20081117 SME reflection group Note for discussion-vers 5.doc · Web viewTitle 20081117 SME...

EVROPSKA KOMISIJAGD za notranji trg in storitve

PROST PRETOK KAPITALA, PRAVO DRUŽB IN UPRAVLJANJE PODJETIJRačunovodstvo

Bruselj, 26. februar 2009 F3/ D(2009)

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE (GD ZA NOTRANJI TRG)

POSVETOVALNI DOKUMENT O PREGLEDU RAČUNOVODSKIH DIREKTIV

Zmanjšanje breme računovodenja za mala podjetja / Revizija računovodskih direktiv

Ta projekt je tretji korak pri poenostavitvi računovodskih pravil za MSP in druga podjetja v okviru Četrte in Sedme direktive o pravu družb („računovodski direktivi”). Pred tem je po hitrem postopku leta 2008 bila sprejeta prva serija sprememb za poenostavitev zahtev po razkritju za srednje velika podjetja in razjasnitev obveznosti za sestavo konsolidiranega računovodskega izkaza. V drugi fazi se je Evropska komisija odločila, da bo državam članicam dala možnost uvedbe nove kategorije „micro” podjetij, za katera računovodske zahteve iz Četrte direktive ne bodo veljale. Predlog o tem se bo podal hkrati s posvetovanji z zainteresiranimi stranmi.

Tekoče posvetovanje se ukvarja z vprašanji, povezanimi s posodobitvijo in poenostavitvijo računovodskih direktiv. Pozitivni učinki revizije bodo vključevali zmanjšanje bremena zlasti za mala podjetja („pomisli najprej na male”) in kakovostne izboljšave za vsa podjetja, ki sodijo v področje uporabe zadevnih direktiv. Dodaten cilj je povečati jasnost besedila za zakonodajalce in uporabnike na splošno.

Po analizi prejetih pripomb na posvetovalni dokument bo pred koncem leta 2009 predložen zakonodajni predlog.

Zainteresirane strani so vabljene, da podajo pripombe na vprašanja, ki se pojavljajo v tem posvetovalnem dokumentu. Zamisli, ki jih predstavijo službe Komisije v tem dokumentu, so preliminarne in jih je mogoče spremeniti glede na prejete pripombe.

Pripombe posredujte do 30. aprila 2009, tako da izpolnite dokument v formatu word in ga pošljite na naslov [email protected]

Prejeti prispevki bodo objavljeni na internetu. Prebrati je treba posebno izjavo o zasebnosti, ki je priložena temu posvetovalnemu dokumentu (povezava preko naslovne strani) v zvezi z informacijami o ravnanju z vašimi osebnimi podatki in prispevkom.

1

mailto:[email protected]

Posvetovalni dokument – Posodobitev računovodskih direktiv EU 25. februar – 30. april 2009

Skupaj z vašim odgovorom navedite še naslednje podatke:

Vi ste

Sestavljavec: podjetje podružnica tuje družbe

organizacija podjetij

V primeru, da ste podjetje, navedite vašo panogo

storitve proizvodnja kmetijstvo

Uporabnik: banka/ponudnik kreditov

analitik organizacija zainteresiranih strani

fizična oseba

Javni organ:

Računovodje in revizorji:

računovodstvo revizija organizacija računovodij in revizorjev

Drugo (Navedite) ……………………………………………………

Naziv vaše organizacije / podjetja:

Kratek opis splošne dejavnosti vaše organizacije/ podjetja:

Država, v kateri je sedež vaše organizacije/ podjetja:

Kontaktni podatki, vključno z naslovom e-pošte:

Navedite, če je ustrezno, za zadnje letno obdobje:

bilančno vsoto

čiste prihodke iz prodaje

število zaposlenih

2


1. Uvod

Četrta1 in Sedma2 direktiva sta približno tri desetletja zagotavljali osnovo za računovodsko poročanje na splošno v Evropski uniji. V tem obdobju je prišlo do znatnih sprememb v poslovnem okolju, računovodski praksi in potrebah uporabnikov.

Četrta direktiva je namenjena uskladitvi predpisov držav članic glede predstavitve in vsebine letnih računovodskih izkazov, uporabljenih metod vrednotenja in njihove objave ter revidiranja v zvezi z družbami z omejeno odgovornostjo. Sedma direktiva usklajuje nacionalne zakone o konsolidiranih računovodskih izkazih.

Leta 2005 se je okolje računovodskega poročanja v EU spremenilo, ko so mednarodni standardi na področju računovodstva postali obvezni za podjetja, ki kotirajo na borzi in tista z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki kotirajo na borzi3.

Računovodske direktive uporabljajo predvsem metodo, ki temelji na načelih, vendar predvidevajo tudi podrobna pravila na številnih računovodskih področjih. Predstavljajo „minimalno harmonizacijo”, izven katere lahko države članice pripravijo dodatne zahteve. Trenutno vsebuje okrog 40 možnosti na ravni držav članic, od katerih so mnoge namenjene zmanjšanju zahtev za poročanje za mala in srednje velika podjetja. Člen 6.1 Sedme direktive državam članicam nadalje omogoča, da države članice podjetja do velikosti srednje velikih družb izvzamejo iz zahtev za konsolidacijo. Direktive so večkrat bile spremenjene, vendar pa od samega začetka niso bile predmet temeljite revizije.

Zaradi številnih sprememb in dodajanja novih zahtev so direktive postale nepriročne in težko berljive. Včasih jih kritizirajo tudi, ker ne zagotavljajo enake ravni podrobnosti glede različnih računovodskih področij. Številne možnosti otežujejo primerjave nacionalnih računovodskih izkazov iz različnih držav članic. Številni uporabniki menijo, da je treba izboljšati primerljivost na ravni EU. Udeleženke so povedale tudi, da je celotno terminologijo treba posodobiti in racionalizirati. To so nekatera vprašanja, ki bodo obravnavana v 4. poglavju tega dokumenta .

2. Omejitve

Kot je že bilo omenjeno, je Komisija – vzporedno s tem posvetovanjem – izdala predlog za izvzetje mikro podjetij 4 iz področja uporabe Četrte direktive. Pred tem predlogom so potekale razprave z državami članicami in javni posvet leta 20075. Zato vprašanja, ki zadevajo predlog o mikro podjetjih, v tem posvetovanju ne bodo obravnavana.

1 Četrta direktiva Sveta (78/660/EGS) 2 Sedma direktiva Sveta (83/349/EGS) 3 Uredba o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1606/2002/ES)4 Podjetja, ki na datum bilance stanja ne presegajo meje dveh od treh naslednjih meril:

bilančna vsota: 500.000 EUR, čisti prihodki iz prodaje: 1.000.000 EUR in povprečno število zaposlenih v poslovnem letu: 10.

5 Iščite: Sporočilo Komisije o poenostavljenem poslovnem okolju za podjetja na področjih prava družb, računovodstva in revidiranja (COM(2007) 394 končno) in „odzivi na sporočilo ”, na naslednji spletni strani : http://ec.europa.eu/internal_market/company/simplification/index_en.htm

3

http://ec.europa.eu/internal_market/company/simplification/index_en.htm


Časovne omejitve za to revizijo omejujejo število sprememb, ki jih je mogoče izvesti brez znižanja kakovosti zakonodaje. Nekaterim vprašanjem, bistvenega pomena za MSP, bo v Četrti direktivi dan velik poudarek, vendar pa je namen tudi modernizirati pravila v Sedmi direktivi.

Revizija računovodskih direktiv bo imela posledice za druge direktive6 in za druga računovodska pravila (davčne napovedi, bonitetni izkazi, statistično poročanje itd.) na ravni EU in na nacionalni ravni. Ta pravila pogosto zadevajo neposredno zahteve v računovodskih direktivah ali njihovo nacionalno izvajanje. Spremembe, izvedene v okviru tega projekta, imajo lahko zato namerne ali nenamerne učinke na druga pravna in regulatorna besedila. V ta namen je treba izvršiti skrbno analizo na ravni EU in držav članic.

3. Ozadje politike

Celovit namen revizije računovodskih direktiv je posodobitev in poenostavitev zahtev za poročanje in povečanje njihove razumljivosti in dostopnosti. Delo je treba opravljati z upoštevanjem načela „pomisli najprej na male”.

Strategija Komisije za boljšo ureditev je namenjena merjenju upravnih stroškov in zmanjšanju upravnih bremen. Ocene kažejo, da je cilj Komisije zmanjšati upravno breme za 25% do leta 2012 dosegljiv7.

Namen pristopa EU do boljše ureditve je zagotoviti, da so administrativna bremena sorazmerna s koristmi, ki jih prinašajo. Računovodsko poročanje izpolnjuje potrebe različnih zainteresiranih strani, vključno z bankami, poslovnimi partnerji ali upniki. Upoštevati bi bilo treba širše informacijske potrebe, na primer potrošniška, zdravstvena in okoljska vprašanja.

„Zakon o malih podjetjih” (ZMP)8, sprejet junija 2008, odraža politično voljo Komisije o priznavanju osrednje vloge MSP v gospodarstvu EU. Zagotavlja celovit okvir politike MSP za EU in njene države članice. ZMP je namenjen izboljšanju celovitega pristopa do podjetništva in uveljavitvi načela „najprej pomisli na male” pri oblikovanju politike od ureditve do javne služb. ZMP velja za vsa neodvisna podjetja z manj kot 250 zaposlenimi, kar je okrog 99% vseh evropskih podjetij.Komisija je podala več zamisli o poenostavitvi sedanjih računovodskih zahtev za MSP v Sporočilu julija 20079. Po preučitvi odgovorov v okviru javne razprave je Komisija aprila 2008 predstavila predlog direktive s številnimi ciljnimi ukrepi za poenostavitev.

