Bogdan Sajovic - Kako Je Prišlo Do Državnega Udara v Španiji

5/26/2018 Bogdan Sajovic - Kako Je Prilo Do Dravnega Udara v paniji

1/14

60 Kako je pri{lo do dr`avnega udara v [paniji

spletni radar www.revija-radar.comwww.revija-radar.comwww.revija-radar.comwww.revija-radar.comwww.revija-radar.com

SINNOVEDAD -

NI^ NOVEGA

Protikatoli{ki mili~niki streljajo na Kristusov kip naAngelskem hribu pri Madridu.


2/14

NI^ NOVEGA

61Kako je pri{lo do dràvnega udara v [paniji


Pripravil: BOGDAN SAJOVICPripravil: BOGDAN SAJOVICPripravil: BOGDAN SAJOVICPripravil: BOGDAN SAJOVICPripravil: BOGDAN SAJOVIC

Teave so se v [paniji pravzaprav vlekle eod Napoleonovih vojn, ko se je oslabljena monar-hija, le {e senca nekdanje mogo~ne [panije, leta1808 vdala Napoleonu, ki je na prestol postavilsvojega brata Josepha, drava pa je dobila ustavopo francoskem vzoru. Proti okupatorjem se jevnel gverilski boj, ki so ga podpirali Britanci, in

po Napoleonovem padcu leta 1815 se je na pres-tol vrnila {panska veja Burbonov in posku{alarestavrirati absolutizem. Spopad za liberalnoustavo je trajal pol stoletja, nasproti pa sta si stalivojska in Cerkev, prva kot zastopnica liberalizma,

Sedemnajstega julija 1936 so po voja{nicah v [paniji brneli

telefoni. âstniki, ki so dvigali slu{alke, so zasli{ali dolgo

pri~akovano geslo:

Sin novedad!

, ni~ novega. To je bilo gesloza za~etek dràvnega udara, ki ga je vojska v povezavi z

desni~arskimi silami za~ela proti vladavini Ljudske fronte. [lo je

za {iroko zasnovan udar za ukinitev liberalne ustave, ki jo je

levi~arska skup{~ina sprejela po padcu monarhije leta 1931. Geslo

je bilo primerno, se je {panska zgodovina devetnajstega in

dvajsetega stoletja polna dràvnih udarov. Od leta 1814 do 1923je bilo kar 43 pronunciamentov (dràvnih udarov), uspe{nih in

neuspe{nih. Najbolj znan je {tiriin{tirideseti (ne zadnji, saj je bil

zadnji dràvni udar v [paniji pred dobrimi dvajsetimi leti), zaradi

katerega se je za~ela triletna dràvljanska vojna,

ki je terjala 500.000 ìvljenj.

druga konservativizma.Oficirji so leta 1820 od kralja izsilili ustavo, a

je ta poklical na pomo~ bratrance, francoskeBurbone, ki so po Napolenovem padcu staromonarhijo za nekaj ~asa uspe{no restavrirali, infrancoska vojska je kralju Ferdinandu pomagala,da je ustavo ponovno ukinil. Ko je Ferdinand leta1834 umrl, so liberalci podprli pravico njegoveh~ere Izabele do prestola, konservativci pa so zakralja oklicali Ferdinandovega brata Don Car-losa. Ponovno je pri{lo do vojne, v kateri soformalno zmagali Izabelini privrenci, konser-


3/14



vativci, ki so se navidezno vdali, pa so po tihem{e naprej podpirali pravice Carlosa in njegovihpotomcev do prestola. Zato so tudi dobili oznakokarlisti, politi~no pa so bili predstavniki najboljreakcionarnega krila monarhistov.

Nimfomanko Izabelo II. je leta 1868 zaradislabega in potratnega vladanja vojska kon~noizgnala, potem pa se je za~ela splo{na zme{njava.Na povabilo buroazije je najprej poskusil vla-dati Amadeo, brat italijanskega kralja, kar naj bibil nekak{en poskus pomiritve med liberalci inkonservativci, a je po enem letu obupal in ab-diciral. Razgla{ena je bila republika, ki naj bi bilarazdeljena na kantone z dolo~eno samoupravo,a tvorci nove ureditve niso imeli dovolj mo~i, dabi zamisel uveljavili. Na jugu so se upirala neka-tera obmorska mesta in se razgla{ala za samos-tojna, na severu pa so se ponovno uprli karlisti,ki so podpirali pravice Don Carlosovega vnuka.

