+ All Categories
Home > Documents > Adria In-flight Magazine August, September 2010

Adria In-flight Magazine August, September 2010

Date post: 28-Mar-2016
Category:
Upload: adria-airways
View: 260 times
Download: 2 times
Share this document with a friend
Description:
Free copy of Adria Airways Magazine for passengers. About Adria Airways, travel, culture, sport, events....
110
VAŠ BREZPLAČNI IZVOD/YOUR PERSONAL COPY Ana Šinkovec Jazz festival Skopje • Skopje Jazz Festival Makedonija • Macedonia Porabje, tako blizu … tako daleč • Porabje, So Near... So Far Skejtanje ti lahko spremeni življenje. Celo v Sloveniji. • Skateboarding can Change Your Life - Even in Slovenia. Rolkarski park v Marseillu • Skate Park in Marseille Sivka, ta čudežna rož’ca • Lavender, that Wonderful Little Flower Zanzibar Mestni hoteli Adria Airways In-Flight Magazine 4 ) Adria Airways In-Flight Magazine 4 ) City Hotels in Slovenia Avgust, september • August, September 2010 Avgust, september • August, September 2010
Transcript
Page 1: Adria In-flight Magazine August, September 2010

V A Š B R E Z P L A Č N I I Z V O D / Y O U R P E R S O N A L C O P Y

Ana ŠinkovecJazz festival Skopje •Skopje Jazz FestivalMakedonija • Macedonia

Porabje, tako blizu … tako daleč •Porabje, So Near... So FarSkejtanje ti lahko spremeni življenje.Celo v Sloveniji. • Skateboarding can ChangeYour Life - Even in Slovenia.

Rolkarski park v Marseillu •Skate Park in MarseilleSivka, ta čudežna rož’ca •Lavender, that Wonderful Little FlowerZanzibar

Mestni hoteli

Adria Airways In-Flight Magazine4 )

Adria Airways In-Flight Magazine4 )

City Hotels in Slovenia

Avgust, september • August, September 2010Avgust, september • August, September 2010

Page 2: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 3 )

{ Pismo }

V I

Spoštovane potnice in potniki!Veseli me, da ste za polet v poletno nebo izbrali prav Adrio Airways. Dobrodošli na našem letalu!

V prvih šestih mesecih letošnjega leta nam je izkazalo zaupanje in poletelo z nami že skoraj pol milijona potnikov. To je sicer nekoliko manj kot v istem obdobju lanskega leta, kar je posledica okrnjenega letalskega prometa v aprilu zaradi prenove ljubljanskega letališča, še posebej pa zaradi izbruha vulkanskega pepela na Islandiji. Maja in junija so bile številke prepeljanih potnikov že bistveno višje in kažejo na 6-odstotno rast glede na preteklo leto. Še posebej spodbudni pa so podatki o izkoristku potniške kabine, ki so, upoštevajoč oba navedena meseca, kar za 14 odstotkov višji kot leto poprej. Vse to vzbuja v nas zaupanje, da bomo uspeli s trdim delom prebroditi čas, ko gospodarska klima ni najbolj naklonjena letalski panogi.

Vsi zaposleni skupaj z menoj se v našem podjetju trudimo, da bi bili potniki zadovoljni s storitvami, ki jih nudimo, in bi se radi vračali na krove naših letal. Kot uspešen tradicionalni mrežni evropski prevoznik z moderno floto, ki se razvija in raste, vse leto iščemo za naše potnike najboljše možne povezave do najrazličnejših destinacij. Tudi za letošnjo poletno sezono smo uvedli nekaj novosti, za katere upamo, da bodo še bolj ustrezale vašim potrebam.

Odpiramo novo linijo v Banjaluko in spremenili smo frekventnost nekaterih že obstoječih linij. Več informacij o aktualnem voznem redu in o številnih ugodnih poletnih ponudbah lahko najdete na naših spletnih straneh www.adria.si ali pa jih poiščete s pomočjo strokovnega osebja v naših poslovalnicah.

Adria sodi med podjetja, ki imajo do kulture prav poseben odnos. Kot sponzorji in pokrovitelji z veseljem podpiramo ugledne umetnike in različne kulturne prireditve. Ena izmed takih povezav je že večletno sodelovanje s Festivalom Ljubljana. Od junija dalje lahko potniki opažajo logotipe tega festivala na kar treh naših letalih; Adrijina letala pa bodo v tem poletju prepeljala preko 2000 umetnikov z vsega sveta na res kvalitetne predstave, ki se bodo odvijale v slovenski prestolnici.

Hvala za vaše zaupanje. Prijeten let vam želim in vas lepo pozdravljam.

Mag. Tadej Tufek,glavni izvršni direktor

Dear passengers,I am delighted that you have chosen Adria Airways to carry you into the summer skies. Welcome aboard our aircraft!

In the first six months of this year, almost half a million passengers chose Adria. This figure is slightly less than in the same period last year, a consequence of the reduced traffic in April because of the building work at Ljubljana Airport, and, in particular, the disruptions caused by the volcanic eruption in Iceland. In May and June passenger numbers were already significantly higher, pointing to a growth of 6% compared to last year. Passenger load factor figures were particularly encouraging:

in these two months they were 14% higher than a year ago. All this allows us to be confident that hard work will enable us to get through a period in which the economic climate is not particularly favourable for the aviation sector.

Everyone at Adria does his or her utmost to ensure that our passengers are satisfied with the services we offer and that they will want to return aboard our aircraft. As a successful traditional European network carrier with a modern fleet that is developing and growing, we seek the best possible connections to the wid-est variety of destinations for our passengers throughout the year. Once again, this year we have made a number of changes for the summer season which we hope you will appreciate. We have introduced a new service to Banja Luka and changed the frequency of some existing services.

For more details about our current timetable and many special summer offers, visit our website (www.adria-airways.com) or let the staff at one of our sales offices help you find the information you are looking for.

Adria is a company with a very special attitude towards culture. We are always happy to support artists and cultural events through spon-sorship and we have been collaborating with the Ljubljana Festival for several years. From June onwards, passengers will see the Festival logo on three of our aircraft. Over the course of the summer, Adria’s aircraft will carry over 2,000 artists all over the world to the top-quality concerts and performances taking place in Slovenia’s capital during the festival season.

Thank you for choosing Adria Airways. I wish you a pleasant flight.

Tadej Tufek, MScCEO

foto

: Dea

n D

ubok

ovič

Page 3: Adria In-flight Magazine August, September 2010

SOURCE STUD IOAccount / Job title Star Alliance / Conventions Plus National

Order / Job number 002537-011 / SLL011D03602Source number PXXXXX

Job location 12th July 2010Size 297x210mm Trim

Proof stage OneRun out Page 1 of 1

Document name 297x210 SA Recognition PXXXXXRepro house Source

I like all the small detailsLike the sushi in the LA loungeLike collecting miles on one cardLike my bags magically arriving firstI’ve earned it.

Simon Woodroffe OBE, founder of YO! Companyand Star Al l iance Gold Status

staral l iance.com

SOURCE STUD IOAccount / Job title Star Alliance / Conventions Plus National

Order / Job number 002537-011 / SLL011D03602Source number PXXXXX

Job location 12th July 2010Size 297x210mm Trim

Proof stage OneRun out Page 1 of 1

Document name 297x210 SA Recognition PXXXXXRepro house Source

I like all the small detailsLike the sushi in the LA loungeLike collecting miles on one cardLike my bags magically arriving firstI’ve earned it.

Simon Woodroffe OBE, founder of YO! Companyand Star Al l iance Gold Status

staral l iance.com

Page 4: Adria In-flight Magazine August, September 2010

Adria Airways In-Flight MagazineRevija Adria Airways In-Flight Magazine

je namenjena potnikom na poletih z Adrio Airways.Adria In-flight Magazine is complimentary

on Adria Airways flights.

Izdajatelj/Published:Adria Airways, Slovenski letalski prevoznik, d.d.

Adria Airways, The Airline of SloveniaZgornji Brnik 130h, 4210 Brnik - Aerodrom

Uredništvo / Editorial: Barbara Mihevc BukovecTel. / Phone + 386 4 259 4541

E- mail: [email protected] / Edited by: Meta Krese

Oglaševanje / Advertising: Alenka DvoršakTel. / Phone + 386 4 259 4526

E- mail: [email protected] in AD / Design and AD: LUKS Studio

Prevod / Translated by: AmidasLektorica/ Language editing: Vera Samohod

Fotoliti / Lithography: Schwarz d.o.o.Tisk / Printed by: Schwarz d.o.o.

ISSN 1318-0789

Mnenja, izražena v tej publikaciji, so zgolj mnenja avtorjev ali intervjuvancev in ne odsevajo nujno

stališč Adrie Airways. Razmnoževanje brez pisnega dovoljenja je prepovedano. Izdajatelj ne prevzema nikakršne odgovornosti za nenaročeno gradivo.

The opinions expressed in this publication are those of the authors or persons interviewed only and do not necessarily reflect the views of Adria Airways.

Reproduction without written permission is prohibited. The pub lish er accepts no responsibility

for unsolicit ed material.

Brezplačen izvod / Your personal copy

( 4 )

30

34

4246

5860

64

68

76

72

8490

96

Vsebina/Contents

Janez Pukšič

Adrijina potnica/Adria PassengerAna ŠinkovecAna ŠinkovecPetra Kern

Jazz Festival Skopje/Skopje Jazz FestivalVaruh urbanega duha mestaGuarding the City's Urban SpiritLjupčo Jolevski

Makedonija/MacedoniaPotovanje po samostanihA Tour of MonasteriesArne Hodalič

Porabje, tako blizu ... tako dalečPorabje, So Near... So FarAndrej Blatnik

Mestni hoteli/City Hotels in Slovenia

Antiq hotel, LjubljanaIntima za samosvoje ljudiIntimacy for IndividualsLora Power

Hotel Allegro, LjubljanaPrisrčna očarljivostCordial CharmLora Power

Park hotel Ptuj (1513)Vonj po meščanskostiA Hint of RefinementMeta Krese

Hostel Situla, Novo mestoLevo ali pa desno od Glavnega trgaTo the Left or Right of the Main SquareMeta Krese

Skejtanje ti lahko spremeni življenje. Celo v Sloveniji.Skateboarding Can Change Your Life - Even in Slovenia.Jaka Babnik

Rolkarski park v Marseillu/Skate Park in MarseilleRolka je resna stvarA Skateboard is a Serious MatterDamijan Jagodic

Sivka, ta čudežna rož'caLavender, That Wonderfull Little FlowerAleksandra Dragan

ZanzibarPlaža PwaniPwani BeachDragan Arrigler

Page 5: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 5 )

96

76 84

58

30 34 42

46

96

76 84

58

42

46

30 34

9090

Page 6: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 6 )

Nova redna linija v BanjalukoAdria Airways je v sodelovanju s poslovnim partnerjem Sky Srpska s 14.julijem vzpostavila redne polete v Banjaluko (Bosna in Hercegovina).

Z letoma JP 794 in JP 795 povezujemo Ljubljano in Banjaluko 4-krat tedensko. Let traja 45 minut, na tej liniji pa letijo letala Canadair Regional Jet CRJ-200 z 48 sedeži.

Preko Ljubljane omogoča uvedba nove linije tudi odlično povezavo med Banjaluko in ostalimi Adrijinimi destinacijami v Evropi – z Amsterdamom, Brusljem, Dunajem, Kopenhagnom, Frankfurtom, Londonom, Muenchnom, Parizom, Stockholmom, Varšavo in Zuerichom ter ostalimi evropskimi mesti, v sodelovanju s članicami združenja Star Alliance pa z več kot 1.100 destinacijami po svetu.

New scheduled service to BanjalukaOn 14 July, in conjunction with our partner Sky Srpska, Adria Airways began operating a sched-uled service to Banjaluka (Bosnia and Herzegovina).

Flights JP 794 and JP 795 connect Ljubljana and Banjaluka four times a week. Journey time is 45 minutes and Adria will be using its 48-seat Bombardier CRJ200 aircraft on this route.

The introduction of this new service also facilitates excellent connections via Ljubljana between Banja Luka and Adria's other destinations in Europe – including Amsterdam, Brussels, Copenhagen, Frankfurt, London, Munich, Paris, Stockholm, Vienna, Warsaw, Zurich – and over 1,100 destinations around the world in conjunction with our Star Alliance partners.

AEGEAN AIRLINES postal nov član združenja Star AllianceGrški letalski prevoznik Aegean Airlines je na slavnostni prireditvi v Atenah 30. junija letos postal redni član združenja Star Alliance. Družba je po številu prepeljanih potni-kov največji grški letalski prevoznik. V svoji floti ima 30 letal, ki pokrivajo skupaj 54 domačih in mednarodnih linij na več kot 150 dnevnih letih.

S priključitvijo družbe Aegean, ki je postala 28. članica združenja, se je mreža Star Alliance zdaj razširila na več kot 1500 poletov tedensko v Grčijo, znotraj nje in iz nje, in sicer na 69 destinacij v 27 državah. Grčija, ki je strateško pomembna zaradi svoje geografske lege na vzhodu Sredozemlja in služi kot glavna jugovzhodna vstopna točka v Evropsko unijo, je tudi ena najbolj iskanih počitniških destinacij. Aegean bo poleg neprekinjenega potovanja na več kot 17 domačih destinacij s svojo vključitvijo v Star Alliance zagotovil tudi izjemno ugodne cene letov na te destinacije. Ne gre pa spregle-dati tudi dejstva, da je Grčija pomemben trg za srečanja in kongrese, zato bo vključi-tev družbe Aegean v Star Alliance Convention Plus in Meetings Plus zagotovila nove poslovne priložnosti tudi na tem področju.

AEGEAN AIRLINES becomes a new memberof the Star AllianceGreek carrier Aegean Airlines became a full member of the Star Alliance at a special ceremo-ny in Athens on 30 June this year. Aegean is the largest Greek airline in terms of passenger numbers. Its fleet of 30 aircraft operate a total of 54 domestic and international services, with over 150 flights a day.

With the arrival of Aegean Airlines as its 28th member, the Star Alliance now offers a total of more than 1,500 flights a week to, from and within Greece (including flights to 69 destina-tions in 27 countries). Greece, which is strategically important because of its geographical position in the eastern Mediterranean, and which serves as the main south-eastern entry point to the European Union, is also one of the world's most sought-after holiday destinations. Aegean will continue to serve 17 domestic airports and, as a member of the Star Alliance, will be offering very competitive prices to these destinations. Greece is an important market for meetings and conferences, and Aegean's inclusion in the Star Alliance Conventions Plus and Meetings Plus services will also provide new business opportunities in this area.

Poletni vozni red28. marca smo prešli na poletni vozni red, ki ostaja v veljavi do 30. oktobra 2010. V tem obdobju vam Adria Airways ponuja več kot 250 poletov na teden iz Ljubljane na več kot 25 evropskih destinacij, lete Frankfurt–Dunaj ter v sodelovanju s partnerji Star Alliancea možnost potovanja po vsem svetu.

V poletnem voznem redu 2010 smo ponovno vzpostavili poletne redne povezave z Atenami, Barcelono, Madridom, Dublinom, Manchestrom in Stockholmom. Od 14. julija dalje letimo štirikrat tedensko v Banjaluko.

V sodelovanju s turističnimi agencijami vas s čarterskimi poleti vabimo v priljubljene počitniške destinacije: v Egipt – Sharm el Sheik in Hurgado –, na grške otoke Kreto, Rodos, Kos, Santorini, Karpatos, Kefalonijo, Zakintos, Skiatos, Samos, Chios, Mitilini, Lefkas in Tasos, v Španijo na Palmo de Mallorco in v Turčijo ter na Malto.

Summer timetableAdria moved over to its summer timetable on 28 March. The time-table is valid until 30 October 2010 and offers more than 250 flights a week from Ljubljana to over 25 European destinations, flights between Frankfurt and Vienna and, in conjunction with our Star Alliance partners, connections throughout the world.

The summer 2010 timetable once again includes sched-uled summer services to Athens, Barcelona, Madrid, Dublin, Manchester and Stockholm. From 14 July onwards we will be fly-ing to Banja Luka four times a week.

In conjunction with tour operators we offer charter flights to the following popular holiday destinations: Sharm el Sheik and Hurghada (Egypt), Crete, Rhodes, Kos, Santorini, Karpathos, Kefalonia, Corfu, Zakynthos, Skiathos, Samos, Chios, Mytilene, Lefkada, and Tassos (all Greece), Palma de Mallorca (Spain), Turkey and Malta.

Adria Airways Novosti/News

Foto

: A. K

ersn

Page 7: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 7 )

Ujemi ugoden polet!Na vseh Adrijinih rednih linijah imamo ugodne ponudbe po načelu »Kupi prej, potuj ceneje«. Da bi našo ponudbo še bolj približali vašim potrebam, imamo na voljo znižane ponudbe tudi za potovanje med tednom.

Adria Airways Special Offers!Special offers are available on all of Adria’s scheduled services on a “buy early, fly for

less” basis. In order to make our offer even more attractive, reduced fares are avail-

able for travel during the week.

Poletna vročica se prične z nami!Za prihajajoče poletje smo pripravili za vas posebne ponudbe s privlačnimi cenami za enodnevne in večdnevne izlete v različna evropska mesta. Akcija bo potekala od 10. junija do 31. avgusta in je namenjena družinam, mladim do 24. leta ter starejšim od 60. leta dalje.

Za informacije in rezervacije pokličite številko našega rezervacijskega centra 080 13 00 ali pa obiščite pooblaščeno potovalno agencijo.

The summer heat starts with us!For the coming summer we have prepared a range of special offers at attractive

prices for day trips and city breaks to various destinations in Europe. Offers will

run from 10 June to 31 August and are aimed at families, those under 25 and

those aged 60+.

For information and bookings, call our reservations centre on 080 13 00 or visit

an authorised travel agent.

Adria Outlet in ostale posebne ponudbe Adrie Airways na spletu

V Adria Outletu vas čakajo priložnosti za nakup enosmernih vozovnic po posebno ugodnih cenah. Tiste, ki se radi prepuščate hitrim odločitvam in se zlahka pustite zape-ljati, bo prebudila pestra ponudba naših destinacij.

Ne spreglejte tudi ostalih posebnih ponudb in bodite stalno obveščeni, zato nas redno obiskujte na www.adria.si.

Aktualne ponudbe/Latest Offers

V vsaki številki revije vas bomo seznanjali z najnovejšimi ugodnimi ponudbami, ki jih za vas pripravljamo skozi vse leto. / We will keep you up to date with our latest special offers in each issue of the magazine. Special offers are available throughout the year.

Letališke takse in pristojbine so vključene v ceno. Strošek rezervacije ni vključen. / All taxes, fees are included in the price. Reservation Service Fee is not included. More info at www.adria-airways.com

BEOGRAD– LJUBLJANA–ZUERICH

EUR 204

TIRANA– LJUBLJANA– PARIZ

EUR 209

LJUBLJANA–BARCELONA

EUR 175

KIEV–LJUBLJANA

EUR 235

© C

orbi

s/IP

AK Im

ages

Adria Outlet and other Adria Airwaysspecial offers onlineThe Adria Outlet gives you the chance to buy one-way tickets at specially reduced pric-

es. If you are the sort of person who likes to decide on the spur of the moment and is

easily tempted, you will find plenty to interest you in our wide range of destinations.

Don’t miss our other special offers – keep up to date by visiting

www.adria-airways.com.

Delujem ekonomično,potujem poslovno!Za nakup letalske vozovnice vsaj sedem dni pred začetkom vašega potovanja vam za ceno potovanja v ekonomskem razredu nudimo polet v poslovnem. Ponudba velja za nakup vozovnice v ekonomskem razredu po najvišji ceni. Edina omejitev je nakup vozovnice najmanj sedem dni pred odhodom; spre-membe rezervacij so brezplačne.

Varčujem, a ne na račun kakovosti!Več o ponudbi preberite na www.adria.si ali pa pokličite tel. št. 080 13 00.

Work economically, travel in business!When you buy a ticket at least 7 days in advance, you can travel in business class for

the price of an economy class fare. This offer applies to economy class tickets pur-

chased at the highest rate. The only restriction is that you must purchase your ticket at

least 7 days before you travel. Changes to the reservation can be made free of charge.

Savings, no change in quality!For more information visit www.adria-airways.com or call us on 080 13 00.

Adrijine E-noviceVabimo vas, da obiščete naše spletne strani www.adria.si in se prijavite na Adrijine E-novice. S tem boste enkrat mesečno obveščeni o naših novostih in posebnih ponudbah. E-novice bodo za vas vir dragocenih informacij in idej pri načrtovanju potovanja ali počitnic.

Naj bo obveščenost vaša prednost!

Adria E-newsWhy not visit our website www.adria-airways.com and subscribe to Adria’s

E-news service? Once a month you will receive updates on new services and

special offers – straight to your inbox! This means that E-news will be a valuable

source of information and ideas when you are planning a journey or holiday.

Let information be your advantage!

Outlet _inflight:Layout 1 19.5.2008 14:15 Page 1

Page 8: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 8 )

{ Adria Airways }

Novi letalise na ogled postavita

Airbus A-319

To letalo je prijazno do okolja. Ima

majhno porabo goriva in ustreza

visokim standardom varovanja

okolja, saj so pri njem izpusti CO2 v

ozračje in hrup manjši od dovoljenih

mednarodnih omejitev, pri vsem

tem pa je dolet letala bistveno večji

(6.650 km), kar pomeni, da lahko

leti iz Ljubljane vse do Dubaja brez

postankov.

This aircraft is environmentally frien-

dly. It has low fuel consumption and

meets high environmental protection

standards, with CO2 emissions and

noise below the permitted interna-

tional limits, while at the same time

it has a significantly greater range

(6,650 km), which means that it can

fly non-stop from Ljubljana to Dubai.

Že tri mesece dopolnjujeta Adrijino floto dve novi letali Airbus A-319. Obe sta prileteli k nam iz

Hamburga, Airbusovega dobavnega centra v Nemčiji. Tip letala A-319 spada v družino letal Airbus

A-320 in skupaj z A-318, A-320 in A-321 slovi kot vzorčna skupina ozkotrupnih letal. Ohranjanje flote

družine A-320 je za Adrio optimalna odločitev. To pomeni, da ni potrebno posebno izobraževanje posadk in

vzdrževalno tehničnih služb, tudi na splošno so stroški vzdrževanja nižji.

Foto

: M. L

omov

šek

Page 9: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 9 )

Novi letalise na ogled postavita

V pilotski kabini se nahaja najso-

dobnejša elektronska navigacijska

oprema, ki omogoča varno letenje v

vseh vremenskih pogojih.

The cockpit is fitted with the lat-

est electronic navigation systems

to enable safe flying in all weather

conditions.

Kabina ponuja potnikom več udobja.

Letali imata po 135 sedežev, kar je

primerno število za srednje velikega

letalskega prevoznika, kakršna je

Adria. V vsaki vrsti so po trije sedeži

na obeh straneh prehoda. Razmak

med sedeži v poslovnem razredu

meri 81 cm, v turističnem pa 76 cm,

kar zagotavlja potnikom v obeh ra-

zredih dovolj prostora za udoben let.

The cabin offers passengers greater

comfort. The aircraft have 135

seats, which is an ideal number for

a medium-sized carrier like Adria.

There are three seats in each row

on either side of the aisle. The dis-

tance between the seats is 81 cm in

business class and 76 cm in tourist

class, which means that passengers

in both classes have enough space

for a comfortable flight.

Potniška kabina je opremljena z

novimi LCD displeji, ki so namenjeni

raznim video projekcijam. Prijetno

razvedrilo za potnike med leti.

The passenger cabin is fitted with

new LCD screens offering various

video options for in-flight entertain-

ment.

Kuhinje na letalu so opremljene z

opremo ATLAS standarda, med dru-

gim tudi s pečicami za tople obroke.

The galley is fitted with ATLAS Stand-

ard equipment including ovens to

prepare hot meals.

Foto

: I. Ž

užek

Foto

: I. Ž

užek

Foto

: I. Ž

užek

Foto

: I. Ž

užek

Page 10: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 10 )

{ Adria Airways }

{ Adria Airways & partnerji v projektih }Adria Airways & project partners

Naša družba je tudi letos sodelovala pri humanitarnem razvojnem projektu »Podari nasmeh« in je na letovanje popeljala 30 kosovskih otrok iz družin z ruralnih področij. Tem otrokom namreč starši počitnikovanja ne morejo omo-gočiti.

Na teh podeželskih področjih so otroci žrtve slabšega ekonomskega in soci-alnega položaja staršev in kraja, v katerem živijo. Izhajajo iz družin, ki so se po

končani vojni vrnile na domača tla in nimajo urejenega bivalnega statusa niti zaposlitvenih in izobraževalnih možnosti. Velik problem v teh krajih je tudi trgovina z otroki, fizično in emocionalno nasilje nad njimi ipd.

Letovanje otrok je potekalo med 7. 7. in 14. 7. v Počitniškem domu Piran. Ob sodelovanju prostovoljcev so aktivno zapolnjevali čas z interaktivnimi delav-nicami, izleti, druženjem, igrami, šolo plavanja ipd.

The New Aircraft Put Themselveson Display

Adria’s two new Airbus A319 air-craft have now been part of the fleet for three months. Both arrived in Slovenia from the Airbus delivery cen-

tre in Hamburg, Germany. The A319 is a member of the Airbus A320 family and, along with the A318, A320 and A321, sets the standard for narrow-body airliners. Maintaining a fleet with aircraft from the A320 family was the optimal decision for Adria. It means that no special training is required for crews and maintenance/technical services, while mainte-nance costs are generally lower. A

Adria ponovno sodeluje z zavodom Krog

Foto

: M. L

omov

šek

Page 11: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 11 )

{ Adria Airways & partnerji v projektih }Adria Airways & project partners

This year once again saw Adria Airways take part in the humanitarian develop-

ment project ‘Give a Smile’, offering a summer holiday to 30 children from rural

Kosovo whose parents are unable to take them on holiday themselves.

Children in these rural areas are the victims of the poor economic and social

position of their parents and the area in which they live. They belong to families

that returned to their native areas after the war to find themselves without clear

residential status and with few opportunities for employment or education. Other

major problems in these areas include the trafficking of children, physical and

emotional violence against children, etc.

The children stayed at the Piran Holiday Centre from 7 to 14 July. Accompanied

by volunteers, they spent their holiday in activities such as interactive workshops,

trips and visits, games, socialising, learning to swim, etc.

Kultura in letalstvoPred Adrijinim hangarjem na Brniku sta se 5. julija srečali dve na prvi pogled nezdružljivi panogi, kultura in letalstvo. Pa vendar Festival Ljubljana in Adria Airways že dolga leta zgledno in plodno sodelujeta. Kot sta na priložnostnem srečanju povedala direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek ter glavni izvršni direktor Adrie Tadej Tufek, so njuno sodelovanje letos okro-nala tri v festivalske barve odeta letala, Adria pa bo na svojih krilih prepeljala številne umetnike. Oba sta tudi poudarila, da je njuno dolgoletno sodelovanje še en dokaz povezovanja umetnosti in storitvene dejavnosti, ki kaže na to, da gre za dve dobro združljivi področji človekovega življenja in ustvarjanja.

Ljubljansko festivalsko poletje se je začelo 5. julija in bo trajalo vse do 26. avgusta. Z Adrijino pomočjo se bo k nam pripeljalo več kot 2.000 umetnikov iz vsega sveta in nam gotovo pripravilo veliko umetniških užitkov.

»Prihajajo res odlične predstave, z veseljem si bom kakšno ogledal,« je povedal Tadej Tufek. »Adria Airways je eden od številnih sponzorjev, ki vsako leto omogočijo izvedbo tega projekta. V barvah festivala poslikana letala že sama po sebi širijo glas o bogatem kulturno-umetniškem dogajanju v sloven-ski prestolnici. Prav ustvarjanje in doživljanje umetnosti nam preprečujeta, da bi se povsem izgubili v storilnosti in potrošništvu.«

»Adria Airways je sicer eden od uradnih prevoznikov Festivala in bo tako skupaj z drugimi pokrovitelji omogočila, da bomo v poletnih dneh v Ljubljani videli več kot 80 festivalskih dogodkov,« je povedal Darko Brlek in ob tem še dodal: »Ljubljanski poletni festival predstavlja vrhunec kulturne in umetniške ponudbe v slovenski prestolnici. Letos poteka že 58. leto zapored in vabi v Lju-bljano svetovno znane umetnike: Mariinsko gledališče iz Sankt Petersburga, Valerija Gergijeva, Londonski simfonični orkester, Münchenske filharmonike, Akademski državni balet Borisa Eifmana iz Sankt Peterburga, Béjart Balett iz Lozane, Paco de Lucio in številne druge, ki pa jih ne bi mogli povabiti na naš festival brez izjemne pomoči številnih pokroviteljev in partnerjev, med kateri-mi ima pomembno mesto tudi Adria Airways.«

Culture and aviationTwo spheres that, at first glance, might appear incompatible – culture and avia-

tion – came together outside Adria’s hangar at Brnik on 5 July. The Ljubljana

Festival and Adria Airways have in fact been collaborating fruitfully for many

years. Ljubljana Festival director and artistic director Darko Brlek and Adria

CEO Tadej Tufek took the opportunity to explain that this year’s collaboration is

symbolically crowned by three aircraft decorated in the colours of the festival.

Adria’s aircraft will bring numerous artists to Slovenia during the festival season.

This long-standing cooperation is one more proof of the link between art and the

service industry and indicates that these are two highly compatible areas of hu-

man life and creativity.

Ljubljana’s festival season began on 5 July and continues until 26 August. With

Adria’s help, it will bring over 2,000 artists from all over the world to Ljubljana and

promises a great many artistic delights.

Tadej Tufek: ‘This year’s programme is particularly strong and I am looking

forward to seeing some of the performances. Adria Airways is one of the many

sponsors that make this project possible every year. The aircraft decorated in the

colours of the festival are already spreading the word about the rich programme

of cultural and artistic events taking place in Slovenia’s capital. Creating and

experiencing art is what stops us from losing ourselves entirely in producing and

consuming.’

Darko Brlek: ‘Adria Airways is one of the Festival’s official transport partners

and it is thanks to Adria and the other sponsors that we are able to enjoy more

than 80 festival events in Ljubljana this summer. The Ljubljana Summer Festival

is the highlight of the cultural and artistic life of Slovenia’s capital. This year’s

58th edition of the festival brings world-famous artists to Ljubljana: the Mariinsky

Theatre from St Petersburg, Valery Gergiev, the London Symphony Orchestra, the

Münchner Philharmoniker, the Eifman Ballet of St Petersburg, the Béjart Ballet

Lausanne, Paco de Lucia and many others whom we would not be able to invite

to our festival without the extraordinary help of our many sponsors and partners,

among which Adria Airways occupies an important place.’