Evropski parlament je pozdravil namen sporočila za zmanjšanje upravnih bremen in

6 Direktive, ki bodo najbolj prizadete, vključujejo direktivo o računovodskih izkazih bank (86/635/EGS) in direktiva o računovodskih izkazih zavarovalnic (91/674/EGS)

7 Evropska komisija: Boljša ureditev / upravni stroški http://ec.europa.eu/governance/better_regulation/admin_costs_en.htm

8 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij - „Najprej pomisli na male“ „Akt za mala podjetja“ za Evropo {SEC(2008) 2101} {SEC(2008) 2102}

9 Evropska Komisija: Poenostavitev poslovnega okolja za podjetja http://ec.europa.eu/internal_market/company/simplification/index_en.htm

4

http://ec.europa.eu/internal_market/company/simplification/index_en.htm

http://ec.europa.eu/governance/better_regulation/admin_costs_en.htm


učinkovitejšo konkurenco med podjetji10. Evropski parlament je nadalje Komisijo spodbudil, da „nadaljuje svoje aktivnosti v zvezi s poenostavitvijo prava družb, računovodstva in revizije za MSP prek ustreznih zakonodajnih aktov, zlasti Četrte in Sedme direktive o pravu družb“11.

Večino teh zamisli, predstavljenih v Sporočilu, skupaj s številnimi novimi, je obravnavala Skupina neodvisnih zainteresiranih strani za upravne obremenitve na visoki ravni, v svojem Mnenju iz julija 200812.

Spričo močne podpore zainteresiranih strani za nadaljnjo poenostavitev za MSP je komisar Charlie McCreevy v javni izjavi z dne 29. septembra 2008 najavil, da je treba začeti s pregledom Četrte in Sedme računovodske direktive13.

Nazadnje je dne 18. decembra 2008 Evropski parlament sprejel nezakonodajno resolucijo o tem, da so računovodske direktive „pogosto obremenjujoče za mala in srednje velika podjetja, predvsem za mikro podjetja”. V isti resoluciji poziva „Komisijo, naj si še naprej prizadeva za revizijo Četrte in Sedme direktive o pravu družb”14.

10 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. maja 2008 (A6-0101/2008) o poenostavljenem poslovnem okolju za podjetja na področju prava družb, računovodstva in revizije (2007/2254(INI))

11 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2008 o mednarodnih standardih računovodskega poročanja (MSRP) in vodenju Uprave za mednarodne računovodske standarde (IASB) (2006/2248(INI))

12 Glej: http://ec.europa.eu/enterprise/admin-burdens-reduction/highlevelgroup_en.htm13 Glej:

http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=MEMO/08/589&format=HTML&aged=0&language=EN&guiLanguage=en

14 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 o računovodskih zahtevah za mala in srednje velika podjetja, zlasti mikro podjetja (B6-0626/2008)

5



http://ec.europa.eu/enterprise/admin-burdens-reduction/highlevelgroup_en.htm


4. Predlogi za modernizacijo

4.1. Osnovna načela – kakovostne značilnostiRačunovodske direktive dajejo splošen okvir za računovodsko poročanje v Evropski uniji. Direktive vsebujejo načela, podrobna pravila in številne možnosti.

Poglavje 7 Pravila vrednotenja Četrte direktive osvetljuje številna osnovna načela pripoznavanja in merjenja, kar zagotavlja osnovni okvir za podrobna pravila v računovodskih direktivah. Trditi bi bilo mogoče tudi, da bi taka osnovna načela bolje sodila v ločeno poglavje na začetku direktive.

Načela v direktivah izražajo splošne značilnosti računovodenja in v zadnjih treh desetletjih so delovala zelo dobro. Ta načela so v veliki meri združljiva z mednarodnim razvojem. Konceptualne razprave o računovodstvu so lahko zelo dolgotrajne in zato je ta naloga omejena na ugotovitev, ali načela služijo svojemu namenu ali pa jih je treba nekoliko spremeniti. Ni predvideno, da bi naloga privedla do večjih sprememb ali opustitve dolgoletnih računovodskih načel EU.

Glavna načela v Četrti direktivi so naslednja:

1. resnična in poštena slika (Člen 2(3))2. prevlada resnične in poštene slike (Člen 2 (5))3. delujoče podjetje (Člen 31 (1) a)4. dosledna uporaba metod vrednotenja (Člen 31 (1) b)5. načelo preudarnosti (Člen 31 (1) c) 6. načelo realizacije (Člen 31 (1) d)7. načelo brutenja glede pripoznavanja sredstev in obveznosti (ni izravnave) (Člen

7)8. ločeno vrednotenje sestavin postavk sredstev in obveznosti (Člen 31 (1) e)9. splošno načelo nabavne cene ali proizvodnih stroškov (Člen 32)10. otvoritvena bilanca stanja se ujema z zaključno bilanco stanja predhodnega

poslovnega leta (Člen 31 (1) f)11. jasnost (Člen 2 (2))12. primerljivost (uvodne izjave)13. enakovredni podatki (uvodne izjave)

V primeru, da bi ta načela bila skoncentrirana na eno posebno poglavje z naslovom, na primer, „Splošna načela”, bi bila narava direktiv, temelječa na načelih, mnogo bolj poudarjena. Vprašanje 1:Ali se strinjate z zgoraj opisanim pristopom?

DA NE Ne vem

Pojasnite:……………………………………………………………………………………

Vprašanje 2

Ali obstajajo kakšna druga načela, ki bi jih bilo treba vključiti v poglavje „Splošna

6


načela”? Ali bi bilo treba pojasniti katero od sedanjih načel?

Pojasnite:……………………………………………………………………………………

4.2. Struktura – pristop „od spodaj navzgor” Sedanja direktiva temelji na pristopu „od zgoraj navzdol” . To pomeni, da je napisana na osnovi potreb poročanja velikih podjetij. Iz tega obsežnega nabora pravil lahko države članice uporabijo opcije za izvzetja za mala in srednje velika podjetja.Upoštevaje število podjetij iz posamezne kategorije podjetij (glej Poglavje 4.4.2.) bi bilo logično direktivo napisati tako, da bi primarno ustrezala malim podjetjem in nato dodati dodatne zahteve za tistih nekaj podjetij, ki sodijo v večje kategorije (pristop „od spodaj navzgor”). Ta pristop bi bil v skladu z načelom „Naprej pomisli na male”, ker je treba za večja podjetja dodati dodatne nize zahtev.

Pristop od spodaj navzgor – večje je podjetje zahtevnejši je okvir poročanja

Glede na to, da računovodske direktive temeljijo na načelu minimalne harmonizacije, imajo države članice sedaj možnost uvesti zahtevnejše računovodske zahteve za nekatere kategorije, razen tistih, ki jih zahtevajo direktive („pozlatitev”). Udeleženci so poudarili, da bi ta možnost morala biti na voljo tudi po posodobitvi. Državam članicam bi, na primer , moralo biti omogočeno, da uvedejo bolj izpopolnjeno računovodsko ureditev za mala podjetja, če je ta združljiva z načeli, navedenimi v poglavju „Splošna načela” (glej razpravo v točki 4.1.)Trditi je mogoče, da je zgradba direktiv pomembnejša nacionalnim zakonodajalcem kot podjetjem, ki upoštevajo nacionalno zakonodajo. Obstajajo primeri držav članic, ki so že uvedle podobne modele (na primer pristop „gradnikov” na Danskem). V okviru revizije direktiv bi taka takoj dosegljiva struktura verjetno v veliki meri olajšala izvajanje v državah članicah.

Vprašanje 3:Ali bi po vašem mnenju preoblikovana direktiva v skladu s pristopom od spodaj navzgor bila za države članice koristna pri pripravi poenostavljenih in jasnih pravil?

Velika

Srednje velika

Mala

Osnovna pravila za mala podjetja

Pravila za srednje velika podjetja na osnovi pravil za mala podjetja

Pravila za velika podjetja na osnovi pravil za srednje velika in mala podjetja

7


DA NE Ne vemPojasnite:……………………………………………………………………………………

Vprašanje 4:Ali menite, da so sedanja pravila za mala in srednje velika podjetja ustrezna

DA NE Ne vem

Pojasnite:……………………………………………………………………………………

Na kratko navedite, katere minimalne zahteve za mala podjetja bi morala biti v skladu s pristopom od spodaj navzgor …………………………………………………………………………………………………………

4.3. Možnosti držav članicDirektive sedaj vključujejo številne opcije držav članic. Vse možnosti so bile uporabljene v vsaj eni državi članici15. Številne možnosti omogočajo ukrepe za poenostavitev, npr. možnost izvzetja malih podjetij iz zahteve za revizijo. Vse države članice pa razpoložljivih možnosti za poenostavitev niso izkoristile in zato na svoja podjetja niso „prenesla” potencialnih prihrankov pri stroških. Polna izkoriščenost možnosti, ki že obstajajo, bi privedla do večjih prihrankov za podjetja v številnih državah članicah (npr. kot kaže nedavna švedska analiza)16.To vprašanje je mogoče rešiti na različne načine:

1: v primeru ohranitve sedanje zgradbe računovodskih direktiv je države članice treba spodbujati, da v celoti uporabijo obstoječe možnosti za zmanjšanje bremen za mala in srednje velika podjetja.

Vprašanje 5:Navedite razloge za to, da države članice niso v celoti izkoristile razpoložljivih možnosti pri sedanjih računovodskih direktivah .