Vojska je ponovno segla po oblasti, vsaj za-~asno naredila red in podprla Izabelinega sina

Alfonza XII. Komaj osemindvajsetletni kraljAlfonz je umrl leta 1885 in zapustil postumenegasina Alfonza XIII., namesto katerega je do leta1902 kot regentka vladala njegova mati Marija

Kristina. V tem ~asu je veljala ustava iz leta 1876,po ~rki sicer liberalna, vendar so jo tako ali takovsi politiki ne glede na opredelitev zlorabljali,leta 1890 je bila uvedena tudi splo{na volilnapravica za mo{ke, lokalni politi~ni veljaki pa soseveda redno ponarejali izide volitev. Med re-gentstvom je [panija leta 1898 doivela {e po-lom v vojni z Zdruenimi dravami Amerike -izgubila je {e zadnje pomembne ostanke svojihkolonij, Filipine, Kubo in Portoriko, tihomorskeotoke pa je prodala Nem~iji. Junoameri{ke kolo-

nije so se seveda tudi e zdavnaj osvobodile inod neko~ mogo~nega kolonialnega imperija, vkaterem sonce nikoli ne zaide, so ostali lemati~na drava, Kanarsko oto~je, kos Maroka indel pu{~ave v zahodni Sahari ter kos pragozdaob ekvatorju, ki ga nobena drava o~itno nihotela niti kupiti, kaj {ele zaradi njega za~etivojno. Tako je bila [panija med prvo svetovnovojno nevtralna.

Za~etki delavskega gibanjaMedtem pa se je za~elo organizirati delavsko

gibanje in nastali sta dve mo~ni sindikalni zvezi.

Republikanska vlada iz leta 1932. Spredaj od leve proti desni sedijo: Albornoz, Giral, Azana, Lerroux, CasaresQuiroga. Zadaj od leve proti desni: Prieto, Domingo, Largo Caballero, De los Rios, Martinez Barrio, NicolaudOlwer.


4/14



Prva, CNT (Confederaciona nacional de trabajo- Nacionalna konfederacija dela), je bila anar-histi~na, druga, UGT, (Union general de traba-

jadores - Splo{na zveza delavcev) pa marksis-ti~na, ~eprav ne popolnoma komunisti~na. Anar-histi so zavra~ali kakr{nokoli sodelovanje z ob-lastjo in njenimi ustanovami, medtem ko je UGTposku{ala priti na oblast s pomo~jo volitev. VBarceloni in Bilbau sta bili v letih 1902-1903dve veliki stavki, ki sta na koncu prerasli v prave

medrazredne spopade in jih je zadu{ila {ele voj-ska. Potem pa je julija 1909 pri{el tragi~ni tedenv Barceloni. Povod zanj je bila ponovno voja{kakatastrofa, tokrat v Maroku, kjer so maro{ki upor-niki porazili kolonialne ~ete. To {ibkost so takojizkoristili delavci, predvsem radikalci in anar-histi v Barceloni, pri{lo je do spontanega uporabrez posebnega vodstva in zadeva se je sprevrglav divjanje. Katalonija oziroma Barcelona {e pose-bej, je bila tedaj industrijsko sredi{~e [panije in

sindikati so bili tam zelo mo~ni, centralna oblastpa {ibka. Katalonski samozavestni novope~eniindustrijski mogotci so bili siti vme{avanja cen-tralnih oblasti, za~eli so se nagibati h katalon-

skemu nacionalizmu in slabiti vpliv iz Madridavodene uprave.

Upor anarahistov se je torej sprevrgel v divjanje,svoje pa je dodal {e barcelonski cestni demagogLerroux, ki je podigal predvsem protiklerikalnestrasti. Njegov poziv pogite cerkve, obrejiteredovnice je podgal pijano drhal, ki je meddrugim res pogala tudi 50 cerkva in drugih kato-li{kih poslopij v Barceloni, ponoreli delavci paso po ulicah vla~ili trupla pobitih nun. Ko je

vojska ponovno zatrla upor, so se katalonskiindustrialci spet povezali z madridsko oblastjo.Centralisti~na dravna uprava se jim je sevedazdela manj nevarna kot divjanje anarhisti~nihradikalcev. Vendar je Barcelona ostajala sod smod-nika. Avgusta 1917 so v Barceloni marksisti sku-paj z anarhisti sproili splo{no stavko, ki se jeraz{irila po vsej dravi. Voditelji so bili prepri~ani,da so sindikalisti~ne misli e tako prodrle v voja{-ke vrste, da vojaki ne bodo streljali. Zmotili so se,

vojska je ostala zvesta kralju in je upor zatrla s silo.Ponovno je bilo najhuje v Barceloni, spopadi sotrajali dolgo in predvsem provokatorji so pobijalivsevprek, a je vojska nazadnje stavko zadu{ila in

Manuel Azana in katalonski prvak Luis Companys.