Adria once again collaborates with the Krog institute

Mag. Tadej Tufek, glavni izvršni direktor Adrie Airways, direktor in umetniški vodja Festivala

Ljubljana Darko Brlek in Tomaž Kostanjšek, Mba, direktor sektorja Trženje in prodaja v

Adrii Airways / Tadej Tufek M.Sc, CEO of Adria Airways, Darko Brlek, General and Artistic

Director of the Ljubljana Festival and Tomaž Kostanjšek, Mba, CCO of Adria Airways

Foto

: M. F

ras

Page 12: Adria In-flight Magazine August, September 2010

{ Umetnost & kultura }Ljubljana, Galerija Vžigalica, od 11. avgusta do 16. septembra

UBERMORGEN.COM:Trilogija EKMRZ, 2005–2009UBERMORGEN.COM privlači površina Googla, Amazona in eBaya, treh zgodovinskih velikanov spletnega trženja, ki so sijajno preži-veli bum in zlom spletnih podjetij. Tako kot včasih so tudi danes ta tri podjetja na čelu e-trgovine (EKMRZ). Umetniki so z ustvarjenim tretjim delom Zvok eBaya zaokrožili trilogijo, ki so jo začeli leta 2005 z drznim konceptom Google bo pojedel samega sebe (GWEI) in nadalje-vali leta 2006 s črnim Amazon Noirjem. GWEI in Amazon Noir sta na-stala v sodelovanju z Alessandrom Ludovicom in Paolom Ciriem.

Duo UBERMORGEN.COM sta na Dunaju osnovala lizvlx in Hans Bernhard. UBERMORGEN.COM predstavlja eno najbolj edinstvenih – kontroverznih in ikonoklastičnih – identitet sodobne evropske tehno-umetniške avantgarde. Njun odprti krog konceptualne umetnosti, risbe, softverske umetnosti, pikselnega slikanja, raču-nalniških instalacij, spletne umetnosti, kiparstva in digitalnega aktivizma (medijsko hekanje) pretvarja njuno blagovno znamko v hibridni Gesamtkunstwerk.

Ljubljana, Vžigalica Gallery, 11 August to 16 September

UBERMORGEN.COM: EKMRZ Trilogy, 2005-09UBERMORGEN.COM is attracted to the surface of Google, Amazon and

eBay, three giants of e-commerce which have brilliantly survived the

dotcom boom and bust. Then, as now, these three companies have

been at the forefront of e-commerce (EKMRZ). With this third work, The

Sound of eBay, the artists complete the trilogy begun in 2005 with the

bold concept Google Will Eat Itself (GWEI) and carried forward in 2006

with the dark Amazon Noir. GWEI and Amazon Noir were created in col-

laboration with Alessandro Ludovico and Paolo Cirio.

UBERMORGEN.COM is an artist duo formed in Vienna by Lizvlx (Liz

Haas) and Hans Bernhard. Behind UBERMORGEN.COM is one of the

most unique identities – controversial and iconoclastic – in the contem-

porary European techno-art avant-garde. Their open circuit of concep-

tual art, drawing, software art, pixel painting, computer installations,

net.art, sculpture and digital activism (media hacking) transforms their

brand into a hybrid Gesamtkunstwerk.

www.aksioma.org

Kamnik, od 8. do 21. avgusta

Kamfest, festival z razgledom Kamfest, največji kamniški poletni festival, bo imel kot ponavadi tri glavna prizorišča: glavni oder na vrhu Malega gradu, večerni oder in Etin otroški oder. Vsak dan ob 18.00 bodo imeli predstavo za otroke, ob 20.00 bo vsak večer koncert na glavnem odru, ob 22.00 pa bodo pote-kale predstave ali koncerti na večernem odru. Poleg tega bo spet potekal FUG – festival ulične glasbe –, svojo izpostavo bo v center mesta pripeljala Matična knjižnica Kamnik, za Kavarno Veronika se bo plesalo, poleg tega pa bodo potekale tudi štiri kreativne delavnice – arhitek-turna, glasbena, gledališka in pripovedovalska.

Festival bo odprla Neca Falk z Mačjim mestom, zaključila ga bo skupina Terrafolk, vmes pa bodo obiskovalci lahko slišali vse od duba do surfa, od opere do dobrega starega rocka. Etin otroški in večerni oder bosta imela svoje domovanje v Parku Evropa; dve izmed prireditev večernega odra bosta združeni s FUG-om in bosta zavzeli Samčev prehod, kjer se bo tudi sicer odvijalo kar precej nenapovedanih koncertov manj uveljavljenih glasbenih izvajalcev.

Še eno novost imajo to leto: kamniški festival se, vsaj na simbolni ravni, povezuje s fe-stivaloma dveh bližnjih mest, s kranjsko Carniolo in škofjeloško Pisano Loko. Trije festivali bodo izdali skupno programsko publikacijo, vzporednice pa bo mogoče najti tudi v nekaterih programskih segmentih.

Kamnik, 8 to 21 August

Kamfest, A Festival with a View Kamfest, the largest summer festival in the Kamnik area, will have, as usual, three main venues:

the Main Stage at Mali Grad, the Evening Stage and the Eta Children's Stage. The programme

includes performances for children every day at 6.00pm, a concert on the main stage every

evening at 8.00pm, and performances or concerts on the Evening Stage beginning at 10.00pm.

Other events include the FUG street music festival. Kamnik Central Library will open a branch in

the town centre. There will be dancing behind the Kavarna Veronika and four creative workshops

dedicated to architecture, music, theatre and narrative.

The festival will be opened by Neca Falk with Cat City and ends with a concert by Terrafolk. In

between, visitors will be able to hear everything from dub to surf, from opera to good old-fash-

ioned rock. The Eta Children's Stage and the Evening Stage are in Evropa Park; two of the Evening

Stage events will take place in conjunction with FUG and will occupy Samčev Prehod, which will

also be the venue for a number of unannounced concerts by less well-known performers.

Another new feature this year: Kamnik's summer festival will be joining forces, at least at a

symbolic level, with the festivals of two nearby towns – the Carniola Festival in Kranj and the

Pisana Loka Festival in Škofja Loka. The three festivals will publish a joint programme and there

will be a number of parallel events.

www.kamfest.org.

( 12 )

Cou

rtes

y Fa

bio

Par

is A

rt G

alle

ry

Page 13: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 13 )

Ljubljana, Festival Ljubljana, v avgustu

Koncerti maestra Valerija GergijevaPo številnih julijskih večerih v družbi svetovnih zvezd bo avgustovski del festi-valskih prireditev zaznamoval eden najbolj občudovanih dirigentov našega časa, Valerij Gergijev. Na festivalu ga bodo gostili kar štirikrat: dva večera zapored (11. in 12. avgusta) bo dirigiral operni predstavi Richarda Straussa Žena brez sence v izvedbi Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga, 13. avgusta bo vodil Orkester Mariinskega gledališča – kot solist bo nastopil odličen pianist Denis Macujev –, 19. avgusta pa bo vodil še Londonski simfonični orkester – solist tega večera bo violinski virtuoz Sergej Hačatrijan.

Ob tem bodo na sporedu še številni komorni koncerti v Viteški dvorani Križank in atriju Uršulinskega samostana, za ljubitelje filmske umetnosti bo deloval letni kino na Ljubljanskem gradu vsak večer do 21. avgusta, tradicionalni koncert Vlada Kreslina pa bo zagotovo ponovno pritegnil pozornost občinstva različnih genera-cij. Festivalsko poletje bodo sklenili 26. avgusta s svetovno priznanim virtuozom na kitari, Pacom de Lucio.

Ljubljana Festival, Ljubljana, August

Concerts by Maestro Valery GergievAfter many July evenings in the company of some of the world's brightest stars, the

August part of the Festival is characterised by the presence of one of today's foremost

conductors, Valery Gergiev, who will be making four appearances at the Festival: on

two consecutive evenings (11 and 12 August) he conducts Richard Strauss's opera

Die Frau ohne Schatten, performed by the Mariinsky Theatre from St Petersburg; on

13 August he conducts the Mariinsky Theatre Orchestra with acclaimed pianist Denis

Matsuev; and on 19 August he conducts the London Symphony Orchestra with virtuoso

violinist Sergey Khachatryan.

The programme also features several concerts of chamber music in the Knights'

Hall of the Križanke complex and the atrium of the Ursuline convent, while film fans

can enjoy the open-air cinema at Ljubljana Castle every evening until 21 August. The

traditional concert by Vlado Kreslin will, as ever, bring together a diverse audience of

several generations. The summer festival ends on 26 August with a concert by world-

famous guitar virtuoso Paco de Lucía.

www.ljubljanafestival.si

Foto

: N. R

azin

{ Art & Culture }

Page 14: Adria In-flight Magazine August, September 2010

Izola, od 8. do 12. septembra

Kino Otok –Isola CinemaNajboljši filmi pridejo v Izolo opremljeni s svojimi ustvarjalci, festival botruje nepozabnim filmskim debatam in iskrivemu bratenju brez rdečih preprog. Predvsem pa na njem prevladuje vzdušje prija-teljstva in solidarnosti in na zemljevidu množice filmskih festivalov širom sveta napravlja unikaten dogodek tako za najbolj izbirčne filmske sladoku-sce kot za priložnostne mornarje, ki jih pred veliko platno poredko zanese.

Organizatorji so spet skrbno izbrali filmski program, ki namesto s kvantiteto streže s kvali-teto in je doslej potegnil že prenekatero preroško potezo, saj je tako recimo prvo leto gostil mladega tajskega režiserja Apitchatponga Weerasethakula, ki je kasneje v Cannesu s filmom Tropska bolezen prejel nagrado žirije in leto zlato palmo za film Stric Boonmee.

Izola, 8 to 12 September

Isola CinemaThe best films come to Izola along with their crea-

tors, and this gives rise to unforgettable debates

about cinema and spirited socialising without a red

carpet in sight. The most remarkable thing about the

festival is its atmosphere of friendship and solidarity,

which turns what would otherwise merely be one of

many film festivals around the world into a unique

event both for the most selective film connoisseurs

and for casual visitors to Izola who seldom find them-

selves in front of the big screen.

The organisers once again offer us a carefully cho-

sen programme of films focusing on quality rather

than quantity. The festival has already proved itself

to be prophetic on a number of occasions. In its first

year, for example, it hosted the young Thai director

Apichatpong Weerasethakul, who went on to win

the Jury Prize at the Cannes Film Festival for his film

“Tropical Malady” and the Palme d'Or in 2010 for

“Uncle Boonmee Who Can Recall His Past Lives”.

www.isolacinema.org

Bled, galerija Deva Puri, do 24. oktobra

Maksim Gaspari: Retrospektivna razstavaNa Pristavi na Bledu je na ogled več kot 100 originalnih del Maksima Gasparija (1883–1980) iz privatnih in muzejskih zbirk iz Slovenije in iz zamejstva (nekatere med njimi še niso bile razstavljene) ter zbirka originalnih in tiskanih razglednic ter ilustriranih knjig in drugih tiskov. Maksim Gaspari je ikona sloven-stva na področju slikarstva, ilustracije in avtor skoraj 500-tih domačijskih motivov za razglednice, ki so obiskovale in še danes obiskujejo domove širom po svetu. Razstavljavci so si zamislili obisk razstave kot potovanje po Sloveniji skozi vse letne čase, preko vsakdanjega dela, običajev in praznovanj, ljudskih noš in dogodkov iz zgodovine. Razstavljena dela predstavljajo praznovanje božiča, novega leta in velike noči s slovenskimi običaji, košnjo, ličkanje koruze, čebelarstvo; na njih so podobe iz slovenskih ljudskih pe-smi in mitov ter prizori veselja otrok na vasi, druženja ob harmoniki, svatba in ples.

Bled, Deva Puri Gallery, Until 24 October

Maksim Gaspari: Retrospective exhibitionOver 100 original works by Maksim Gaspari (1883–1980) from private collections

and museums inside and outside Slovenia (some of which have never been shown

before) are on view in Pristava, Bled, along with a collection of original postcard de-

signs and printed postcards, illustrated books and other printed material. Maksim

Gaspari is a Slovene icon in the sphere of painting and illustration, and the crea-

tor of almost 500 scenes of rural life for postcards which have found their way to

countless homes around the world. The gallery has conceived a visit to the exhibi-

tion as a journey around Slovenia through all the seasons of the year, via everyday

work, customs, national dress and events from history. The exhibited works show

Christmas, New Year and Easter celebrations with typical Slovene customs, activi-

ties such as haymaking, corn husking and beekeeping, images from Slovene folk

songs and legends, and scenes of happy children in villages, accordion sing-alongs,

weddings and dances.

www.deva.si

( 14 )

{ Umetnost & kultura }

Hana, dul, sed ...

Page 15: Adria In-flight Magazine August, September 2010

Maribor, SNG Maribor, od 15. do 24. oktobra

45. FestivalBorštnikovo srečanje Festival Borštnikovo srečanje ni le osrednji, najstarejši in najuglednejši gleda-liški festival v Sloveniji, temveč tudi manifestacija življenjskih preobratov in refleksija izzivov; je prostor večnih krutih borb, čutnih poetik, novih spoznanj.Od ustanovitve (1966) ima Festival BS dom v SNG Maribor.

Selektor letošnjega festivala Gregor Butala je iz obsežne produkcije 110 predstav oziroma uprizoritvenih dogodkov tenkočutno izbral tekmovalni in spremljevalni program.

Programski oziroma vsebinski del festivala zmeraj bolj intenzivno posega izven nacionalnih okvirjev: mednarodni simpoziji, tuji gostje, mednarodni producenti, selektorji in umetniški direktorji, najbolj očitni pa so pokazatelji aktivnega soočenja z evropskim in svetovnim gledališčem. Mednarodna ume-stitev je ena od poglavitnih nalog novega vodstva festivala. Vsebinska novost letošnjega festivala sta programska sklopa Generacije in mostovi in slovenski Showcase. Prvi je sestavljen iz uprizoritev, ki so namenjene predvsem otrokom, najstnikom in mladostnikom, Mostovi ponujajo izbor tujih predstav iz Hrva-ške, Srbije, Madžarske in Poljske. Showcase, revijo desetih slovenskih uprizo-ritev po izboru umetniške direktorice, pa si bo ogledala tudi tuja strokovna publika.

Novost na letošnjem festivalu je tudi Festbus – avtobus, ki bo dnevno vozil na relaciji Ljubljana-Maribor-Ljubljana – ter prestižni Borštnikov abonma, se-stavljen iz sedmih vrhunskih predstav.

Ob zaključku festivala strokovna žirija tradicionalno podeli nagrade za naj-boljšo predstavo, režijo, igralske in druge umetniške dosežke ter Borštnikov prstan igralcu ali igralki za življenjsko delo.

Maribor, SNG Maribor, 15 to 24 October

45th Maribor Theatre FestivalThe Maribor Theatre Festival is not only the oldest, most prestigious and most im-

portant theatre festival in Slovenia, it is also a manifestation of transformations

and a reflection of challenges; it is an arena of eternal cruel struggles, sensual

poetics and new discoveries.

Since its founding (1966), the Maribor Theatre Festival has made its home at

the Slovene National Theatre (SNG), Maribor.

With great sensitivity, the selector of this year's festival, Gregor Butala, has

drawn up the competition programme and the accompanying programme from

an extensive list of 110 plays and shows. The festival programme increasingly

extends beyond nations borders: international symposia, foreign guests, inter-

national producers, selectors and artistic directors – these are, above all, the

clearest indicators of an active comparison with European and world theatre.

An international focus is one of the key tasks of the new festival management.

New features of this year's festival are the programme categories Generations

and Bridges and the Slovene Showcase. The first of these categories consists

of shows aimed mainly at children, teenagers and young adults. Bridges offers a

selection of foreign plays from Croatia, Serbia, Hungary and Poland. Showcase,

a review of ten Slovene productions chosen by the festival's artistic director, will

also be watched by theatre critics and professionals from other countries.

Two other new features at this year's festival are the Festbus – a daily bus serv-

ice from Ljubljana to Maribor and back to Ljubljana – and the prestigious Borštnik

Season Ticket, admitting the holder to seven top performances.

At the end of the festival the expert jury traditionally present awards for the

best play, best direction, best actors and other artistic achievements, and the

Borštnik Ring lifetime achievement award to an individual actor or actress.

www.borstnikovo.si

15. – 24. 10. 2010

festivalborštnikovosrecanje

maribor theatre festival

( 15 )

{ Art & Culture }

Page 16: Adria In-flight Magazine August, September 2010

Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana, do 31. decembra

Emona: mit in resničnostV Mestnem muzeju so tokrat pripravili razstavo, ki nas popelje 2000 let nazaj v preteklost, ko so na mestu današnje Ljubljane rimski vojaki začeli graditi mesto Emono. Mesto je živelo 500 let, njegove ostanke pa so raziskovali že v srednjem veku. Do danes vemo o antični predhodnici Ljubljane že veliko, aktualne ar-heološke raziskave v središču prestolnice pa so prinesle nova zanimiva odkritja. Obiskovalci se na razstavi spoznajo z rojstvom, življenjem in propadom Emone, doživijo vsakdan Emončanov in preverijo, kakšno je mitično izročilo o tem mestu.

Emona in čas antike, ki ga pooseblja, sta v vsakdanjem življenju navzoča še danes. Obiskovalci razstave lahko spoznajo, kako so kulturne in civilizacijske pridobitve rimske/emonske dobe vplivale na našo seda-njost (v umetnosti, arhitekturi, literaturi, politiki), kako je dediščina Emone vtkana v urbanistično tkivo današnje Ljubljane (današnja Slovenska cesta deloma teče po trasi emonske glavne ceste) ter kako je emon-ska preteklost postala del identitete Ljubljančanov.

Ljubljana, City Museum, Until 31 December

Emona: Myth and RealityThe City Museum's current exhibition takes us back 2,000 years into the past, when Roman soldiers started

building the town of Emona on the site of present-day Ljubljana. A town that lasted for 500 years, whose ruins

were already being investigated in the Middle Ages. To date we already know a lot about Ljubljana's ancient

forebear, and ongoing archaeological investigations in the centre of the city have yielded fascinating new dis-

coveries. The exhibition gives visitors the chance to learn about the birth, life and decline of Emona, experience

the everyday life of the citizens of Emona and discover the heritage they left behind.

Emona and the period of Antiquity it embodies are still present now in everyday life. Visitors to the exhibition

will recognise how the cultural and civilisational gains of the Roman/Emona period have influenced the present

day (in art, architecture, literature and politics), how the heritage of Emona is woven into the urban fabric of

modern-day Ljubljana (today's Slovenska Cesta runs in part along the route of Emona's main street), and how

the past of Emona has become part of the identity of the people of Ljubljana.

Topolšica

Spominska soba »Kapitulacija 1945«Majhna vasica Topolšica v neposredni bližini mesta Šoštanj v Savinjski regiji, ki nudi ugodne klimatske nizkogorske pogoje za prijetno preživljanje počitnic v vseh letnih časih, se ni le s termalno vodo, ampak tudi s posebnim zgodovinskim dogodkom zapisala na zemljevid in v svetovno zgodovino. Le nekaj sto metrov vstran od naravnega zdravilišča Terme Topolšica se nahaja Spominska soba »Kapitulacija 1945«. Ob koncu II. svetovne vojne je prišlo v To-polšici do pomembnega zgodovinskega dogodka: devetega maja 1945 je namreč Alexander Löhr, po-veljnik skupine armad E in poveljnik za jugovzhod, v Topolšici podpisal listino o vdaji svojih enot – brezpogojno kapitulacijo nemških oboroženih sil za jugovzhodno Evropo. V spomin na ta dogodek je na ogled spominska soba.

Topolšica

“Kapitulacija 1945” Memorial Room The little village of Topolšica near the town of Šoštanj

in the Savinjska region, an ideal place for a holiday

at any time of the year, thanks to its pleasant sub-

mountainous climate, is famous not only for its ther-

mal water but for an important event that has given

it a special place in world history. Just a few hundred

metres from the Terme Topolšica natural spa is a me-

morial room commemorating the German surrender

in 1945. An important historical event took place in

Topolšica at the end of the Second World War. On 9

May 1945, Generaloberst Alexander Löhr, Command-

er-in-Chief of Army Group E and Commander-in-Chief

South-East, signed a document surrendering the

units under his command – the unconditional sur-

render of German forces in south-east Europe. The

memorial room was created in memory of this event.

Foto

: M. P

ater

nost

er

( 16 )

{ Umetnost & kultura }

Page 17: Adria In-flight Magazine August, September 2010

{ Art & Culture }

Benetke, Arhitekturni bienale, slovenski paviljon v galeriji A + A,

od 29. avgusta do 21. novembra

Vsi odtenki zeleneVsebino slovenskega paviljona na letošnjem beneškem arhitekturnem bienalu oblikujejo studio za krajinsko arhitekturo AKKA (Ana Kučan, Luka Javornik, Zaš Brezar in sodelavci), oblikovalski biro studiobotas (Boštjan Botas Kenda, Primož Fijavž, Peter Rauch) in drugi sodelavci (Peter Koštrun, Sašo Kalan). Produkcijsko jih podpira Muzej in galerije mesta Ljubljana (direktor Blaž Peršin je tokrat tudi komisar slovenskega paviljona). Sodelujejo še Obalne galerije Piran / Gallerie Costiere Pirano in Prirodoslovni muzej Slovenije (dr. Tomi Trilar).

Namen razstave Vsi odtenki zelene, ki mestno krajino prikazuje kot neločljiv del urbanega prostora, je prispevati nove impulze v smeri razvoja urbane kul-ture, odpreti razmisleke o humanizaciji javnega urbanega prostora in postaviti Slovenijo tudi na tem področju v mednarodni kontekst. Projekt je treba razu-meti kot družbeno naravnano propozicijo, kako ustvariti dinamični prostor po meri človeka in narave.

Razstava vzporedno prikazaje plasti načrtovanja, delovanja in mentalnega abstrahiranja urbane krajine. Osrednja razstavna prostora galerije v pritličju in nadstropju prikazujeta predvsem načrtovalsko prakso skozi izbor posame-znih projektov. Gradivo je »obiskovalcu prijazno«, predstavljeno skozi nazorne sheme, skice, diagrame, fotografije, načrte in makete, ki bodo poleg končnega rezultata – izvedenega dela – prikazali kompleksnost ustvarjalnega procesa. V intimnih nišah pa se za razliko od racionalnosti načrtovanja prikazuje ab-strakcija ustvarjene narave s pomočjo video projekcij, fotografij in zvokov. Slednje lahko deluje kot samostojna plast interpretacije narave, ki jo vpletamo v urbano krajino. Tretji nivo razstave je prostor delovanja. Ta se umešča v ga-lerijski kontekst v vseh prostorih z vstavljenimi elementi, ki so bodisi vzorci krajine bodisi primeri izvedene urbane opreme – v obeh primerih so to objekti, ki delujejo na shematični, funkcionalni ali skulpturalni ravni. Obenem pa ta segment projekta presega prostor galerije in razširja svoje delovanje tudi navzven: v prostor trga za galerijo in v ulice v okolici galerije, kjer nevsiljivo, a nazorno informira o dogajanju v galeriji in s tem usmerja obiskovalce bienala v slovenski paviljon. Ti elementi ponovno delujejo kot krajinski vzorci, kot sme-rokazi in kot samostojne podobe.

Obiskovalec vstopi v razstavo kot aktivni igralec, kot agent odločanja in te-stiranja, igranja in poizkušanja, kot gledalec in dramaturg lastne izkušnje. Raz-stavo si lahko sestavi po svojem okusu in počutju, doživlja jo lahko na katerem

koli nivoju posebej ali na vseh nivojih hkrati. In kot pravi Boštjan Botas Kenda: »Namen postavitve je predstaviti načelo, da v mestni krajini v kontekstu urba-ne strukture človek s svojim vedenjem potrjuje kakovost okolja.«

Venice, Architecture Biennale, Slovenian Pavilion at Galleria A + A,

29 August to 21 November

All Shades of Green The contents of the Slovenian pavilion at this year's Architecture Biennale in Ven-

ice have been designed by landscape architecture studio AKKA (Ana Kučan, Luka

Javornik, Zaš Brezar and associates), design studio Studiobotas (Boštjan Botas

Kenda, Primož Fijavž, Peter Rauch) and other collaborators (Peter Koštrun and Sašo

Kalan). Production support has been provided by the Ljubljana City Museum and

Galleries (whose director, Blaž Peršin, is also is year's commissioner of the Slov-

enian pavilion). Also taking part in the project are the Obalne Galerije Piran/Gallerie

Costiere Pirano and the Natural History Museum of Slovenia (Dr Tomi Trilar).

The purpose of the exhibition All Shades of Green, which shows the city land-

scape as an inseparable part of the urban space, is to contribute fresh stimuli

in the direction of the development of urban culture, provoke reflections on the

humanisation of public urban space, and place Slovenia in an international context

in this field. The project should be understood as a socially oriented proposition of

how to create a dynamic space to the measure of human beings and nature.

The exhibition presents, in parallel, the various layers of planning, functioning

and mental abstraction of the urban landscape. The main exhibition spaces of the

gallery, on the ground floor, and first floor, focus on the planning process through a

selection of individual projects. The material is presented in a 'visitor-friendly' man-

ner through clear outlines, sketches, diagrams, photographs, plans and models

which will illustrate, alongside the final result (i.e. a completed project), the com-

plexity of the creative process. In contrast to the rationality of planning, the abstrac-

tion of created nature is shown in intimate niches with the help of video projections,

photographs and sounds. The latter can function as an independent layer of the

interpretation of nature which we interweave into the urban landscape. The third

level of the exhibition is the area of function. This is placed in the gallery context, in

all the spaces, through elements that can either be landscape models or examples

of urban furniture – in both cases these are objects that work at the schematic,

functional or sculptural levels. At the same time this segment of the project goes

beyond the gallery space and expands outwards: into the square behind the gallery

and the surrounding streets, where it offers information, unobtrusively and clearly,

about what is happening in the gallery and, in this way, directs visitors to the Bien-

nale into the Slovenian pavilion. These elements function repeatedly as landscape

models, as signposts and as independent images.

The visitor enters the exhibition as an active player, an agent of deciding and

testing, playing and experimenting, as the spectator and director of his own experi-

ence. He can piece together the exhibition according to his own taste and feelings;

he can either experience it at any level separately or at all levels simultaneously. As

Boštjan Botas Kenda says: 'The purpose of the installation is to present the prin-

ciple that in the urban landscape, in the context of an urban structure, the human

being confirms the quality of the environment through his behaviour.'

( 17 )

Page 18: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 18 )

Varšava, Palača Ostrowski

Chopinov muzej

Chopinov muzej prireja stalne in

občasne razstave predvsem v palači

Ostrowski ter sodeluje pri organizaciji

razstav drugih muzejev in ustanov

doma in v tujini. V palači Ostrowski

se nahajajo posebne zbirke in zvočna

knjižnica.

Glavni namen muzeja je zbirati,

urejati, raziskovati in hraniti muzej-

ske zbirke, ki med drugim obsegajo

avtograme Friderika Chopina in

posameznikov iz njegovega kroga ter

različne dokumente in predmete, ki

so neposredno ali posredno povezani

s skladateljevo osebnostjo in delom,

kot na primer portrete, plakate in

vsakdanje predmete.

Chopinov muzej ima tudi podružnici:

Chopinov salon v Varšavi (Krakowskie

Przedmieście 5) in rojstno hišo Fri-

derika Chopina v Żelazowi Woli blizu

Varšave.

Stockholm, Muzej Sidenväveriets

Knut August Almgren je leta 1883

ustanovil zgodovinsko tkalnico, ki je

zdaj prikupen industrijski muzej. V

njem se obiskovalci lahko seznanijo z

zgodovino tkanja svile na Švedskem,

začetkom skandinavske industrijske

revolucije in nastankom pomembnih

skandinavskih socialnih ustanov po

Almgrenovi zaslugi. Delavci v tkalnici

svile so bili deležni zdravstvenega in

pokojninskega zavarovanja, vsi za-

posleni v Almgrenovih obratih pa so

lahko nakupovali v zadružni prodajal-

ni, ki je bila ustanovljena leta 1867.

Poleg tega je tovarna kar dve desetle-

tji ponujala največ delovnih mest za

ženske v Skandinaviji.

Obiskovalci si lahko ogledajo tudi

proizvodnjo, ki še vedno poteka na

170 let starih statvah.

London, Tate Modern

Razkrito: Voajerizem, nadzor in

kamera

Do 3. oktobra

Razstava »Razkrito« (Exposed) je za-

snovana na zamisli o »nevidnem foto-

grafu«. Na njej je predstavljenih 250

del znanih umetnikov in fotografov,

kot so Brassaïjeve erotične podobe

Skrivnega Pariza iz tridesetih let 20.

stoletja, Weegeejeva ikonska fotogra-

fija Marilyn Monroe in reportažna po-

doba otrok, ki bežijo pred napalmom

med vietnamsko vojno Nicka Uta.

Pomemben del razstave sta spolnost

in slava, kjer so predstavljene foto-

grafije Liz Taylor in Richarda Burtona,

Paris Hilton na poti v zapor in umora

Johna F. Kennedyja. Drugi uveljavljeni

fotografi, predstavljeni na razstavi, so

Guy Bourdin, Henri Cartier-Bresson,

Philip Lorca DiCorcia, Walker Evans,

Robert Frank, Nan Goldin, Lee Miller,

Helmut Newton in Man Ray.

Istanbul, Muzej moderne umetnosti

Hussein Chalayan

Do 7. novembra

Muzej moderne umetnosti v Istanbu-

lu gosti največjo razstavo enega naj-

uglednejših sodobnih oblikovalcev v

Turčiji, Husseina Chalayana. Ta ume-

tnik, ki je bil dvakrat izbran za »bri-

tanskega oblikovalca leta«, slovi kot

eden najnaprednejših oblikovalcev v

današnjem svetu mode. Njegova dela

so zasnovana na zamislih s področij,

ki jih ne bi takoj povezali z modo, in

prehajajo od antropologije, zgodovine

in znanosti k filozofiji in tehnologiji.

Vzniknila so iz sodobne politike in

oblikovalčevih osebnih pomislekov,

medtem ko so njegove slovite mo-

dne revije pravi performansi. Poleg

modnih kolekcij ustvarja instalacije,

režira kratke filme in oblikuje gledali-

ške kostume.

Na razstavi so predstavljeni ustvar-

jalčeve modne kolekcije, umetniška

dela in filmski projekti, ustvarjeni

med letoma 1994 in 2010.

Zürich, Kunsthaus Zürich

Thomas Struth: Fotografije 1978–

2010

Do 12. septembra

Od začetka osemdesetih let je düssel-

dorfski fotograf Thomas Struth razvil

poseben pristop in nadvse zanimiv

repertoar tem, hkrati pa je ostal do-

jemljiv za posebne možnosti fotograf-

skega medija. V dobi množice skrajno

obdelanih in posredovanih podob je

Struth v fotografijo vnesel novo inten-

zivnost in integriteto.

Razstava, na kateri je predstavljenih

skoraj sto del, je doslej najobsežnejši

pregled njegovega ustvarjanja, pou-

darja pa večplastnost Struthovega

pogleda na svet in njegovega upoda-

bljanja.