Pojasnite:……………………………………………………………………………………

2: v primeru uvedbe pristopa od spodaj navzgor, obravnavanega v točki 4.1, bi številne od sedanjih možnosti bile opuščene s sestavo minimalnih zahtev za mala in srednja podjetja namesto opcij držav članic v zvezi z njihovim izvzetjem iz pravil za velika podjetja.

Četrta direktiva tako na primer sedaj za države članice predvideva možnost izvzetja malih podjetij iz letne revizije (člen 51). Večina držav članic, a ne vse, to možnost uporabljajo. Nova direktiva v skladu s pristopom „od spodaj navzgor” revizije za mala

15 Za analizo glej *****16 Analiza na Švedskem je pokazala, da bi polna izkoriščenost vseh možnosti in višine

pragov zmanjšala upravno breme za 20%, glej: SOU. 2008. Enklare redovisning. SOU 2008:67, str. 176

8


podjetja ne bi zahtevala. Koristi takega pristopa bi bile zmanjšanje bremena (vsaj za podjetja v nekaterih državah članicah) in večja uskladitev z zmanjšanjem števila možnosti.

Vprašanje 6:Kaj je mogoče storiti za nadaljnjo poenostavitev direktiv glede opcij za države članice ?…………………………………………………………………………………………………………

4.4. Definicija kategorij podjetij 4.4.1. Merila in višina pragov

Računovodska direktiva praviloma določa kategorije podjetij na osnovi treh meril velikosti:

bilančna vsota, čisti prihodki iz prodaje povprečno število zaposlenih v poslovnem letu .

Višine pragov za sedanje tri kategorije podjetij so prikazane na spodnji tabeli :

Višine pragov za mala in srednja podjetja Kategorija

PragMala Srednje velika Velika

Bilančna vsota ≤ 4.400.000 € ≤ 17.500.000 € > 17.500.000 €

Čisti prihodek iz prodaje ≤ 8.800.000 € ≤ 35.000.000 € > 35.000.000 €

Poprečno število zaposlenih v poslovnem letu .

≤ 50 ≤ 250 > 250

Vir: Četrta direktiva o pravu družb

Glede na razprave z zainteresiranimi stranmi je sistem s kategorijami, opredeljenimi z zgoraj omenjenimi merili, deloval sorazmerno dobro. Službe Komisije ne predvidevajo spremembe treh meril za prage v okviru te revizije. Ne glede na to pa nas zanimajo stališča komentatorjev o tem, ali bi bilo treba upoštevati druge vidike.

Sporočilo iz junija 2007 je obravnavalo vprašanje, ali bi pravila za prehod iz ene kategorije v drugo bilo potrebno prilagoditi. Zamisel je bila, da bi pravila „prilagodili” in s tem omogočili, da bi več podjetij imelo koristi od manj obremenjujočih zahtev (5 let preden mora podjetje uporabiti pravila višje kategorije, a le eno leto za znižanje na enostavnejše zahteve). Službe Komisije so o tej zamisli razpravljale tudi z zainteresiranimi stranmi in glede na to, da je podpora bila zelo majhna, v okviru te revizije ta sprememba ne bo predlagana.

Vrednosti pragov so bile usklajene večkrat, nazadnje leta 2006. Ne glede na to, da je zvišanje pragov učinkovit ukrep za poenostavitev, številne države članice menijo, da so sedanje višine pragov zelo visoke. Komisija je trenutno mnenja, da pragovi v splošnem

9


ustrezajo svojemu namenu. Pri naših nadaljnjih stališčih pa bodo pomembni pogledi o višini praga komentatorjev.

Vprašanje 7:Ali menite, da sedanja merila (bilančna vsota, čisti prihodki iz prodaje, povprečno število zaposlenih) ustrezajo?

DA NE Ne vem

Če je odgovor ne, navedite, katera druga merila bi bilo treba upoštevati……………………………

Vprašanje 8:Ali menite, da so sedanji pragovi za mala in srednje velika podjetja ustrezna?

DA NE Ne vem

Pojasnite:……………………………………………………………………………………

4.4.2. Število kategorij podjetij

Spodnja tabela prikazuje število podjetij v sedanjih kategorijah v skladu s Četrto direktivo:

Ocenjeno število podjetij v kategorijah

Mikro Mala Srednje velika Velika Ki kotirajo na

borzi Skupaj

5,369,738* 1,477,882 206,419 96,562 7,608 7,158,209

75% 21% 3% 1% 0.1% 100%*pri kombinaciji meje za prihodke iz prodaje (≤1mio €) in zaposlene (≤10).Opomba: Številke za srednje velika in velika podjetja so ocene, ki temeljijo na študijah Ramboll 2007 in Ramboll 2005, skupna številka in številka za mikro podjetja pa je iz CSES 2008. Številke za mala podjetja so ocena, ki izhaja iz vseh študij.

Vir: Študija CSES „Ocena mejnih vrednosti za mikro podjetja” (2008), Ramboll „Študija o upravnih stroških pravnega reda EU na področju prava družb” ( 2007), Ramboll Management. 2005. Poročilo o vplivih zvišanih meja za MSP, lastni izračuni

Če bi bil sprejet najnovejši predlog Komisije, bi mikro podjetja postala dodatna kategorija podjetij. Za države članice, ki ne izkoriščajo možnosti izvzetja mikro podjetij, bi te zanje dejansko pomenile podskupino v kategoriji malih podjetij.

Če pogledamo število podjetij v različnih kategorijah, se pojavlja vprašanje, ali bi morali zares ohraniti različne računovodske ureditve za srednje velika in velika podjetja. Za zmanjšanje števila kategorij se je zato potrebno osredotočiti na kategorijo srednje velikih podjetij:

1. združila bi se lahko z malimi podjetji, ali10


2. združila bi se lahko s kategorijo velikih podjetij.

Vendar pa se zdi, da imata oba pristopa slabosti. V 1. primeru je vprašljivo, ali bi računovodska ureditev za mala podjetja bila uporabna za srednje velika podjetja, upoštevaje dejstvo, da imajo lahko srednje velika podjetja čiste prihodke od prodaje v višini do 35.000.000 EUR, bilančno vsoto do 17.500.000 EUR in zaposlenih do 250 ljudi. Posledica te možnosti bi bila izvzetje srednje velikih podjetij iz zakonskih obveznosti revizije. Velika slabost te situacije je, da za precej velika podjetja in/ali podjetja s čezmejno dejavnostjo ne bi več veljala obveznost revizije.V 2. primeru bi zahteve za velika podjetja bilo treba znižati, da bi se izognili dodatnim bremenom za srednje velika podjetja. Nekateri komentatorji trdijo, da velika podjetja v številnih primerih navdih raje iščejo pri MSRP (in bodočem kotiranju na borzi) kot pa pri pravilih za srednje velika podjetja.Tretja možnost bi bila, da sistem pustimo nespremenjen.

Vprašanje 9:Ali bi po vašem mnenju bilo ustrezno zmanjšati število kategorij podjetij v direktivah?

DA NE Ne vem

Če je odgovor da, ali vam je bolj všeč: Možnost 1 Možnost 2

Vprašanje 10:Ali menite, da obstaja kak drug pristop za zmanjšanje števila kategorij podjetij?

DA NE Ne vem

Pojasnite:……………………………………………………………………………………

11


4.5. Elementi letnih računovodskih izkazovPotrebe uporabnikov v zvezi s finančnimi podatki se lahko spreminjajo glede na vrsto dejavnosti, finančni položaj in velikost podjetja. Velika podjetja imajo več zainteresiranih strani in bolj pomembno je, da imajo celovito sliko o sredstvih, obveznostih, kapitalu in poslovanju v poslovnem letu. Trditi bi bilo mogoče, da mala podjetja spremljajo zlasti banke, s poudarkom na podatkih, ki zadevajo denarna sredstva.

Sedanje zahteve v direktivah je mogoče povzeti na naslednji način:

Zahteve Četrte direktive o pravu družb

Mala Srednje velika Velika Ki kotirajo na borzi

Bilanca stanja Možnost za skrajšano obliko

Določene možnosti za

skrajšano obliko

Izkaz poslovnega izida

Letno poročilo Lahko izvzeta

Revizijsko poročilo Lahko izvzeta

Konsolidirani računovodski izkazi Lahko izvzeta Lahko izvzeta

Analiza gotovinskega toka − − −

Opomba: Pomeni obvezno zahtevo * Uredba MRS 1606/2002


Pri pripravi zahtev je resen premislek bil namenjen temu, da malih in srednje velikih podjetij ne bi preobremenili. V nekaterih državah pa posameznih možnosti, ki so na voljo državam članicam, niso uporabili. Posebej zanimivo je vprašanje, ali je možnost, ki jo imajo mala podjetja, da ne pripravijo letnega poročila, mogoče razširiti na srednje velika podjetja.

Vprašanje 11:Ali glede na zgornjo tabelo menite, da je še prostor za poenostavitev, npr. odprava zahteve za letna poročila v srednje velikih podjetjih?