5/14



uvedla izredno stanje.Vso bedo [panije je pokazala nova vstaja v

Maroku. Vodja plemena Kabilov iz maro{kega

Rifa Abd el Krima je leta 1921 sproil upor proti[pancem in v bitki pri Anuallu med 21. in 26.

julijem 1921 pobil 20.000 mo mo~no kolo-nialno vojsko generala Silvestra, ter septembraistega leta razglasil Neodvisno republiko Rif, ki

je v svojih najbolj{ih ~asih merila okoli 20.000kvadratnih kilometrov (velikost Slovenije) inimela 500.000 prebivalcev. Boji med kolonial-nimi ~etami (priblino 40.000 mo) in rifskovojsko (priblino 15.000 mo) so trajali do maja

1926, [pancem pa so pomagali tudi Francozi, kiso s svoje strani Maroka in Rifskega pogorja stujsko legijo pomagali zadu{iti Abd el Krimovupor. Tudi [panci so imeli v Maroku svojo tujsko

legijo in v njej se je med vojno v Rifu zeloodlikoval in tudi naredil hitro kariero kasnej{icaudillo Francisco Franco. Maja 1926 se je Abdel Krim torej vdal, raje Francozom kot [pancem,in Francozi so ga internirali na francoski otokReunion v Indijskem oceanu. Posamezni oddelkiAbd el Krimove vojske pa so se {e do pomladi1927 borili kot gverilci, dokler jih niso dokon~nouni~ili.

Diktatura Prima de RiviereKo ga je [panija tako lomila v Maroku in so

radikalni delavski voditelji ponovno za~eli raz-mi{ljati o uporu (mimogrede, leta 1920 je bilaustanovljena tudi KP [panije), je voja{ki guver-ner Katalonije general Miguel Primo de Riviera

Generala Franco in Mola v Burgosu.


6/14



13. septembra 1923 izvedel voja{ki udar. Prav-zaprav je najprej poslal ultimat, s katerim je vimenu vojske zahteval oblast, da bi lahko spra-vil dravo v red. [ibki kralj je ultimat sprejel indal predsedstvo vlade Primu de Rivieri, svojemu

Mussoliniju, kot ga je neko~ predstavil itali-janskemu kralju.

Kasnej{e zgodovinopisje, zlasti levi~arsko, jePrima de Riviero ozna~evalo kot krvolo~negadiktatorja, a v resnici ni bilo povsem tako. Resda

je bil diktator in je prepovedal politi~ne stranke,najnevarnej{e radikalce pa so zaprli in obsodili,vendar je bilo med njegovo diktaturo usmr~enihrazmeroma malo politi~nih nasprotnikov. Tudinjegova na novo ustanovljena stranka UnionPatriotica (Domoljubna zveza) ni nikoli imelakak{ne ve~je tee in veljave. Generala Anido inArlegui, prvi kot notranji minister, drugi pa kotvodja dravne varnosti, ki so ju predvsem anar-histi zelo sovraili, saj sta jih v letih 1919-1922v Kataloniji neusmiljeno preganjala, sta tudi nadravni ravni nadaljevala svoje delo in skorajpopolnoma zadu{ila vsakr{no opozicijo, po dru-gi strani pa je res, da je vlada Prima de Riviere zadravo naredila veliko koristnega. Program jav-nih del je pripomogel h gradnji cest in eleznic,

program mladega finan~nega ministra CalvaSotela pa je vladi pridobil podporo kapitala.Lotili so se gigantskega namakalnega sistema vpore~ju Ebra, industrijska proizvodnja je nara{-~ala trikrat hitreje in razre{en je bil pere~ maro{kiproblem. Pa tudi osebnost diktatorja za marsi-koga ni bila napa~na. Lahko je tedne trdo delalod zore do mraka, potem pa si je vzel ~as zapo~itek in dokazal, da je pravi ma~o. Takrat jeskoraj brez spremstva v zakotnih ~etrtih obis-koval lokale s flamenkom, se nalival s pija~o inpla~eval, ljubimkal s ciganskimi plesalkami,proti jutru pa na poti proti pala~i pod vplivomalkohola novinarjem, ki so ga ujeli, dajal mo~-ne intervjuje, ki jih je nekaj ur kasneje navadnopreklical.

Veliki gospodarski zlom leta 1929 je zlomiltudi Prima de Riviero. Njegovi veliki gospodarskina~rti so se sesuli v prah, tudi njegov finan~niminister Calvo Sotelo je odstopil in diktator jenaredil nekaj nenavadnega - 30. januarja 1930

je v vse garnizije poslal brzojavko, da bo odsto-pil, ~e se njegovi ~astni{ki bratje strinjajo. Kraljje sicer ugovarjal, da ga je imenoval on in nevojska, vendar je diktator vseeno odstopil in

odpotoval v Pariz na dopust, kjer je razo~aranin osamljen ~ez nekaj mesecev umrl.

Monarhija je bila pred padcem. Del vojske jebil omahljivega kralja e sit, tudi nekateri cerk-veni vodje so menili, da je napo~il ~as za demo-kratizacijo drave. Tudi industrialci in srednji slojsi od monarhije niso imeli kaj obetati in tako jepoleti 1930 nastala zveza liberalcev, socialistovin katalonskih avtonomistov, ki se je zavzemalaza strmoglavljenje monarhije. Decembra 1930 jeprekipelo dvema mladima ~astnikom v garnizijiv mestu Jaca. Zanetila sta upor proti monarhiji,vendar se jima je poskus izjalovil in so ju ustrelili.