Bruselj, Bozar

Koristne sanje: Afriška fotografija

1960–2010

Do 26. septembra

Koristne sanje (A Useful Dream) je

retrospektivna razstava sodobne

afriške fotografije. Zahodni koloni-

alizem je imel dolgo časa monopol

nad predstavami o afriški celini. Do

polovice 20. stoletja je bila »znanstve-

na« objektivnost z nekaj izjemami na-

menjena omejevanju Afrike na sklop

eksotičnih klišejev. Od osamosvojitve

dalje so afriške države prestale te-

meljit proces emancipacije še zlasti

pri oblikovanju lastne samopodobe,

pri čemer je prevzela ključno vlogo

fotografija. Razstava Koristne sanje

oriše petdeset let zgodovine in pri

tem prikaže, kako so afriški fotografi

videli svojo celino. V tem času so se

postopoma osvobodili zornega kota

na Afriko, ki jim ga je vsilil Zahod.

Dunaj, Kunst Haus Wien

Tina Modotti – fotografinja in

revolucionarka

Do 7. novembra

Razstava je obsežna retrospektiva

legendarne fotografinje, ki še vedno

ni deležna pozornosti, kakršno si

zasluži. Tina Modotti, ki se je rodila

leta 1896 v italijanskem Vidmu in

umrla leta 1942 v Mehiki, je bila ena

najosupljivejših žensk 20. stoletja.

Zaslovela je zaradi fotografij, ki jih je

v dvajsetih letih posnela v Mehiki, in

svoje vpletenosti v tedanja revolucio-

narna gibanja.

Razstava orisuje življenjsko pot

Tine Modotti, ki jo je vodila iz Italije v

Kalifornijo, Mehiko, Berlin, Moskvo,

Pariz, Španijo in nazaj v Mehiko, ter

nas seznanja z zanjo pomembnimi

posamezniki, med drugim s fotografo-

ma Edwardom Westonom in Johanom

Hagemeyerjem, pisateljem B. Trav-

nom ter umetnikoma Diegom Rivero

in Frido Kahlo.

Retrospektiva njenih fotografskih

del vključuje portrete, študije rastlin,

znamenito serijo »Ženske iz Tehuante-

peca«, podobe revolucionarnih gibanj

dvajsetih let, fotografije lutkarjev

in manj znana, redka dela, kot so

njene študije stenskih poslikav Diega

Rivere.

Dunaj, Bank Austria Kunstforum

WIEN

Frida Kahlo

Od 1. septembra do 5. decembra

Mit o tej mehiški umetnici je dobil

svetovne razsežnosti. Frida Kahlo je

zvezdniška ikona: simbol mehiške

kulture, predhodnica feminizma, bla-

govna znamka mega tržnega stroja in

bleščeča eksotična filmska junakinja

hollywoodske kinematografije.

Njen slikarski in grafični opus

spadata v enega najkompleksnejših

poglavij iz obdobja med obema voj-

nama, med novo stvarnost in nadre-

alizem. V dvajsetih letih je ustvarila

več očarljivih, krhkih avtoportretov, v

katerih se je osredotočila na idealno

figuro renesančnega slikarstva.

V njenih slikah z začetka tridesetih

let zasledimo prve sledove nadrealiz-

ma: njen pristop je bil kombiniranje

pod vplivom cadavres exquis, sponta-

nih grafičnih kolažev nadrealistov, s

katerimi je ohranjala stike. Sad tega

pristopa so ikonografsko kompleksne

kompozicije, ki vznikajo iz njenega

notranjega življenja.

Razstava obsega približno šestdeset

slik in devetdeset del na papirju. K

njim moramo dodati še reprezenta-

tivni izbor fotografskih dokumentov,

ki jih je zbrala njena pranečakinja

Cristina Kahlo. Med njimi so ikonske

fotografije Nickolasa Muraya: osu-

pljivi primeri samoscenarija, ki ga je

ustvarila in ki je odločilno prispeval k

oblikovanju njenega mita.

( 18 )

{ Umetnost & kultura }

Page 19: Adria In-flight Magazine August, September 2010

Warsaw, Wessl (Ostrowski) PalaceFryderyk Chopin MuseumThe Museum organises permanent and temporary exhibitions, mainly in Ostrowskich Palace, and participates in the coordination of exhibitions pre-pared by other museums and institu-tions, both in Poland and abroad. In Osrowski Palace, the museum houses the Special Collections and Sound Library departments. The priority of the museum is to ac-cumulate, organise, elaborate and preserve the collections it houses. These collections include the auto-graphs of Fryderyk Chopin and his acquaintances, various kinds of docu-ments and mementoes, which are either directly or indirectly connected to the composer's works, such as por-traits, posters and utility articles. The Fryderyk Chopin Museum also has two branches: The Chopins' Parlour in Warsaw (5 Krakowskie Przedmieście Str.) and Fryderyk Cho-pin's Birthplace House in Żelazowa Wola, near Warsaw.

Stockholm, Sidenväveriets MuseumKnut August Almgren founded this historic weaving factory in 1883. Now, it is an adorable working museum, where visitors can learn about Swe-den's silk weaving history, the dawn of the Scandinavian industrial revolution and how Almgren assisted with the establishment of important institu-tions in Scandinavian society. The silk mill's employees had their own health insurance, pension scheme and a cooperative shop (founded 1867). For two decades, this factory was Scandi-navia's largest workplace for women. Visitors can also see the 170-year-old looms in production.

London, Tate ModernExposed: Voyeurism, Surveillance and the CameraUntil 3 October Beginning with the idea of the 'unseen photographer', Exposed presents 250 works by celebrated artists and photographers, includ-ing: Brassaï's erotic images from The Secret Paris of the 1930s; Weegee's iconic photograph of Marilyn Monroe;

and Nick Ut's reportage image of children escaping napalm attacks in the Vietnam War. Sex and celebrity is an important part of the exhibition, with photographs of Liz Taylor and Ri-chard Burton, Paris Hilton on her way to prison and the assassination of JFK. Other renowned photographers represented in the show include Guy Bourdin, Henri Cartier-Bresson, Philip Lorca DiCorcia, Walker Evans, Robert Frank, Nan Goldin, Lee Miller, Helmut Newton and Man Ray.

Istanbul, Istanbul Modern Art Mu-seumHussein ChalayanUntil 7 November Istanbul Modern hosts the most comprehensive exhibition ever held in Turkey by Hussein Chalayan, one of the most prominent names in con-temporary design. Hussein Chalayan, having been twice named "British Designer of the Year", is known as one of the most progressive designers in today's fashion world. His works are motivated by ideas drawn from disciplines not readily associated with fashion, crossing between anthropol-ogy, history, science, philosophy and technology. They have their roots in contemporary politics, and in what bothers him personally, while his ac-claimed runway shows function as performance pieces. Besides fashion collections, he creates installations, directs short films and designs cos-tumes for stage. The exhibition presents the artist's fashion collections, and art and film projects created between 1994 and 2010.

Zurich, Kunsthaus Zürich Thomas Struth: Photographs 1978–2010Until 12 September Since the early 1980s, the Düssel-dorf-based photographer, Thomas Struth, has developed a distinctive approach and an intriguing repertoire of subjects whilst remaining alert to the particular possibilities of the pho-tographic medium. Working in an age characterised by an overload of highly reworked and mediated imagery,

Struth has invested photography with renewed intensity and integrity. Bringing together almost one hundred works, the exhibition is the most wide-ranging survey of Struth's work to date and highlights the complexity of his way of seeing and picturing the world.

Brussels, Bozar,A Useful Dream: African Photogra-phy 1960–2010Until 26 September A Useful Dream is a retrospective exhibition of modern African photogra-phy. Western colonialism long monop-olised the way in which the African continent was viewed. Until halfway through the 20th century, with a few exceptions, the pretext of "scientific" objectivity was used to reduce Africa to a series of exotic clichés. Since independence, African countries have undertaken an extensive process of emancipation, particularly when it comes to developing their own vi-sion of themselves. Photography has played a key role in this process. The A Useful Dream exhibition retraces 50 years of history, showing how African photographers have seen their own continent. During this time, they have gradually broken free from the way Africa is viewed, imposed on them by the West.

Vienna, Kunst Haus WienTina Modotti: Photographer and RevolutionaryUntil 7 NovemberIn the exhibition, the gallery presents a comprehensive retrospective of a legendary photographer who has still not received the attention she de-serves. Tina Modotti, who was born in 1896 in Udine, Italy and died in 1942 in Mexico, was one of the most fas-cinating women of the 20th century. She became famous as a result of the photographs she created in Mexico in the 1920s and her involvement in the revolutionary movements of her time. The exhibition traces the path of Tina Modotti's life, which took her from Italy to California, Mexico, Berlin, Moscow, Paris, Spain and back to Mexico again. It acquaints us with those who were important to her,

among them the photographers Ed-ward Weston and Johan Hagemeyer, the author B. Traven, and the artists Diego Rivera and Frida Kahlo. This retrospective of her photograph-ic works includes her portraits, her studies of plants, her famous series on the "Women of Tehuantepec", her images of the revolutionary move-ments of the 1920s, her photographs of puppeteers, as well as little-known, rare material such as her studies of the murals of Diego Rivera.

Vienna, Bank Austria KunstforumFrida Kahlo From 1 September until 5 DecemberThe myth surrounding the Mexican artist has taken on global format. Frida Kahlo is an icon with star qual-ity – an iconic figure in Mexican culture, a forerunner of the feminist movement, a brand promoted in a mega-merchandising machine, and a glitteringly exotic film subject for Hol-lywood cinema. Her oeuvre in painting and the graphic arts is one of the most com-plex chapters in the period between the wars, between Neue Sachlichkeit (New Objectivity) and surrealism. Dur-ing the 1920s, she created graceful and delicate self-portraits, based on the figural ideal of Renaissance painting. In the early thirties, her paintings showed the first tendencies towards surrealism; her strategy was one of combination, influenced by cadavres exquis, the spontaneous graphic col-lages of the surrealists with whom Frida was in close contact – an ap-proach which produced iconographi-cally complex compositions, springing out of her inner life. The exhibition contains around 60 paintings and 90 works on paper. These are brought together with a rep-resentative selection of photographic documents, compiled by Frida's great-niece, Cristina Kahlo. Among them are iconic photos taken of her by Nickolas Muray, which are enthral-ling examples of the self-scenario she projected and which contributed deci-sively to the construction of her myth.

{ Art & Culture }

( 19 )

Page 20: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 30 )

Besedilo: Petra Kern Fotografije: Uroš Zagožen

Najprej opaziš na Ani Šinkovec veselje, samozavest in neverjetno spontanost. Za pianistko pa se skriva trdo

delo nekoga, ki dobiva zlate nagrade na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Sedemindvajsetletna

Ljubljančanka se lahko ponaša s prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju N. Rubinsteina v

Parizu leta 2000 in s Prešernovo nagrado v letu 2004. Njena pot jo je vodila z ljubljanske Akademije za glasbo na

podiplomski študij v Bruselj – končala ga je z odliko –, specializacijo pa nadaljuje v Bergamu. Letošnje Chopinovo

leto je gotovo tudi njen praznik, saj jo ljudje poznajo prav po izvedbah Chopina, Beethovna in Čajkovskega.

{ Adrijina potnica }

Ne vem, če ju ravno obvladam (smeh)! Letos se je v meni prebudila želja, da bi spoznala in obvladala Prokofjeva. To je avtor, za katerega mo-raš biti zrel, moraš ga razumeti; gre pa tudi za to, da ko si mlajši oziroma študent, v šolskem repertoarju ni tako prisoten kot Beethoven, ki je ključ logičnega študija klavirskih sonat. Zdaj čutim, da sem dovolj zrela zanj.

Kako pa pride navdih? Vas avtor »pokliče« naenkrat, če se lahko izrazim

metaforično, ali ljubezen raste počasi?

Vse skupaj se je že nekaj časa kuhalo v meni. Potem pa sem za darilo dobila sedem zgoščenk klavirskih koncertov Marte Argerich za Deutche Gramofon in se zaljubila v zvoke tega koncerta. To je nerazumski obču-tek, ki te prevzame.

Glede na to, da ste sami glasbenica, gotovo obiskujete veliko koncer-

tov; kako jih izbirate?

Oh, to je pa moje ljubo opravilo. Sploh odkar sem bila kulturna novi-narka, ne morem brez tega. Z veseljem se z avtom zapeljem tudi na ka-kšen zanimiv koncert izven naših meja. Veliko kolegov z akademije ima svoje skupine in vedno rada vidim, kaj delajo oni.

Tudi rock koncerte?

Rock ni ravno moje področje (smeh)! Vsekakor zelo uživam ob plesnih ritmih in balkanski glasbi – nekakšna nostalgija se mi pač pozna v krvi; sploh zdaj poleti gremo s kolegicami rade »na zid« ob Križankah.

Najbrž ste že kot otrok dolge ure presedeli za klavirjem?

Na te čase imam zelo lepe spomine. Moj prvi stik s klavirjem je bil, ko mi je moj oče, amaterski glasbenik, na klavirju pokazal, kako se igra Chichitito z obema rokama. Abbo sem takrat oboževala. Koordinacijo rok sem zelo hitro obvladala. Spomnim se tudi svoje prve ure z učiteljico Matejo Valič Presetnik, ki mi je na najinem prvem srečanju pokazala, kako se s členki za-igra na črne tipke. Ko sem ponovila za njo, sem ji rekla: »Ali vam lahko ne-kaj zaigram?« Obojeročno sem ji zaigrala otroško pesmico. Ko sem končala, me je pogledala in rekla: »Midve se bova pa dobro razumeli.« Nikoli nisem pomislila, da glasba ne bi bila del mojega življenja, in zame vaje niso bile težke, saj sem na nek način ves čas vedela, da bo to moj način življenja.

Kdo vam določa urnike, kdo vas pošilja na koncerte?

Urnike si že nekaj let določam sama. Vsak glasbenik ve, za kaj se pri-pravlja, in temu prilagaja program. Izbiram glede na železni repertoar in svojo željo, kaj mi je takrat trenutno blizu. Že dlje časa si nastope in po-tovanja organiziram sama. Sedaj, ko nadaljujem s študijem v Bergamu, mi je v veliko pomoč moj profesor Konstatin Bogino, ki me usmerja in mi pomaga najti programe. Drugače pa je potrebne veliko samoiniciativ-nosti, sam iščeš po internetu, kje so koncerti, kje tekmovanja, za katere imaš pripravljen program, in bi se lahko dobro uvrstil. Menedžerja ni-mam, moja desna roka je internet (smeh).

Vaša »specialiteta« in domače področje sta Beethoven in Chopin. Am-

pak gotovo je še kakšen skladatelj, ki vam ne pusti spati …

Ana ŠinkovecPianistka z repertoarjem

Page 21: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 31 )

Ana Šinkovec

Page 22: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 32 )

{ Adria Passenger }

Kaj bi si radi priigrali v življenju in v svoji karieri?

Nimam zelo začrtane poti, kaj je nujno in kaj ne. Če pa govorimo ravno glasbi, je ta razpoloženjska, emocionalno polna in velikokrat odvisna od trenutka. Sicer se pa s tem ne obremenjujem. Recimo sedaj, ko sem že dve leti doma, me spet nekaj in nekam žene. Tam, kjer se bom počutila dobro, bom ostala in obstala. Sem oseba, ki se rada uči.

So dvorane, so publike, ki bi jim radi igrali?

Publika je povsod enako hvaležna. Vse je odvisno od tistega, ki nasto-pa. Dvoran je veliko, sanje so Wigmore Hall, Salle Pleyel, Concertgebouw, posebej me fascinira tudi Palau de la Musica Catalana v Barceloni.

Text: Petra Kern Photography: Uroš Zagožen

The first thing you notice about Ana Šinkovec is her

happiness, self-confidence and incredible spontaneity.

Behind this, however, is a hard-working pianist who has won

top prizes at national and international competitions. The

27-year-old Ljubljana-born pianist took first prize at the N.

Rubinstein International Piano Competition in Paris in 2000

and a Prešeren Award in 2004. Her path has led her from

the Ljubljana Academy of Music to postgraduate studies

in Brussels – which she completed with distinction – and

ongoing specialist studies in Bergamo. This year’s Chopin

Year is also a festival for her, since she is best known for her

performances of Chopin, Beethoven and Tchaikovsky.

A pianist witha repertoire

Ana Šinkovec

You probably spent long hours at the piano as a child?

I have very happy memories of that time. My first contact with the pi-ano was when my father, an amateur musician, showed me how to play Chiquitita on the piano using both hands. I loved Abba in those days. I very quickly got the hang of coordinating my hands. I also remember my first lesson with my teacher Mateja Valič Presetnik, who at our first meeting showed me how to play the black keys with my knuckles. After I had repeated what she showed me, I said to her: ‘Can I play you some-thing?’ I played her a children’s song using both hands. When I had finished, she looked at me and said: ‘We two are going to get along well.’ I never thought that music would not be part of my life, and practising was not difficult for me because I somehow always knew that this would be my way of life.

Who decides your schedules, who sends you off to concerts?

For some years now I have been deciding my own schedules. All musi-cians know what they are preparing for and adapt their programme ac-cordingly. My choices are based on the standard repertoire and my own inclination, depending on what I currently feel an affinity for. I have been organising my own performances and travel for quite a while. Now that I am continuing my studies in Bergamo, my professor Konstantin Bogino is a great help to me, giving me guidance and helping me find programmes. Apart from that, you need to use your own initiative: browsing the internet to find the concerts and competitions for which you have a programme ready and where you could do well. I don’t have a manager, the internet is my right-hand man. (laughs)

Your ‘speciality’ and home field is Beethoven and Chopin. But there

must be some other composer who keeps you awake…

I don’t know if I have exactly mastered those two! (laughs) This year I have begun to feel that I would like to get to grips with Prokofiev. He is a composer for whom you need a certain maturity, whom you have to un-derstand; there is also the fact that when you are younger, or a student, he is not as big a part of the study repertoire as, say, Beethoven, who is the key to the logical study of piano sonatas. Now I feel that I am ready for him.

But how does the inspiration come? Does a composer ‘call you’ all of a

sudden, if I may speak metaphorically, or does love grow slowly?

It had actually been building up in me for some time. Then someone gave me a set of seven CDs of piano concertos that Martha Argerich re-corded for Deutsche Grammophon and I fell in love with the sounds of this concerto. It is an irrational feeling that takes you over.

Given that you are a musician, you must go to a lot of concerts. How do

you choose them?

Oh, that is something I love doing. And now that I am also involved in journalism, writing about culture, I cannot do without it. I will hap-pily drive to interesting concerts even outside the borders of Slovenia. A lot of my colleagues from the academy have their own ensembles and I always like seeing what they’re up to.

Page 23: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 33 )

Rock concerts too?

Rock is not exactly my thing! (laughs) But I do love dance rhythms and Balkan music – there is a certain amount of nostalgia in my blood; at this time of year my colleagues and I like to go sit on the wall outside the Križanke complex to hear the summer concerts there.

What do you want to achieve in your life and your career?

I don’t have it all mapped out: what’s essential and what isn’t. But if we’re talking about music, this is something that is full of mood and emotion and it often depends on the moment. But it is not something that worries me. Now that I have been at home for two years, for exam-ple, I am feeling the urge to go somewhere else. When I find somewhere that I feel at home, that is where I will stay. I am a person who likes to learn.

Are there concert halls or audiences for which you would like to play?

The audience is equally appreciative everywhere. It all depends on the person who is performing. There are lots of concert halls. My dreams include the Wigmore Hall, the Salle Pleyel and the Concertgebouw, and I am particularly fascinated by the Palau de la Música Catalana in Barce-lona. A

Ana Šinkovec bo letos, v čast Chopinovega leta, nastopala v okviru

Projekta Chopin – Mladi evropski pianisti igrajo Chopina:

29. avgusta: Lucca, Italija

15. oktobra: Stockholm

15.–21. novembra: turneja po Italiji (Bergamo, Milano, Rim, Como).

Oktobra bosta dva pomembna koncerta v Mariboru in Novem mestu:

F. Chopin – 1. koncert za klavir in orkester v e-molu v priredbi za

godalni kvintet (s poljskim kvintetom Multicamerato v sodelovanju s

poljskim veleposlaništvom v Sloveniji).

11. novembra: solo recital na gradu Dobrova v Goriških brdih

This year, in honour of Chopin Year, Ana Šinkovec will perform as part

of the Chopin Project – Young European Pianists Play Chopin:

29 August: Lucca, Italy

15 October: Stockholm

15–21 November: Italian tour (Bergamo, Milan, Rome, Como).

In October she will play two important concerts in Maribor and Novo

Mesto: F. Chopin – Piano Concerto No 1 in E minor arranged for string

quintet (with the Multicamerata chamber ensemble from Poland, in

conjunction with the Polish Embassy in Slovenia).

11 November: Solo recital at Dobrova Castle in Goriška Brda

Page 24: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 34 )

Jazz festival Skopje

Page 25: Adria In-flight Magazine August, September 2010

Besedilo: Ljupčo Jolevski Fotografije: Žiga Koritnik

Skopje je ponosno na svojo dediščino – Vodno, sotesko Matka, trdnjavo Kale, kamniti most čez reko Vardar,

staro tržnico, nekdanja prenočišča za trgovce Kuršumli an in Suli an, številne cerkve in mošeje, na omamni vonj lip v maju … Že skoraj tri desetletja Jazz festival Skopje ni le eden najopaznejših kulturnih dogodkov v Makedoniji, temveč tudi varuh urbanega duha mesta. Je fenomen že sam po sebi, misijonar v tej mali, mladi državi. Predstavlja povsod navzočo željo prebivalcev Skopja, da bi slavili svobodo ustvarjalnega duha in virtuoznosti.

( 35 )

Varuhurbanegaduhamesta

Page 26: Adria In-flight Magazine August, September 2010

{ Skopje }

Vse skupaj se je začelo z nedolžno in nekoliko naivno zamislijo, da bi mesto gostilo festival, kar so počela tudi druga glavna mesta nekdanje skupne države. Toda te sanje peščice zanesenjakov so se uresničile šele po več začetnih

poskusih, ko je idejo sprejel Oliver Belopeta, inženir telekomunikacij po poklicu in džezovski fanatik po prepričanju. Izzval je nedejavnost institucij, saj se je globoko zavedal vrednot sodobnega džeza in avant-gardnega dela novih generacij ter se poglobil v zamisel, da bi organiziral festival, ki ne bi gostil le največjih in komercialno priznanih umetnikov, temveč promoviral tudi tiste s prelomnimi in v prihodnost zazrtimi

idejami. Seznam glasbenikov, ki so nas do zdaj osupnili in navdušili, je skoraj neizčrpen: Ornette Coleman, Cecil Taylor, Anthony Braxton, Ray Charles, B.B. King, James Brown, Paco de Lucia, Chick Corea, Herbie Hancock, McCoy Tyner, Ahmad Jamal, Betty Carter, Dewey in Joshua Redman, Freddie Hubbard, Jimmy Smith, The Art Ensemble of Chicago, John McLaughlin, John Zorn, Joe Zawinul, Cassandra Wilson, Henry Threadgill, Charles Lloyd, Arthur Blythe, Ron Carter, Charlie Haden, The Count Basie Orchestra, Butch Morris, Joe Pass, Jim Hall, Jan Garbarek in mnogi drugi.

Festival je že dolgo zasnovan tako, da se lahko postavi ob bok naju-glednejšim na svetu. Organiziran je zelo natančno in vključuje izjemno inovativen katalog ter plakate in trženjsko gradivo, kakršnih nimajo niti najuglednejši džezovski festivali. Z leti si je pridobil sloves, pohvale dogodka pa se širijo po vsem svetu, pri čemer se še posebej poudarja ne-pozabno vzdušje, ki ga izvajalci doživljajo v dvorani Univerzalna sala in na drugih koncertnih prizoriščih po mestu.

Ko je govoril o svojih vtisih o festivalu, je makedonski virtuoz na kita-ri Vlatko Stefanovski omenil, da so mu oktobrski dnevi, ko vsi vročično živimo z džezom, zagotovili nepreklicno podobo o pretoku zamisli in mu ponudili glasbeni dom.

Od samih začetkov je eden najzvestejših kronistov dogodkov, ki se-stavljajo džezovski festival, slovenski fotograf Žiga Koritnik. Njegove fo-tografije niso le stalnica festivalskih koledarjev, temveč resničen odsev neizmerne energije, s katero umetniki nastopajo na odru. Koritnik je v svoj objektiv ujel mnogo zgodovinskih trenutkov.

( 36 )

Arto Lindsay, Moreno Veloso

Page 27: Adria In-flight Magazine August, September 2010

{ Skopje }

To zgodbo o velikanskem uspehu (tukaj moramo omeniti, da se je Jazz festival Skopje vključil v Evropsko džezovsko mrežo, Oliver Belope-ta pa je postal član njene uprave) nadgrajuje še nekaj zelo pomembnega: festival si je pridobil izjemno občinstvo. Njegovo poslanstvo je torej uspešno, ko z dogodkom odraščajo zaporedne generacije. To so ljudje, ki džeza ne dojemajo le kot glasbeni izraz, temveč bolj kot odraz sodobnih gibanj.

Jazz festival Skopje je dogodek, ki je prerasel duha vsakodnevnih poli-tičnih napadov vseokrog nas. Bolj kot kaj drugega nam pomaga uvideti, da ga sestavljajo globalni državljani. Zato trdim, da oktobrski dnevi sinkopiranih ritmov in improviziranih džezovskih rifov polnijo moja pljuča s svobodo ter mi pomagajo, da je Skopje zame veliko več kot samo podoba kraja, kjer lahko človek spodobno živi.

( 37 )

Arve Henriksen

Ray Charles, Oliver Belopeta

Page 28: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 38 )

{ Skopje Jazz Festival }

Guarding the City's

Urban SpiritText: Ljupčo Jolevski Photography: Žiga Koritnik

Skopje takes pride in its heritage – Vodno, the Matka Canyon, Kale Fortress, the stone bridge on the River Vardar, the Old Bazaar, the ancient trading inns Kursumli An and Suli An, the array of churches and mosques, the astounding scent of lindens

in May... For almost three decades now, the Skopje Jazz Festival has been not merely one of the most prominent cultural events of Macedonia, but also the guardian of the city’s urban spirit. It is a phenomenon in its own right, a missionary in this small and young state. It represents the

ever-renewing desire of the people of Skopje to celebrate the free crea-tive spirit and virtuosity.

It all began with the innocent and somewhat naïve idea of hosting a festival, just as other capitals from the former united state were do-ing. However, this dream of a handful of enthusiasts materialised only after several initial attempts, when the idea was championed by Oliver Belopeta, a telecommunications engineer by profession and jazz fanatic by persuasion. He challenged institutional idleness, profoundly aware of contemporary jazz values and the avant-garde work of new genera-tions, and immersed in the idea of organising a festival that would not solely host the greatest commercially appraised artists, but would also promote those with challenging and forward-looking ideas. The list of those who have been amazed and delighted us is inexhaustible: Ornette Coleman, Cecil Taylor, Anthony Braxton, Ray Charles, BB King, James Brown, Paco de Lucia, Chick Corea, Herbie Hancock, McCoy Tyner, Ah-mad Jamal, Betty Carter, Dewey and Joshua Redman, Freddie Hubbard, Jimmy Smith, the Art Ensemble of Chicago, John McLaughlin, John Zorn, Joe Zawinul, Cassandra Wilson, Henry Threadgill, Charles Lloyd, Arthur Blythe, Ron Carter, Charlie Haden, the Count Basie Orchestra, Butch Morris, Joe Pass, Jim Hall, Jan Garbarek, and many others.

The festival has long been designed to match the world’s most re-spected. Meticulously organised, it features an exceptionally innova-tive catalogue, with posters and marketing materials unprecedented in even the most prominent jazz festivals. Over the years, the festival

Ornette Coleman

Page 29: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 39 )

Marisa Monte

Page 30: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 40 )

Ron Carter

Henry Threadgill

Cecil Taylor

Herbie Hancock

Page 31: Adria In-flight Magazine August, September 2010

has gained renown, and praise for the event has now spread throughout the world, with acclaim for the memorable atmosphere that performers have enjoyed at Universal Hall and the other concert stages in the city.

In sharing his impressions of the festival, Vlatko Stefanovski, the Macedonian guitar virtuoso, noted that these few October days when we feverishly live alongside jazz have given him the irrevocable image of a stream of ideas, offering a musical home.

From the festival’s beginnings, the Slovenian photographer Žiga Ko-ritnik has been one of the most diligent chroniclers of the events that make up the Skopje Jazz Festival. His photographs are not merely a long-standing feature of the festival calendars, but a true mirror of the over-whelming energy exerted on stage by the artists. His lens has captured many historic moments.

This utterly successful story (we should note here that Skopje Jazz Festival has joined the Europe Jazz Network, while Oliver Belopeta has

became a member of its Board of Directors) is topped off with yet an-other important development – the festival has won an outstanding audience. Thus, its mission has been successful, as successive genera-tions have grown up with the event. These are people who do not grasp jazz merely as musical expression, but rather as an expression of current developments.

The Skopje Jazz Festival is an event that has outgrown the spirit of the daily political attacks that surround us. More than anything else, it helps us see the global citizens inside. This is why I claim that these October days of broken rhythms and improvised jazz riffs fill my lungs anew with freedom and let me see Skopje elevated above the mundane image of a decent place to live. A

( 41 )

Paul Lovens

Page 32: Adria In-flight Magazine August, September 2010

{ Makedonija }

Potovanjepo samostanih

Fotografije: Arne Hodalič

Makedonija je dežela nasprotij, zaznamovana z burno zgodovino, nemirno sedanjostjo. V osrednjem delu so težko prehodna hribovja in gorovja, dostopna le redkim pastirjem, ki še danes ohranjajo nomadsko življenje. V

kotlinah in dolinah marsikatere reke gojijo tobak, paradižnik, papriko, riž, sončnice, celo mak. Ampak Makedonija je posejana tudi s številnimi pravoslavnimi samostani. Čudovita je njihova arhitektura, prav tako po-slikave, rezbarije, presenetljivo pa je sodobno meniško življenje.( 42 )

Samostan sv. Joakima Osogovskega stoji blizu mesta Kriva Palanka in je

izjemno dobro ohranjen, saj je v Jugoslaviji veljal za priljubljeno izletniško točko.

Ustanovili so ga v 11. stoletju. Preživel je Turke, nekajkrat je pogorel, porušil ga je

potres, vendar se ga nikoli niso naveličali obnavljati. V dobrih časih je gostil tudi

po 80 menihov. / St Joachim Osogovski Monastery lies near the town of Kriva

Palanka and is very well preserved, since in the days of Yugoslavia it was a popular

excursion destination. The monastery was founded in the 11th century. It has

survived the Turks, several fires and an earthquake, but they have never tired of

rebuilding it. In its heyday it was home to as many as 80 monks.