12


Zahteva za pripravo izkaza finančnega izida?Več zainteresiranih strani je navedlo, da v praksi poslovne odločitve za MSP podjetja pogosto ne temeljijo samo na „zgodovinskih” finančnih informacijah, ki jih zagotavljajo računovodski izkazi, ampak tudi na informacijah, ki temeljijo na denarnih sredstvih in informacijah, usmerjenih v prihodnost. Računovodske direktive trenutno ne zahtevajo informacij te vrste, praksa pa kaže, da jih ključne zainteresirane strani, tj. banke, zahtevajo v okviru odločitve o kreditiranju in zato jih veliko število MSP že pripravlja. Vprašanje je, ali bi zahteve iz direktiv glede tega bilo treba razširiti,čeprav ima lahko to določene posledice, zlasti v zvezi z revizijskimi zahtevami. Trditi pa je mogoče, da je podatke iz računovodskih izkazov mogoče obogatiti z dodatkom zahteve o zagotavljanju informacij, ki temeljijo na gotovini. Tak izkaz lahko poveča koristnost, saj bi se s tem računovodski izkazi dopolnili. Poleg tega bi v praksi bilo manj negotovosti o tem, ali so taki podatki potrebni ali ne. Po mnenju strokovnjakov bi v mnogih primerih s pomočjo sodobne programske opreme izkaze finančnega izida bilo mogoče pripraviti avtomatsko, kar pomeni, da to ne bi znatno povečalo bremena priprave. Zagotavljanje podatkov, ki temeljijo na gotovini, bi bil pravi korak k modernizaciji, saj ga je mogoče obravnavati kot standardni element poročanja v številnih mednarodnih sistemih računovodskega poročanja.

Tako zahtevo bi bilo mogoče oblikovati na splošno in pozornost nameniti pomembnim elementom v izkazu finančnega izida. S tem bi pridobili možnost za uskladitve na nacionalni ravni in na ravni panog ter podjetij.

Vprašanje 12:Ali menite, da bi podatke, ki temeljijo na gotovini, bilo potrebno izrecno zahtevati v direktivah?

DA NE Ne vem.

Če je odgovor da, v katerih kategorijah podjetij? ……………………………………………

Vprašanje 13:Ali bi bila potrebna zahteva za izkaz finančnega izida na podlagi minimalne oblike, opredeljene v direktivi, npr. denarni tokovi pri poslovanju, naložbenju, financiranju?


Vprašanje 14:V primeru, da ste sestavljavec, ali ste v zadnjih letih pripravljali izkaz finančnega izida?


13


Navedite, kako obremenjujoč je/bo za vaše podjetje izkaz finančnega izida Ni obremenjujoč Znatno breme Ne vem

Ali lahko količinsko opredelite (v € ali % prihodkov iz prodaje)

Vprašanje 15:Če ste banka ali ponudnik kreditov, kako koristen bi bil izkaz finančnega izida?

Zelo koristen Ni koristen Ne vem

Vprašanje 16:

Ali vaša zakonodaja trenutno zahteva izdelavo izkaza poslovnega izida?


14


4.6. Zahteve za objavo – elektronski način posredovanja Računovodske direktive vsebujejo številne pomembne zahteve za podjetja, kot so priprava, objava in revidiranje računovodskih izkazov. Mala in srednje velika podjetja lahko izkoristijo izjeme/poenostavitve teh zahtev. Sedanje stanje je naslednje:

Zahteve za objavo v Četrti direktivi o pravu družbMala

(vključno z mikro)

Srednje velika Velika Ki kotirajo na borzi

Priprava računovodskih izkazov

Objava računovodskih izkazov

Možnost države članice, da objavi skrajšano obliko

Možnost države članice, da objavi skrajšano obliko

Revizija računovodskih izkazov

Možnost izvzetja države članice

Opomba: Pomeni obvezno zahtevo


Podan je bil argument, da je zlasti za mala podjetja objava draga in obremenjujoča. Številni strokovnjaki pa po drugi strani menijo, da dejanska objava, tj. pošiljanje letnih računovodskih izkazov v javni register, sploh ni draga, razen nizkih opravnin, ki jih je treba plačati v nekaterih državah članicah.

Mala podjetja morajo pripraviti letne računovodske izkaze, ki obsegajo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in pojasnila k izkazom. V skladu s členom 47 (2) lahko objavijo le skrajšano obliko bilance stanja in pojasnil k izkazom. Nekateri komentatorji trdijo, da možnost objave skrajšanih oblik bilance stanja in pojasnil ni prava poenostavitev, razen če ne obstaja možnost priprave zgolj skrajšanih računovodskih izkazov (tj. brez izkaza poslovnega izida). (glej razpravo v točki 4.7.)

Vprašanje 17:Ali menite, da bi mala podjetja morala biti izvzeta iz zahteve za objavo svojih računovodskih izkazov?17


Vprašanje 18:Ali menite, da bi morala obstajati možnost v državah članicah, ki bi malim podjetjem omogočala pripravo zgolj skrajšanih računovodskih izkazov?

DA NE Ne vem

17 V skladu z nasvetom iz Mnenja Neodvisne skupine zainteresiranih strani o upravnih bremenih na visoki ravni , julij 2008 Skupina na visoki ravni.

15


Pojasnite:……………………………………………………………………………………

Vprašanje 19:Če ste sestavljavec, kolikšni so letni stroški objave vaših računovodskih izkazov?(€, % prihodkov iz prodaje) …………………………………………………………………...

Zainteresirane strani so večkrat poudarile, da se različna zahteva za poročanje za podobne ali enake podatke za različne namene v praksi obravnava kot veliko upravno breme. Sistem, v skladu s katerim bi lahko podjetja izpolnila večino svojih zahtev glede objave podatkov s posredovanjem podatkov v skladu z načelom „samo enkrat” (e-vlada, BRITE itd.), bi se štel za pomembno izboljšavo. V nekaterih državah članice so tak sistem že razvili oziroma že deluje. V Belgiji centralna banka zbira finančne informacije, ki se avtomatsko uporabljajo za druge namene, kot vlaganje davčnih napovedi ali statistično poročanje. Po internetu se 90% računovodskih izkazov pošilja v formatu XBRL, dodatna 2% v formatu .pdf in zgolj 8% se jih pošilja v papirni obliki.

Evropska komisija podpira sistem vlaganja „samo enkrat” in države članice spodbuja, da v zvezi s tem delujejo naprej. To bi morala olajšati uporaba portalov e-vlade. V zvezi s tem navajamo predlog Komisije z dne 17. aprila 2008 o omejitvi obveznosti objave vsem delniškim družbam na obveznost objave sklica na datoteko družbe v registru, kjer se računovodski izkazi vlagajo elektronsko prek centralne nacionalne elektronske platforme. Za tako objavo se podjetju ne bi smelo zaračunati posebnih opravnin. Predlog je trenutno predmet razprave v Svetu in Evropskem parlamentu.18

Vprašanje 20:Ali imate pripombe na vlogo elektronskih orodij in formatov, npr. XBRL, s tem v zvezi (stroški - koristi)? Navedite praktične izkušnje iz vaše države članice.

Za državne organe: Ali je v vaši državi mogoče predložiti računovodske izkaze s pomočjo formata XBRL?

DA NE Ne vemAli lahko količinsko opredelite stroške razvijanja sistema XBRLv vaši državi?…………………………………………………………………………………………………………

Za sestavljavce: Ali lahko količinsko opredelite začetne stroške prehoda na poročanje XBRL? …………………………………………………………………………………………………………

Ali ste po začetnih stroških zaznali znižanje stroškov poročanja (opredelite €, % prihodkov iz prodaje)? …………………………………………………………………………

Za uporabnike: Ali lahko opredelite koristi dostopa do poročil XBRL?…………………………………………………………………………………………………………

Vprašanje 21:18 Evropska komisija 2008. Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o

spremembi direktiv Sveta 68/151/EGS in 89/666/EGS glede obveznostih objave in prevodov za nekatere oblike družb {SEC(2008) 466} {SEC(2008) 467}

16


Ali bi na ravni EU bilo treba razviti taksonomijo XBRL? DA NE Ne vem

Pojasnite:……………………………………………………………………………………

4.7. Zahteve glede oblikeČetrta direktiva vsebuje več različnih oblik bilance stanja (oddelek 3, člen 8 do 10a) in izkaza poslovnega izida (oddelek 5, člen 22 do 27). Mala in do določene mere tudi srednje velika podjetja lahko predložijo skrajšane bilance stanja. Izbira oblik dejansko odraža računovodsko prakso v času pisanja direktive. V skladu s študijo, ki jo je izvedla Komisija, je med državami članicami v zvezi z uporabo oblik prišlo do uskladitve.19

Direktiva državam članicam prav tako daje pravico zahtevati ali dovoliti bilanco stanja na osnovi likvidnosti ali poročila o uspešnosti poslovanja (oboje je vključeno zaradi skladnosti s pravili MSRP).

V EU se sicer še ni pojavil noben popolnoma usklajen pristop glede oblik, vendar udeleženke trdijo, da so sedanje oblike povečale primerljivost med letnimi računovodskimi izkazi, ki jih pripravljajo podjetja v različnih državah članicah. Obstaja pa bojazen, da lahko nekateri elementi posameznih oblik zastarijo.Anglosaška tradicija je običajno bolj prožna glede oblik, medtem ko celinska Evropa uporablja bolj standardizirane formate (pogosto v kombinaciji z nacionalnimi kontnimi načrti).

Večina zainteresiranih strani meni, da morajo oblike v direktivi ostati, mnogi pa so prepričani, da je treba zmanjšati število razpoložljivih formatov in posodobiti vsebino. Komentatorji pogosto trdijo, da bi oblike morale biti manj podrobne in da bi bilo potrebno bolj uporabljati skrajšane bilance stanja.

Vprašanje 22:Ali menite, da bi direktiva morala predvideti predpisane formate (oblike) za bilanco stanja in izkaz poslovnega izida?


Vprašanje 23:Ali bi bilo treba zmanjšati število razpoložljivih oblik?

DA NE Ne vemČe je odgovor da, katere oblike bi bilo treba obdržati?…………………………………………………………………………………………………………

19 Evropska komisija 2000. Izvajanje Četrte direktive v državah članicah EU od 1. januarja 1998

17


Vprašanje 24:Ali bi za bilanco stanja in izkaz poslovnega izida zadostovalo predvideti minimalno strukturo?