Ljudstvo je bilo ogor~eno in kralju ni ostalodrugega, kot da je za 12. april 1931 razpisalob~inske volitve. Monarhisti~ni kandidati so vvseh ve~jih mestih popolnoma pogoreli, medtemko so na podeelju zmagali in bi lahko imeli v

parlamentu celo ve~ino, ~e ne bi vsi vedeli, dalahko lokalni veljaki tako kot pred desetletji {ezmeraj prepre~ujejo po{tene volitve. [ele nakoncu je Alfonz XIII. zmogel kraljevsko veli~ino

Vodja galicijskih avtonomistov Casares Quiroga.


7/14



in izjavil, da zato, ker ne uiva ve~ ljubeznisvojega ljudstva in da bi prepre~il morebitnodravljansko vojno, za~asno odlaga uporabosvojih kraljevskih pravic. Tako se ni odpovedalprestolu ne v svojem imenu ne v imenu potom-cev. Za~asno je odpotoval v tujino in z druinotam ostal do smrti. [ele njegov vnuk Juan Carlos

je ~ez ve~ kot {tirideset let lahko sedel na prestol.

Prvarepublikanska vlada

Prvi predsednik republikanske vlade je bilAlcala Zamora, notranji minister pa Miguel Ma-ura. Oba sta bila liberalca, a vendar katoli~ana,

in vsaj to je Katoli{ko cerkev in najbolj verne[pance nekoliko pomirilo. Popolnoma nasprotnopa so ~utili ob imenovanju Lerrouxa za ministraza zunanje zadeve. Nekdanji radikalec iz Bar-

celone, ki je pozival k pokolom in poiganjucerkva, se je v zadnjih petindvajsetih letih sicerunesel, vendar je bil spomin na njegovo huj-ska{tvo {e vedno iv. Njegov pomo~nik Barriopa je bil ugleden ~lan {panskih prostozidarjev inklerikalce je ob teh dveh imenovanjih skorajvrglo boje. Bila je {e druga skupina protikle-rikalskih liberalcev, resda manj znana kot Ler-roux, vendar ni~ bolj odlo~na, da kon~no obra-~una z mo~jo Cerkve. Najbolj znana med njimista bila novi vojni minister Manuel Azana inCasares Quiroga, kasneje sta postala prva pred-sednika republike in vlade. Socialiste sta v vladizastopala Idalecio Prieto in Largo Caballero,generalni sekretar socialisti~nih sindikatov UGT

in novi minister za delo. V vladi je bil tudi pred-stavnik katalonskih avtonomistov, ki mu je ko-maj uspelo obrzdati katalonsko stranko Esquerra(levica). Ta stranka malih trgovcev in srednjih

Voditeljica komunistov Dolores Ibarruri.


8/14



slojev je zahtevala avtonomijo in neodvisnokatalonsko republiko, v nasprotju z Lligo, stran-ko velikih industrialcev, ki je sicer zagovarjalakatalonsko avtonomijo, a so jo po potrebi pod-redili svojim interesom in se povezali s centralisti

v Madridu, ~e se je to izkazalo za bolj pametno.Esquerra je e skoraj razglasila neodvisno Kata-lonijo in le obljuba, da bo nova vlada Kataloniji,pa tudi Baskiji, dala {iroko avtonomijo, jo je pritem zadrala. V novi vladi pa ni bilo anarhistov.Prezirajo~ vsakr{no oblast so bili do nove vladeprav tako brezbrini kot do prej{nje.

Zanimivo je bilo tudi, da je bila polovica ~la-nov nove vlade prostozidarjev, in {pansko pros-tozidarstvo je bilo zelo protiklerikalno. To jestrnilo vrste duhov{~ine, {tevilni va{ki duhov-niki so na aprilskih volitvah namre~ glasovaliproti monarhiji. V prostozidarjih so videli takosatansko organizacijo, ki vodena iz tujine sku{av [panijo vnesti brezboni komunizem. Duhov-{~ine, 30.000 duhovnikov, 20.000 menihov in60.000 nun, ter milijonov zvestih vernikov pa nikazalo podcenjevati. Tudi duhov{~ina je vodilaideolo{ko ofenzivo in v katekizmu s konca dvaj-setih let lahko beremo, da katoli~an, ki voliliberalnega kandidata, stori smrtni greh.

Medtem ko je vlada pripravljala junijske volit-ve v ustavodajno skup{~ino, spremenila himnoin zastavo ter menjavala imena ulic, so se za~elizbirati nasprotniki republike. @e na za~etku maja

je toledski nad{kof in primas {panske Cerkvekardinal Segura objavil pastirsko pismo, v kate-rem je hvalil kralja in ki ga je kon~al z opo-zorilom, da verniki ne bodo smeli toiti, ~e bodopremagani, ker v ~asu, ko bi se lahko bojevali kotbojevniki, ki so pripravljeni tudi umreti, teganiso storili. Komaj petdesetletni prelat s tremi

doktorati je tako strnil vrste Cerkve in vernikov,in to prav v ~asu, ko so najbolj mla~ni e za~eliodhajati. Marsikje so duhovniki brali ma{o predpraznimi cerkvami, v nekaterih pokrajinah je vcerkev hodil komaj odstotek mo{kih.