Samostan Bigorski stoji v zahodni Makedoniji na pobočjih gore Bistra, ki se dviguje

nad dolino reke Radike. Obdan je z neprehodnimi gozdovi. Po vsej verjetnosti je bil

osnovan leta 1021, vendar ni iz tistega časa nič ohranjenega. V lanskoletnem požaru

so popolnoma pogoreli bivalni prostori, jedilnica in bogata knjižnica s freskami, v kateri

je bilo več sto rokopisov, pomembnih pričevalcev cerkvene zgodovine. Vendar se je

ohranil znameniti ikonostas, filigransko delo bratov Filipovski iz 19. stoletja. / Bigorski

Monastery lies in the west of the country, on the slopes of Mount Bistra, which rises

above the valley of the river Radika. It is surrounded by impenetrable forests. It is

believed to have been founded in 1021, but nothing survives from that time. A serious

fire last year completely destroyed the living quarters, the refectory and the rich library

with its frescoes. The library contained several hundred manuscripts – important

records of ecclesiastical history. The famous 19th-century iconostasis, the remarkably

ornate work of the Filipovski brothers, was saved.

Page 33: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 43 )

Samostanski kompleks Treskavec se razprostira na majhni ravnini med

ogromnimi kamnitimi skladi v gorah vzhodne Makedonije blizu Prilepa. Verjetno je

bil prvič zgrajen v 13. stoletju. V svojih zlatih časih je gostil tudi po 100 ljudi. Poleg

fresk hranijo v samostanu še veliko umetniških del. Verjetno so najpomembnejša

dvojna izrezljana vrata na zahodni strani cerkve iz 16. stoletja. / Treskavec Monas-

tery complex perches on a small plateau high up in the rocky mountains of eastern

Macedonia, not far from Prilep. Believed to date from the 13th century, it housed up

to 100 people in its prime. As well as its famous frescoes, the monastery contains

many other works of art. Perhaps the most important are the carved double doors

in the west wall of the church, dating from the 16th century.

Samostan Veljuša je v bližini vasi Veljuša pri Strumici. Zgrajen je bil v 11. stoletju

v času Bizanca. Zgodovina mu ni prizanašala, vendar so ga ves čas – od 14. stoletja

do danes – vztrajno obnavljali, zadnjič v obdobju med letoma 1975 in 1985.

Prava priča vseh sprememb je samostanska cerkev, zgrajena leta 1080. / Veljuša

Monastery is located near the village of Veljuša near Strumica. It was built in the

11th century in the Byzantine period. It has not escaped the turmoil of history and

from the 14th century to the present day has undergone a series of rebuildings and

repairs, most recently between 1975 and 1985. A true witness to all the changes is

the monastery church, built in 1080.

Samostan sv. Arhangela Mihaila v vasi Varoš pri Prilepu so zgradili najboljši prilep-

ski mojstri v 19. stoletju in velja za izjemen primerek stare urbane arhitekture. Vendar

pa so samostanski prostori le nadaljevanje zgodbe, ki se je tu začela že v bronasti in

železni dobi in nadaljevala v rimskem obdobju. Znamenita je tudi Cerkev sv. Nikole, ki

je bila verjetno zgrajena v 12. stoletju in kasneje nekajkrat predelana. / St Michael

Archangel Monastery, located in the village of Varoš near Prilep, was built in the

19th century by the finest master builders of Prilep and is considered an outstanding

example of old urban architecture. The monastery buildings, however, are merely the

continuation of a story that began here in the Bronze Age and Iron Age and continued

in the Roman period. Also famous is the Church of St Nicholas, which was probably

originally built in the 12th century and has since undergone several alterations.

Page 34: Adria In-flight Magazine August, September 2010

A Tour ofMonasteriesPhotography: Arne Hodalič

Macedonia is a land of contrasts, marked by a turbulent history and a restless present. The rugged hills and mountains of the centre of the country are only accessible to the few shepherds who still maintain

a nomadic way of life. In the basins and valleys of many rivers, farmers grow tobacco, tomatoes, peppers, rice, sunflowers and even poppies. But Macedonia is also dotted with numerous Orthodox monasteries. Their architecture is wonderful, as are the paintings and carvings that decora-te them, and contemporary monastic life is surprising.

( 44 )

{ Macedonia }

Markov samostan v vasi Sušica, od Skopja oddaljeni le 20 km, se razprostira v

izjemno slikovitem okolju. Notranjost cerkve je popolnoma poslikana s freskami; stro-

kovnjaki menijo, da je sodelovalo več različnih umetnikov. Poslikave so iz 14. stoletja,

torej iz časa, ko je bil zgrajen tudi samostan; ponaša se še z bogato zgodovino pisane

besede. / Marko’s Monastery, in the village of Sušica, just 20 kilometres from Skopje,

stands in an extraordinarily beautiful environment. The interior of the church is entirely

covered with frescoes. Experts believe that they are the work of several different art-

ists. They date from the 14th century, in other words from the time the monastery was

built. The monastery also has an important collection of historical manuscripts.

Samostan Zrze iz 14. stoletja se nahaja v bližini Prilepa. Nad samostanskim

kompleksom se dvigujejo gore sivopeščenih barv, pod njim se razprostira barvita

dolina. Preživel je razburljiva obdobja; za časa Jugoslavije so celo dovolili okoliškim

kmetom, da so samostanske prostore spremenili v hlev; vendar pa so ga pozneje

menihi skupaj z Republiškim zavodom za varovanje kulturnih spomenikov v veliki

meri obnovili. / This 14th-century Zrze Monastery is located in the vicinity of Prilep.

Sandy-grey mountains rise above the monastery complex, while below it spreads

a colourful valley. It has survived turbulent times. When the country was part of

Yugoslavia, farmers from the surrounding area used the monastery to house their

animals. Since then it has been largely restored by the monks, in conjunction with

the state institution responsible for the protection of cultural monuments.

Page 35: Adria In-flight Magazine August, September 2010

Izkoristite ugodno ponudbo! Vabimo vas, da poletite z nami in si ogledate Skopje.Rezervirajte si enega od naslednjih terminov:26.–28. avgust, 17.–19. september, 23.–25. septemberLjubljana–Skopje–LjubljanaCena povratne vozovnice z vsemi pristojbinami (razen stroškarezervacije) znaša le 150 EUR.Pohitite s prijavo, število prostih mest je omejeno.

Take advantage of this exceptional offer! Fly with us and visit Skopje. Choose one of the following dates: 26–28 August, 17–19 September, 23–25 SeptemberLjubljana–Skopje–LjubljanaA return ticket including all taxes and charges costs just EUR 150.Reservation Fee is not included.Book now, the number of places is limited.

Adria Airways leti na liniji Ljubljana–Skopje vsak dan.Adria Airways flies between Ljubljana and Skopje daily.

( 45 )

Samostan sv. Nauma stoji na jugovzhodni strani Ohridskega jezera, približno 30

km oddaljenega od mesta Ohrid. Samostan je v 10. stoletju ustanovil Naum, učenec

slovanskih apostolov Cirila in Metoda. Bil je najbližji sodelavec Klimenta Ohridskega,

s katerim sta začela v bogoslužje uvajati makedonščino. Samostan in cerkev sta

doživela številne prenove, današnji videz je iz 16. stoletja, seveda s številnimi kasnej-

šimi popravki. / St Naum’s Monastery stands on the south-east shore of Lake Ohrid,

around 30 kilometres from the city of Ohrid. The monastery was founded in the 10th

century by St Naum, a disciple of St Cyril and St Methodius, known as the Apostles to

the Slavs. He was a close collaborator of St Clement of Ohrid, with whom he began

to introduce the Macedonian language into liturgical use. The monastery and church

have undergone numerous renovations over the course of history. In its present form,

the monastery dates from the 16th century, though of course with numerous later

alterations.

Page 36: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 46 )

Besedilo in fotografije: Andrej Blatnik

Porabje,tako blizu …tako dalečPoiščite kakšen zemljevid Slovenije, razgrnite

ga in poskusite najti mestece Monošter ali po madžarsko Szentgotthard. Težko ga boste

našli. Verjetno ga sploh ne boste. Na večini slovenskih zemljevidov najdemo lep del istrskega polotoka ali pa kar celotnega, pa še Kvarner in del Bosne, pa malo Italije in Avstrije … Porabja z gospodarskim, upravnim, izobraževalnim in kulturnim središčem Monoštrom ni. Nemara to ni le posledica popolne ignorance, ampak tudi neposrečene kombinacije geografske lege in formata zemljevidov. Kakorkoli, Porabje ima dosti opraviti s Slovenijo, postavili so celo svoj Triglav … Mali Triglav.

Page 37: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 47 )

Page 38: Adria In-flight Magazine August, September 2010

{ Porabje }

Skrajno vzhodni košček Slovenije, onkraj Mure, se nam zdi svetlobna leta oddaljen od Ljubljane. Tam teče čas počasneje, govorijo drugače … živijo drugače. Vsaj tako bi nam nekako opisali

Porabje prebivalci Murske Sobote na primer, oddaljene od Porabja le še lučaj ali dva. Najbrž je to v veliki meri posledica »železne zavese«, ki je v tistih realsocialističnih časih, o katerih smo danes komaj še pripravljeni kaj slišati, ločevala tudi Madžarsko in Slovenijo. Sorodniki so živeli na obeh straneh meje, ta pa se na sorodstvene vezi tako ali tako nikoli ne ozira kaj prida. In ker je bila meja tako »odločna«, so ljudje v Porabju živeli zares izolirano. Tudi sama Madžarska je regijo obravnavala bolj kot peto kolo in je za njen razvoj storila bore malo. Ko se je »železna zavesa« zagrnila, se je za Porabske Slovence čas na nek način ustavil. Prej so govorili isti jezik kot v Prekmurju, nova ovira je pretrgala stike; v Prekmurju se je jezik spreminjal, v Porabju pa je ostal takšen, kot je bil. Še dandanes Porabski Slovenci uporabljajo staro prekmurščino, ki jo prebivalec osrednje Slovenije kaj težko razume.

S staro prekmurščino sem se, kot rečeno, težko spopadel, z madžar-ščino se niti ni imelo pomena spoprijemati, zato pa sem, na primer v gostilnah, uporabljal svojo manj kot ubožno nemščino. V sili pa jezikov-ne pregrade tako in tako izpuhtijo. Nekega sončnega dopoldneva sem med klatenjem po dolini reke Rabe z avtom pristal v obcestnem jarku, nemočen kot želva na hrbtu. Ne bom vam kradel časa in potrpljenja s popisovanjem okoliščin, ki so me pripeljale v ta ponižujoči položaj, za celotno zgodbo je pomembnejša razrešitev katastrofe. Mimo je pripeljal majhen avtomobil, ustavil, voznik je izstopil in mi posvetil vso pozor-nost. Govorila sva vsak po svoje, razumela nisva drug drugega niti bese-dice, sama situacija pa je bila tako kristalno jasna (beri: klavrna), da ni potrebovala nobene verbalne razlage. K sreči sem premogel vlečno vrv in k sreči je mimo pripeljal še smetarski avto s tremi krepkimi smetarji, saj sam avtomobilček ne bi zvlekel slabi dve toni pločevine nazaj na ce-

sto. Stvar je bila opravljena na mah, potem je bilo treba obiskati še vaško gostilno. Posebno poglobljene diskusije med nami resda ni bilo, zlahka pa smo premagali jezikovne pregrade.

Porabski Slovenci živijo v glavnem v sedmih vaseh (Andovci, Dolnji Senik, Gornji Senik, Sakalovci, Slovenska ves, Števanovci, Verica – Rit-karovci) in v Monoštru. Slovenska ves je od leta 1983 pridružena k Mo-noštru. Kraji so povezani z razmeroma skromno infrastrukturo, v teku pa so močna prizadevanja, da bi te povezave izboljšali. Pomembno na-rodnostno kulturno vlogo opravlja »Zveza Slovencev na Madžarskem«, ki je nastala leta 1990 z združitvijo dotedanjih porabskih kulturnih skupin in društev. Slovenska manjšina na Madžarskem bi brez dvoma zadihala precej laže, če bi se do nje madžarska država obnašala manj mačehovsko, kot se. Madžari za primer namenijo letno slovenski manj-šini finančna sredstva v višini desetine zneska, ki ga Slovenija nameni madžarski manjšini pri nas. »Če bi nam država namenila tretjino toliko kot Slovenija madžarski manjšini, bi bili s tem več kot zadovoljni,« meni Jože Hirnok, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem.

Razgibana pokrajina z griči, dolinami, potoki, rečicami, zaselki in osamljenimi kmetijami vpliva na naključnega obiskovalca naravnost blagodejno. Kot tujec ni obremenjen z domačimi križi in težavami, zato si

lahko privošči ravno pravšnjo distanco in si domišlja, kako je pripotoval v nek drug čas. Čas brez histerije, stresa, naglice, nenehne tekme … Naj čas tam res teče počasneje ali ne, vsekakor se v še tako majhni vasici vedno kaj dogaja. Na primer v Andovcih, od koder je Karel Holec, soustvarjalec tednika Porabje, pisec, fotograf …, vsekakor občutljiv in hudomušen opazovalec življenja, ki vrvi okoli njega tudi, ko se zdi, da se prav nič ne dogaja. V knjigi Andovske zgodbe je popisal zgode in nezgode, ki se dogajajo ljudem v njegovih rodnih Andovcih. Holec je napisal zgodbe v porabskem narečju, vsaki posebej pa je dodan še prevod v knjižno sloven-ščino. Če ne bi bile napisane v narečju, jih ne bi nihče razumel. Karči, kot ga kličejo prijatelji, pa ni »zakrivil« le Andovskih zgodb, ampak tudi že omenjeni Mali Triglav. Ko je bil nekoč na izletu v Triglavskem narodnem parku, se je domislil, da bi za slovenstvo tako močan simbol, kot je Tri-glav, lahko pomagal krepiti zavest tudi med Slovenci v Porabju. Tako so v dogovoru z vodstvom Triglavskega narodnega parka pripeljali na Ma-džarsko lep kos skale iz triglavskega skalovja, jo postavili v Andovce in jo simbolično poimenovali Mali Triglav.

Porabje leži v veliki meri tudi na področju naravnega parka, ki pove-zuje tri države: Avstrijo, Madžarsko in Slovenijo. Živeti v naravnem par-ku se zdi idilično, vendar to ne pomeni zgolj uživati neokrnjene narave.

Tam teče čas počasneje, govorijo drugače … živijo drugače.

( 48 )

Page 39: Adria In-flight Magazine August, September 2010

Za prebivalstvo pomeni tak status celo vrsto omejitev in predpisov, ki marsikdaj brezkompromisno posegajo v njihovo življenje in delo. Koliko posluha in zdravega razuma bodo zanje premogli birokrati, koliko volje in potrpljenja bo pokazalo domače občestvo …? Ne glede na to, da se pametni ljudje lahko vse zmenijo, ostane tukaj dosti prostora za resne dvome, saj praktični primeri ne vlivajo prav dosti vere v tisto, kar naj bi bil zdrav razum, in v vsakršne dogovore »pametnih« ljudi. Vsaj upanje ostane. Park na tromeji ponuja tudi dodatno možnost za čezmejno sode-lovanje. Ukinitev med-državne meje sama po sebi ne pomeni še ničesar, razen udobnega prečkanja namišljene črte. Dobre odnose in sodelovanje je treba graditi in to je dolgotrajna gradnja, kjer si graditelji radi sami mečejo pod noge polena in bananine olupke. Naj bodo Porabju bogovi naklonjeni, ne glede na to, kdo so in od kod prihajajo!

V središču Monoštra stoji Slovenski kulturno-informacijski center, ki je stičišče

narodnostnega in kulturnega življenja Slovencev v Porabju in se ga je zato tudi

prijelo kar ime Slovenski dom. Vsak teden izide slovenski časopis Porabje in v

Monoštru ima naša država generalni konzulat.

{ Porabje }

( 49 )

Page 40: Adria In-flight Magazine August, September 2010

{ Porabje }

Porabje,So Near...So FarText and photography: Andrej Blatnik

Find a map of Slovenia, open it up and try and find the little town of Monošter, or Szengotthárd, as it is known in Hungarian. It won’t be easy. You probably won’t find it at all. On most Slovene

maps you will find a good part – if not all – of the Istrian Peninsula, the Kvarner Gulf and part of Bosnia, as well as a little piece of Italy and Aus-tria... But Porabje or the Raba Region, with its economic, administrative, educational and cultural centre, Monošter, is not there. This is probably not simply the consequence of total ignorance, but also the result of an unfortunate combination of geographical situation and the format of maps. Be that as it may, Porabje has quite a lot to do with Slovenia. They have even built their own ‘Little Triglav’…

The far eastern corner of Slovenia, on the other side of the river Mura, seems light years away from Ljubljana. Time passes slower there, they speak differently... and live differently. At least this is how Porabje might be described by the inhabitants of Murska Sobota, for example, which is only a stone’s throw away. This is probably to a large extent a conse-quence of the Iron Curtain, which in those socialist times (about which we no longer willing to hear anything) also separated Hungary and Slov-enia. Relatives lived on both sides of the border, but borders have never paid much attention to ties of kinship. And because this border was so ‘decisive’, the people of Porabje really did live in isolation. Hungary it-self treated the region rather like a useless appendage and did very little for its development. When the Iron Curtain was drawn, time somehow stopped for the Slovenes of Porabje. Before that, they spoke the same language as in Slovenia’s Prekmurje region. The new barrier interrupted contacts. In Prekmurje the language changed, while in Porabje it re-mained as it had once been. Even today, the Slovenes of Porabje use an archaic form of prekmurščina (the dialect of Prekmurje), which an inhabit-ant of central Slovenia can only understand with difficulty.

I may have been able to cope, with difficulty, with old prekmurščina, but there was no point in me even trying to get to grips with Hungarian, and in the region’s taverns and inns, for example, I used my less-than-modest German. In an emergency, however, even language barriers evaporate. One sunny morning, as I was making my leisurely way down the valley of the river Raba, my car and I ended up in a ditch at the side

( 50 )

Page 41: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 51 )

{ Porabje }

Page 42: Adria In-flight Magazine August, September 2010

of the road, as helpless as a tortoise on its back. I won’t waste your time or try your patience with a complete account of all the circumstances that had led me into this humiliating position. The important thing about the story is how the unfortunate situation was resolved. A small car came down the road and stopped. The driver got out and devoted me his full attention. Each of us spoke his own language, without under-standing a single word of what the other was saying, but the situation itself was so clear (i.e. disastrous) that no verbal explanation was neces-sary. Fortunately I had a towrope in the car and, even more fortunately, a dustbin lorry came past with three strong dustbin men in it. The little car would not have been able to haul just under two tons of steel back onto the road on its own. The thing was done in a trice, and then of course it was time for a visit to the village tavern. There may not have been any particularly deep discussion, but we surmounted the language barriers with ease.

The Slovenes of Porabje mainly live in seven villages (Andovci, Dol-nji Senik, Gornji Senik, Sakalovci, Slovenska Ves, Števanovci, Verica-Ritkarovci) and in Monošter. Since 1983, Slovenska Ves has been part of Monošter. The villages are connected by relatively modest infra-structure, but efforts to improve these connections are underway. An important national cultural role is played by the Union of Slovenes in ( 52 )

{ Porabje }

Time passes slower there, they speak differently... and live differently.

Page 43: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 53 )

{ Porabje } { Porabje }

Page 44: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 54 )

{ Porabje }

Hungary, created in 1990 when a number of existing cultural groups and societies in Porabje decided to merge. The Slovene minority in Hungary would undoubtedly breathe a lot easier if the Hungarian state were less neglectful of it. The Hungarians, for example, provide a tenth of the amount of annual funding for the Slovene minority in Hungary that Slovenia provides for the Hungarian minority in this country. ‘If the state were to give us a third as much as Slovenia gives the Hungarian minority, we would be more than satisfied,’ says Jože Hirnok, the presi-dent of the Union of Slovenes in Hungary.

The rolling landscape of hills, valleys, streams, little rivers, hamlets and isolated farms has a wonderfully soothing effect on the chance visitor. As a foreigner, you are not troubled by domestic crises and diffi-culties, and therefore you can allow yourself a proper distance and im-agine that you have travelled to another time. A time without hysteria, stress, hurry, ceaseless competition... Whether or not time really does pass more slowly here, there is always something happening, no matter how tiny the village. In Andovci, for example, the home of Karel Holec, co-creator of the weekly newspaper Porabje. Holec is a writer, a photogra-pher… and a sensitive and mischievous observer of the life around him, even when it seems as though there is nothing going on at all. In his book Andovske zgodbe (Andovci Stories) he has catalogued the ups and downs of the lives of the people of his native Andovci. The stories are written in the Porabje dialect but each one is accompanied by a transla-tion in standard Slovene. If they were not written in dialect, no one here in Porabje would understand them. ‘Karči’, as his friends call him, is not only responsible for Andovske zgodbe but also for the Little Triglav mentioned earlier. During a visit to the Triglav National Park in Slovenia it occurred to him that such a powerful symbol of Slovene identity as Triglav could also help strengthen national consciousness among the Slovenes of Porabje. And so, by agreement with the management of the

Triglav National Park, a large piece of rock from the face of Mount Triglav was brought to Hungary, erected in Andovci and symbolically named ‘Little Triglav’.

Much of Porabje also lies inside a nature park connecting three coun-tries: Austria, Hungary and Slovenia. Living in a nature park may seem idyllic, but it is not merely a question of enjoying unspoilt nature. For the inhabitants, this status means a whole series of restrictions and regulations which very often impinge uncompromisingly on their life and work. How much attention and common sense will bureaucrats pay to them, and how much goodwill and patience will the local communi-ty show...? Despite the fact that, in theory, reasonable people ought to be capable of reaching an agreement on everything, there is room here for serious doubt, since practical examples do not instil much confidence in what ought to be common sense and agreements between ‘reasonable’ people. There is still hope, however. The park on the triple border also offers an additional opportunity for cross-border cooperation. Abolish-ing the international border means little in itself, except a more com-fortable way to cross an imaginary line. Good relations and cooperation need to be built, and this is a lengthy process when the builders them-selves are fond of putting spokes in wheels and tossing the odd banana skin. May the gods look with favour on Porabje, regardless of who they are and where they come from. A

In the centre of Monošter stands a Slovene cultural and information centre

which is the focus of the national and cultural life of the Slovenes of Porabje,

and which is therefore known as the Slovenski Dom. A Slovene newspaper,

Porabje, appears each week and Slovenia maintains a consulate-general in

Monošter.

Page 45: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 55 )

{ Porabje }

Page 46: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 56 )

{ Porabje }

Istino, vodne če že pet, šest autonov prejk po vesi pela, te je že gausti promet. Najprvi auto je kombi, ka notra v ves pride v sed-

moj vöri, steri mlajše v števanovsko šaulo pela. Potejm pride »naš Lajoš«, steri z malim renault-om praši po kröj, istino samo vsakši drügi den. Če bi on nej bio, te bi že vejn od gladi vöpomrla ves. Gda Lajoš tapraši, nej na dudja se dja tö odpelam. Potejm je eden čas mir, vejn zato, ka več autonov nejga v vesi. V frtau dvanajstoj se pripela z mali motorbiciklinom poštaš Šanji. Od njega zvejmo, ka se kaj v rosagi pa v sausadnoj vesi godi. V tretjoj vöri se pripelata dva delavca domau z avtobusom. Več nas ne odi delat, zato ka smo si tak vözbrodili, ka mi nemo z našimi davki, porcami rosag tadržali.

Šegau majo prajti, ka negata na svejti dva človeka, steriva bi gnatjiva bila. Pa je tau is-tina za Andovčane tö. Kak smo mala ves, tak dosta fele lüstva živé tü. Gnesden že skur pri vsakši iži djeste telefon. S tem se Djürvina Marika dosta ne briga. Ona eške tisto indašnjo komunikacijo nüca, ka je gnauksvejta bila. Če koma kaj šké, te ma prejk skriči. Nej baja, če včasin na drügi brejg. Ma tašo grlo, ka se eške v Števanovce čüje...

Zdaj dosta lüstva tak misli, ka se dja špotam od njij. Tau nej istino. Dja je záto rad mam pa sam zato rad, ka oni v Andovci živejo. Nejsmo gnatji, vsakši ma nikšo napako. Dja tö, drügi tö. Dapa tak mislim, ka se mi zato laučimo od drü-gi vasnic, ka se mi zavolo napak, stere mamo, zatok vejmo poštüvati. Pa vejn zatok smo mi »Andovčani«.

Res je, če podnevi pelje skozi vas pet, šest avtomobilov, je že gost promet. Prvi je kombi, ki pripelje v vas ob sedmih in

odpelje otroke v števanovsko šolo. Nato dviga prah s svojim malim renaultom »naš Lajoš«, ki vozi kruh, resda vsak drugi dan. Če njega ne bi bilo, bi po mojem vas od lakote že pomrla. Ne-dolgo zatem, ko odpraši Lajoš, se odpeljem tudi jaz. Potem je nekaj časa mir, gotovo zato, ker v vasi ni več avtomobilov. Ob četrt na dvanajst se z majhnim motornim kolesom pripelje poštar Šanji. Od njega izvemo, kaj se dogaja po državi in v sosednjih vaseh. Ob treh se z avtobusom pripeljeta dva delavca. Več nas ne hodi na delo, saj smo sklenili, da z našimi davki in dajatvami ne bomo podpirali države.

Pogosto pravijo, da na svetu ni dveh enakih ljudi. In za Andovčane to res drži. Četudi smo majhna vas, tukaj živijo raznovrstni ljudje. Dandanes je že skoraj pri vsaki hiši telefon. A to je Djürvinovi Mariki malo mar. Ona še upo-rablja tisto nekdanjo komunikacijo, kakršno so nekoč. Če od koga kaj hoče, mu zakriči. Če je treba, tudi na drugi breg. Ima takšen glas, da se jo sliši še v Števanovce.

Mnogi mislijo, da se norčujem iz njih. A to ni res. Rad jih imam, samo zato, ker živijo v Andovcih. Vsi nismo enaki, vsakdo ima kako napako. Tako jaz kot tudi drugi. Vendar menim, da se prav zato razlikujemo od drugih vasi, ker se kljub napakam, ki jih imamo, znamo spošto-vati. Saj zato smo pa »Andovčani«.

It is true that if five or six cars drive through the village during the day, we consider that heavy traffic. The first to arrive is a mini-

bus, which rolls into the village at seven and takes the children off to school in Števanovci. Then ‘Our Lajoš’ sets the dust swirling with his little Renault as he brings the bread – actually only every other day. If it were not for him, I think the village would die of hunger. Shortly after Lajoš’s dust has settled, it is time for me to go too. Then all is peace for a while, no doubt because there are no other cars in the village. At 11.45 the postman, Šanji, arrives on his little motorbike. He is the one who tells us what is happening around the country and in the neighbouring villages. At three, two work-men arrive back in the village by bus. No one else in the village goes to work, because we have decided that we are not going to support the State with our taxes and contributions.

People often say that no two people in the world are alike. That is certainly true when it comes to the people of Andovci. No matter that we are a small village, different types of people live here. Nowadays, almost every house has a telephone, but that makes little difference to Marika Djürvin. She still uses the old form of communication. If she wants someone, she shouts for him. To the other end of the village, if necessary. Her voice is so powerful that she can even be heard in Števanovci.

Many people think that I am making fun of them. I’m not. I love them, because they live in Andovci. We are not the same. All of us have defects. Me and the others. But I think that this is what makes us different from other villages, because, despite our defects, we know how to respect each other. That is what makes us Andovčani.

* (Karel Holec: Andovske zgodbe, Franc-Franc, Murska Sobota, 2003.)

En dan v AndovcihA day in Andovci

(odlomek / extract)*Besedilo / Text: Karel Holec

Page 47: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 57 )

Po kaj v Porabje? / What to do in Porabje?

Gornji Senik: • bivše župnišče • cerkev sv. Janeza Krstnika• Tromejnik

Dolnji Senik: • katoliška Cerkev blažene device Marije• reka Raba• kip sv. Florjana• kip sv. Marije

Sakalovci:• Cerkev Karmelske Matere božje• najzahodnejša točka Madžarske

Števanovci: • cerkev sv. Štefana Hardinga• jezero Haršaš• muzej mejnih stražarjev

Verica-Ritkarovci: • krilasti zvonik• s slamo krita brunarica• skednji in vodnjaki• spominska hiša lončarja Karla Dončeca• učna pot »Travniške orhideje«

Andovci: • krilasti zvonik• porabska domačija z Malim Triglavom• »spomenik živim«• Črna mlaka

Monošter: • cerkev in samostan z baročnim parkom• kip Kalmana Szélla• kip kralja Bela III.• muzej Avgusta Pavla• termalno kopališče• Slovenski kulturni-informativni center

Viri www.szlovenvidek.hu

Porabje je vabljivo za pohodnike, kolesarje, lovce, ribiče … Razgibana pokrajina nudi brezštevilne možnosti za prijetne sprehode in pohode. Velikost področja je obvladljiva, zahtevnejši rekreativci pa lahko svoje izlete seveda razširijo na

Goričko in navzgor ob reki Rabi po Avstriji. V Porabju pa ni vabljiva samo narava, z veliko zavzetostjo obnavljajo ostanke kulturne dediščine, delajo rekonstrukcije, organizirajo kulturne dogodke, različne delavnice, oživljajo tradicionalne ljudske obrti … Dober splošen vpogled v Porabje in skupnost porabskih Slovencev ponuja brošura Porabje (Vse o) Francija Justa. Veliko koristnih podatkov je moč najti na spletni strani www.szlovenvidek.hu, Porabci pa radi postrežejo z informacijami tudi na kraju samem.

Porabje is an attractive destination for walkers, cyclists, hunters, anglers, etc. The varied landscape offers countless possibilities for pleasant strolls and hikes. The size of the area is manageable, while keener hikers can of course go further

afield, into the Goričko region and up along the Raba into Austria. It is not only the coun-tryside that is attractive in Porabje. The people who live here are committed to restoring the remains of cultural heritage, creating reconstructions, organising cultural events and workshops, reviving traditional crafts, and so on. You can get a good overview of Porabje and the Slovene community in the region from the brochure (All about) Porabje by Franci Just. You can also find lots of useful information online at www.szlovenvidek.hu. And of course the people of Porabje are happy to provide information on the spot.

Gornji Senik: • Former presbytery• Church of St John the Baptist• The triple border

Dolnji Senik: • Catholic Church of the Blessed Virgin

Mary• River Raba• Statue of St Florian• Statue of the Blessed Virgin Mary

Sakalovci:• Church of Our Lady of Mount Carmel• Westernmost point of Hungary

Števanovci: • Church of St Stephen Harding• Hársas Lake• Border Guards Museum

Verica-Ritkarovci:• Skirted belfry• Log cabin with thatched roof• Barns and wells• Memorial house of the potter Karl Dončec• Meadow Orchids nature trail

Andovci: • Skirted belfry• Porabje farmhouse with Little Triglav• Monument to the Living• Črna Mlaka nature reserve

Monošter: • Church and monastery with Baroque park• Statue of Kálmán Széll• Statue of King Béla III• Avgust Pavel Museum• Thermal spa• Slovene cultural and information centre

Sources www.szlovenvidek.hu

Page 48: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 58 )

Mestni hoteliCity Hotels in Slovenia

Antiq Hotel, Allegro hotel, Park Hotel Ptuj in hostel Situla imajo individualnost: pri njih je svetloba obarvana z zgodbami, ki jih

pripovedujejo stene, predmeti, predvsem pa ljudje.