DA NE Ne vemPojasnite:… Če je odgovor da, navedite ključne elemente take minimalne strukture?…………………………………………………………………………………………………………

Vprašanje 25:Kakšne posodobitve ali spremembe bi priporočili za sedanje oblike?…………………………………………………………………………………………………………

Druga zamisel je, da bi radikalno poenostavili format poročanja za mala podjetja. To bi bilo mogoče doseči z zahtevo po poročanju nekaterih ključnih finančnih številk v določenem formatu, ne pa nujno v smislu klasičnih bilanc stanja ali uspeha. Naslednje številke bi lahko obravnavali kot ključne:

1. Opredmetena sredstva2. Zaloge3. Terjatve do kupcev in druge terjatve4. Denarna sredstva5. Kapital in rezerve6. Rezervacije7. Obveznosti 8. Čisti prihodki iz prodaje9. Stroški prodaje10. Obresti11. Dave12. Poslovni izid

Priprava teh podatkov bi morala biti v skladu osnovnimi načeli in kakovostnimi lastnostmi, navedenimi v revidirani direktivi (glej točko 1.1.). Dodatne poenostavitve je mogoče doseči z uskladitvijo teh ključnih številk z zahtevo za poročanje malih podjetij drugim uradnim organom, npr. davčnim organom in statističnim uradom.

Vprašanje 26:Ali imate pripombe glede zamisli o zahtevi samo omejenega števila ključnih finančnih podatkov od malih podjetij namesto fiksne strukture bilance stanja in uspeha?

Pojasnite:…………………………………………………………………………………… ……………………………………………………………………………………Če je odgovor da, katere številke se vam zdijo absolutno bistvene?………………………………………………………………………………………………………… Sedanja oblika za bilanco uspeha vključuje postavke, imenovane „izredni prihodki“ in

18


„izredni stroški“20. Uporabo teh postavk so v skladu z mednarodnimi računovodskimi okviri v veliki meri ukinili (npr. v MRS 1.87). Glavni argument za to je, da je odločitev o tem, ali so določeni učinki povezani z „običajnim” poslovanjem ali ne, pogosto samovoljna. V nekaterih primerih taki izredni učinki postanejo stalni in ponavljajoči se. S tem se zmanjša koristnost posredovanih podatkov. Razprave so pokazale, da gre za sporno vprašanje. Nekatere zainteresirane strani menijo, da je zlasti pri malih podjetjih opredelitev izrednih postavk pomembna za analizo „pravih” prihodkov za poslovno leto in za napoved bodočih dobičkov.

Vprašanje 27:Ali menite, da bi posebne postavke za izredne učinke bilo treba ukiniti?

DA NE Ne vemPojasnite:…………………………………………………………………………………… Če ste sestavljavec, navedite, kako pogosto ste v zadnjih letih uporabljali posebno vrstico „izredne postavke? ……………………………………………………

Vprašanje 28:Če ste uporabnik, ali se vam izredna postavka zdi koristna?


20 V skladu z nasvetom iz Mnenja Neodvisne skupine zainteresiranih strani o upravnih bremenih na visoki ravni , julij 2008 Skupina na visoki ravni.

19


4.8. Pojasnila k izkazomZa razumevanje računovodskih izkazov podjetja so ustrezna razkritja zelo pomembna. Potreba po razkritjih je odvisna od števila zunanjih udeleženih strani in velikosti podjetja. Direktiva zahteva različne vrste razkritij. Tako obstajajo razkritja o splošnih podatkih o pravni osebi in/ali lastnikih (npr. oddelek 8), razkritja o posebni računovodski obravnavi glede na uporabljene možnosti in razkritja o dodatnih (pogosto opisnih) podatkih, ki v glavnih računovodskih izkazih niso zajeti.

Predstavniki MSP zahteve po razkritju stalno kritizirajo zaradi ustvarjanja velikega upravnega bremena brez ustvarjanja dodatne vrednosti za uporabnike. Nekateri uporabniki pa trdijo, da so informacije v pojasnilih lahko koristnejše kot številke v primarnih računovodskih izkazih.

Najti je treba pravo ravnovesje med stroški priprave in koristnostjo. Trditi je mogoče, da bi za mala podjetja morale veljati le minimalne zahteve.

Dodatna razkritja so potrebna glede na zahtevnost transakcij, poslovanje in velikost podjetja. V skoraj vsakem oddelku po vsej direktivi so zahteve za dodatna razkritja. Velika večina razkritij v Četrti direktivi pa je zbrana v oddelku 8 Vsebina pojasnil k računovodskim izkazom21. V zvezi s tem je treba omeniti, da sedanja direktiva že predvideva možnost skrajšanih pojasnil (Člen 44). V nadaljevanju je naveden nepopoln seznam bistvenih razkritij, ki bi lahko tvorila minimalne zahteve za razkritja za mala podjetja. Eden od namenov je omogočiti podrobnejšo razpravo o tem, kateri podatki so zares potrebni za mala podjetja. Trditi je mogoče, da bi dodatna razkritja bila posredovana le, kadar bi to bilo potrebno za resnično in pošteno sliko o finančnem položaju ali poslovni uspešnosti podjetja in kadar je to bistvenega pomena.

1. Metode vrednotenja2. Imena, registrirani sedeži podjetij z najmanj 20% deležem in vse družbe z

neomejeno odgovornostjo – razen če ni bistveno3. Skupni znesek vseh finančnih obveznosti, pokojnin in povezanih podjetij, ki niso

bilanci stanja4. Narava in poslovni namen dogovorov, ki niso v bilanci stanja in njihov finančni

učinek, če je pomemben5. Posli s povezanimi strankami 6. Povprečno število zaposlenih 7. Nagrade upravnim, vodstvenim in nadzornim organom, obveznosti za pokojnine

za bivše člane 8. Predplačila in posojila članom upravnih, poslovodnih in nadzornih organov in

obveznosti, prevzete na njihov račun 9. Stroški revizije, zavarovanja, davčnega svetovanja, nerevizijskih storitev

Vprašanje 29:Ali obstajajo kakšne druge postavke, ki bi jih bilo treba razkriti za mala podjetja?

21 Priloga 2 Sedanje zahteve po razkritjih v Četrti računovodski direktivi 20


Ali lahko navedete dodatne zahteve za razkritja za mala in srednje velika podjetja?

Pojasnite:……………………………………………………………………………………

Drugi oddelki direktiv vsebujejo dodatne zahteve za razkritja različnih vrst (celoten seznam najdete na: Priloga 2 Sedanje zahteve po razkritjih v Četrti računovodskidirektivi ). Službe Komisije bi bile hvaležne za vse dodatne pripombe glede teh zahtev.

Vprašanje 30:Katere podatke je treba zbrati posebej za pripravo razkritij?

Ali lahko poveste kaj o stroških priprave teh podatkov?

Pojasnite:……………………………………………………………………………………

Vprašanje 31:Navedite, ali druge zahteve za razkritja v direktivah niso koristne in ustrezne? Navedite tudi stroške njihove priprave (% prihodkov iz prodaje)? Pojasnite:……………………………………………………………………………………

21


4.9. Vprašanja v zvezi z vrednotenjemVprašanja, povezana z vrednotenjem (kdaj in pri kateri višini je treba vključiti postavke bilance stanja in uspeha), so v ospredju Četrte in Sedme direktive. Pravila obstajajo že več let in so le občasno bila usklajena, npr. s tako imenovano direktivo o pošteni vrednosti. Kar zadeva merjenje, sedanja direktiva predvideva širok spekter pristopov. V skladu s členom 32 je splošno pravilo, da se postavke, prikazane v letnih računovodskih izkazih, vrednotijo po načelih nabavne cene ali proizvodnih stroškov. Člen 33 pa predvideva možnost za države članice, da (na podlagi uradne izjave) dovolijo ali zahtevajo bodisia) vrednotenje z metodo nadomestitvene vrednosti za opredmetena osnovna sredstva z omejeno uporabno življenjsko dobo ali za zaloge; bodisib) vrednotenje z metodami, ki so namenjene upoštevanju inflacije; bodisic) revalorizacijo osnovnih sredstev.

Nabavno ceno ali proizvodne stroške zalog blaga in vseh zamenljivih postavk je mogoče izračunati bodisi na osnovi tehtanih povprečnih cen, metode „prvi noter, prvi ven” (FIFO), „zadnji noter, zadnji ven” (LIFO) ali kake druge podobne metode. Države članice lahko prav tako dovolijo ali zahtevajo, z odstopanjem od člena 32, vrednotenje finančnih instrumentov po pošteni vrednosti, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti (člen 42a) ali celo izvajanje zahtev MSRP, potrjenih v EU.

Trditi je mogoče, da bi za boljšo uskladitev direktive morale biti bolj omejevalne glede načel vrednotenja. Prav tako je mogoče trditi, je za mala podjetja ustreznejša manj zahtevna ureditev, medtem ko bi za srednje velika in velika podjetja bilo treba zahtevati zahtevnejša načela vrednotenja, kot na primer uporabo sedanje vrednosti.

Question 1:Ali vidite možnosti za posodobitev in poenostavitev na področju pravil vrednotenja?


Pojavila se je trditev, da je več vprašanj v zvezi z vrednotenjem obravnavanih zelo podrobno, nekatera pa sploh ne, kot npr. obračun zakupnih pogodb.Ta revizija ni namenjena preoblikovanju temeljnih računovodskih načel računovodskega okvira Evropske unije za podjetja, ki ne kotirajo na borzi, vendar vseeno obstaja potreba po reviziji usmeritve na področju pripoznavanja in vrednotenja vsaj za nekatere postavke bilance stanja in uspeha pri nekaterih podjetjih.