Medtem pa se je v Madridu zbralo nekaj kraljuzvestih aristokratov in ~astnikov ter ustanovilomonarhisti~ni klub. Iz zvo~nika je grmela kra-ljeva himna, na oknu je plapolala kraljeva zas-tava. Zbralo se je nekaj zijal, dva zakasnela

monarhista sta izstopila iz taksija in navdu{enazaklicala: @ivela monarhija! Taksist je zaklicalnazaj: @ivela republika! Dobil je nekaj klofutin bliskovito se je raz{irila vest, da sta monarhista

ubila republikanca. Mnoica je pogala blinjeuredni{tvo monarhisti~nega ~asopisa ABC innakaj avtomobilov pred hi{o, kjer so se zbralimonarhisti. Razgnala jo je {ele civilna garda, ki

je streljala nad njihovimi glavami. Civilna garda

je bila andarmerija, ki so jo ustanovili v devet-najstem stoletju za vzdrevanje reda in miru, lovna razbojni{ke tolpe, tihotapce in podobno. Gar-disti in podoficirji so bili navadno odsluenivojaki, ~astniki pa aktivni voja{ki ~astniki, pra-vilo pa je bilo, da gardist ne sme sluiti v rojstnipokrajini in se celo ne sme druiti z doma~ini. Vtridesetih letih je bilo v civilni gardi kak{nih1000 ~astnikov in 33.000 gardistov in pod~ast-nikov.

Neredi so se naslednji dan nadaljevali in po-ganih je bilo ve~ cerkva, enkrat za spremembopa ni bilo nobenega mrtvega. Vlada je obtoilamonarhiste, da so izzvali nerede, in zato pre-povedala ve~ monarhisti~nih ~asopisov. Raz-draeni monarhisti so zagnali vik in krik, potempa je olje na ogenj prilil {e obrambni ministerAzana z nepremi{ljeno izjavo, da raje vidi goretivse cerkve v [paniji, kot da bi umrl en sam repu-blikanec. To so klerikalci takoj razloili tako, kotda poiganje cerkva vladi ni mar oziroma ga celo

odobrava in spodbuja.

Novaustava

Volitve v ustavodajno skup{~ino so prineslepodporo republiki. Socialisti so dobili 116 sede-ev, radikalni socialisti 60, Azanova republikan-ska akcija pa 30 (obe stranki {tejemo med libe-ralce). Lerrouxovi radikalci so dobili 90 sedeev,Alcalo Zamora in njegovi katoli{ki progresisti

22, katalonska Esguerra 43 in gali{ki nacionalistiCaserasa Quiroga 16 sedeev. Desnica je imelakomaj 60 sedeev, le 19 med njimi je bilo res-ni~no protivladnih na novo ustanovljene monar-histi~ne stranke Renovacion Espanola.

Anarhisti se volitev ponovno niso udeleili,njihovi sindikati CNT so imeli e 1.500.000~lanov, notranje trdo jedro anarhistov FAI pa je{telo okoli 200.000 ~lanov. Anarhisti, predvsemtisti v FAI, bi revolucijo izvedli kar na hitro. V

pravem trenutku bi zanetili vstajo, dolo~eneskupine anarhistov pa bi v imenu ljudstva prev-zele dravno in zasebno premoenje ter razpustileupravo, duhovnike, civilne gardiste, veleposest-


9/14



nike in druge sovranike ljudstva pa bi kar takojpobile. Poleti in jeseni so anarhisti izvedli ve~

lokalnih vstaj in zanetili ve~ nemirov, ki jih jevlada s silo zatrla. Ob civilni gardi je bila usta-novljena tudi Guardia di Assalto (Juri{na garda).Asalte so izbrali med najbolj zagrizenimi repu-blikanci, {teli pa so kak{nih 100.000 ~lanov.

Osnutek nove ustave je v opoziciji povzro~ilveliko hude krvi; sporni sta bili predvsem do-lo~ili o odpravi plemi{kega naslova in splo{nivolilni pravici. Tudi dolo~ila o veri - monostvlade, da razpu{~a in izganja verske redove(predvsem jezuite), podeljuje ali zavra~a do-

voljenja za cerkvene prireditve (na primer zavelikono~ni sprevod), razpu{~a cerkvene {ole(posebna neumnost, ker u~iteljev in {ol, ki bizamenjali tiste, ki so jih vodili duhovniki,preprosto ni bilo, samo v Madridu je bilo brezmonosti {olanja 80.000 {oloobveznih otrok),ukinja duhovni{ke pla~e (~eprav so bile le-teod{kodnina za delno nacionalizacijo cerkvenezemlje leta 1834), odvzema preseke cerkve-nega premoenja in dopu{~a lo~itve zakoncev.

Predsednik vlade Zamora in notranji ministerMaura, oba katoli~ana, sta odstopila, in vladaje bila v krizi. Novi predsednik vlade je postalAzana, Zamora pa je bil izvoljen za predsednika

republike. Novi notranji minister je postal Ca-sares Quiroga.