The Antiq Hotel, Allegro Hotel, Hotel Park Ptuj and Hostel Situla all have individuality: the light in these hotels is coloured by the

stories told by their walls, the objects they contain and, above all, the people who have stayed in them.

Page 49: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 59 )

Mestni hoteli

Page 50: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 60 )

Organizirati zabavo presenečenja za taščin sedem-deseti rojstni dan ni bil mačji kašelj. Najprej je bilo treba uskladiti datume, preveriti, ali je ljuba nam Skaručna ti-stikrat prosta, nato pa so prišle na vrsto podrobnosti. Kdo

izmed njenega družinstva, razseljenega po vsem svetu – od Avstrije do Avstralije –, bo uspel priti, kaj ji bomo kupili za darilo … In kar je pov-zročalo največ preglavic: kam neki bomo nastanili najstarejše člane? Še posebej nas je skrbelo za udobje strica Hansa, taščinega brata, in njego-ve soproge Traudi.

Nečak Micky, denimo, Londončan z umetniško dušo, nam ni povzro-čal pretiranih skrbi; zdelo se nam je, da bomo njega in njegovo Sally še kako razveselili, če ju napotimo v barvito Celico. Tudi za Hansove otro-ke so se našle pravšnje hotelske sobe, nekaj sorodnikov smo prenočili domači, toda kam neki naj peljemo strica in teto?

»Kaj pa tale Antiq?« je predlagal nekdo. Saj res, smo se spomnili, v stari Ljubljani so nedolgo tega odprli butični hotel. A kaj dosti več kot tega nismo vedeli, zato sem se odpravila v izvidnico. Najprej sem brska-la po spletu, nato pa sem se na Gornjem trgu 3 zglasila še osebno.

Ljubezniva gospa in tiha, svetla dobrodo-šlica prostora sta me pričakali v sprejemnici stare baročne hiše. Spominjali sta domačnost dunajskih vil in starih stanovanj, ki sem jih spoznavala skupaj s taščino družino. Nekaj modernih drobcev, kot so luči v zajtrkovalnici, lično dopolnjuje starinsko pohištvo. Stene so polne slikarij, hiša pa z vsakim korakom raz-kriva novo in novo. Koj je bilo jasno, da se je tu spletla lepa zgodba – pripovedka časa, ki ga je zaznamoval duh samosvojih ljudi.

Čutiti ga je v prav vsaki sobi. Umirjeno rjava petka, denimo (pravijo ji »standard busi-ness«), deluje nekako moško. Zato pa prav po žensko vzradostita tako šestica kot sedmica, enosobna apartmaja v prvem nadstropju, ki s turkizno modrimi in roza cvetličnimi stenami prej spominjata na kakšen tropski otok kot na staro Ljubljano. Šele pogled na Gornji trg je potrdil, da smo res v prestolnici.

Da so vse sobe opremljene z minibar hla-dilnikom, LCD TV-jem, kabelsko televizijo in telefonom, bi bilo stricu bržkone vseeno. Da pa so nekatere izmed njih antialergenske, se mi je zdelo veliko bolj prijazno.

In če sem v prvem nadstropju doživela sobe zelo polarno, me je v dru-gem zamikala romantika. Soba št. 12, apartma z balkonom in s pogle-dom na terasasti vrt, prepoln dreves, palm in cvetočega grmovja, je res nekaj posebnega. Škoda le, da nima kakega bolj zvenečega imena.

Če bi iskala nastanitev za večje število oseb, bi prišli v poštev še trije apartmaji, večji od štiridesetih kvadratnih metrov, obarvani oranžno, ali družinski apartma s pogledom na grad (duplex s teraso in kuhinjo), kot tudi mansardno stanovanjce, ki deluje intimno in umirjeno.

Kar težko je bilo odrediti sobo za gostujoče sorodstvo. Toda izbira Antiqa je bila nedvomno prava. Kot so zapisali v vodiču Frommer's: je najbolj intimen kraj v prestolnici – kot nekakšna reklama za 'bolšjaka' v nedeljo.

Antiq hotel je dobil ime po rimskih izkopaninah, na katere so naleteli pri obnovi poslopja.

{ Mestni hoteli }

Antiq hotel, Ljubljana

Intima za samosvoje ljudiBesedilo: Lora Power Fotografije: Žiga Koritnik

Page 51: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 61 )

{ City Hotels in Slovenia }

Page 52: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 62 )

{ City Hotels in Slovenia }

Antiq Hotel, Ljubljana

Intimacyfor IndividualsText: Lora Power Photography: Žiga Koritnik

Organising a surprise party for my mother-in-law’s seventieth birthday was no small achievement. First, we had to coordinate our diaries, then check whether our favourite restaurant Skaručna was going to be available,

and then came all the other details. Which family members, scattered all over the world from Austria to Australia, would be able to come, what present to get her, and so on. And the cause of the biggest head-aches: where were the oldest members of the family going to stay? We were particularly worried about Uncle Hans, my mother-in-law’s brother, and his wife Traudi.

Her nephew Micky, for example, a Londoner with an artistic soul, would not be a problem; it seemed to us that he and his Sally would be very happy to stay in the colourful Celica Hostel. Suitable hotel rooms were also found for Hans’s children, while some relatives could be put up by us locals, but where were we going to put Uncle Hans and Aunt Traudi?

‘What about the Antiq?’ someone asked. That’s right, we thought. We had heard that a boutique hotel had recently opened in Ljubljana’s Old Town. But that was about all we knew, so I set off on a reconnaissance. First I browsed the web, and then called at Gornji Trg 3 in person.

A friendly lady and a space that was bright, quiet and welcoming were waiting for me in the reception area of the old Baroque house. They reminded me of the cosiness of villas in Vienna and the old apart-ments I had known in connection with my mother-in-law’s family. A few modern details like the lights in the breakfast room elegantly complement the antique furniture. The walls are full of paintings and the house reveals something new at every step. It was immediately clear that a wonderful story surrounded the place – the story of a time marked by the spirit of unique individuals.

You could feel it in every room. Room number 5, for example, in quiet brown shades, has a slightly masculine feel (they call it ‘standard busi-ness’). But both number 6 and number 7 rejoice in their femininity: sin-gle-room suites on the first floor which with their turquoise and pink floral walls are more reminiscent of a tropical island than of Ljubljana’s Old Town. I had to look out onto Gornji Trg to convince myself that we really were in the capital.

That all the rooms are equipped with minibar, LCD cable TV and a telephone would not particularly interest Uncle Hans. But the fact that some rooms are hypoallergenic struck me as a very pleasant touch.

And if the rooms on the first floor are polar opposites, those on the second floor charmed me with their romantic air. Room number 12, a suite with a balcony and a view of a terrace garden full of trees, palms and flowering shrubs, really is something special. The only pity is that it does not have a more evocative name.

If we had been looking for accommodation for a larger number of people, we might have been interested in the three suites measuring over 40 m2, decorated in orange, or the family suite with a view of the castle (a duplex with a terrace and a kitchen), as well as the little attic flat, intimate and tranquil.

It was difficult to decide on a room for our visiting relatives. But the Antiq was undoubtedly the right choice. As Frommer’s guide puts it: The most intimate place to stay in the capital – the interior is like an advertisement for Ljubljana’s Sunday market. A

The Antiq Hotel takes its name from the Roman excavations discovered during the renova-

tion of the building.

Page 53: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 63 )

{ Mestni hoteli }

Page 54: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 64 )

V najstarejšem predelu Ljubljane, na Gornjem trgu aliv Mestu, kot so mu rekli pred stoletji, se je pred kakim le-tom dni nastanil hotel Allegro. Že res, da je bila v slovenski prestolnici leta 1701 ustanovljena Academia philharmoni-

corum, eno prvih glasbenih združenj izven Italije, katere častni člani so bili Brahms, Paganini, Haydn in Beethoven, ter da je bil med dirigenti ljubljanske filharmonije tudi Gustav Mahler, a v kakšni povezavi je kla-sična glasba s skoraj petstoletno hišo, je razkril šele pogovor z lastnico.

»V tej hiši je nekoč živela skupina čeških glasbenikov,« je začela praviti gospa Mina Herman, arhitektka, ki se je s hotelirstvom začela baviti čisto po naključju. »Njim v poklon sem izbrala to ime.« In prav zaradi šestih potujočih glasbenikov – Elisabeth Enders, Theresie Heinrich, Franza Dacha, Walberta Tippmanna, Marije Selig in Ursule Schweiger – se je v sprejemnici znašel še klavir, na steni pa nekaj starih notnih zapisov.

O vsaki sobi bi lahko pravili zgodbe, Allegro jih je poln. Tistikrat, denimo, ko je v njem muzicirala šesterica, je bila v hiši gostilna Antona Kottniga, desetletja prej se je reklo Pri Šimnu, pa tudi kasneje je posest zaznamovala gostinska dejavnost. O tem pričajo lesena vrata z reliefi grozdja in trte, sodom prilagojene stene v zajtrkovalnici in posebna luknja, kamor so spravljali led s Snežnika. In če postojite ob klavirju ter se zazrete proti vrtu, boste s pogledom ujeli prostor, kjer je bila nekoč plesna dvorana.

Podobno razigrana je njegova oprema: »pohištvo od vsepovsod in iz raznih obdobij«. Toda ravno zato je hotel sproščen, očarljiv, topel in me-ščanski. Njegovih dvanajst sob sprejme trideset gostov, izbira pa je vsaj tako pestra kot pri sosedih. Ja, tudi tu je vsaka soba malce drugačna, kar se odraža v barvah in detajlih, ena najprijetnejših pa je prav gotovo tista največja, ki čaka tik pod streho.

»Ja, mogoče sta si res malo podobna,« prizna gospa Mina, ampak to ni nič presenetljivega, saj je pri opremljanju hotela na št. 3, torej Antiqa, sodelovala tudi ona.

»Pravzaprav je bila lastnica Antiqa tista, ki me je nagovorila, naj od-prem butični hotel v Ljubljani,« še doda. Pa danes, sta si konkurenta? »Ne, prej bi temu rekla zdrava spodbuda.« Če je pri sosedih polno, kake-ga gosta rade volje napotijo tudi k njim.

»Še kakšen hotel bi moral biti,« je prepričana hotelirka, ki bdi še nad Vitrancem v Podkorenu. Bližina raznovrstnih restavracij, trgovin in barov, romantika tlakovanih uličic in zapeljivost največjih mestnih znamenitosti so – kot se temu reče – lepa dodana vrednost.

»Ko bi prišel turist v Ljubljano, bi vedel: če hoče dobro spati, mora na Gornji trg. A ne bi bilo fino? Cela uličica hotelov!«

Kot je konec letošnjega junija v knjigi vtisov zapisal neki Peter: »V tem hotelu sem preživel najlepše počitnice, ker sem plaval v Ljubljanici in plezal skozi okno, ker sem pozabil ključ.« Le v kateri verigi gromozanskih hotelov s škatlastimi sobami in vsemi tistimi alarmi bi si lahko privoščil kaj podobnega? V butičnem Allegru je Peter postal prisrčna anekdota.

{ Mestni hoteli }

Hotel Allegro, Ljubljana

Prisrčna očarljivostBesedilo: Lora Power Fotografije: Žiga Koritnik

Page 55: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 65 )

{ City Hotels in Slovenia }

Page 56: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 66 )

{ City Hotels in Slovenia }

Hotel Allegro, Ljubljana

Cordial CharmText: Lora Power Photography: Žiga Koritnik

The Hotel Allegro opened just over a year ago in the oldest part of Ljubljana, in Gornji Trg (‘Upper Square’), which centuries ago was known simply as ‘Mesto’ or ‘Town’. It is true that the Slovenian capital was home to the

Academia Philharmonicorum, founded in 1701 and one of the first mu-sic societies outside Italy, with honorary members including Brahms, Paganini, Haydn and Beethoven, and that the conductors of the phil-harmonic society in Ljubljana included Gustav Mahler, but it took a chat with the owner to reveal the connection between classical music and this almost five- century-old house.

‘A group of musicians from Bohemia once lived in the house,’ began Mina Herman, an architect who got involved with the hotel business purely by accident. ‘I chose the name in homage to them.’ And because of these six travelling musicians – Elisabeth Enders, Theresia Hein-rich, Franz Dach, Walbert Tippmann, Maria Selig and Ursula Schweiger – there is still a piano in the reception area and a number of old music scores on the wall.

Stories could be told about every room. The Allegro is full of them. In the days when the six musicians were making music here, the house contained the tavern of Anton Kottnig. Decades earlier it was known as Pri Šimnu, but even later the property had a connection with the catering trade. This is shown by the wooden doors carved with grapes and vines, the walls adapted to the shape of barrels in the breakfast room, and the special hole through which ice from Snežnik (‘Snowy Mountain’) was delivered. And if you stand by the piano and look out towards the garden, your eyes will take in the place where the ballroom once stood.

The furnishings of the hotel show a similar variety: ‘furniture from everywhere and from different periods.’ But this is what makes the ho-tel relaxed, charming, warm and urbane. Its 12 rooms can sleep up to 30 guests and the choice is at least as wide as in the hotel next door. Yes, here too, every room is slightly different, a fact reflected in the colours and details. One of the nicest is also the largest, just below the roof.

‘Perhaps the two hotels are a little similar,’ admits Mina, but this is no surprise given that she was also involved in the interior decoration of the hotel at number 3.

‘It was actually the owner of the Antiq who persuaded me to open a boutique hotel in Ljubljana,’ she adds. So today you are competitors? ‘No, I would prefer to call it a healthy incentive.’ If next door is full, they are happy to send guests round to the Allegro.

‘There ought to be more hotels,’ believes Mina, who also runs the Hotel Vitranc in Podkoren. The proximity of a variety of restaurants, shops and bars, the romance of the narrow cobbled streets and the attraction of the city’s most important sights are – to use a current ex-pression – an important added value.

‘When a tourist comes to Ljubljana he would know: if you want a good night’s sleep, head for Gornji Trg. Wouldn’t that be great? A whole street of hotels!’

As a certain Peter, a guest at the hotel, wrote in the visitors’ book at the end of June: ‘I have had the best holiday of my life in this hotel because I swam in the [river] Ljubljanica and climbed in through the window when I forgot my key.’ Can you imagine doing that in an enor-mous chain hotel with its box-like rooms and all those alarms? Peter has become a popular anecdote at the Allegro, one of Ljubljana’s newest boutique hotels. A

Page 57: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 67 )

{ Mestni hoteli }

Page 58: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 68 )

Park hotel Ptuj (1513). Hotel s kavarno in škripavimi sto-pnicami. Hotel, ki je prežet z nostalgijo, tisto prijetno željo po spominjanju na preteklost. Pa ne na svojo. Ta zna biti včasih preveč naporna. Zaradi nje človek ne obišče hotela, zaradi nje

se umakne v hotel. Spomini, ki se pridušeno vlečejo po prostorih Park hotela, nas popeljejo v meščanske čase, ko so se lahko pogovori po gle-dališki predstavi zavlekli v nedogled, ko je bila lahko še tako kratka pot do doma predolga in hotelske rjuhe preveč mikavne, da bi se jim kavar-niški gostje kar tako zlahka uprli.

Stanka, umetnostna zgodovinarka, in njen mož, etnolog Aleš Gač-nik, se zavedata, kako pomembni so lahko hoteli za revitalizacijo meščanstva in promocijo umetnosti in kulturne dediščine. Zato lega njunega hotela ne preseneča. V središču starega Ptuja (ne pozabimo, gre za najstarejše dokumentirano mesto na Slovenskem), ob vznožju Grajskega griča, prav nasproti Starih zaporov, kjer ima Pokrajinski muzej svoje razstavišče, in le nekaj deset metrov stran od nekdanjega dominikanskega samostana s pročeljem nežne roza barve sta našla sta-ro meščansko hišo. V zanemarjenih poslopjih so se po kotih stoletja ko-pičile temne zgodbe in prekrile tiste, ki so govorile o rimskih temeljih, srednjeveškem obzidju, o letu 1513, ko je v pisanih dokumentih prva omemba poslopja na tem kraju. Gačnikova sta na široko odprla okna, se

pri tem držala navodil Zavoda za spomeniško varstvo in spustila v sobe zgolj sončne žarke meščanskega obdobja. Opremila sta jih s pohištvom iz časov med 1870 in 1930 – še sreča, da sta bila pri kopalnicah bolj popustljiva in sta dovolila vdor iznajdbam, ki dovoljujejo razvade da-našnjega časa –, visoke stene pa prekrila z umetniškimi deli. Tako sta iz zaprašenega objekta naredila hotel, kjer se prepletajo zgodovina in preteklost, dediščina ter umetnost s sodobno tehnologijo in hotelskim udobjem. Hišne zgodbe s sposojenimi. Lesene škripajoče stopnice na-migujejo na vsakodnevno življenje nekdanjih stanovalcev, sedeži, ki so se jih znebili v Ptujskem gledališču, na posebne, uživaške trenutke.

»Stolov nismo izbrali samo zaradi njihove vrednosti, ki jo imajo za zgodovino mesta,« razloži z nasmehom Aleš Gačnik. »Pri tem smo bili tudi praktični. Če so lahko obiskovalci gledališča pri miru sedeli 2 uri in še več, pomeni, da so sedeži udobni in več kot primerni za kavarno.«

Gačnikova se nista ustavila le pri vodenju hotela in ne čakata na naključne obiskovalce. Ja, seveda, ti so dragoceni, gotovo pa jih je pre-malo, da bi bilo 15 sob napolnjenih celo leto. Tudi zato, pa gotovo ne le zato sta vpeta v organizacijo dogodkov, ki so povezani z umetnostjo, kulturno dediščino in kulturo vina. Še posebej pomembna je zanju lokalna tradicija.

»Mi smo hotel brez zidu,« pove dr. Aleš Gačnik. »V slabih treh letih smo v lastni produkciji organizirali več kot 120 prireditev in bili partner pri še 60 dogodkih, ki so povezani z dediščino, umetnostjo in vinom.«

Ptuj je bilo včasih dovolj veliko mesto za 10 hotelov. V prvi polovici 20. stoletja je bilo v tem kraju 7 hotelov, okoli 25 gostiln, na vmesnih vpadnicah pa so bile še številne gostilne s prenočišči.

»Hoteli so bili medij, ki so povezovali meščanski sloj,« razloži dr. Gačnik. »V gostilnah je bilo hrupno, v hotelski kavarni pa povsem dru-gačno vzdušje. Imeli so posebno kavo, kadili izbrane cigare, prirejali so plese ...« In stregli žlahtno vino. Te tradicije v Park hotelu Ptuj pri toliko dobrih ptujskih vinarjih gotovo ni težko nadaljevati.

{ Mestni hoteli }

Park hotel Ptuj (1513)

Vonj po meščanskostiBesedilo: Meta Krese Fotografije: Branko Čeak

Page 59: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 69 )

{ City Hotels in Slovenia }

Page 60: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 70 )

{ City Hotels in Slovenia }

Park Hotel Ptuj (1513)

A Hintof RefinementText: Meta Krese Photography: Branko Čeak

Park Hotel Ptuj (1513). A hotel with a café and creaking stairs. A hotel imbued with nostalgia, that pleasant desire to remember the past. But not one’s own. That can sometimes be too much. For that, one does not visit a hotel, one retires

into a hotel. The memories that haunt the rooms of the Park Hotel lead us back to that sophisticated era when conversations after the theatre could drag on endlessly, when even the short journey home was too long, and hotel sheets were too tempting for the patrons of hotel cafés to renounce.

Stanka Gačnik, an art historian, and her husband Aleš, an ethnolo-gist, realise how important hotels can be when it comes to recreating a certain air of refinement and promoting art and cultural heritage. That is why the location of their hotel is no surprise. In the centre of old Ptuj (and let us not forget, Ptuj is the oldest documented town in Slov-enia), at the foot of the Castle Hill, opposite the Old Prison, where the Regional Museum has its exhibition space, and just a few score metres from the former Dominican friary, with its façade of delicate pink, they found an old townhouse. Dark stories had been accumulating in the corners of the neglected building for centuries, covering those that told of Roman foundations, medieval walls, or the year 1513, the first docu-mented mention of a building on this site. The Gačniks threw open the windows – while keeping strictly to the requirements of the Monument Protection Institute – and let the sunlight of the bourgeois period into the rooms. They furnished the hotel with furniture dating from between 1870 and 1930. Fortunately they were more flexible when it came to the bathrooms, and allowed the fitting of those conveniences necessary for modern indulgences. They covered the high walls with works of art. And thus they converted a dusty old building into a hotel where history and art interweave, where heritage and art meet modern technology and the comfort of a hotel, and the house’s own stories meet borrowed ones. The creaking wooden stairs hint at the daily lives of the former occu-pants; the chairs, that once belonged in Ptuj’s theatre, are a reminder of moments of special pleasure.

‘We didn’t only choose the chairs for the value they have for the his-tory of the town,’ explains Aleš Gačnik with a smile. ‘We were also prac-tical. If theatregoers could sit in them for two hours or more, that means they are comfortable and more than suitable for café.’

Stanka and Aleš Gačnik are not content merely to run a hotel, and they do not spend their time waiting for chance guests to turn up (these are, of course, valuable, but there are certainly too few of them to fill 15 rooms throughout the year). The reason – although certainly not the only reason – is that they are also involved in the organisation of events connected with art, cultural heritage and wine culture. Local tradition is particularly important to them.

‘We are a hotel without walls,’ says Aleš Gačnik. ‘In just under three years we have organised more than 120 events of our own, and have been partners in 60 other events connecting heritage, art and wine.’

Ptuj was once big enough to support 10 hotels. In the first half of the 20th century there were seven hotels and around 25 taverns in Ptuj, and numerous inns offering accommodation along the roads leading into the town.

‘Hotels were the medium that connected citizens of the middle class,’ explains Gačnik. ‘Taverns were noisy, but in a hotel café the atmosphere was different. They had special coffee, smoked choice cigars and held dances...’ They also served fine wines. Given the many good winemakers in the Ptuj area, this is one tradition that it is not difficult to continue at the Park Hotel Ptuj. A

Page 61: Adria In-flight Magazine August, September 2010

{ Mestni hoteli }

( 71 )

Page 62: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 72 )

»Kam pridemo, če se ne ustavimo, kam se dvignemo, če ne poskusimo, in zakaj se sprašujemo, če vseeno vemo odgovor? Morda obstaja le čas, ki se ustavlja na pravi številki, in kaj, če smo nekateri tako žleht, da

uničujemo našo usodo s skromnim korakom v desno z Glavnega trga in bo zaradi tega naš vsakdan manj efektiven? In ko znova naredim korak, tokrat v levo, nazaj na Glavni trg, se mi zdi, da začnem povsem znova,« zaplete svoje misli Boštjan Pucelj, novomeški fotograf, daleč naokoli znan po ustvarjalni obsesiji, ki se ga poloti ob pogledu na številke; zato njegovemu fotoaparatu ne uide nihče, ki na sebe navleče majico s številko. Poskušam razvozlati njegov odgovor na svoje zelo preprosto vprašanje, kaj mu hostel Situla pomeni. Mislim, da vem, kam meri s svojimi besedami. Tisti, ki nismo več le naključni obiskovalci Novega mesta, imamo pač občutek, da bi staro središče mesta, torej Glavni trg, že zdavnaj prekril bršljan (in to v najboljšem primeru), če se ne bi vanj zaraslo Društvo novomeških študentov (Skupina DNŠ). Ustanovili so LokalPatriot, znamenit zaradi jazzovskega festivala pa že legendarnega Fotopuba, torej fotografskega festivala; poleg tega organizirajo koncerte popularne in etno glasbe, imajo Založbo in knjigarno Goga, do lokalnih oblasti kritičen in vseeno svetovljansko duhovit časopis Park, galerijo Simulaker in še marsikaj. Hostel in restavracijo Situla recimo.

Družinski hostel Situla, ki stoji desno od Glavnega trga ali pa mogoče levo, odvisno od naše kakršnekoli že pozicije, je družinski zgolj zato, ker

vsi zaposleni vse delajo, no, nekoliko pa tudi zato, ker so skeptični do zaves in zasebnih sanitarij. Snovalci hostla so želeli povedati obiskoval-cem zgodbo iz daljnega halštatskega obdobja, ki je v starejši železni dobi močno zaznamovalo širše območje današnjega Novega mesta. Tako nas vabijo iz prostora v prostor s poslikavami, ki so jih mojstri zapustili na situlah, bronastih vedrih iz tistega časa, in prikazujejo zelo realne prizore iz vsakdanjega življenja prebivalcev današnje Dolenjske in tudi nekoliko manj realne iz življenja božanstev. Sobe so stroge in skromne, zato pa so toliko bolj, kot se pač za hostel spodobi, mikavni skupni prostori. Mogo-če je še najbolj privlačen vrt, kjer se je v poletnih dneh prav težko odlepiti od miz, razvrščenih pod visokimi drevesi. Ker si od opoldneva pa tja pozno v noč lahko potešimo lakoto z velikanskimi solatami in ocvrtimi sardelami, žejo pa z domačim bezgovim sokom, je pravzaprav velikokrat precej težko najti pravi razlog za odhod. Domačinom tako ne preostane drugega, kot da se prebivalcem hostla pridružijo: ob delovnih dneh se v času malic zvrsti v restavraciji tudi sto ljudi.

»V vodiču sem prebral, da ima Novo mesto 30.000 prebivalcev, ampak ko se takole sprehajam po mestu, se sprašujem, kje so vsi ti ljudje. Pet tisoč, mogoče, šest bi mu jih prisodil,« se čudi francoski pisatelj Pierre Senges. Sedimo v njegovi 'pisateljski suiti,' kot imenujejo v hostlu Situla ravno prav skromno urejen apartmà, da je prijeten za bivanje in ravno to-liko udoben, da se delavnost ne raztegne v lenarjenje. Pisalna miza je po-stavljena tik pod podstrešnim oknom, tako da ima pisatelj ali pisateljica – gostijo jih v sodelovanju s pisateljskim združenjem Halma – pregled nad dogajanjem v mestu, in tudi zato lahko besede Pierra Sengesa vza-memo kar se da resno. Pogled se mu odpira od desnega ali levega kota Glavnega trga, odvisno pač, kam se pisatelj uvršča, proti trgu, ki čaka na ponovno obujanje v življenje. In hostel Situla mu gotovo krepi upanje.

{ Mestni hoteli }

Hostel Situla v Novem mestu

Levo ali pa desno od Glavnega trgaBesedilo: Meta Krese Fotografije: Branko Čeak

Foto

: B. P

ucel

j

Page 63: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 73 )

{ City Hotels in Slovenia }

Page 64: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 74 )

{ City Hotels in Slovenia }

Hostel Situla in Novo Mesto

To the Leftor Right of the Main SquareText: Meta Krese Photography: Branko Čeak

‘Where do we arrive if we do not stop, where do we ascend to if we do not try, and why do we ask questions if we already know the answer? Perhaps there is only time, which stops at the right number.

And what if some of us are so wicked as to destroy our destiny with a simple step to the right from Glavni Trg, making our everyday existence less effective? And when I take another step, this time to the left, back into Glavni Trg, it seems to me that I’m starting all over again.’ I listen to the musings of Boštjan Pucelj, a photographer from Novo Mesto who is well known for a creative obsession that began with looking at num-bers – and which means that no one wearing a T-shirt with a number on it escapes his lens – and try and unravel his answer to my very simple question: ‘What does the Hostel Situla mean to you?’ I think I know what he is getting at. Those of us who are no longer merely chance visi-tors to Novo Mesto have the feeling that the old town centre, in other words Glavni Trg (‘Main Square’) would have long since been overgrown with ivy (the best-case scenario), had it not been for the Novo Mesto Students’ Association (DNŠ). The DNŠ Group founded LokalPatriot, notable for its jazz festival and the already legendary photography fes-tival Fotopub. They also organise concerts of popular and world music, run the Goga publishing company and bookshop, publish the regional newspaper Park, which manages to be critical of the local authorities and at the same time cosmopolitan and witty, run the Simulaker art gallery, and much more besides. For example the Situla hostel and restaurant.

The Situla ‘family hostel’, which stands to the right of Glavni Trg, or perhaps to the left, depending on where you are standing, is only a ‘family’ establishment in the sense that all the staff do everything. Well, it might also have something to do with their scepticism towards curtains and private bathrooms. The designers of the hostel wanted to tell visitors a story from the Early Iron Age ‘Hallstatt Culture’, which left a powerful imprint on the wider area of today’s Novo Mesto. They lead us from room to room with paintings like those which Iron Age artists left on situlae, the bronze pails of that time, showing very realistic scenes

from the everyday life of the inhabitants of present-day Dolenjska, along with slightly less realistic scenes from the lives of the gods. The rooms are spartan, but as a result the common areas are so much the more at-tractive, as befits a hostel. Perhaps the most attractive part is the garden, where on summer days it is hard to tear yourself away from the tables under the tall trees. Given that from midday until late at night you can assuage your hunger with giant salads and fried anchovies and slake your thirst with home-made elderberry juice, it is often actually quite difficult to find a good reason to leave. As for the locals, what can they do but join the hostel guests? On weekdays up to a hundred people will visit the restaurant for lunch or a mid-morning snack.

‘I read in the guidebook that Novo Mesto has a population of 30,000, but when I walk around the town I find myself wondering where all these people are. I would say it was more like 5,000 or 6,000,’ says the French writer Pierre Senges. We are sitting in his ‘writer’s suite’, as they call this modestly furnished apartment in the Hostel Situla, pleasant enough to stay in but not so comfortable as to encourage idleness. The desk is positioned immediately below an attic window, so that the writ-er – who is co-hosted here by the Halma literary association – has a view of goings-on in the town. This is another reason why we can take Pierre Senges’s words seriously. His view extends from the right or left corner of Glavni Trg, depending in fact on where the writer places himself, towards a square which is waiting to come back to life. And the Hostel Situla is undoubtedly raising its hopes. A

Page 65: Adria In-flight Magazine August, September 2010

Adria 230x142,5+3mm 0710.indd 1 7/9/10 11:27:43 AM

( 75 )

Page 66: Adria In-flight Magazine August, September 2010

Skejtanje ti lahko spremeni življenje.Celo v Sloveniji.

( 76 )

Page 67: Adria In-flight Magazine August, September 2010

Besedilo in fotografije: Jaka Babnik

S skejtanjem sem se začel ukvarjati spomladi leta 1991, a se teh dni spomnim, kot da bi se zgodili včeraj. Enako velja tudi za veliki

»ne« in moje razočaranje, ko mi mati ni dovolila vzeti skejta v zaklonišče, ko se je poleti istega leta zaslišal alarm za zračni napad. V tistih časih je bilo skejtanje velik trend. »Hype«, kot bi se reklo v dandanašnjem »skejterskem jeziku«. Spomnim se tekmovanja, ki smo ga organizirali na naši ulici. Trinajst nas je tekmovalo in bilo nas je več kot otrok, ki so igrali košarko. In tako je bilo v vsaki soseski v Ljubljani; večina pa si nas je idealizirala podobo, ki jo je v B-filmu Thrashin', utelešal izmišljeni lik po imenu Corry Webster.