Vprašanje 32:Katere zahteve za vrednotenje bi morale biti bolj/manj opisne?Pojasnite:……………………………………………………………………………………

22


4.10. Oblikovanje ene računovodske direktive – izrazi in strokovni jezikSedma direktiva vsebuje posebne zahteve glede priprave konsolidiranih računovodskih izkazov za nekatera podjetja. Trditi je mogoče, da bi zahteve za konsolidacijo bilo treba obravnavati skupaj z zahtevami za računovodenje, revizijo in objavo v istem pravnem instrumentu, po možnosti Četrti direktivi. Posledično bi bilo mogoče zmanjšati število pravnih instrumentov (direktiv).

Nekateri komentatorji trdijo, da Sedma direktiva vsebuje strokovni jezik in opis metod, ki sta danes zastarela. V okviru revizije bi prizadevanja lahko bila usmerjena v poenostavitev Sedme direktive in njeno preobrazbo v direktivo, ki v večji meri temelji na načelih.

Koristno bi bilo tudi opraviti splošen pregled strokovnih izrazov in definicij po vsej direktivi. Direktive vsebujejo opise in izrazoslovje s področja računovodstva v času sestave (podobni, a neenaki pojmi so v Četrti in Sedmi direktivi, ki izražajo takratne MRS/MSRP).

Vprašanje 34:Ali se strinjate z idejo o vključitvi Sedme direktive v Četrto direktivo?


Vprašanje 35:Ali je po vašem mnenju Sedmo direktivo treba spremeniti ali posodobiti? Navedite področja, na katerih bi revizija bila posebej dobrodošla?


Vprašanje 36:Ali je po vašem mnenju treba racionalizirati in posodobiti besedilo in izrazoslovje direktiv?

DA NE Ne vemNavedite primere:…………………………………………………………………………

23


4.11. Prihodnja vloga računovodskih direktiv - napovedTa revizija je iz razloženih razlogov omejena. Spričo tehničnega razvoja na področju računovodstva na mednarodni ravni in razvoja potreb uporabnikov v zadnjih 30 letih je potrebna celovitejša posodobitev računovodskih direktiv. S tega vidika je mogoče ponovno obravnavati osnovni poudarek direktiv: Ali naj glavni poudarek še vedno ostane na zaščiti upnikov oziroma naj bo poudarek bolj na zagotavljanju poslovnih podatkov, kar bo ključnim uporabnikom pomagalo pri sprejemanju poslovnih odločitev?

V primeru, da bi se poudarek spremenil v računovodstvo, bolj usmerjeno v vlagatelje, bi posledice tega verjetno bile za temeljna načela računovodskih direktiv, npr. načelo preudarnosti lahko postane manj izrazito. To ima lahko številne posledice za druge elemente regulativnega okvira EU. Na direktive, ki se obravnavajo računovodstvo za banke in zavarovalnice ali ohranjanjem kapitala, lahko vplivajo znatne spremembe konceptov, opredeljenih v Četrti in Sedmi direktivi.

Na mednarodni ravni se razvoj nadaljuje, na primer delo, ki ga izvaja Uprava za mednarodne računovodske standarde (IASB) lahko v vse večji meri vpliva na mednarodno razpravo o računovodskih načelih, tudi za mala podjetja v EU. Zaradi tega je zelo pomembna nadaljnja posodobitev računovodskih direktiv EU, kar bo državam članicam zagotovilo sodoben računovodski okvir, ki ustreza zasebnim podjetjem v EU. Evropske računovodske direktive morajo tudi v prihodnje ostati pravni okvir za podjetja, ki ne kotirajo na borzi in prava alternativa mednarodnim računovodskim okvirom, npr. MSRP za zasebna podjetja kot jih je razvil IASB.

Question 2:Ali imate kakšne pripombe glede dolgoročne vloge računovodskih direktiv EU?

Pojasnite:……………………………………………………………………………………

*****

HVALA ZA VAŠ PRISPEVEK!*****

24


Priloga 1: Uporaba možnosti v državah članicah

Na osnovi končnega poročila: Projekta EU o merjenju in zmanjšanju upravnih stroškov v izvedbi konzorcija22 (Ramboll, Capgemini, 2008) spodnja tabela prikazuje uporabo izjem Četrte direktive:

Uporaba izjem iz Četrte direktive v državah članicah

Skrajšani računovodski izkazi

Država Četrta, člen 11 Četrta, člen 27 Četrta, člen 44 Četrta, člen 45

Avstrija Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen

Belgija Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen Ni prenesen

Bolgarija Člen prenesen Delno prenesen Člen prenesen Ni prenesen

Ciper Ni prenesen Ni prenesen Ni prenesen Ni prenesen

Češka Republika Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen Ni prenesen

Danska Ni prenesen Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen

Estonija Člen prenesen Ni prenesen Ni prenesen Ni prenesen

Finska Člen prenesen Ni prenesen Člen prenesen Ni prenesen

Francija Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen

Nemčija Člen prenesen Člen prenesen Delno prenesen Člen prenesen

Grčija Člen prenesen Ni prenesen Člen prenesen Člen prenesen

Madžarska Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen

Irska Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen

Italija Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen

Latvija Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen Ni prenesen

Litva Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen Ni prenesen

Luksemburg Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen

Malta Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen Ni prenesen

Nizozemska Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen

Poljska Člen prenesen Ni prenesen Člen prenesen Ni prenesen

Portugalska Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen Ni prenesen

Romunija Ni prenesen Ni prenesen Ni prenesen Ni prenesen

Slovaška Člen prenesen Ni prenesen Ni prenesen Ni prenesen

Slovenija Člen prenesen Ni prenesen Člen prenesen Ni prenesen

Španija Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen Ni prenesen

Švedska Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen

Združeno kraljestvo Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen

Skrajšani računovodski izkazi

Država Četrta, člen 46 Četrta, člen 46 Četrta, člen 47 (2) Četrta, člen 51 Četrta, člen 57

22 Ramboll, CapGemini (Konzorcij). 2008. Končno poročilo. Podatki in analiza merjenja. Projekt EU o merjenju in zmanjševanju upravnih stroškov.http://ec.europa.eu/enterprise/admin-burdens-reduction/action_program_en.htm#ddhttp://ec.europa.eu/enterprise/admin-burdens-reduction/priority_annual_en.htm

25

http://ec.europa.eu/enterprise/admin-burdens-reduction/priority_annual_en.htm

http://ec.europa.eu/enterprise/admin-burdens-reduction/action_program_en.htm#dd


(3) (4) (3) (2)

Avstrija Člen prenesen Ni prenesen Člen prenesen Člen prenesen Ni prenesen

Belgija Člen prenesen Ni prenesen Delno prenesen Člen prenesen Ni prenesen

Bolgarija Člen prenesen Člen prenesen Ni prenesen Člen prenesen Ni prenesen

Ciper Ni prenesen Ni prenesen Ni prenesen Ni prenesen Ni prenesen

Češka Republika Ni prenesen Ni prenesen Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen

Danska Člen prenesen Člen prenesen Ni prenesen Člen prenesen Delno prenesen

Estonija Ni prenesen Ni prenesen Ni prenesen Člen prenesen Ni prenesen

Finska Člen prenesen Člen prenesen Delno prenesen Člen prenesen Člen prenesen

Francija Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen Ni prenesen

Nemčija Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen

Grčija Ni prenesen Ni prenesen Člen prenesen Člen prenesen Ni prenesen

Madžarska Ni prenesen Ni prenesen Člen prenesen Člen prenesen Ni prenesen

Irska Ni prenesen Ni prenesen Člen prenesen Člen prenesen Delno prenesen

Italija Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen

Latvija Ni prenesen Člen prenesen Ni prenesen Člen prenesen Ni prenesen

Litva Člen prenesen Člen prenesen Ni prenesen Člen prenesen Ni prenesen

Luksemburg Člen prenesen Ni prenesen Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen

Malta Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen Ni prenesen Ni prenesen

Nizozemska Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen

Poljska Ni prenesen Ni prenesen Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen

Portugalska Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen

Romunija Ni prenesen Ni prenesen Ni prenesen Ni prenesen Ni prenesen

Slovaška Ni prenesen Ni prenesen Ni prenesen Ni prenesen Ni prenesen

Slovenija Ni prenesen Ni prenesen Člen prenesen Člen prenesen Člen prenesen

Španija Člen prenesen Člen prenesen Ni prenesen Člen prenesen Člen prenesen

Švedska Ni prenesen Člen prenesen Ni prenesen Ni prenesen Ni prenesen

Združeno kraljestvo

Ni prenesen

Ni prenesen Člen prenesen Člen prenesen

Ni prenesen

Vir: Študija konzorcija

Kjer:

Člen 11: Definicija malih podjetij, skrajšana bilanca stanjaČlen 27. Definicija srednje velikih podjetij, poenostavljena oblika bilance uspeha Člen 44. Skrajšana pojasnila za mala podjetja Člen 45. Nekatere poenostavitve razkritij v pojasnilihČlen 46.3 Izjeme za mala podjetja glede priprave letnega poročilaČlen 46.4 Nekatere poenostavitve za srednje velika podjetja v letnem poročiluČlen 47.2 in 3 Poenostavitve pri zahtevi za objavo za mala in srednje velika podjetja Člen 51.2: Oprostitev obveznosti revizije za mala podjetja Člen 57. Izjeme za nekatere odvisne družbe

26


Priloga 2 Sedanje zahteve po razkritjih v Četrti računovodski direktivi

Spodnja tabela prikazuje seznam zahtev za razkritja v Četrti direktivi. V analizi je poudarek namenjen zlasti izjemam za mala in srednje velika podjetja.