Vlada je v tem ~asu predstavila tudi zakon oagrarni reformi, ki pa je {el skozi parlament velikobolj mirno kot verska dolo~ila. Predvsem zato, ker

je na za~etku prizadel bolj malo ljudi, zgolj nekajvelikih posestnikov v Estremaduri in Andaluziji.To je bil najbolj zaostal del [panije, razmere seniso spremenile e od srednjega veka, morda pacelo od rimskih ~asov. Ve~ina posestnikov je ivelav Madridu, na svoja posestva so prihajali redko,posle je bolj ali manj po{teno vodil upravnik,posestniki pa so na svoje dninarje ali zakupnike

gledali skoraj kot na sunje, ~e so jih ob svojihredkih obiskih sploh opazili. Nacionalizacijaposesti, ve~jih od 40 juter (22 hektarov) zemlje zadolo~eno od{kodnino na podlagi dav~ne osnove,

je skozi obravnavo torej {la gladko in ~e bi se vladanajprej lotila le-te namesto cerkvenih dolo~il, bi

jo ljudstvo v glavnem podprlo.Medtem se je opozicija ~edalje bolj krepila.

Nekaterim ~astnikom, ki niso hoteli prise~i re-publiki, so ponudili pred~asni pokoj. Sprejeli so,

dobili so ~as in denar, da so lahko naprej rovarili.Ministrstvo je predlagalo tudi zmanj{anje vojskein vsem ~astnikov, ki bi eleli izstopiti iz vojske,ponudilo pred~asno polno upokojitev. Vojska je

General Mola, glavni organizator upora, pregleduje svoje ~ete.


10/14



namre~ imela 195 generalov, 17.000 ~astnikovin 148.000 vojakov. Nekaj ~astnikov je res izsto-pilo, da bi dali zgled drugim, na alost vlade paso bili skoraj vsi, ki so se tako upokojili, repu-blikanci. Niti v sanjah se ni upokojil kateri od

oficirjev, ki so poveljevali vojski v Maroku.Tamkaj{nji korpus, okrepljen s tujsko legijo, ki

je bila to le po imenu, saj so bili v njej skorajizklju~no [panci, med njimi je bilo le nekajPortugalcev in Nemcev, in pa z maro{kimi regu-lares - pol voja{ke pol policijske doma~inskeenote pod poveljstvom {panskih ~astnikov, je {telskupno 34.000 vojakov. Bil je edini del vojske,ki je bil res prekaljen in izurjen, pa tudi krut.Regulares so na primer po stari mavrski navaditrupla sovranikov kastrirali, posiljevanje enskin ropanje pa je bilo skoraj logi~no. Tudi le-gionarji, katerih bojni krik je bil @ivela smrt!,niso bili ni~ bolj ljudomili kot regulares. Pred-vsem pa je ta vojska svoje ~astnike, ki so seve~inoma juna{ko izkazali v rifskih vojnah,oboevala. Ni naklju~je, da so bili stari Maro-~ani, Sanjurijo, Franco, Mola, Goded, Astray inQuipo de Llano vodje upora.

Franco je bil eden najbolj slavnih, med vojnoje s pogumom v komaj petih letih od 1921-1926

prilezel od stotnika do generala, bil je najmlaj{ievropski general po Napoleonu (izvzeti so ~lanivladarskih dinastij), saj je bil star {ele 35 let. Onjem je v legiji kroila zgodba o tem, kako jeravnal, ko je neki legionar vrgel kronik fiola vobraz svojemu oficirju. Franco, ki je bil tedajstotnik in po ~inu najvi{ji v jedilnici, se je blis-kovito odzval. Odloil je pribor, stopil do le-gionarja, ga ustrelil v glavo in se vrnil za mizoter mirno pove~erjal. Pri legionarjih si je takozagotovil spo{tovanje, pri kolegih pa tudi. Prislednjih {e posebej zato, ker je vse tako blis-kovito premislil. V tistem poloaju drugega splohni mogel narediti. Zadeve ni mogel ignorirati, ~epa bi legionarja nadrl, bi s svojim visokim gla-som izpadel kve~jemu sme{en. e bi, majhen kot

je bil, tre{~il precej ve~jega podrejenega, kak-{nega spo{tovanja ne bi pridobil, ~e pa bi ga oninazaj, bi padel po tleh in vsa njegova avtoritetabi za vedno {la po zlu.

Vojaki so torej snovali upor. [e posebej jim je

{el v nos neki trapasti vladni predlog, da birazveljavili napredovanja, ki niso bila plod vslubi prebitih let, temve~ plod poguma naboji{~u.