Danijel Stankovič, 360 flip, 2009

( 77 )

Page 68: Adria In-flight Magazine August, September 2010

{ Skejtanje }

Scena je bila ogromna, celo po današnjih standardih. Ljubljana je imela spodoben skejtpark, in s tem mislim na park za skejterje, ne pa na nek polovičarski kompromis, ki naj bi zadovoljil interese skejterjev, rolarjev in BMX-arjev na eni sami

površini, veliki 1.000 kvadratnih metrov. To bi bilo podobno, kot da bi od nogometašev, košarkarjev, rokometašev in odbojkarjev zahtevali, naj igrajo na istem igrišču hkrati. In tako je bilo leta 1991. Takrat si je vsaka klapa naredila svoje lastne skakalne rampe, državna televizija je predvajala oddajo, imenovano »Skate TV«, izhajali so skate funzin-i, organizirala so se tekmovanja in rojevale so se legende. Toda s koncem

tretjega vala popularnosti skejtanja v Združenih državah v zgodnjih 90-ih je tudi skejtanje v Sloveniji pričelo izgubljati zagon. Nekatere legende so šle lovit svoje skejterske sanje v Ameriko, drugi so se začeli ukvarjati z repanjem, ostali pa ... no, starejši ljudje bi rekli, da so končno odrasli, spet drugi pa temu pravijo prehod na nove stvari v življenju. Za večino mojih manj legendarnih lokalnih asfaltnih soborcev je to pomenilo, da je bilo treba v srednjo šolo, nabaviti vespo in najti punco. Posledica: nesrečno število trinajstih skejterjev se je zmanjšalo na samo dva.

In ta osip sva razumela, kot da gre za neke vrste naravno selekcijo. Z menjavo generacij pa je naša scena v Sloveniji dobila novo podobo. Na krilih zavzetosti, podprte s prvimi skejterskimi distributerji, spon-zoriranjem in ustanavljanjem distribucijskih skejterskih ekip, so se začele stvari kmalu pospešeno razvijati. Leta 1996 je Boris Petkovič na

svetovnem prvenstvu v kraju Münster v Nemčiji zmagal na tekmovanju za najboljši trik. Prešli smo obdobje, ko so članke in novice pisali neskej-terji. Začelo se je obdobje specializiranih revij in skejterskih filmov. Kljub mnogim poskusom vključevanja mladine v kapitalistični način življenja so se skejterji trudili boriti proti temu tako, da so ustvarili svoj lastni paralelni svet – oz. kot je rekel francoski sociolog in filozof Henri Lefebvre, poskušali smo se bolj posvečati slogu, kot se ukvarjati s tem, kako so stvari dejansko narejene. V letih romantike bi bilo to lahko ra-zumljeno tudi kot protest proti pomanjkanju poštenosti in iskrenosti v družbi, kjer se je individualno pomanjkanje socioloških osnov lahko

opazilo v pridruževanju majhnim, osamljenim skupinam, ki so se po-gosto obnašale zelo deviantno. Tudi skejtanje je bilo mogoče razumeti kot eno takšnih praks. Je pa zabavno, da govorimo o industrijski panogi, ki je bila leta 2007 po oceni časnika New York Times vredna okoli 5,5 mili-jarde ameriških dolarjev (samo za orientacijo: po podatkih poslovnega registra IPES sta največja slovenska skateboard, snowboard in surf dis-tributerja v letu 2006 ustvarila nekaj več kot 9 milionov evrov poslovnih prihodkov). S temi dejstvi v mislih je boj starejših skejterjev proti ko-mercializaciji njihovega športa/subkulture še težje razumeti. Zlasti, če ta boj vodijo dejanja, kot so samo skejtanje, oblikovanje lastnega jezika, ustanavljanje državnih skejterskih zvez (National Skateboard Asocciations) in odpiranje lastnih podjetij starejših skejterjev, ki so hoteli s tem poka-zati svetu, kaj je »resnično« skejtanje.

( 78 )

Tomaž Šantl, bs 180, Ljubljana, 2006

Page 69: Adria In-flight Magazine August, September 2010

Toda kljub tem »nepravilnostim« je skejtanje še vedno aktivnost, ki presega rasne in razredne razlike ter ne pozna državnih meja. Aktivnost, pri kateri število tistih, ki se z njo ukvarjajo, in število prebivalcev posa-mezne države nista ključna elementa za dobro sceno. Najpomembneje je, da je na razpolago dovolj ravne in trde površine. Z obvladanjem skej-terskih manevrov je skejterjem dan edinstven ključ, »skejtersko oko«, če hočete, da lahko preberejo in razumejo urbanizem mest. Danes, ko jih štejem 31, še vedno vidim to kot nekaj pomembnega. Še vedno skejtam, in ko najdem prosti čas, še vedno fotografiram prijatelje, ki pomikajo svoje meje, še vedno sledim dogajanju na lokalni in globalni sceni. Imam dve diplomi: iz zgodovine in sociologije, osnova za obe pa je bil skateboarding. Zgodovina slovenskega skejtanja in Skejtanje kot medij za razu-mevanje urbanega okolja sta naslova, če sem bolj natančen.

{ Skejtanje }

( 79 )

Skejtanje še vedno jemljem

resno, kot pravijo nekateri, celo

preveč resno.

Uroš Kovač, ollie, Kranj, 2008

Page 70: Adria In-flight Magazine August, September 2010

{ Skateboarding }

( 80 )

Page 71: Adria In-flight Magazine August, September 2010

Text and photography: Jaka Babnik

I first started skateboarding back in the spring of 1991 and remember those days as if they were yesterday. The same goes for the resounding “no” from my mother and my resulting disappoint-

ment when she refused to let me take my skateboard to the shelter when the air raid siren went off in the summer of that same year. Back when I started, skateboarding was a big “trend”, known as “hype” in to-day’s skate language. I remember 13 of us organised a skate a skate com-petition in our street. There were more of us skating than there were kids playing basketball – that was the case in every neighbourhood in my hometown. Most of us thought that Corry Webster, a fictional char-acter in the B movie, Thrashin’, was ace.

The scene was big, even by today’s standards. Ljubljana had a proper skatepark and, by that, I mean a skateboard park – not some half-way compromise to satisfy the interests of skateboarders, rollerbladers and BMXers in the same 1,000 square meters. That is like asking soccer, bas-ketball, handball and volleyball players to share the same field at the same time – and that was in 1991. Back then, every crew built their own jump-ramps, and national television was airing a show called Skate TV. Skate zines were printed, contests organised and legends were made. However, in the early 90s – the end of the third wave of skateboarding’s popularity in the United States – skateboarding in Slovenia started to lose momentum. Some skateboarding legends went to the United States in order to pursue their skateboarding dream; others started rap-ping and some, well…older people call it “growing up” and some call it “moving on to new things in life”. For most of my local “less legendary” asphalt companions, that meant going to high school, getting a Vespa moped and a girlfriend. With all that going on, those thirteen skate-boarders (unlucky for some) were reduced to just two.

We interpreted this to be something like “natural selection” and kept on doing our thing. With new generations came a new wave in the Slov-enian skateboard scene. Fuelled by enthusiasm and backed by the first

Skateboarding

Can Change

Your Life -Even in Slovenia.

( 81 )

{ Skateboarding }

Michal Juras, ollie, Postojna, 2010

Page 72: Adria In-flight Magazine August, September 2010

{ Skateboarding }

skateboard distributers, sponsorship and the formation of distribution skateboard teams, things soon started to pick up pace. In 1996, Boris Petkovič won the best trick contest at the World Championship in Mün-ste, Germany. The time when articles in the mainstream media were written by non-skateboarders passed; these articles then started featur-ing in specialised magazines and skateboard movies.

Despite many attempts to institutionalise and integrate everyday youth into a capitalist way of life, skateboarders tend to rebel against this and form their own parallel world. To paraphrase Henri Lefebvre, we tend to give much greater attention to style, than to dealing with how things are actually constructed. In a romantic sense, that could also be understood to be a protest against the lack of honesty and sin-cerity in a society in which a lack of sociological foundations manifest themselves in the creation of small isolated groups, often with very deviant behaviour. Skateboarding can be understood in this way. The funny thing is that we are talking about an industry that was, in 2007, estimated by the New York Times to be worth around USD 5.5 billion (the New York Times stated that, in 2006, the two main skateboard/snowboard/surf distributers had a total turnover of over EUR 9 million). That said, older skateboarders’ continued struggle against the com-mercialisation of their sport/subculture seems difficult to understand, given that its identity is intrinsically linked with the act of skateboard-ing, its language, the forming of national skateboard associations and older skaters starting up their own companies to show to the world what “real” skateboarding is all about.

However, even with those discrepancies, skateboarding remains an activity that transcends racial and class divides, and does not recognise national borders. It is an activity in which the number of practition-ers and a nation’s population have no bearing on what a “good scene” is perceived to be. The most important thing is that there is enough smooth and solid terrain at a skater’s disposal. When mastering skate-board manoeuvres, skateboarders are given a unique key – a “skater’s eye” if you like – to read and understand the urban environment. Today, I am 31 years old and still see that as being important. I still skate when I find free time, take photos of my friends pushing their own limits, and keep track of what is happening on local and global levels. I have a degree in history and a degree in sociology, and the subject matter for both papers was skateboarding. Specifically, the papers focused on the history of Slovenian skateboarding and skateboarding as a medium for understanding urban surroundings. A

( 82 )

I still take skateboarding

very seriously – too seriously, some

might say.

Marko Beranek, f-s turn, Ljubljana, 2005

Tadej Skrbiš, feeble grind transfer, Ljubljana, 2009

Davor Miljković, lean air, 2007

Page 73: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 83 )

Dean Gostimirovič, drop in, 2009

Page 74: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 84 )( 84 )

Besedilo in fotografije: Damijan Jagodic

Rolkarski park v Marseillu

Page 75: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 85 )

Rolkaje resna stvar

( 85 )

Rolkarski park v Marseillu

Page 76: Adria In-flight Magazine August, September 2010

{ Marseille }Svoboda, igrivost, umetnost rolkarjev in predsodki

Poln načrtov za lepa dopustniška doživetja, ki jih ponuja Marseille, po naključju izvem, da je le nekaj kilometrov iz mesta na obali rolkarski park. Eden najlepših na svetu!

Zgrajen leta 1991 na 700 kvadratnih metrih, je ne le evropska, temveč tudi svetovna atrakcija za vse, ki uživajo na koleščkih, bodisi na rolki, rolerjih ali bmx kolesih. Je kraj, kjer se vsako leto na tekmovanjih zbe-rejo profesionalci in amaterji. Tu se srečujejo pravi mojstri in tisti, ki na rolko šele stopajo, sami ali v družbi svojih prijateljev. Ob parku je zele-nica za poležavanje in občudovanje mojstrov.

»Tamle je moj sin, nima deset let, pa je v svoji kategoriji že državni prvak,« mi pravi naključna sogovornica, s katero skupaj opazujeva doga-janje v parku. »Rolka je pomemben del njegovega življenja. Na njej je vsa-ko popoldne.« Ponosna je na to, kar počne, pove pa, da se doma pri mar-sikaterem otroku odvijajo prave vojne, preden mu starši dovolijo stopiti na rolko. Vsak drug otrokov interes ali hobi se jim zdi bolj smiseln in varen, saj so prepričani, da se bo otrok na rolki samo »razbil«, še doda.

Verjamem. »Pazi! Tam gre spet en norec!« pogosto slišim starejše ljudi, ko zagledajo rolkarja, čeprav jih zares veliko bolj ogrožajo drugi udeleženci v prometu. Nekateri starši povezujejo rolko z vsem slabim, z vandalizmom, huliganstvom, uničevanjem stavb, pločnikov, skratka z vsem, kar je povezano z ulico, ki pa je vendarle njen naravni prostor. V stanovanju se res ne da rolkati. Marsikje v svetu zakonsko varujejo lastnino tako, da prepovedo rolkanje in preganjajo skejterje.

( 86 )

Page 77: Adria In-flight Magazine August, September 2010

Če je rolka pod tvojimi nogami, mora biti čelada na tvoji glavi

Rolkarski park je vsak dan živ; zvoki kolesc in mladostniškega vrveža preglasijo veter in valove morja. S simpatijo gledam mlade, kako samo s pomočjo nog odlepijo rolko od tal in delajo neverjetne trike. Vladata izjemno vzdušje in prav posebna energija.

Z grafiti in s svežimi, močnimi barvami porisan in popisan rolkarski poligon je umetnina sama po sebi, občudujočih drznih oblik in polna neštetih detajlov. Sprva sem mislil, da bom tu eno popoldne, a sem se neprestano vračal. Izpustil sem vse druge zanimivosti. Škoda bi bilo zamuditi prvovrstne mojstre rolkarskih veščin samosvojega videza in stila, ki ga razvijajo že otroci.

Ne glede na fantovo ali dekletovo višino, težo in starost vsak od njih izraža na rolki svojo estetiko, hitrost, drznost, eksplozivnost in zabavnost. Rolka odraža karakter lastnika. Vsak se potrudi, da je nje-gova deska unikatna. Učenje trikov in rolkarskih veščin je brezmejno. Ob padcih sem pogosto pogledal vstran, a zdi se, da so tudi ti naučeni, mladi pa večinoma tako in tako zaščiteni s ščitniki in čelado.

Po nekaj dneh druženja z rolkarji ugotovim, da si iz vsakdanjika na-redijo praznik. Rolka ostaja »vozilo«, na katerega stopajo individualisti, ki pa znajo deliti svoje talente in »skate park« z drugimi, vzpostaviti prijateljske stike, širiti veselje, utrjevati povezanost z ljudmi iz drugih sosesk, uveljavljati strpnost in sožitje. Lahko pričakujem še kaj več?

( 87 )

{ Marseille }

Page 78: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 88 )

{ Skate park in Marseille }

A Skateboardis a Serious MatterText and photography: Damijan Jagodic

The freedom, playfulness and art of skateboarders and prejudices

Full of plans for the wonderful holiday experiences that Marseille of-fers the visitor, I discover by chance that there is a skateboard park on the coast, just a few kilometres from the city. One of the most beautiful in the world!

Built in 1991 and covering an area of 700 square metres, it is a famous attraction, not only in Europe, but around the world for all those who love to have fun on wheels, be it on a skateboard, roller skates or a BMX bike. Professionals and amateurs gather here every year for competi-tions. You will find top skaters here and beginners who are trying

skateboarding for the first time, on their own or with friends. Next to the park is a green area where you can lie on the grass and marvel at the feats of the experts.

'That's my son over there, he's not 10 yet but he's already a national champion in his category,' says a woman next to me, who like me is watching the goings-on in the skate park. 'The skateboard is an impor-tant part of his life. He's on it every afternoon.' She is proud of what her son is doing but tells me that in many homes children really have to fight to persuade their parents to let them start skateboarding. Any other interest or hobby seems safer and more sensible to them, she

says, because they're convinced that their child is bound to 'smash himself up' on a skateboard.

I believe her. 'Look out! There goes another crazy!' I often hear older people say when they see a skateboarder, even though they are actu-ally much more at risk from other road users. Some parents link skate-boarding to negative phenomena such as vandalism, hooliganism, and smashing up buildings and pavements – basically everything con-nected with the street, which is the skateboard's natural environment. Skateboarding inside a flat is not really on. In many places around the world, legal means are used to protect property: by banning skate-boarding and prosecuting skaters.

If there's a skateboard beneath your feet, there should be a helmet on your head

The skate park is full of life every day. The sounds of wheels and youthful excitement drown out the wind and the waves of the sea. I watch how the youngsters use their feet to detach their skateboards from the ground and perform incredible tricks. The atmosphere is amazing and there is real energy in the air.

Covered in graffiti and painted in fresh, bright colours, the skate park is a work of art in itself: all bold shapes and countless details. At first I thought I would spend just one afternoon here, but I keep coming back. I have neglected all the other sights. It would be a pity to miss these top-notch skaters with a unique appearance and style that they start to develop when still children.

Regardless of height, weight and age, once on a skateboard each skater expresses his or her own aesthetic sense, speed, audacity, explo-siveness and sense of fun. The skateboard reflects the character of its owner. Everyone wants their board to be unique. There is no limit to learning tricks and skating skills. Some of the falls made me look away but it seems that even these are part of the learning experience and most of the youngsters wear helmets and other protection.

After a few days spent with the skaters, I begin to realise that what they do is turn everyday life into a holiday. The skateboard remains a 'vehicle' ridden by individualists who are nevertheless able to share their talents and the skate park with others, to form friendships, spread happiness, strengthen ties with people from other neighbour-hoods, and practise tolerance and peaceful coexistence. Could I expect anything more? A

Page 79: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 89 )

60 let rolkarstvaRolka je resna stvar. Plemeniti mlade, prinaša jim zadovoljstvo, samospošto-

vanje in radosti. Z njo se vozijo dekleta in fantje, mlajši od petih in starejši od

petdesetih let, revni in bogati. Njeni začetki segajo v leto 1950, ko so se začeli

deskarji v Kaliforniji spraševati, kako bi lahko surfali po ulicah. V Sloveniji je

morda nimamo v krvi.

Vožnja z rolko je prišla v zavest ljudi s pankom, z zanikanjem obstoječih pra-

vil, s sočno govorico, tatuji in pirsingi. Vsako obdobje povezuje rolko s siceršnjo

raznoliko ulično kulturo – ta združuje umetnost, modo in glasbo, ki daje rolkarju

dodaten adrenalin, hipnost in impulzivnost.

Vzponi in padci v popularnosti rolke so bili veliki, danes pa mladi vožnjo z njo

po priljubljenosti marsikje uvrščajo za nogomet in košarko. Preprosto uživajo v

vožnji in se identificirajo s podobo rolkarja.

Rolka ni za omahljivce, a tudi ne za velike junake. Rolka te zapelje v svet, kjer

so ovire pred njo izziv. Stopiti nanjo pomeni svobodno utiranje poti v vsakodnev-

nem prostoru okoli hiše, šole, po ulicah, učenje spretnosti, doživetje hitrosti, ki

vzame dih, občutek adrenalina ob tveganih skokih in padcih, vrstniško sreče-

vanje, prijateljevanje in medsebojno dokazovanje. Nekateri jo imajo preprosto

zato, da se z njo peljejo, večina pa z njo uresničuje drzne zamisli voženj po ogra-

jah in drugih arhitekturnih danostih v okolju.

Rolka je osvojila planet, številna tekmovanja, revije in svetovni splet so ji

prinesli popularnost. Rolkarski parki na prostem in pokriti so na vseh celinah,

najatraktivnejši v Evropi pa je v Marseillu.

Sixty years of skateboardingA skateboard is a serious matter. It enriches young people, brings them satis-

faction, self-respect and joy. Skateboarders are girls and boys, under-fives and

over-fifties, poor and rich. The origins of skateboarding date back to 1950 when

surfers in California were looking for a way to surf on the streets. In Slovenia, it

may not be exactly in our blood.

People became aware of skateboarding with punk, with the rejection of existing

rules, with colourful language, tattoos and piercings. Every generation connects

skateboarding with street culture – combining art, fashion and music and giving

the skater extra adrenaline, instantaneousness and impulsiveness.

The popularity of the skateboard has waxed and waned but today many young

people place skateboarding immediately after football and basketball in terms of

popularity. They simply enjoy skating and identify with the image of the skater.

The skateboard is not for the fickle, but neither do you have to be a hero.

The skateboard takes you into a world where obstacles are a challenge. Riding

it means blazing your own trail in the everyday space around your house, your

school and the streets, learning skills, experiencing breathtaking speed, the

adrenaline rush of difficult jumps and falls, hanging out with your peers, making

friends and showing off. Some people have a skateboard simply to ride it, but the

majority use it to realise bold ideas of riding down railings and over other architec-

tural features in the environment.

The skateboard has conquered the planet, and numerous competitions, maga-

zines and the internet have brought it popularity. There are outdoor and indoor skate

parks on every continent, but the most attractive one in Europe is in Marseille.

Page 80: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 90 )

Page 81: Adria In-flight Magazine August, September 2010

Besedilo: Aleksandra Dragan Fotografije: Dean Dubokovič

Kadar koli se danes srečam z vonjem sivke, me le ta vedno znova popelje v moje otroške dni, ko sem skoraj vsako poletje preživela pri babici. Veliko sem ji pomagala pri hišnih opravilih, največkrat pa pri menjavi rjuh na postelji. In vedno, ko je odprla omaro s posteljnim perilom, se je iz nje razširil

vonj po sivki. Učila me, da je to čudežna rož’ca, ki lepo diši, preganja nadležne molje in pomirja. Spomnim pa se tudi nekih malo manj prijetnih poletnih počitnic, ko smo z dedkom in babico odšli na morje v slo-vensko Istro. Takrat smo vzeli s seboj tudi našega psa. Bil je majhen, črn kosmatin, mešanec s kodrasto črno dlako. Prijazen in radoveden. In prav zaradi radovednosti jo je hudo skupil. Na sprehodu ga je namreč v smrček pičila kača in še danes mi v ušesih odmeva njegov jok. Dedek je s sivkinimi cvetovi močno zdrgnil rano in naslednji dan se ugriz skorajda ni več videl.

Nekateri zdravilni učinki sivke

O sivki je bilo veliko napisanega in informacije o njeni uporabi je moč najti skoraj na vsakem koraku, tudi v knjigi patra Simona Ašiča, znanega slovenskega zeliščarja. Včasih si predstavljamo, da če ena kapljica sivkinega olja pomaga, jih bo deset zagotovo še desetkrat bolj! Pa vendar ni tako. Prekomerna in nepravilna uporaba lahko škodi.

Številne raziskave potrjujejo, da ima sivka pomirjujoč učinek na živčni sistem, zato ni nič nenavadnega, da so že naše babice dajale te cvetove v vzglavnike, saj njen vonj pripomore k boljšemu spancu. Sivkino eterično olje se v aromaterapiji uporablja pri odpravljanju glavobolov in depresije. Lahko ga inhaliramo ali pa nekaj kapljic preprosto kanemo v kad.

Sivkino eterično olje je redna sestavina pripravkov, ki jih uporabljamo za zdravljenje problematične kože, kot so akne, manjše rane in opekline, saj

Prava sivka (Lavandula angustifolia), iz katere so ljudje vzgojili številne zvrsti, izvira iz Sredozemlja. Grm zraste v viši-no tudi več kot pol metra. Aromatični listi so prekriti s srebrno sivimi dlačicami. Nekje v juliju pa se na koncu dolgih klasov

razvijejo izjemno dišeči, vijolično obarvani cvetovi. Obožuje sonce, za-vetrje in sredozemsko podnebje. Seveda jo je danes moč najti na vrtovih ali okenskih policah skoraj povsod po svetu.

Že stari Grki so občudovali to čudežno rastlino. Grški zdravnik in botanik Dioscorides jo je uporabljal za lajšanje težav z dihanjem. Rimljani so z njo odišavljali kopeli – od tod tudi izvira njeno ime (lavare = umivati). V srednjem veku so védenje o njenem zdravilnem učinkovanju skrivali za samostanskimi zidovi, kjer so jo tudi gojili. V času londonske kuge v 18. stoletju so si jo vtirali pod nos in jo vdihavali v upanju, da bodo preprečili okužbo. Lavandino olje pa so medicinske sestre uporabljale tudi v času obeh svetovnih vojn, in sicer pri previjanju ran in za blažitev bolečin.

Sivka,ta čudežna rož’ca

( 91 )

Page 82: Adria In-flight Magazine August, September 2010

{ Sivka }

ima razkužilne učinke, deluje protivnetno, pospešuje celjenje ran ter pripomore k hitrejši obnovi kože. Je torej dobra preventiva in učinkovita kurativa pri bakterijskih in glivičnih okužbah kože.

Eterična olja sivke se velikokrat uporabljajo pri masažah, lajšajo revmatske težave, saj pospešujejo pretok krvi.

Poznavalci svetujejo tudi pitje sivkinega čaja, saj pomaga pri gripi in prehladu ter izboljšuje prebavo.

Ne smemo pozabiti na sivko kot odličnega odganjalca insektov, predvsem moljev. Vrečka s posušenimi cvetovi je učinkovita celo leto.

Po sledeh sivke smo se odpravili na otok Hvar. Stekleničke z oljem, blazinice s suhimi cvetovi, butarice, sivkina mila so tako rekoč povsod. Večini domačinov pomeni vse, po njihovem namreč pozdravi prav vsako bolezen.

Ko smo se vračali, sem srbeče ugrize komarjev blažila prav s sivko, s to čudežno rož'co, kot jo je poimenovala moja babica. Preverjeno deluje!

( 92 )

Page 83: Adria In-flight Magazine August, September 2010

{ Sivka }

( 93 )

Page 84: Adria In-flight Magazine August, September 2010

{ Lavender }

Lavender,That Wonderful Little FlowerText: Aleksandra Dragan Photography: Dean Dubokovič

Whenever I smell lavender today, it always takes me back to my childhood, when I spent almost every summer at my grandmother’s house. I used to like helping her with the housework, especially changing

the sheets on the beds and whenever she opened the linen cupboard, a smell of lavender wafted from it. She taught me that lavender is a wonderful flower with a lovely fragrance that keeps away troublesome moths and has a calming effect. I also remember a slightly less pleas-ant summer holiday when my grandparents took me with them to the seaside in Slovenian Istria. Our dog came too. He was a small, black, shaggy mongrel with a curly black coat. He was friendly and curious. This curiosity proved to be his undoing. One day, when we were out for a walk, a snake bit him on the nose. I can still hear his howls today. Grandad rubbed the wound with lavender flowers and the next day the bite was almost invisible.

True lavender (Lavandula angustifolia), from which people have culti-vated many varieties, comes from the Mediterranean. Lavender bushes can grow to over half a metre in height. The aromatic leaves are covered with tiny silver-grey hairs. Some time in July, extremely fragrant violet flowers develop on the end of long spikes. Lavender loves the sun, a position sheltered from the wind, and a Mediterranean climate. And of

course it can be found in gardens and on windowsills almost all over the world.

Even the Ancient Greeks admired this miraculous plant. The Greek physician and botanist Dioscorides used it to ease respiratory problems. The Romans used it to scent baths; this is also the origin of its name (lavare = to wash). In the Middle Ages knowledge of its medicinal effects were hidden behind the walls of monasteries, where it was also culti-vated. At the time of the Great Plague of London in the 17th century, peo-ple rubbed it below their noses and inhaled its fragrance in the hope of preventing infection. Nurses used lavender oil during both world wars when dressing wounds and to ease pain.

Some medicinal effects of lavender

Much has been written about lavender and a wealth of information is available on its various uses, including in the book of Father Simon Ašič, the famous Slovene herbalist. Sometimes we imagine that if one drop of lavender oil is beneficial, then ten drops will be ten times as beneficial! But this is not the case. Excessive and incorrect use can be harmful.

Many studies confirm that lavender has a calming effect on the nerv-ous system, and it is therefore no surprise that our grandmothers used to place lavender flowers in pillows: the lavender fragrance ensures a better night’s sleep. The essential oil of lavender is used in aromath-erapy to treat headaches and depression. We can inhale it or simply pour a few drops into a bath.

Lavender essential oil is a frequent ingredient of preparations used to treat skin problems such as acne, minor wounds and burns, since it acts as a disinfectant, has anti-inflammatory effects, speeds up the healing of wounds and contributes to faster skin renewal. It is therefore a good preventive and an effective curative in the case of bacterial and fungal skin infections.

Lavender essential oil is often used in massage. It eases rheumatic disorders, because it speeds up blood circulation.

Experts also advise drinking lavender tea, which is said to help with flu and colds and to improve digestion.

Lavender is also an excellent insect repellent, particularly effective against moths. A bag containing dried lavender flowers is effective for a whole year.

We set off on the trail of lavender to the island of Hvar. Little bottles of oil and little pillows filled with dried flowers can be found practically everywhere. To most of the locals, lavender means everything: they say it cures practically all illnesses.

When we returned, I treated my itchy mosquito bites with lavender, that wonderful little flower, as my grandmother called it. It really works! A

( 94 )

Page 85: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 95 )

Page 86: Adria In-flight Magazine August, September 2010

Plaža Pwani

Zanzibar

( 96 )

Page 87: Adria In-flight Magazine August, September 2010

Besedilo in fotografije: Dragan Arrigler

Obale na tropskih turističnih destinacijah si običajno predstavljamo popolnoma klišejsko: nekaj sto metrov belega peska, turkizno morje,

toplo in kristalno čisto, sence kokosovih palm, ki ščitijo pred močnim ekvatorialnim soncem, morda kakšen udoben ležalnik in seveda obvezen koktajl v oranžnih, rdečih in rumenih barvah. V daljavi je slišati kričanje galebov in šum valov, ki se lomijo na koralnem grebenu.

( 97 )

Page 88: Adria In-flight Magazine August, September 2010

{ Zanzibar }

Težava je v tem, da gre običajno za plažo, ki si jo je prisvojila kakšna hotelska veriga; ta je večinoma itak last multinacionalk, ki pri vladah eksotičnih držav tako ali drugače izposlujejo, da

njihovih razvajenih gostov nihče ne moti in da v miru in spokoju uži-vajo svoj drago plačani dopust. Za to ne nazadnje poskrbijo tudi bolj ali manj oboroženi stražarji, ki imajo natančna navodila, kdo sme in kdo ne na območje njihovega nadzora. Ko človek prvič pride na tako plažo, je seveda očaran, drugič jo dojame kot samo po sebi umevno in tretjič se dolgočasi. Kako se tudi ne bi, saj razen peščice drugih, sebi podobnih gostov pravzaprav ne more srečati nikogar, zlasti ne domačinov, če ti seveda niso zaposleni v hotelu kot natakarji. Vse skupaj je podobno kakšnemu rezervatu, le da so v njem tisti, ki si to lahko privoščijo, vsi drugi pa so zunaj.