Člen Zahteva za podatke Možnost izjeme v državah članicah za

Mala(Člen 11)

Srednje velika(Člen 27)

Oddelek 1 Splošne določbe:1 Letni računovodski izkazi obsegajo

o Bilanco stanjao Izkaz poslovnega izida o Pojasnila k računovodskim izkazom

Države članice lahko zahtevajo druge izkaze in razkritja

Oddelek 2 Splošni predpisi o bilanci stanja in izkazu poslovnega izid4(4) Za vsako postavko morajo biti navedene številke za predhodno

poslovno leto 6 Zahteva se lahko razdelitev dobička in obravnavanje izgube

Oddelek 3 Bilanca stanja 9-10 2 obliki bilance stanja Da

(Člen 11)23

10a Možna sedanja/ne-sedanja oblika bilance stanja 14 Vse garancije morajo biti prikazane v opombah ali pojasnilih

Oddelek 4 Posebni predpisi o nekaterih postavkah bilance stanja 15(1), (2)

Definicija sredstev

15(3) Spremembe sredstev15(3)(a)

o Morajo biti prikazane v bilanci stanja ali v pojasnilih (ločeno, s podrobnimi podatki)

Da (Člen 44(1))(Člen 11)

15(3)(b)

o Pri prvi pripravi se ostanek vrednosti lahko obravnava kot knjigovodska vrednost (mora biti prikazana v pojasnilih)

15(3)(c)

o Vrednotenje z nadomestitveno vrednostjo ali vrednostjo z upoštevano inflacijo

15(4) Ustanovitveni stroški enako kot 15(3) (a) in (b) Da (Člen 44(1))(Člen 11)

17 Naložbe v nepovezane družbe18 Aktivne časovne razmejitve Da

(Člen 44(1))

19 Popravki vrednosti 20 Rezervacije

23 Ni za podjetja, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu v smislu člena 4(1), točka (14) Direktive 2004/39/ES (Člen 53a)

27



Mala(Člen 11)


21 Pasivne časovne razmejitve Da (Člen 44(1))

Oddelek 5 Izkaz poslovnega izida23-26 4 možne oblike Da

(Člen 27) Error: Reference

source not found

22 Možno poročilo o uspešnosti poslovanja namesto izkaza poslovnega izida

Oddelek 6 Posebne določbe28 Čisti prihodki iz prodaje 29(1) Izredni prihodki in odhodki 29(2) o Znesek in narava v pojasnilih (tudi za prejšnje leto), če so

pomembniDa (Člen 44(1))

30 Davki se lahko prikažejo v celoti (izjema v državah članicah)o Podrobno razkritje v pojasnilih. Da

(Člen 44(1))

Oddelek 7 Pravila vrednotenja 33 Druge metode vrednotenja (nadomestitvena vrednost, inflacijske

uskladitve, revalorizacija)o Zadevne postavke in metodo je treba prikazati v pojasnilih

33(2)(a)

o Razlika med vrednotenjem v skladu z direktivo mora bit razložena v pojasnilih v obliki podrobne tabele (Revalorizacijska rezerva)

33(2)(c)

o Prenose iz revalorizacijske rezerve v izkaz poslovnega izida je treba prikazati ločeno

33(3) o Razlike v popravku vrednosti se lahko prikažejo ločeno v izkazu poslovnega izida

33(4) o V bilanci stanja ali pojasnilu je treba prikazati vrednost v skladu s splošnimi pravili zbirni znesek popravkov vrednosti razliko med vrednotenji zbirno razliko

34(2) Ustanovitveni stroški morajo biti razloženi v pojasnilih Da (Člen 44(1))

Da (Člen 45(2)) predlog

34(1)(c)(cc)

Popravki vrednosti osnovnih sredstev po nižji vrednosti morajo biti prikazani ločeno v izkazu poslovnega izida ali v pojasnilih

35(1)(d)

Izjemni popravki vrednosti osnovnih sredstev za davčne namene morajo biti prikazani v pojasnilih

35(4) Obresti na izposojeni kapital, vključen v proizvodne stroške, morajo biti prikazane pojasnilih

37(1) Stroški raziskav in razvoja (odstopanje od obravnave člena 34 (5-letna amortizacija)) morajo biti prikazane v pojasnilih

37(2) Dobro ime – amortizacija nad 5 let mora biti prikazano v pojasnilih 39(1) Izjemni popravek vrednosti gibljivih sredstev mora biti prikazan ločeno

28



Mala(Člen 11)


(c) v izkazu poslovnega izida ali v pojasnilih 39(1)(e)

Izjemni popravki vrednosti gibljivih sredstev za davčne namene morajo biti prikazani v pojasnilih

40(2) Razlike vrednosti zalog od tržne vrednosti morajo biti prikazane v pojasnilih

Da (Člen 44(1))

41(1) Pozitivna razlika med dolgom in plačljivim zneskom mora biti prikazana kot sredstva v bilanci stanja ali pojasnilih

42 Bistvene „druge rezervacije” morajo biti prikazane v pojasnilih Da (Člen 44(1))

Oddelek 7a Vrednotenje po pošteni vrednosti42d Če je finančni instrument po pošteni vrednosti, morajo pojasnila

vključevati42d(a) o Predpostavke, na katerih temeljijo modeli vrednotenja42d(b) o po kategorijah finančnih instrumentov pošteno vrednost,

spremembe vrednosti, ki so vključene v izkaz uspeha ini spremembe, ki so vključene v rezervo poštene vrednosti

42d(c) o informacije o izvedenih finančnih instrumentih42d(d) o gibanja poštene vrednosti

Oddelek 8 Vsebina pojasnil k računovodskim izkazom43 V pojasnilih k računovodskim izkazom mora biti navedene vsaj naslednje

informacije 43(1)(1)

Metode vrednotenja Metode izračuna popravkov vrednosti Pretvorba tujih valut

43(1)(2)

Imena, registrirani sedeži podjetij z najmanj 20% deležem in vse družbe z neomejeno odgovornostjo – razen če ni bistveno

43(2) o Državam članicam ni treba uporabiti za finančne holdinge 45(1)(a)

o Lahko v obliki listine, shranjene v registru (člen 3(1) in (2) Direktive 68/151/EGS; to mora biti razkrito v pojasnilih k računovodskim izkazom

45(1)(b)

o Se lahko izpustijo, kadar je njihova narava takšna, da bi resno škodovala podjetjem. Dejstvo mora biti razkrito v pojasnilih k računovodskim izkazom

43(1)(3), (4)

Delnice – število, nominalna vrednost, imenska vrednost vpisanih za vsak razred delnic

43(1)(5)

Potrdila o naložbah, zamenljive zadolžnice ali podobne pravice vrednostnih papirjev

Da (Člen 44(1))

43(1)(6)

Finančne obveznosti družbe, ki zapadejo v plačilo in so plačljive po več kot petih letih dolgovi, pokriti z vrednostnimi papirji, za vsako postavko posojil

Da (Člen 44(1)) samo skupna številka

43(1)(7)

Skupni znesek vseh finančnih obveznosti, ki niso vključene v bilanco stanja, če so podatki v pomoč pri ocenjevanju finančnega stanja.

Da (Člen 44(1))

43(1)(7)

Obveznosti v zvezi s pokojninami in povezanimi podjetji se morajo razkriti ločeno

29



Mala(Člen 11)


43(1)(7a)

Narava in poslovni namen dogovorov, ki niso v bilanci stanja in njihov finančni učinek, če je pomemben

Da(43(1)(7a))

43(1)(7b)

Posli s povezanimi strankami (znesek, narava, drugi podatki, pomembnost, v normalnih tržnih pogojih) so lahko v skupnem znesku, razen če ne izkrivlja

Da24

(Člen 43(1)(7b))

o Države članice lahko izvzamejo posle med podjetjem in njeno odvisno družbo v popolni lasti

43(1)(8)

Čisti prihodki iz prodaje po kategorijah dejavnosti in geografskih tržiščih (če se znatno razlikujejo)

Da (Člen 44(1))

Da (Člen 45(2))

45(2) o Se lahko izpusti, če bi resno škodovalo podjetjem; dejstva morajo biti razkrita v pojasnilih

43(1)(9)

Povprečno število zaposlenih, po kategorijah, če ni razkrito v izkazu poslovnega izida – stroški zaposlenih

Da (Člen 44(1))

43(1)(10)

Izkrivljanja izkaza poslovnega izida zaradi davkov

43(1)(11)

Odložen davek (razlika med zaračunanim davkom in plačljivim zneskom)

43(1)(12)

Nagrade upravnim, vodstvenim in nadzornim organom, obveznosti za pokojnine za bivše člane

43(3) o Države članice lahko izvzamejo, če je mogoče opredeliti položaj specifičnih članov teh organov

43(1)(13)

Predplačila in posojila članom upravnih, poslovodnih in nadzornih organov in obveznosti, prevzete na njihov račun

43(1)(14)

Če se vrednotenje po pošteni vrednosti ne uporabi

43(1)(14)(a)

o Poštena vrednost izvedenih finančnih instrumentov (če je mogoče) in podatki o njihovem obsegu in naravi

Da (Člen 44(1))

43(1)(14)(b)

o Poštena vrednost finančnih osnovnih sredstev, ki se izkazujejo v znesku, ki presega njihovo pošteno vrednost, brez uporabe možnosti za popravek vrednosti na nižjo številko

43(1)(15)

Stroški revizije, zavarovanja, davčnega svetovanja, nerevizijskih storitev

Da (Člen 44(1))

Da (Člen 45(2))25

o Države članice lahko izvzamejo, če je podjetje vključeno v konsolidirane računovodske izkaze (če so podatki v pojasnilih k tem računovodskim izkazom)

Oddelek 9 Vsebina letnega poročila 46(1)(a)

Bilanca in celovita analiza dogodkov in poslovanja podjetja v skladu z njegovo velikostjo in zahtevnostjo Da

(Člen 46(1)(a)

Opis glavnega tveganja in negotovosti

24 točka, razen če podjetja niso vrste, navedene v členu 1(1) direktive 77/91/EGS, ko lahko države članice omejijo razkritje do najmanj poslov, sklenjenih

neposredno ali posredno med:

(i) podjetjem in njenimi največjimi delničarji,

in

(ii) podjetjem in člani upravnih, vodstvenih in nadzornih organov.