Prva zarotaAzanova vlada je leto 1932 v redu previharila,

tudi ~e {tejemo neuspeli pu~ generala Sanjurija.Pravzaprav je {lo za nagovarjanje monarhistov,da bi na ~elu z generalom, ki je bil tedaj naj-

slavnej{i {panski vojak, vrgli protiversko dik-taturo Manuela Azana. Zaroti Sanjurija, ki jepravzaprav niti ni skuhal sam, temve~ ji je leposodil svoje ime, so se pridruili nekateri vid-nej{i monarhisti, tako grof Rodezno in Fal Conde,pa {e nekateri monarhisti~ni oficirji, ki so rovarilie od leta 1931. Maro{kih veteranov ni bilo mednjimi. Tokrat sta se obe glavni monarhisti~nistruji, tako legitimisti, ki so neko~ podpiraliIzabelo, in potem njenega potomca Alfonza, kotkarlisti, ki so neko~ podpirali Don Carlosa innjegove potomce, strinjali. Med obema skupi-nama monarhistov je poleg temeljne razlike vla-dala tudi ta, da so bili legitimisti bogatej{i posest-niki in finan~niki ter parlamentarizma niso zavra-~ali kar apriori, karlisti pa so bili pripadnikistarega, a revnega plemstva, ki je zavra~alo vsakliberalizem in ~igar geslo je bilo Dios, Patria,Rey - Bog, Domovina, Kralj.

Vlada je vnaprej vedela za udar. Sanjurijo je vSevilji za kratek ~as prevzel oblast, vstaja v Mad-

ridu pa je propadla. Sanjurijo je bil obsojen nasmrt, nato pa degradiran in pomilo{~en na do-smrtno je~o, 150 drugih zarotnikov, ve~inomamanj pomembnih, pa so deportirali v {panskoSaharo. Republikanci so pogali nekaj monar-


11/14



histi~nih klubov, vlada pa je prepovedala desni-~arske ~asopise.

Naslednje leto pa je bilo za vlado dosti manjmirno. Ponovno je pri{lo do anarhisti~nih iz-gredov in asalti so pobili nekaj anarhistov.Desnica je tokrat obtoila vlado kot morilko

ljudstva, priljubljenost vlade je padala in apri-la 1933 je vladna stranka na lokalnih volitvahpogorela, zato je Azana poleti odstopil in zanovember so bile razpisane splo{ne volitve.Nastopala sta dva bloka, sredinski, v kateremso bili Lerrouxovi radikalci, Lliga katalonskihindustrialcev in nakatere manj{e sredinskestranke, ter protirepublikanski. V njem so bilekatoli{ka stranka CEDA (Confederacion Espa-nola de derechas avtonomas- {panska konfe-

deracija avtonomnih pravic) Gila Roblesa,agrarci, ki so podpirali kastilske veleposest-nike in monarhisti~na aliansa tradicionalistovin karlistov. Stranke, ki so podpirale Azana, so

nastopale vsaka zase. Socialisti zato, ker jehotel Llargo Caballero prekiniti z burujemAzano in dobiti ve~ delavskih glasov. Azana

je popolnoma pogorel, njegova stranka je ime-la komaj osem sedeev, cel blok pa komaj 99,

od tega socialisti 58. Sredina je dobila 187sedeev, radikalci od tega 104, Lliga pa 25,medtem ko je desnica dobila 207 mandatov, odtega 43 monarhisti, 86 agrarci, preostalo paCEDA. Ta zasuk so nekateri razlagali s tem, da

je bilo precej ljudi razo~aranih in da so prvi~volile tudi enske, ki so bolj verne. Po enegaposlanca so imeli tudi komunisti in fa{isti,slednji je bil Jose Antonio Primo de Riviera,sin pokojnega diktatorja.

Lerrouxove tegobeKljub uspehu na volitvah Gil Robles ni sestavil

vlade, temve~ je podprl Lerrouxovo vlado radi-kalcev. Medtem so anarhisti ponovno za~eli ssvojimi akcijami in krajevnimi vstajami, ob~asnoso napadali postaje civilne garde, iztirili pa sotudi vlak na progi Madrid-Barcelona, bilo je 19mrtvih. Medtem je nova vlada razveljavila delpoticerkvenih odredb stare vlade, pomilostila

Sanjurija in druge udeleence vstaje leta 1932,agrarne reforme pa sicer ni razveljavila, pa~ pa jeustavila njeno izvajanje. Po tihem je tudi oviralaavtonomizacijo Baskov in Kataloncev. Vse stra-ni so se za~ele tudi oboroevati, saj je bilo jasno,da drava drvi v kaos, iz katerega bo kot zma-govalec stopil najmo~nej{i. V vaseh na severu sopod rde~imi baretkami vadili karlisti, po mestihso isto po~eli falangisti, anarhisti, socialisti inkomunisti. Vsaka stranka je imela svoje milice.