Čar obale Pwani na severovzhodnem delu Zanzibarja je ravno v tem, da je v večjem delu odprta in dostopna vsem. Na njej se od zore do mra-ka dogaja sto stvari. Še pred sončnim vzhodom se džogerji iz hotelov pomešajo s kolesarji iz bližnje vasi Pwani Mchangani, ki hitijo po jutra-njih opravkih, največkrat ribarit. Obala je široka in gladka kot avtocesta in je bolj primerna za vožnjo s kolesom kot marsikatera cesta v okolici. Seveda le v času oseke; ko nastopi plima, je pod vodo in marsikatera ak-tivnost v tem času zamre. Ko se jutro že prevesi v dopoldne, počasi oži-vijo trgovine na obali – to so seveda kolibe, spletene večinoma iz palmo-vih listov in okrašene z zvenečimi imeni evropskih blagovnih znamk;

tako imenovana civilizacija pač ne prizanaša nikomur in se neusmiljeno širi po svetu. Ugodne cene majic in natikačev v teh trgovinah seveda sugerirajo, da so izdelki bolj lokalne provenience, tako kot pač tudi drugo blago, od nakita, oljnih slik in skulptur iz ebenovine do darov narave, kot so školjke in podobno. Mladeniči iz najrazličnejših tanzanij-skih plemen pripotujejo v turistični sezoni na obale in poskušajo nekaj zaslužiti s prodajo tega blaga; ko konec aprila nastopi deževna doba, pa se vrnejo domov in se na obali spet pojavijo v jeseni – jeseni seveda, kot jo razumemo v Evropi, letni časi so ob ekvatorju pač nekaj popolnoma drugega. Sicer so ponosni na to, da so Tanzanijci, in še kako znajo ceniti

Čar obale Pwani na severovzhodnem delu Zanzibarja je ravno v tem, da je v večjem delu odprta in dostopna vsem.( 98 )

Page 89: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 99 )

{ Zanzibar }

Page 90: Adria In-flight Magazine August, September 2010

{ Zanzibar }

( 100 )

Page 91: Adria In-flight Magazine August, September 2010

{ Zanzibar }

dejstvo, da država pravzaprav od prehoda v neodvisnost (tedanja Tanga-njika se je osamosvojila leta 1961, Zanzibar pa tri leta pozneje in leta 1964 je nastala Združena republika Tanzanija), pa tudi pozneje ni poznala prelivanja krvi bodisi zaradi vojn, državnih udarov ali sovraštva med plemeni. »Tule bivamo na nekaj sto metrih pripadniki desetih plemen,« mi pravi eden od mladih prodajalcev, »pa se, odkar sem tu, ne spomnim niti enega konflikta.«

Pozneje dopoldne, ob močni oseki, ki skoraj razkrije morsko dno vse do oddaljenega koralnega grebena, ženske iz vasi zabredejo v morje in se odpravijo na polja alg. Dela ni malo: nasadi so res veliki in treba je ugotoviti, ali nočna plima ni morda premaknila količkov ali potrgala vrvic, odbrati morajo zrele rastline za žetev in jih nato odvleči na obalo ter razobesiti na soncu, da se posušijo. Lep del lokalnega prebivalstva pač živi od tega posla – alge pozneje izvažajo, največ v Evropo in na Japonsko, za uporabo v kozmetični in živilski industriji, ponekje celo v industriji hrane.

Potem počasi nastopi fantastična vročina, seveda skupaj s silno vlažnostjo zraka. Take klimatske pogoje moraš imeti rad, sicer je bolje biti kje drugje. Ko se sonce približa zenitu (in zenit je tu vreden svojega naziva), temperature pa 40 stopinjam Celzija, ostanejo na obali le najbolj vzdržljivi, recimo Masajci. Ti so neumorni. Niso domačini, na Zanzibar pripotujejo iz notranjosti Tanzanije, celo iz pokrajine Ngorongoro reci-mo. Tudi oni se v nekem smislu ukvarjajo s turizmom – prodajajo spo-minke, nakit in druge izdelke ter po hotelih prikazujejo svoje obredne plese in druge običaje. Najrajši pa prodajajo zgodbe, recimo o tem, kako ubiti leva, ki napade njihovo kravo. Krave so zanje zelo pomembne živa-li. Z zaslužkom od turistične dejavnosti odpotujejo domov, ko nastopi deževna doba, in že za 70 dolarjev si lahko kupijo telico, jo vzredijo in taka velika, odrasla krava že ima svojo ceno, tja do 400 dolarjev. In tako gredo zgodbe v nedogled, zelo so zgovorni, evropskih jezikov se naučijo mimogrede in instinktivno vedo, da turiste zanima in privlači vse, kar je povezano z njihovim načinom življenja. Prepričan sem, da po zasluž-ku na obali prepričljivo prednjačijo pred pripadniki drugih plemen.

Popoldan je čas za sklepanje drugačnih kupčij: vabijo nas na jadranje z dhowi, nekakšnimi trimarani, ki pa so narejeni kot drevaki. Razen tega je treba misliti na jutrišnji dan in fantje na obali ponujajo turistične aranžmaje za oglede zanzibarskih znamenitosti. »Today, everybody is a tour operator!« je resignirano zavzdihnil hotelski uslužbenec, ki sem ga povprašal o konkurenci na obali. Vsakdo se lahko ukvarja s turizmom – globoka misel, dandanašnji primerna za večino poklicev. Kakorkoli, to sploh ni legalno in policija po cestah skrbno nadzoruje črno turistično dejavnost; a kot smo se lahko prepričali na lastne oči, trditve v literaturi o Tanzaniji povsem držijo: korupcija je v tej državi najbrž res velik pro-blem. In posel cvete.

Ponoči se na obali na dogaja ravno veliko; vročina, sonce in morje zdelajo tudi najmočnejše in vsi že zgodaj popadajo v postelje. Menda je nekje v bližini nekakšen disko, a to seveda ni znamenitost, zaradi katere pripotuješ v te prelepe kraje.

( 101 )

Page 92: Adria In-flight Magazine August, September 2010

{ Zanzibar }

Pwani BeachText and photography: Dragan Arrigler

When you think about beaches in tropical tourist destinations, the image that comes to mind is usually a cli-chéd one: a few hundred metres of white sand, a turquoise

sea, warm and crystal clear, the shade of coconut palms to protect you from the powerful equatorial sun, perhaps some sun-loungers or ham-mocks, and of course the obligatory cocktail in shades of orange, red and yellow. In the distance you can hear the cries of gulls and the crash of waves breaking on a coral reef. The problem is: this is usually a beach that has been appropriated by some hotel chain which, of course, usu-ally belongs to multinational corporations that come to ‘arrangements’ with the governments of exotic countries to ensure that no one disturbs their pampered guests and that they can enjoy their expensive holiday in peace and tranquillity. This is also ensured by more or less armed guards with precise instructions as to who is allowed into the area under their control. The first time you step onto one of these beaches, you are of course enchanted. The second time you take it for granted and the third time you are bored. How could you not be, given that apart from a hand-ful of other guests similar to yourself you cannot actually meet anyone, especially not locals, unless of course they are employed in the hotel as waiters? The whole thing is like a kind of reserve, except that those inside it are the ones who can afford it, while everyone else remains outside.

( 102 )

The charm of Pwani Beach in the north-east of Zanzibar lies in the fact that the greater part of it is open and accessible to all.

Page 93: Adria In-flight Magazine August, September 2010

ebony statues to gifts of nature – shells and suchlike. Young men from many different Tanzanian tribes travel to the coast in the tourist season and try to earn money selling these goods; when the rainy season begins at the end of April they return home, only to appear on the coast again in autumn – autumn as we understand it in Europe, of course. At the equa-tor, the seasons are entirely different. They are proud to be Tanzanians and, in particular, of the fact that since the transition to independence (the former Tanganyika became independent in 1961, followed three years later by Zanzibar, and in 1964 the United Republic of Tanzania was born) the country has seen no bloodshed: no wars, no coups and no tribal hostility. ‘Members of ten different tribes live here in the space of a few hundred metres,’ one of the young vendors tells me, ‘but since I’ve been here I can’t remember a single conflict.’

The charm of Pwani Beach in the north-east of Zanzibar lies in the fact that the greater part of it is open and accessible to all. From dawn to dusk there is always something going on here. Even before sunrise, joggers from the hotels mingle with cyclists from the nearby village of Pwani Mchangani hurrying about their morning business, which in most cases means going fishing. The beach is as broad and smooth as a motorway and is more suitable for cycling than many of the roads in the surrounding area. Only at low tide, of course; when the tide comes in it is underwater and many activities come to a halt. As morning becomes forenoon, the shops on the coast slowly come to life. For the most part these are huts made from palm leaves and adorned with the names of well-known European brands. ‘Civilisation’ spares no one and spreads inexorably across the world. Of course, the cheap prices of T-shirts and sandals in these shops suggest that their stock is actually more likely to be of local origin, like the other wares, from jewellery, oil paintings and

{ Zanzibar }

( 103 )

Page 94: Adria In-flight Magazine August, September 2010

Later on in the morning, when the tide goes out and reveals the seabed almost as far as the coral reef, women from the village wade into the sea and set off for the seaweed beds. There is plenty of work to do: the seaweed plantations are very big and they need to check that the high tide overnight has not moved the stakes or snapped the strings between them; they need to select the plants that are ripe for harvest and then drag them to the shore and hang them up in the sun to dry. A good part of the local population makes a living from this activity – the seaweed is later exported, most of it to Europe and Japan, for use in medicines and cosmetics and, in some places, even in the food industry.

Then, slowly, the fantastic heat sets in, together with extreme hu-midity. You have to like this kind of climate, or you are better off going somewhere else. When the sun approaches its zenith (and here it really deserves the name) and the temperature creeps towards 40° Celsius, only the hardiest remain on the shore. The Masai, for example. They never tire. They are not locals but travel to Zanzibar from the interior of Tanzania, some even from the Ngorongoro District. They are involved in tourism too, in a way: they sell souvenirs, jewellery and other items and perform their ceremonial dances and other rituals in the hotels. Above all, they like to sell stories: for example about how to kill a lion that is attacking their cattle. Cows are very important animals for them. With the money they earn from their tourism activities they travel home at the start of the rainy season and for $70 can buy a calf. After they have reared

it, an adult cow can fetch anything up to $400. And so the story continues ad infinitum. They are very eloquent. They pick up European languages almost in passing and instinctively know that tourists are interested in and attracted by everything connected to their way of life. I am sure they earn a lot more than the members of other tribes on the coast.

The afternoon is a time to strike a different kind of bargain: they invite us to take a trip aboard a ‘dhow’, by which they actually mean a kind of outrigger canoe rather like a trimaran. Apart from that, there is the next day to think about, and the young men on the coast offer tourist pack-ages to see the sights of Zanzibar. ‘Today, everybody is a tour operator!’ sighs the hotel receptionist resignedly when I ask him about competi-tion on the coast. Everyone can get involved in tourism – a profound thought that could apply to most professions these days. Be that as it may, it is not actually legal, and the police carefully control unlicensed tourism activities on the roads; but as we have already seen for ourselves, the guidebooks are right: corruption is a major problem in Tanzania. And business is booming.

At night there is not much happening on the coast; the heat, the sun and the sea tire out even the strongest and everyone goes to bed early. There may be a nightclub somewhere in the vicinity, but of course that is not what attracts you to a beautiful place like this. A

{ Zanzibar }

( 104 )

Page 95: Adria In-flight Magazine August, September 2010
Page 96: Adria In-flight Magazine August, September 2010
Page 97: Adria In-flight Magazine August, September 2010

Nekaj osnovnih podatkovpovršina (v km2) 20 273gozdovi 10 124travniki 5 593polja in vrtovi 2 471sadovnjaki 363vinogradi 216

dolžina meje (v km) s Hrvaško 546z Avstijo 324z Italijo 235z Madžarsko 102obala (v km) 46,6

najvišja točka

Triglav 2864 m

gostota naseljenosti (prebivalcev/km) 98

prebivalstvo 2 milijona

glavno mesto Ljubljana

večja mesta: Maribor, Celje, Kranj, Velenje

podnebje: alpsko, celinsko, sredozemsko

jezik: Uradni jezik je slovenščina, na območjih z mešanim prebival-stvom pa madžarščina in italijanščina. Pri stiku s tujci Slovenci upo-rabljajo angleščino, nemščino, italijanščino in francoščino.

denarna valuta: Denarna valuta je evro (EUR). Tuje valute lahko zamenjate na mejnih prehodih, v bankah, menjalnicah in hotelih.

prazniki

1. in 2. januar novo leto8. februar Prešernov dan, slovenski kulturni praznik8. april velika noč27. april dan upora proti okupatorju (druga svetovna vojna)1. in 2. maj praznik dela25. junij dan državnosti15. avgust Marijino vnebovzetje31. oktober dan reformacije1. november dan spomina na mrtve25. december božič26. december dan samostojnosti

S L O V E N I J AA few factsterritory area (in sq. km) 20 273forests 10 124grassland 5 593fields and gardens 2 471orchards 363vineyards 216

border length (in km) with Croatia 546with Austria 324with Italy 235with Hungary 102coastline (in km) 46.6

highest point

Triglav 2864 m

population density (inhabitants/km) 98

population 2 million

capital Ljubljana

major towns: Maribor, Celje, Kranj, Velenje

climate: Alpine, Continental, Mediterranean

language: The official language is Slovene, as well as Hungarian and Italian in areas of mixed population. In contact with foreigners, Slo venes use English, German, Italian and French.

currency: The currency is the euro (EUR). Foreign currency may be exchanged at border crossings, in banks, exchange offices and hotels.

holidays

January 1 & 2 New Year’s HolidayFebruary 8 Prešeren Day,

Slovene Day of CultureApril 8 Easter Sunday and MondayApril 27 Day of Uprising Against the Occupation

(WW2) May 1 & 2 Labour Day PentecostJune 25 Statehood DayAugust 15 Assumption DayOctober 31 Reformation DayNovember 1 All Saints’ DayDecember 25 Christmas DayDecember 26 Independence Day

Page 98: Adria In-flight Magazine August, September 2010

Banjaluka

Page 99: Adria In-flight Magazine August, September 2010

Adria Airways has used the map of Europe exclusively as an illustration of its flight connections and without any political or other implications.

EU ROPEEV ROPA

Redni poleti / Scheduled FlightsZimski in poletni vozni red

Iz/from Ljubljana/Brnik Nm/km Čas poleta/Flight time

(A320/CRJ)

Amsterdam 606/1122 1.35 h

Athens 761/1409 2.05 h

Banjaluka 157/291 0.45 h

Barcelona 686/1270 1.46 h

Belgrade 267/494 0.65 h

Brussels 559/1035 1.26 h

Copenhagen 641/1187 1.39 h

Dublin 1026/1900 2.38 h

Frankfurt 420/778 1.07 h

Istanbul 781/1446 1.53 h

Kiev 730/1352 2.05 h

London (Gatwick) 757/1402 1.56 h

Madrid 929*1722 2.35 h

Manchester 868/1608 2.11 h

Moscow (Sheremetyevo) 1120/2074 2.35 h

Munich 224/415 0.41 h

Paris (C. de Gaulle) 616/1141 1.36 h

Pristina 622/1150 1.50 h

Podgorica 365/676 1.25 h

Sarajevo 222/411 0.41 h

Skopje 413/765 1.07 h

Stockholm 910/1685 2.35 h

Tirana 474/878 1.14 h

Vienna 153/283 0.30 h

Zürich 334/619 0.56 h

Warsaw 463/859 1.35 h

Vienna - Frankfurt 358/663 1.10 h

Čarterski poleti / Charter FlightsWinter and summer timetables

Iz/from Ljubljana/Brnik Nm/km Čas poleta/Flight time

(A320/CRJ)

Antalya 966/1789 2.35 h

Aqaba 1454/2692 3.18 h

Cairo 1276/2363 3.25 h

Chios 738/1367 2.10 h

Constanca 654/1211 1.55 h

Djerba 796/1474 2.20 h

Dubrovnik 292/541 1.05 h

Heraklion 832/1540 2.15 h

Hurghada 1533/2839 3.45 h

Ibiza 799/1480 2.20 h

Karpathos 996/1844 2.35 h

Kefalonija 585/1083 1.45 h

Kerkira (Corfu) 523/968 1.35 h

Kos 873/1616 2.20 h

Larnaca 1197/2216 3.00 h

Lefkas (Preveza) 567/1050 1.40 h

Lesbos (Mitiline) 746/1381 2.10 h

Malta 670/1241 2.00 h

Menorca 646/1196 1.55 h

Mykonos 793/1468 1.56 h

Palma de Mallorca 723/1339 2.10 h

Rhodos 947/1753 2.30 h

Samos 823/1524 2.10 h

Santorini 836/1548 2.15 h

Sharm el Sheikh 1505/2787 3.45 h

Skiatos 632/1170 1.50 h

Split 207/383 0.50 h

Thassos (Kavala) 563/1043 1.45 h

Tel Aviv 1286/2382 2.57 h

Thessaloniki 571/1057 1.24 h

Zakinthos 632/1170 1.50h

Page 100: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 118 )

{ Adria Airways }Adria Airways

Airbus A320

Število/Total 1

Dolžina/Length 37.57 m

Višina/Height 11.75 m

Razpon kril/Wingspan 34.10 m

Hitrost/Cruising speed 900 km/h

Višina poleta/Max. altitude 11 700 m

Dolet/Range 3 890 km

Št. potnikov/Passenger capacity 162

Canadair Regional Jet 100/200 LR

Število/Total 7

Dolžina/Length 26.77 m

Višina/Height 6.22 m

Razpon kril/Wingspan 21.21 m

Hitrost/Cruising speed 860 km/h

Višina poleta/Max. altitude 12 496 m

Dolet/Range 3 285 km

Št. potnikov/Passenger capacity 48/50

Canadair Regional Jet 900

Število/Total 4

Dolžina/Length 32.50 m

Višina/Height 7.57 m

Razpon kril/Wingspan 23.20 m

Hitrost/Cruising speed 882 km/h

Višina poleta/Max. altitude 12 496 m

Dolet/Range 3 600 km

Št. potnikov/Passenger capacity 86

Airbus A319

Število/Total 2

Dolžina/Length 33.84 m

Višina/Height 11.76 m

Razpon kril/Wingspan 34.10 m

Hitrost/Cruising speed 900 km/h

Višina poleta/Max. altitude 11 700 m

Dolet/Range 6 650 km

Št. potnikov/Passenger capacity 135

Flota/Fleet

Page 101: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 119 )

Page 102: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 120 )

{ Adria Airways }

Ekonomski in poslovni razredNa večini Adrijinih prog izmenično letijo letala tipa Airbus A-320, A-319, Canadair Regional Jet CRJ-100/200LR in CRJ-900.

Vozovnica za potovanje v poslovnem razredu je izdana po veljavni tarifi za poslovni razred in velja eno leto z možnostjo rezervacije, plačila in prevzema kadarkoli, omogoča pa tudi druge ugodnosti, kot so: sprememba datumov potovanja brez doplačila, večja količina brezplačne prtljage, uporaba poslov-nih salonov na letališčih idr.

V ekonomskem razredu potujejo potniki z vozovnicami po ekonomskih tarifah, ki so nižje in vsebujejo določene omejitve.

Nakup vozovnice prek spleta

Letalsko vozovnico lahko najceneje in hitro rezervirate in kupite na Adrijinih spletnih straneh www.adria.si. To velja le za polete na Adrijinih letih. Nakup prek interneta je zaščiten z varnostnim certifikatom. Elektronske vozovnice prejme potnik po elektronski pošti.

V primeru, da potrebujete letalsko vozovnico, kjer bodo vključeni tudi drugi prevozniki, vas prosimo, da pokličete naš Klicni center za rezervacije in prodajo letalskih vozovnic na telefonski številki: 386 1 369 10 10 ali 080 13 00.

Potujte z elektronsko vozovnicoNa vseh rednih poletih slovenskega letalskega prevoznika je možno leteti z elektronsko vozovnico.

Potnik dobi ob nakupu potniški kupon, ki velja kot račun, in načrt poti (itinerar) v ovitku Adrie Airways. Dokument lahko prejme tudi na svoj ele-ktronski naslov in ga natisne sam. To dokumentacijo mora imeti s seboj ves čas potovanja. Pri okencu za prijavo na let se identificira s potnim listom ali osebno izkaznico. Uslužbenec izda potniku vstopni kupon za let, s katerim ta vstopi v letalo. Elektronski način dokumentiranja prodaje zagotavlja sproten vpogled v dogajanje z vozovico, hiter prenos podatkov in manjše možnosti zlorab. Najpomembnejše pri tem pa je, da so potnikovi kuponi za let shranje-ni v elektronski obliki in tako varni pred izgubo.

Web Check-inV Adrii Airways se zavedamo, da je pri potovanju pogosto dragocena vsaka minuta. Še posebej takrat, kadar nas na poti na letališče ovira gost promet. Web check-in je naša novost, s katero boste prihranili čas pri okencu za prija-vo na let, saj se nanj lahko prijavite že od doma, z delovnega mesta oziroma povsod, kjer je vzpostavljena internetna povezava. Svoj planirani let lahko prijavite največ 24 ur in najmanj 60 minut pred poletom. Storitev web check-in je trenutno možna le za določene lete Adrie Airways. V prihodnjih mesecih bomo obstoječim destinacijam postopoma dodajali še nove.

Omejitve pri vnosu živil v EUPotnikom svetujemo, da pred potovanjem preverijo seznam artiklov, ki jih je mogoče vnesti na območje Evropske skupnosti. Strog nadzor nad uvozom mesa, mleka, rib, lupinarjev ter njihovih izdelkov je nujen za zaščito ljudi in živali pred boleznimi, ki se s temi živili lahko prenašajo.

V primeru, da carinska služba pri rutinskem pregledu osebne prtljage ugo-tovi prisotnost nedovoljenih živil živalskega izvora, le-ta zaseže. Informativni letak “Kaj prinesti domov?” vam je na voljo na naši spletni strani.

Več informacij lahko dobite na Glavnem uradu VURS-a ali na njihovi sple-tni strani www.vurs.gov.si pod poglavjem Javne objave/Uvoz živil za osebno rabo.

Ročna prtljagaZaradi vaše varnosti in udobja vas vljudno prosimo, da upoštevate medna-rodna pravila, ki potniku dovoljujejo imeti pri sebi en kos ročne prtljage v velikosti 55 x 40 x 20 cm in z največjo težo osem kilogramov.

Ročno prtljago namestite v za to namenjeni predal nad sedežem, težje kose pa, če je le mogoče, shranite pod sedež pred sabo. Priporočamo vam, da predal s prtljago pazljivo odpirate, saj se lahko med poletom predmeti v njem premaknejo.

Na letalih CRJ oddajte večjo ročno prtljago pred letalom. Tam jo takoj po izstopu iz letala tudi prevzemite.

Varnostna pravilaEvropska unija (EU) je v letu 2006 sprejela nova varnostna pravila. Ta omejuje-jo količino tekočin, ki jo lahko vzamete s seboj na letalo.

V svoji ročni prtljagi lahko prenašate samo majhne količine tekočin, ki morajo biti shranjene v posamičnih posodah z največjo prostornino 100 mililitrov. Te posode morate zapakirati v prozorno plastično vrečko, ki jo je mogoče znova zatesniti; prostornina vrečke posameznega potnika ne sme biti večja od enega litra. Med tekočine spadajo: voda in druge pijače; juhe in sirupi; kreme, losjoni in olja; parfumi; razpršilci; geli, vključno z geli za lase in tuširanje; posode z vsebinami pod pritiskom, vključno s peno za britje ter drugimi penami in dezodoranti; kreme, vključno z zobno kremo; mešanice tekočih in trdnih snovi; črtalo za veke in tuš za trepalnice; ter katerekoli druge snovi s podobno vsebnostjo.

Še vedno lahko tekočine prenašate v oddani prtljagi – nova pravila se nana-šajo samo na ročno prtljago. V svoji ročni prtljagi lahko prenašate:• zdravila in nujno potrebna živila, (vključno z otroško hrano), ki jih boste

uporabljali med potovanjem; morda boste morali dokazati, da jih nujno potrebujete;

• tekočine, kot so pijače in parfumi, (kupite jih lahko bodisi v prodajalni na letališču EU, ki je za točko, na kateri pokažete svoj vstopni kupon, ali pa na letalu, ki ga upravlja prevoznik EU).

Dobrodošli v letalu Adrie Airways

Spoštovani potniki, vaše zadovoljstvo je naš uspeh. Da bi bilo potovanje z nami čim bolj prijetno, nam dovolite, da vas opozorimo na nekaj napotkov, ki so pomembni za vaše udobje in varnost pred letom, med poletom in po pristanku.

Pred letom

Page 103: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 121 )

{ Adria Airways }

Napotki za varnostZ najpomembnejšimi varnostnimi napotki vas bo pred poletom seznanilo naše kabinsko osebje, poleg tega pa boste v žepu sedeža pred sabo našli navo-dila za postopke v sili. Ker se glede na tip letala ta navodila razlikujejo, vas prosimo, da jih pred vsakim poletom pazljivo preučite.

Med vzletanjem in pristajanjem si morate pripeti varnostni pas, zaradi var-nosti in udobja pa vam priporočamo, da ostanete pripeti tudi med poletom.

Po pristanku počakajte na svojem sedežu, dokler se letalo popolnoma ne ustavi oziroma dokler ne ugasne znak za obvezno uporabo varnostnih pasov.

Kapitan letala lahko podeli potniku, ki se v letalu neprimerno vede, tako-imenovani RDEČI KARTON. Ta je namenjen vsem, ki s svojim vedenjem ovi-rajo delo kabinskega osebja, ne spoštujejo varnostnih pravil ali pa ogrožajo varnost in udobje sopotnikov. Napad na varnost zračnega prometa je kaznivo dejanje po 330. členu Kazenskega zakonika RS (KZ-1), ki za tovrstna dejanja predpisuje zaporno kazen.

Uporaba elektronskih napravV letalu ni dovoljeno uporabljati prenosnih telefonov (biti morajo popolnoma izključeni!), radijskih in televizijskih sprejemnikov, videoiger z daljinskim upravljanjem, računalniških tiskalnikov in drugih naprav, ki bi z elektroma-gnetnimi valovi lahko motile delovanje občutljivih letalskih instrumentov.

Druge elektronske naprave, kot so prenosni računalniki, CD in DVD pred-vajalniki ter žepni kalkulatorji, je dovoljeno uporabljati le med poletom (če ne povzročajo motenj), med vzletanjem in pristajanjem pa ne. Prosimo vas, da se pred uporabo elektronskih naprav posvetujete s kabinskim osebjem in dosle-dno upoštevate njihove napotke.

Nevarni predmetiPo mednarodnih varnostnih predpisih potnikom v letalu ni dovoljeno imeti (ne pri sebi ne v prtljagi) orožja in drugih nevarnih predmetov, kot so: vnetlji-ve tekočine, pločevinke s stisnjenim ali utekočinjenim plinom, lahko vnetlji-ve snovi, vžigalice, ki niso označene kot varne, in podobno.

Počutje in zdravjeVašemu dobremu počutju sta namenjena ventil za uravnavanje dotoka zraka in lučka za branje, ki sta nameščena nad sedežem. Tam je tudi pozivni gumb, s katerim lahko po potrebi pokličete stevardeso.

V letalu je na voljo priročna lekarna, opremljena s sredstvi za nudenje prve pomoči. Med poletom lahko včasih v ušesih občutite neprijeten pritisk, do kate-rega prihaja zaradi sprememb višine in zračnega pritiska v letalu; težavo boste zlahka odpravili s poudarjenim požiranjem sline ali z nakazanim zehanjem.

Da bi se izognili težavam z ožiljem, ko gre za dolg polet, vam svetujemo, da se večkrat sprehodite po potniški kabini, med sedenjem pa delate vaje za raztezanje celega telesa.

Alkohol na letaluV letalu ni dovoljeno uživanje alkoholnih pijač, ki jih prinesete s sabo. Kabinsko osebje ne sme streči alkoholnih pijač osebam, ki kažejo znake vinjenosti, in osebam, mlajšim od 18 let. Dobronamerno vas opozarjamo, da alkohol zaradi nekoliko nižjega zračnega pritiska med poletom deluje na telo hitreje in bolj intenzivno kot na tleh.

Zamujena, izgubljena ali poškodovana prtljagaČe bi med vašim potovanjem prišlo do nepravilnega ravnanja z vašo regi-strirano prtljago (velja tudi za prtljago, oddano pred letalom), zadevo takoj po prihodu prijavite na letališču pri ustrezni službi (Izgubljeno/Najdeno, Lost&Found, Arrival Service). Telefonska številka + 386 (0 ) 25 94 339.

Center za stike s potnikiV Adrijinem Centru za stike s potniki lahko dobite vse informacije o naši ponudbi in novostih, pa tudi pomoč ali nasvet.

Sem lahko potniki posredujete pritožbo ali odškodninski zahtevek, veseli pa bomo tudi pohvale. Na naš center se lahko obrnete osebno, pisno, po elektron-ski pošti [email protected] ali po telefonu na brezplačno številko 080 13 03 za klice znotraj Slovenije oziroma kot doslej na telefonsko številko +386 (0)1 369 11 33.

Najemi avtomobilov in hoteliNa Adrijini spletni strani smo pred kratkim dodali zavihka Rent-a-car in Hoteli, ki vam omogočata najugodnejše najeme vozil in rezervacije hotelskih namestitev. Zelo enostavno: obiščite www.adria.si in poiščite željeni zavihek. Na voljo je nekaj deset tisoč hotelskih objektov na vseh kontinentih, od tistih z eno zvezdico do prestižnih mednarodnih verig ter najemi vozil na več kot 3.400 lokacijah v 128 državah po celem svetu.

Med letom

Po pristanku

Če ste jih kupili zapakirane v posebni zatesnjeni vrečki, te vrečke pred pre-gledom ne odpirajte, sicer lahko varnostno osebje na kontrolni točki njeno vsebino zaseže. (Če na letališču EU presedate na drug let, vrečke ne odpiraj-te pred varnostnim pregledom na transfernem letališču ali na zadnjem letali-šču, če presedate več kot enkrat.)

Če imate kakršnekoli dvome ali vprašanja, se pred potovanjem obrnite na svojega letalskega prevoznika ali potovalno agencijo.

Page 104: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 122 )

{ Adria Airways }Adria Airways Welcomes You Aboard

Economy and business classThe majority of Adria routes are served by the following aircraft: Airbus A320, A319, Canadair Regional Jet CRJ-100/200LR and CRJ-900.

A business class ticket is issued according to the current business class tariff and is valid for one year. The ticket can be booked, paid for and picked up at any time and includes other advantages such as changing the date of travel without additional charge, a larger free luggage allowance, the use of business lounges at airports, etc.

Economy class is for passengers with economy class tickets, which are cheaper and carry certain restrictions.

Online ticketingThe cheapest and quickest way to book a flight and buy a ticket is to visit Adria's website at www.adria-airways.com. This only applies to flights operated by Adria. Online purchases are protected by a security certificate. Passengers receive their electronic tickets via e-mail.

If you require a ticket that will also include other carriers, please contact our Call Centre for Reservations and Ticket Sales on: 386 1 369 10 10 or 080 13 00.

Travel with an electronic ticketYou can travel with an electronic ticket on all Adria Airways scheduled flights.

On purchasing a ticket, passengers receive a passenger coupon and itiner-ary in an Adria Airways cover. You can also receive the document via e-mail and print it yourself. You must keep this document with you throughout the journey. At the check-in, present your passport or identity card. The check-in personnel will issue you with your boarding pass. Electronic documentation of the ticket sale means that the ticket status can be verified at any time. It also facilitates rapid transfer of data and reduces the chance of abuse. Most importantly, there is no danger of losing the boarding pass, since it is stored in electronic form.

Web Check-inAt Adria we are aware that every minute is precious when you are travelling. Especially when heavy traffic holds you up on the way to the airport. The web check-in service is a new service that lets you save time at the check-in desk: because you can check in from home or office – or anywhere with an Internet connection. You can check in as early as 24 hours and up to 60 minutes before your scheduled departure time. Web check-in is currently only available on selected Adria flights. In the coming months new destinations will gradually be added.