25 Pod pogojem, da se ti podatki posredujejo v javni sistem kontrole (naveden v členu 32 direktive 2006/43/ES o zakonski reviziji), kolikor to zahteva tak

sistem javnega nadzora.

30



Mala(Člen 11)


46(3)) Error:

Reference

source not

found

46(1)(b)

Finančni in nefinančni ključni kazalniki uspešnosti za določeno panogo, vključno s tistimi za okoljske in kadrovske zadeve

Da (Člen 46(4)) Error:

Reference source

not found samo nefinančni

46(1)(c)

Navedbe in dodatna pojasnila zneskov iz letnih računovodskih izkazov (če je to primerno)

46(2)(a)

Navedba pomembnih dogodkov po zaključku poslovnega leta

46(2)(b)

Verjeten prihodnji razvoj družbe

46(2)(c)

Dejavnosti na področju raziskav in razvoja

46(2)(d)

Podatki o nakupu lastnih delnic Da (Člen 46(3)) Error:

Reference source

not found,26

46(2)(e)

Obstoj podružnic podjetja

Da (Člen 46(3))Error: Reference source not found

46(2)(f)

Uporaba finančnih instrumentov (kadar so bistveni za analizo letnih računovodskih izkazov):o Cilji in politika upravljanja finančnih tveganj o Politika za varovanje pred tveganjem vseh pomembnejših

napovedanih transakcij o Izpostavljenost

Cenovnemu tveganju Kreditnemu tveganju Likvidnostnemu tveganju Tveganju denarnih tokov

46a(1) Izjava o sodelovanju pri upravljanju Da, če ne kotirajo (Člen 46a(1) Error: Reference

source not found ali samo z obveznicami, ki kotirajo (Člen 46a(3)) Error: Reference source

not found

46a(1) (a)

Sklicevanje na

46a(1) (a)(i)

o kodeks o sodelovanju pri upravljanju, ki velja za družboto,

46a(1) (a)(ii)

o kodeks o sodelovanju pri upravljanju, ki ga je družba prostovoljno sklenila uporabljat

46a(1) (a)(iii)

o dodatna uporabljena načela sodelovanja pri upravljanju

46a(1) (b)

odstopanja od kodeksa z razlogi za to

46a(1) (c)

opis sistemov notranjega nadzora in upravljanja tveganj (v povezavi s postopkom finančnega poročanja)

46a(1) (d)

Ponudbe za prevzem

46a(1) (e)

Skupščina (razen če ni opisano z nacionalnimi zakoni)

46a(1) (e)

o Delovanje

26 Pod pogojem, da so podatki iz člena 22 (2) direktive 77/91/EGS o nakupu lastnih delnic podjetja navedeni v pojasnilih k njihovim računovodskim izkazom

31



Mala(Člen 11)


46a(1) (e)

o Ključne pristojnosti

46a(1) (e)

o Pravice delničarjev in njihovo uveljavljanje

46a(1) (f)

Sestava in delovanje upravnih, poslovodnih in nadzornih organov ter njihovih odborov

46a(3) Družbe, ki trgujejo samo z obveznicami, so lahko izvzete iz priprave izjave o sodelovanju pri upravljanju.

Oddelek 10 Objava 47 Letne računovodske izkaze je treba objaviti Da

(Člen 47(2)) Error:

Reference source

not found

skrajšana bilanca stanja

Da (Člen 47(3)) Error:

Reference source

not found

skrajšana bilanca stanja

Dejstvo, da se objavi skrajšana bilanca stanja, mora biti navedeno, sklic na register izveden, revizijskega poročila ni treba priložiti, vendar mora biti navedeno mnenje revizorja (Člen 49) Error:

Reference source not found

48 Objavljenim računovodskim izkazom mora biti priloženo revizijsko poročilo

50 Skupaj z letnimi računovodskimi izkazi morata biti objavljena (če nista vključena v letne računovodske izkaze)

50 o predlagana razporeditev dobička ali obravnavanje izgube50 o razporeditev dobička ali obravnavanje izgube51-51a Oddelek 11 Revidiranje Da

(Člen 51(2)) Error:

Reference source

not found Oddelek 12 Končne določbe

53a Države članice ne omogočijo izjem iz členov 11, 27, točk 7a in 7b člena 43(1) ter členov 46, 47 in 51 v primeru družb, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu v smislu točke 14 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES.

56(2) Pojasnila k računovodskim izkazom morajo prav tako razkriti 56(2)(a)

o Ime in registrirani sedež podjetja, ki sestavi konsollidirane računovodske izkaze večje skupine podjetij, katere del je družba

56(2)(b)

o Ime in registrirani sedež podjetja, ki sestavi konsollidirane računovodske izkaze manjše skupine podjetij, katere del je družba, vključena tudi v (a) zgoraj

56(2)(c)

o Kraj, kjer se lahko dobijo prepisi konsolidiranih računovodskih izkazov iz točk (a) in (b), če so dostopni

57 državi članici ni treba uporabljati določb te direktive v zvezi z vsebino, revizijo in objavo letnih računovodskih izkazov za družbe:

57(a) o za nadrejeno podjetje mora veljati nacionalna zakonodaja države članice;

57(b) o vsi delničarji ali družbeniki podrejenega podjetja morajo izjaviti, da oglašajo z oprostitvijo te obveznosti; to izjavo o soglasju morajo dati za vsako poslovno leto;

57(c) o nadrejeno podjetje mora izjaviti, da jamči za obveznosti, ki jih prevzame podrejeno podjetje;

57(d) o izjave, navedene v (b) in (c), mora podrejeno podjetje objaviti, kakor je predpisano z zakonodajo države članice, v skladu s členom 3 Direktive 68/151/EGS;

32



Mala(Člen 11)


57(e) o podrejeno podjetje mora biti vključeno v konsolidirane računovodske izkaze, ki jih izdela nadrejeno podjetje v skladu z Direktivo 3/349/EGS;

57(f) o zgoraj navedena oprostitev mora biti navedena v prilogah h konsolidiranim računovodskim izkazom, ki jih sestavi nadrejeno podjetje;

57(g) o konsolidirani računovodski izkazi iz točke (e), konsolidirano letno poročilo in mnenje osebe, odgovorne za revidiranje teh računovodskih izkazov, se morajo objaviti za podrejeno podjetje, kakor je predpisano z zakonodajo države članice, v skladu s členom 3 Direktive 68/151/EGS.

57a Zahteve direktive ne veljajo za družbe, katerih člani so družbeniki z neomejeno odgovornostjo v kateri koli od družb in podjetij iz drugega in tretjega pododstavka člena 1(1) pod določenimi pogoji

58 Določb te direktive ni treba uporabljati za revizijo in objavo izkaza poslovnega izida nadrejenih družb, ki sestavljajo konsolidirane računovodske izkaze in ki so v te vključeni.

To dejstvo mora biti razkrito v pojasnilih k letnim in konsolidiranim računovodskim izkazom.

59 Udeležba v kapitalu podjetij, s katero se izvršuje znaten vpliv (20% ali več) se lahko prikaže v bilanci stanja v postavkah „deleži v povezanih podjetjih” ali „udeležba v kapitalu”

59(2) Kadar se ta člen (člen 59) prvič uporabi se prikaže udeležba v kapitalu:

59(2)(a)

o po knjigovodski vrednosti (razlika med vrednostjo in zneskom, ki ustreza deležu kapitala, ki ga zastopa udeležba v kapitalu se razkrije ločeno v bilanci stanja ali pojasnilih)

59(2)(a)

o v znesku, ki ustreza deležu kapitala, ki ga zastopa udeležba v kapitalu (razlika med vrednostjo, izračunano v skladu z oddelkom 7 ali 7a, se prikaže ločeno v bilanci stanja ali pojasnilih)

59(2)(a)

o Države članice lahko predpišejo (a) ali (b) zgoraj, mora pa biti navedeno v bilanci stanja ali pojasnilih

59(3) Kadar podjetje, v katerem je udeležba v kapitalu, uporablja drugačne metode vrednotenja, kot so tiste, ki jih uporablja podjetje, ki sestavi računovodske izkaze – morajo biti revalorizirani in dejstvo razkrito v pojasnilih.

59(9) Člen 59 ni treba uporabiti, če udeležba v kapitalu ni pomembna.

Opomba: Možnost za srednje velika podjetja vključuje tudi mala podjetja

Vir: Četrta direktiva Sveta o letnih računovodskih izkazih nekaterih oblik podjetij (78/660/EGS)

33

Date post:	14-Mar-2021
Category:	Documents
Upload:	others
View:	1 times
Download:	0 times

20081117 SME reflection group Note for discussion-vers 5.doc · Web viewTitle 20081117 SME...

Documents