru[tva koi imaat zaedni~ka kontrola nad Bankata i so Klu~en menaxerski personal na Bankata i so nego povrzani strani so sostojba na i za godinite [to zavr[ija na 31 Dekemvri 2008 i 2007, se kako [to sledi:

Dru[tva povrzani so dru[tva koi imaat

zaedni~ka kontrola nad Bankata

Klu~en menaxerski personal na Bankata i so

nego povrzani strani 2008 2007 2008 2007 Krediti i pobaruvawa od povrzani strani 43,214 133,493 16,890 13,843 Depoziti i obvrski po krediti od povrzani strani 234,536 391,359 10,104 6,467 Potencijalni i prezemeni obvrski 10,008 1,928 4,066 50 Prihodi od kamati 9,142 3,341 1,090 446 Prihodi od provizii 3,172 965 6 19 Rashodi od kamati 14,562 11,096 286 71 Tro[oci za operativen naem 1,560 1,300 - - Kratkoro~ni koristi za menaxerskiot personal - - 25,351 18,278


36

Transakcii so povrzani strani (prodolùva)

Saldata i obemot na transakciite so podru`nici klasificirani kako sredstva ~uvani za proda`ba na i za godinite [to zavr[ija na 31 Dekemvri 2008 i 2007, se kako [to sledi:

2008 2007

Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti 1,053 1,231 Obvrski kon dobavuva~i 1,507 1,265 Prihodi od kamata 74 163 Prihodi od provizii i nadomesti 11 84 Rashodi od provizii i nadomesti 91 183 Tro[oci za operativen naem 12,973 12,953 Prihodi od kursni razliki 0 6 Ostanati rashodi 1,540 1,458

www.grant-thornton.com.mk

Date post:	06-Jan-2020
Category:	Documents
Upload:	others
View:	1 times
Download:	0 times

2008 M.pdfna fakti~nost na nastanite, koga uslugata e obezbedena. 2.6 Prihodi od dividendi...

Documents