Restrictions on bringing food into the EUWe advise passengers to check the list of articles that may be brought into the EU before travelling. Strict controls of the import of meat, milk, fish, shellfish and products derived from them is necessary to protect people and animals from the diseases that they can transmit.

If customs officials discover prohibited foodstuffs of animal origin dur-ing routine luggage checks, they will be confiscated. The informative leaflet “What to bring home” is available on our website.

More information is available from the Veterinary Administration of the

Republic of Slovenia or on its website http://www.vurs.gov.si/ under the sec-tion Public Announcements/Import of Foodstuffs for Personal Use.

Carry-on luggageFor your safety and comfort, we ask you to observe international rules that permit passengers to have one piece of carry-on luggage of a maximum size of 55 x 40 x 20 cm and a maximum weight of 8 kg.

Carry-on luggage should be placed in the overhead bins. Heavier items may be stored under the seat in front of you if possible.

We recommend that you take care when opening the overhead bins as items may have moved during the flight and may fall out.

If your flight is on a CRJ aircraft, larger items of carry-on luggage must be surrendered on boarding. They will be returned to you when you leave the aircraft.

EU airport security rules

In 2006 the European Union adopted new security rules that restrict the amount of liquids that passengers can take aboard aircraft.

You are only allowed to take small quantities of liquids in your hand lug-gage. These liquids must be in individual containers with a maximum capac-ity of 100 millilitres each. These containers must be packed in one transpar-ent re-sealable plastic bag of not more than one litre capacity per passenger. Liquids include: water and other drinks, soups, syrups; creams, lotions and oils; perfumes; sprays; gels, including hair and shower gels; contents of pres-surised containers, including shaving foam, other foams and deodorants; pastes, including toothpaste; liquid-solid mixtures; mascara; any other item of similar consistency.

You can still: • pack liquids in bags that you check in – the new rules only affect hand lug-

gage;• carry in your hand luggage medicines and dietary requirements, including

baby foods, for use during the trip. You may be asked for proof that they are needed;

• buy liquids such as drinks and perfumes in an EU airport shop when located beyond the point where you show your boarding pass or on board an aircraft operated by an EU airline. If they are sold in a special sealed bag, do not open it before you are screened – otherwise the contents may be

Dear passengers, your satisfaction is our success. In order to ensure that your Adria flight is as pleasant as possible, allow us to draw your attention to certain points that are important for your comfort and safety before take-off, during the flight and after landing.

Before take-off

Page 105: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 123 )

{ Adria Airways }

Safety informationOur cabin crew will give you important safety information before take-off. You will find instructions for emergency procedures in the pocket of the seat in front of you. Since these procedures differ depending on the type of air-craft, we ask you to read the instructions carefully before every flight.

During take-off and landing you must fasten your seatbelt. For your own safety and comfort we also recommend that you leave it fastened during the flight. After landing, wait in your seat until the aircraft comes to a complete stop or until the seatbelt sign is switched off.

The captain can issue a passenger who acts inappropriately on the air-craft with what is called a RED CARD. The red card is intended for anyone whose behaviour obstructs the work of the cabin crew, who does not observe safety instructions or who threatens the safety and comfort of passengers. Unacceptable behaviour on board an aircraft is a violation of the law. Placing air traffic in jeopardy is a criminal offence in accordance with Article 330 of the Criminal Code of the Republic of Slovenia (KZ-1), carrying with it the pen-alty of imprisonment.

Use of electronic devicesUse of the following devices is not permitted aboard the aircraft: mobile phones (they must be switched off!), radios and televisions, video games with remote control, computer printers and other devices emitting electro-magnetic waves which could interfere with sensitive aircraft systems.

Other electronic devices such as portable computers, CD and DVD players and pocket calculators may only be used during the flight (if they do not cause a disturbance). They may not be used during take-off and landing. Please check with the cabin crew before using electronic devices and be sure to follow their instructions.

Hazardous itemsUnder international safety regulations air passengers may not transport, either on their person or in their luggage, weapons and other hazardous

items such as flammable liquids, compressed or liquefied gas cylinders, high-ly inflammable materials, matches (except safety matches), and so on.

Comfort and healthFor your comfort, an adjustable air vent and a reading light are located above your seat. There is also a button which you can use to call a member of the cabin crew if necessary.

The aircraft is equipped with a first aid kit. During the flight you may feel an uncomfortable pressure in your ears. This is caused by changes in altitude and the air pressure in the aircraft; swallowing or yawning will help relieve the discomfort.

In order to avoid vein problems associated with long flights, we advise you to take frequent walks up and down the cabin and to do stretching exercises for the whole body while seated.

Alcohol on boardConsuming alcoholic beverages that you have brought on board the aircraft yourself is not permitted. The cabin crew is not allowed to serve alcohol to passengers who show signs of intoxication or to passengers under 18 years old. Please bear in mind that because of the lower air pressure during flight, alcohol has a faster and stronger effect than on the ground.

Delayed, lost and damaged luggageIf problems occur with your checked luggage during your journey (also appli-es to luggage surrendered on boarding), contact the appropriate service as soon as you arrive at the airport (Lost & Found, Arrival Service, etc.)

Passenger Relations CentreAdria's Passenger Relations Centre provides you with news and information about our services and can also offer assistance and advice.

Passengers can submit complaints or compensation claims, and praise is always welcome. You can contact the Centre in person, in writing, by e-mail to [email protected], by phoning the free telephone number 080 13 03 if calling from Slovenia, +386 1 369 11 33 if calling from outside Slovenia.

Rent-a-cars and hotelsWe have recently added two tabs to Adria's website that enables you to book a rent-a-car or hotel accomodation throughout the world at favourable rates. Simply visit www.adria-airways.com, click on the desired tab. Choose from among tens of thousands of hotels on every continent, ranging from one-star hotels to prestigious international hotel chains.

Budget Rent-a-Car Slovenia offers Adria Airways customers the best deals on car rental in more than 3,400 destinations in 128 countries!

During the flight

After landing

confiscated at the checkpoint. (If you transfer at an EU airport, do not open the bag before screening at your airport of transfer, or at the last one if you transfer more than once).

If you have any doubts, please ask your airline or travel agent in advance of travel.

Page 106: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 124 )

Ostale storitve/Other services

Prevoz tovoraBlagovna služba Adrie Airways odpremi vse pošiljke hitro in kakovostno do vseh letališč po svetu. V sodelovanju z drugimi prevozniki in s pomočjo raču-nalniško podprtega rezervacijskega sistema spremljamo vsako pošiljko od sprejema do predaje naslovniku.

Naša blagovna služba in prodajna zastopništva v tujini vam bodo z vese-ljem pomagala odpremiti oz. dostaviti blago po najhitrejši in cenovno naju-godnejši poti.

ADRIA CARGO, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana – Prevoz tovora,telefon: 04 259 43 40, faks: 04 202 30 30,e-pošta: [email protected]

CargoThe Adria Airways cargo service provides fast, high quality goods transport to every airport in the world. In conjunction with other carriers, and with the help of a computerised booking system, we monitor every item from recep-tion to delivery.

Our goods service and sales offices abroad will be happy to help you dis-patch or deliver goods by the fastest and most competitively priced route.

ADRIA CARGO, Ljubljana Jože Pučnik Airport – Cargo Transport,Telephone: + 386 (04) 259 43 40, Fax: + 386 (04) 202 30 30,e-mail: [email protected]

Vzdrževanje letalAdrio Airways oziroma zaposlene v sektorju vzdrževanja letal odlikuje vrhunsko tehnično znanje, ki temelji na več kot 40-letnih izkušnjah vzdrževa-nja letal proizvajalcev McDonnel Douglas, Airbus in Bombardier.

Vzdrževanje letal je ena izmed sekundarnih dejavnosti slovenskega letal-skega prevoznika Adria Airways, ki pa s časom predstavlja vse večji delež pri-hodkov rednega delovanja družbe.

Aircraft maintenance Adria Airways maintenance staff have superlative technical know-how deri-ving from more than 40 years' experience in maintaining McDonnell Douglas, Airbus and Bombardier aircraft.

Although aircraft maintenance is one of Adria's secondary activities, it is coming to represent an increasing share of the company's earnings.

Čarterski prevoziAdria Airways ponuja potnikom, agencijam, podjetjem in drugim letalskim prevoznikom poleg svojih rednih linij tudi čarterske polete iz Ljubljane in z vseh drugih (predvsem evropskih) letališč. Z vstopom v Evropsko unijo ponu-jamo agencijam, podjetjem in drugim letalskim prevoznikom tudi polete z vseh drugih evropskih letališč.

Odlikujejo nas zlasti prilagodljivost, ažurnost, visoka kakovost in točnost poletov.

E-pošta: [email protected]

ChartersIn addition to its scheduled services, Adria Airways offers charter flights from Ljubljana and other (mainly European) airports to passengers, agen-cies, companies and other carriers. Now that Slovenia is part of the European Union, we can also offer flights from all other European airports to agencies, companies and other carriers.

Adria charters offer flexibility, up-to-the-minute services, high quality and punctuality.

E-mail: [email protected]

Adria Airways

Page 107: Adria In-flight Magazine August, September 2010

Avio taxi - Panoramski letiZ letalom Piper Turbo Arrow PA-28R-201T s tremi sedeži za potnike lahko poletite do vseh večjih mest s špotnimi letališči v Sloveniji in do bližnjih leta-lišč sosednjih držav.

Za lete se lahko naročite po telefonu: 04 23 63 460 (Adria Airways Aviotaxi)ali 041 636 420 (tel. pilota).

Uradni prevoznik dogodkovKot sodobna družba razumemo potrebe poslovnega vsakdanjika, ki se vse pogosteje odvija v globalnem prostoru. Zato stopamo naproti tistim, ki orga-nizirajo konference, kongrese, sejme ali druge mednarodne dogodke tako, da postanemo njihov uradni ekskluzivni prevoznik, udeležencem ter organi-zatorju pa nudimo posebne ugodnosti. Preprosto, učinkovito in prilagojeno potrebam svojih uporabnikov poskrbimo za to, da dogodek poteka uspešno, udeleženci pa prispejo na cilj pravočasno, varno in zanesljivo. Kot članica združenja Star Alliancea lahko za večje mednarodne kongrese zagotovimo produkt »Conventions Plus™«, v sklopu katerega postane več članov združe-nja uradni prevoznik dogodka. Za vse nadaljnje informacije smo dosegljivi po elektronski pošti: [email protected].

Official events carrierAs a modern company we understand the needs of modern business, which increasingly takes place in the global arena. For this reason we are ideally positioned to work with organisers of conferences, congresses, fairs and other international events by becoming their official exclusive carrier and offering discounted fares and other advantages to participants and organi-sers. With a simple, efficient approach adapted to the needs of our customers, we make sure that the event runs smoothly, with participants arriving at their destination on time, safely and reliably. As a Star Alliance member we offer the Conventions Plus service for major international conferences, which effectively makes all Star Alliance members the official carrier for the event. For more information write to us at: [email protected].

Letalska šolaSpoznajte letenje v virtualnem svetu z našimi odličnimi inštruktorji.V simulatorju letenja – v 30 minutah za samo 49 EUR (ddv ni vključen v ceno) – boste spoznali osnove letenja.

Za rezervacijo termina in dodatne informacije o obisku simulatorja pošljite email na naslov: [email protected].

Letenje je možno po plačilu vnaprej in predhodni rezervaciji termina.

Flight SchoolLearn to fly in a virtual world with our excellent instructors.In our flight simulator you can learn the basics of flying in just 30 minutes for a mere 49 euros (plus VAT).

To book a session and for more information about a visit to the simulator, e-mail us at the following address: [email protected].

Booking essential. Payment in advance.

Aviotaxi – Panoramic flightsOur Piper Turbo Arrow PA-28R-201T, with its three passenger seats, can fly you to all major towns with sports airfields in Slovenia and to nearby air-ports in neighbouring countries.

To book flights, call us on: 04 23 63 460 (Adria Airways Aviotaxi)or 041 636 420 (pilot)

PPL - Športni/zasebni pilot letala (Private Pilot Licence)PPL - Športni/zasebni pilot letala z nočnim pooblastilom

(Private Pilot Licence with night qualification)CPL - Poklicni pilot letala (Commercial Pilot Licence)MEP - pooblastilo za večmotorna letala (Multi Engine Piston)IR/SE - Instrumentalno letenje/enomotorno letalo

(Instrument Rating/Single Engine)

IR/ME - Instrumentalno letenje/večmotorno letalo(Instrument Rating/Multi Engine)

MCC - Pooblastilo za več člansko posadko (Multi Crew Cooperation)ATPL - Prometni pilot letala (Airline Transport Pilot Licence)FI - Inštruktor letenja (Flight Instructor Raiting

[email protected]

Si želite postati pilot letala ?Do you dream to be a pilot?

Uresničite svoje sanje in osvojite nebo!Conquer the sky and make your dreams come true!

Letalska šola Adria Airways nudi usposabljanje za sledeče programe:Flight School Adria Airways offers the following programs:

Inflight_230_x_142_5mm:Layout 1 17.3.2010 9:54 Page 1

Page 108: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 126 )

Adria Airways

Partnerska kartica Diners Club-AdriaPotniki s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji se lahko odločite za skupno plačilno kartico Diners Cluba in Adrie Airways. Z uporabo partnerske plačilne kartice Diners Club-Adria lahko zbirate milje in koristite nagradne vozovnice in druge ugodnosti v programu Miles & More. Vsak porabljen evro vam bo prinesel 1 miljo. Dogovor, sklenjen med Adrio in klubom Miles & More, prinaša imetnikom par-tnerske kartice pomembno dodatno ugodnost: milje, zbrane z nakupi s plačilno kartico Diners Club-Adria, ne zapadejo, če ste vsaj tri mesece član, opravite z njo vsak mesec vsaj en nakup in račune poravnavate v roku. Kartica pa vam odpira vrata in nudi brezplačne storitve tudi v več kot 130 letaliških salonih po vsem svetu, kjer boste lahko v miru počakali na odhod svojega letala, brez-plačno prelistali časopis, se osvežili z napitki, telefonirali ali poslali faks.

Informacije: telefon 080 13 45, www.dinersclub.si, [email protected]

Star Alliance partnerstvoAdria Airways je letalski prevoznik z več kot 49-letnimi izkušnjami v čar-terskem in rednem prometu. Uspešno sodeluje v evropskih integracijskih tokovih in se partnersko povezuje z drugimi letalskimi prevozniki. Decembra 2004 se je Adria kot regionalna članica pridružila največjemu globalnemu združenju letalskih prevoznikov Star Allianceu, z januarjem 2010 pa je napre-dovala v polnopravno članico združenja.

Potnikom tako zagotavljamo vse prednosti, ki jih prinaša izboljšan dostop do svetovnega omrežja prevoznikov, združenih v Star Allianceu. V povezavi s partnerji vam omogočamo dostop do svetovne mreže poletov 28 letalskih prevoznikov, ki z več kot 21.200 leti dnevno povezujejo 1172 destinacij v 181 državah.

Poleg tega so vam na voljo ugodnosti, ki jih ponujajo prevozniki člani Star Alliancea, kot so: prijava na let do končne destinacije, priznavanje statusa, vstop v letališke salone ter zbiranje in uveljavljanje točk ali milj v okviru pro-gramov za pogoste potnike. Za številne destinacije po svetu so vam na voljo potovanja po ugodnejših cenah in posebna ponudba Star Alliancea Round the World – potovanje okoli sveta. Za več informacij smo vam na voljo na naših prodajnih mestih.

Diners Club-Adria Partner CardPassengers with permanent residence in Slovenia can obtain the joint Diners Club and Adria Airways charge card. By using the Diners Club – Adria Airways charge card, you can collect miles and enjoy bonus tickets and other

privileges in the Miles & More programme. Every euro spent will give you one mile. The agreement between Adria and Miles & More brings partner card holders an important additional benefit: miles collected through purchases using the Diners Club-Adria payment card will not lapse if you have been a member for at least three months, you use the card for at least one purchase each month and you settle your account balance on time. At the same time, the card opens the door to free services in more

than 130 airport lounges around the world, where you can await your departure in tranquillity, browse through newspapers, enjoy a refreshing drink, make phone calls or send faxes.

Information: Telephone: 080 13 45, www.dinersclub.si, [email protected]

Star Alliance partnershipAdria Airways has more than 49 years of experience in operating both char-ter and scheduled flights. We are successfully participating in the process of European integration and have established partnership arrangements with other air carriers. In December 2004 Adria joined the Star Alliance, the world's largest airline alliance, as a regional member and she became a full member in January 2010.

Our customers now benefit from improved access to the world-wide Star Alliance network. In connection with our partners, we offer access to a global network of flights on 28 airlines, which offer more than 21,200 flights daily serving 1172 destinations in 181 countries.

Moreover, our passengers enjoy customer benefits offered by Star Alliance member carriers, such as through check-in, status recognition, lounge access, frequent flyer accrual and redemption. Reduced-price flights are available for numerous destinations throughout the world, along with the Star Alliance Round-the-World special offer. We will be glad to provide details at any Adria sales outlet.

Klubi zvestobe/Loyalty Clubs

Star Alliance

than 130 airport lounges around the world, where you can

Page 109: Adria In-flight Magazine August, September 2010

( 127 )

Dobrodošli v Miles & More Razlog več, da poletite z Adrio AirwaysAdria Airways nudi svojim pogostim potnikom program Miles & More in jim s tem omogoča pestrost zbiranja in uporabljanja milj v celotni mreži poletov članic Star Alliancea. Sem spadajo tudi vse redne proge Adrie Airways.

Prijava v klubV klub se lahko prijavite s prijavnico, ki jo dobite na vseh prodajnih mestih in v letalih Adrie Airways, ali pa to storite na naslovu www.adria-airways.com na naših spletnih straneh.

Zbiranje miljMilje lahko zbirate na celotni mreži poletov članic Star Alliancea. Dodatne milje lahko zbirate z bivanjem v hotelih, z najemom vozil, telefoniranjem, nakupi v določenih trgovinah in z uporabo kreditnih kartic.

Člani Miles & More v Sloveniji bodo milje pridobili tudi s plačilno kartico Diners Club-Adria. Vsak nakup v vrednosti 1 EUR vam bo prinesel eno miljo. Milje, zbrane z nakupi s plačilno kartico Diners Club - Adria, ne zapadejo, če ste vsaj tri mesece član, opravite z njo vsak mesec vsaj en nakup in račune poravnavate v roku.

Poleg zbiranja milj imajo člani Miles & More še dodatne ugodnosti, kot so prednost na čakalnih listah, prevoz večje količine prtljage idr.

Veljavnost zbranih milj je tri leta.

Koriščenje miljZbrane milje lahko uporabite za številne nagrade: brezplačne vozovnice na progah članic Star Alliancea, potovanje v višjem razredu, počitniška potovanja, nakup različnih artiklov.

Članske karticeZ včlanitvijo postanete član kluba in imetnik osnovne kartice. Doseženo število zahtevanih milj, zbranih v koledarskem letu, zagotavlja višje nivoje članstva, kot so: srebrni član ali Frequent Traveller, zlati član ali Senator in HON Circle Member. Višji nivo članstva vam prinese posebne ugodnosti.

Člansko kartico imejte vedno pri roki, potrebujete jo za beleženje milj, uveljavljanje ugodnosti in naročanje nagrad.

Dobrodošli na poletih Adrie Airways, članice združenja Star Alliance!

Informacije o zbranih miljah, novostih v klubu, naročila nagradnih vozovnic in drugih nagrad v klicnem centru Miles & More dobite na tel. št. (0)40 747 440 ali na naslovu www.adria.si. Navesti morate člansko številko in PIN številko. V delovnem času od 8. do 18. ure vam bodo informacije na voljo v slovenskem jeziku, kasneje v angleškem ali nemškem.

Welcome to Miles & More One more reason for flying Adria AirwaysAdria Airways is offering its frequent flyers the Miles & More programme, which makes available a variety of ways to collect and use miles on the entire flight network of Star Alliance members. All Adria Airways scheduled routes are included in this network.

Club registrationYou can join the club by filling in the registration form available at all sales offices and on board Adria Airways aircraft, or by registering on-line at our website, www.adria-airways.com.

Collecting milesYou can collect miles within the entire Star Alliance network. You can also collect additional miles through hotel stays, car rental, telephone calls, purchases at selected shops and using your credit cards.

Miles & More members in Slovenia also receive miles when you use the Diners Club-Adria charge card. Every euro charged earns you 1 mile. Miles collected through purchases using the Diners Club-Adria payment card will not lapse if you have been a member for at least three months, you use the card for at least one purchase each month and you settle your account balance on time.

In addition to collecting miles, Miles & More members enjoy additional benefits such as priority on waiting lists, excess baggage allowance and so on.

Miles are valid for three years.

Using milesYou can use the miles you have accumulated for various benefits: free tickets on Star Alliance member routes, upgrades to business class, holiday travel and various purchases.

Membership cards You become a club member as soon as you join. Accumulating the required number of miles in a calendar year leads to higher levels of membership: silver member or Frequent Traveller, or gold member or Senator, or HON Circle Member. A higher level of membership offers you special benefits.

Always have your membership card on hand, because you’ll need it to register miles, claim benefits and request awards.

Welcome aboard Adria Airways, a Star Alliance member!

For information on miles, Club news, to order free tickets or other benefits, call the Miles & More call centre at +386 40 747 440 or visit our website at www.adria-airways.com. You’ll be asked for your membership number and PIN. We’ll be happy to take your calls in Slovene from 8 am to 6 pm, and service is also available in English and German outside these hours.

Page 110: Adria In-flight Magazine August, September 2010

Prodaja vozovnic in rezervacije Ticket Offices and Booking

( 128 )

www.adria - airways.com

Klicni center: telefon 00386 (0)1 36 91 010

Brezplačna številka v Sloveniji: 080 13 00

Adria AirwaysZgornji Brnik 130h4210 Brnik - AerodromTel.: +386 (0)1 36 91 010 E-mail: [email protected]

Poslovalnice / Sales offices:

LJUBLJANAGosposvetska 61000 LjubljanaKlicni center: 36 91 010, 080 13 00Tel.: +386 (0)1 23 91 910 Fax: +386 (0)1 23 21 668E-mail: [email protected]

Letališče Jožeta Pučnika LJUBLJANALJUBLJANA Jože Pučnik AirportAdria Airways Sales OfficeKlicni center: 36 91 010, 080 13 00Tel.: +386 (0)4 25 94 245Fax: +386 (0)4 23 63 461E-mail: [email protected]

AMSTERDAMAdria Airways, NetherlandsP.O. Box 756441118 ZR Schiphol TriportTel.: +31 20 625 11 22Fax: +32 2 753 23 37E-mail: [email protected]

Airport Ticketing Desk Amsterdam Schiphol AirportGlobeground Ticketing Desk Terminal 3, opposite check-in row 20 Tel.: +31 20 79 52 600 Fax: +31 20 79 52 601 E-mail: [email protected]

ATHENSAdria Airways, General Sales AgentK.G. KOMPAS GREECE, 572 Vouliagmenis Ave & Karaiskaki, 164 52 Athina ArgiroupolisTel.: + 30 21 09 94 7263,Fax: + 30 21 09 94 7288,E-mail: [email protected]

BARCELONA Adria Airways, General Sales AgentKompas SpainC/ Paris, 162-164 Entlo 2a08036 Barcelona Tel.: + 34 93 246 67 77Fax: +34 93 245 41 88E-mail: [email protected]

BELGRADEAdria Airways Representative Office OKI AIR INTERNATIONALAirport “Nikola Tesla”11180 Belgrade 59 Tel/Fax: +381 11 2286457,2286458, 2097457E-mail: [email protected],[email protected]

BRUSSELS Adria AirwaysBrussels Airport – Box 41930 ZaventemTel.: +32 (0)2 75 32 336Fax: +32 (0)2 75 32 337E-mail: [email protected] Airways Ticket Desk Airport Zaventem / Brussels Tel.: +32 (0)2 75 32 337

COPENHAGENAdria AirwaysRepresentative and InformationAntello AB, Tings Gatan 2256 56 Helsingborg, SWEDENTel.: +46 (0)42 28 47 78Fax: +46 (0)42 14 47 78Mobil: +46 708 28 47 78 E-mail: [email protected]

Adria Airways Airport Ticket DeskCopenhagen AirportTerminal 2, Floor 2, Office 2302770 Kastrup, DenmarkTel. & Fax: +45 (0)32 51 59 59Mobil: +46 708 28 47 78E-mail: [email protected]

FRANKFURTAdria Airways Frankfurt Airport Terminal 1, Building 201 Room 201. 4043/4044P.O.Box 039, 60549 Frankfurt am MainTel.: +49 (0)69 269 56 720, 269 56 721 Fax: +49 (0)69 269 56 730E-mail: [email protected]

Adria Airways Airport Ticket DeskFrankfurt Airport, Terminal 1, Hall B Sales Desk 307P.O.Box 039, 60549 Frankfurt am Main Tel. +49 (0)69 269 56 722

ISTANBULAdria Airways General Sales AgentOrdu Cad No. 206/1 34470 Laleli, IstanbulTel.: +90 (0)212 51 24 232Fax: +90 (0)212 51 24 234, 51 25 436E-mail: [email protected]

KIEVAdria Airways, General Sales AgentChervonoarmijska st. 9/2Office number 201004 Kiev, UkraineTel.: +38 044 287 07 47Fax: +38 044 490 65 04E-mail: [email protected]

Adria AirwaysBorispol International AirportTicketing agent: Aquavita Tel.: +38 044 230 00 49, 230 00 50Fax: +38 044 230 00 48E-mail: [email protected]

LONDON, MANCHESTERDUBLINAdria Airways49 Conduit StreetLondon W1S 2YSTel.: +44 (0)20 7 73 44 630,7 43 70 143Fax: +44 (0)20 7 28 75 476E-mail: [email protected]

Adria AirwaysLondon Gatwick AirportTicketing agent: Skybreak North Terminal, Zone ATel.: +44 (0)12 9 35 07 182Fax: +44 (0)12 9 36 09 010Reservations:Tel.: +44 (0)12 9 35 55 707

Flight Supervision: KLA Ltd. (Airline Services)Tel.: +44 (0)12 9 35 68 004Fax: +44 (0)12 9 35 67 005Mobil: +44 7 7810 88 00 77

MADRIDProsimo obrnite se na predstavništvo v Barceloni.Please contact our GSA in Barcelona.Tel.: + 34 91 575 0628

MOSCOWAdria Airways Derbenevskaja 4113 114 MoscowTel.: +7 495 727 08 85 Fax: +7 495 727 08 88E-mail: [email protected]

Adria AirwaysSheremetyevo Airport6th Floor, Room Nr. 42 (6.42)Tel.: +7 495 578 80 24

MUNICHAdria AirwaysMunich Airport, Terminal 2Reisemarkt SüdEbene 03, Raum 6738 (counter 355 & 356)85356 München – FlughafenP.O. Box 241233, 85334 MünchenTel.: +49 (89) 97 59 11 91 Fax: +49 (89) 97 59 11 [email protected]

PARISAdria Airways94 rue Saint Lazare75009 ParisStopnišče A, II. nadstropjeStaircase A, 2nd floor

Tel.: +33 (0)1 47 42 95 00 Fax: +33 (0)1 47 42 00 67 E-mail: [email protected]

PODGORICAAdria Airways, General Sales AgentOki Air International Ivana Vujoševića 4681000 PodgoricaTel.: +382 (0) 20 201 201Tel. & Fax: +382 (0) 20 241 154Mobil: +382 (0)67 24 11 54E-mail: [email protected]

Adria Airways Ticket Office Podgorica Airport OKI AIR INTERNATIONALTel. & Fax: +382 (0) 20 623 232Mobil: +382 (0)67 24 11 54E-mail: [email protected]

PRISTINA Adria Airways, General Sales AgentAdria Airways Kosovo L. L. CQamil Hoxha Nr. 12, 38000 PristinaTel.: +381 (0)38 246 746Tel. & Fax: +381 (0)38 246 747Mobil: +377 44 16 50 84E-mail: [email protected]

Pristina Airport Ticket officeTel. & Fax 381 (0)38 54 84 37Mobil: + 377 44 50 12 41

SARAJEVOAdria AirwaysRepresentative and InformationFerhadija 2371000 SarajevoTel.: +387 (0)33 23 21 25, 23 21 26 Fax: +387 (0)33 23 36 92E-mail: [email protected]

Adria Airways Airport Ticket DeskSarajevo International AirportTel. & Fax: +387 33 464 331E-mail: [email protected]

SKOPJEAdria AirwaysGeneral Sales Agent AAM dooelUlica Dame Gruev, Gradski Zid, blok 4/8 1000 SkopjeTel.: +389 (0)2 31 17 009, 32 29 975Fax: +389 (0)2 31 65 531E-mail: [email protected]

Adria Airways Airport Ticket Office Skopje AirportTel. +389 (0)2 25 50 133

STOCKHOLMAdria AirwaysRepresentative and InformationAntello AB, Tings Gatan 2256 56 Helsingborg, SwedenTel.: +46 (0)42 28 4778Fax: +46 0)42 14 4778Mobil.: +46 708 28 4778E-mail: [email protected]

TEL AVIVAdria AirwaysMirus Services (1996) Ltd. General Sales Agent8 Mendele Str.Tel Aviv 63432Tel.: +972 (0)3 52 23 161Fax: +972 (0)3 52 40 895Adria Airways Ticket DeskBen Gurion AirportLaufer Aviation Ltd.Tel.: +972 (0)3 97 74 300Fax: +972 (0)3 97 12 022

TIRANAAdria Airways AlbaniaEuropian Trade CenterStreet bajram Curri No. 19Town OfficeTel.: +355 4 227 4666Tel. & Fax: +355 4 227 2666Mobil Off.: +355 6 94076614AirportTel. & Fax: +355 4 238 1911Mobil in Rinas Apt.: +355 6 94076611E-mail: [email protected]

VIENNAAdria Airways Airport Ticket Office1300 Vienna AirportTel.: +43 (0)1 70 07 36 913Fax: +43 (0)1 70 07 36 914E-mail: [email protected]

WARSAWAdria Airways, General Sales AgentGLOBAIR Polska Sp z o.o.Marszalkowska St. 28,office number 1U-35Warsaw 00-576Tel: +48 (022) 696 85 20Fax: +48 ( 022) 696 85 24Mobile: +48 606 12 319 E-mail: [email protected]

ZAGREBAdria AirwaysPraška 910000 ZagrebTel.: +385 (0)1 48 10 011, 48 10 016Fax: +385 (0)1 48 10 008E-mail: [email protected]

ZÜRICHAdria AirwaysLoewenstrasse 54/II.8001 ZürichTel.: +41 (0)44 212 63 93Fax: +41 (0)44 212 52 66E-mail: [email protected]

Adria Airways Airport Ticket Office Zürich AirportTerminal B-2-521Tel.: +41 (0)43 81 64 437


Recommended