Kolo se je vrtelo ~edalje hitreje, julija je Leroux

odstopil, ker predsednik republike Zamora nitakoj podpisal zakona o pomilostitvi. Vlada jebila {e zmeraj v rokah radikalcev, do jeseni, ko

je Robles razglasil, da s CEDA vlade ne bo ve~podpiral; o~itno je bilo, da ho~e vladati sam.Socialisti~ni sindikati UGT so izjavili, da neprevzamejo nobene odgovornosti za svoje bodo-~e ravnanje, ~e bo {la CEDA v vlado, ne da bi prejprisegla brezpogojno zvestobo republiki, ~esarpa Robles ni hotel storiti, ker bi izgubil del

volivcev. Mandat je ponovno dobil Lerroux, kije vzel v vlado tri ministre iz CEDA, zato so UGTskupaj z delom komunistov zakuhali vstajo, anar-histi so bili ob strani. Vstaja je propadla, socialis-

Jose Antonio, sin diktatorja in vodja falange.


12/14



ti~ni voditelji so bili za zapahi. Oktobra 1934 soposkusili z vstajo tudi v Kataloniji, a je bila tudita zatrta. Vendar pa se je drala Asturija, kjerso rudarji pod skupnim vodstvom UGT, CNT,komunistov, pa {e trockisti~ne delavsko-kme~ke

zveze izvedli skupni upor. Zasedli so lokalnitovarni oroja, v rde~o armado mobilizirali30.000 delavcev in ustanovili sovjetsko repu-bliko, v kateri so celo anarhisti priznali, da jenujna za~asna diktatura. Prihajalo je do iz-padov, v katerih so pobijali sovranike ljud-stva, vrstili so se poigi in posilstva.

Vlada je poslala generala Franca in generalaGodeda, naj vzpostavita red. Franco je predlagal,naj v Asturijo po{ljejo tujsko legijo pod povelj-stvom polkovnika Yagueja. V petnajstih dneh jebilo vsega konec, legija in regulares so razbilirde~o armado, potem pa divjali po Asturiji. Povladnih virih je padlo 300 vojakov, pripadnikovcivilne garde in asaltov ter 1000 rudarjev, kar jeverjetno premalo, po drugi strani pa je {tevilo5000 pobitih rudarjev, ki jih je navajala levica,verjetno pretirano. Ve~ tiso~ upornikov so za~as-no zaprli, najve~krat kar v lokalne za~asne zapo-re, in jih pogosto tudi mu~ili.

Po polomu vstaj so levi~arski vodje ve~inoma

sedeli v zaporih, tako Largo Caballero in socia-listi, pa Azana in del katalonskih upornikov.Medtem pa je {tevilo falangistov raslo in modresrajce, ki so bile njihov simbol, so bile ~edaljepogostej{e. Vse pogosteje je bilo sli{ati tudinjihovo himno Cara al sol - Obraz k soncu.Karlisti so medtem 400 mladincev poslali v Ita-lijo na te~aj modernega vojskovanja. Franco jebil tedaj na vojnem ministrstvu, po armadi je naklju~ne poloaje razme{~al somi{ljenike.

Lerroux je medtem po sredini krmaril svojo

barko. Vojna sodi{~a so 20 vstajnikom iz leta1934 dolo~ila smrtno kazen in dve tudi e izvr-{ila. Radikalci so bili proti usmrtitvam, ministriiz CEDA pa so jih zagovarjali. Predsednik repu-blike Zamora se je strinjal s predsednikom vladein obsojene pomilostil, zato so ministri CEDAodstopili. Po kompromisu so le sestavili vladoCEDA -radikalci, namesto usmrtitev pa so bilivodje upora obsojeni na 30 let zapora, Azana,proti kateremu pa ni bilo dokazov, je bil izpu{~en.

Krize pa {e kar ni bilo konec, nasprotje medkatoliki in radikalci je bilo ~edalje huj{e in tea-ve Lerrouxove vlade je kon~al {kandal z igramina sre~o, v katerega je bilo vpletenih ve~ sorod-

nikov radikalnih ministrov. Vlada je padla, feb-ruarja 1936 so bile razpisane nove volitve.

Kolo sre~e se obrne

Na volitvah 16. februarja 1936 sta nastopiladva bloka - Nacionalna fronta, kjer so bili Rob-lesova CEDA, monarhisti, ki jih je vodil CalvoSotelo, pa karlisti, agrarci in neodvisni, medtemko je falanga nastopila samostojno. Levi pol jezastopal blok Ljudske fronte, ki ga je po direktiviiz Moskve predlagala KP [panije. V fronti so bili{e socialisti, Republikanska levica (Azana), Re-publikanska unija, ki se je odcepila od radikal-cev, Esquerra in nekatere manj{e stranke. Nasredini so vztrajale samostojne sredinske strankeradikalci, center, progresisti (Zamora), Lliga innekatere manj{e.

Volitve so bili sorazmerno mirne, bili so le trijemrtvi in nekaj manj{ih kr{itev. Prepri~ljivo jezmagala Ljudska fronta, vendar zaradi volilnegasistema, ki ji je prinesel veliko ve~ sedeev, kot

Garcia Oliver, anarhisti~ni voditelj in nekaj ~asarepublikanski minister.


13/14



bi ji jih pripadalo po {tevilu glasov. Ljudskafronta je dobila 256 mandatov (socialisti 85,Republikanska levica 75, komunisti 14), Na-cionalna fronta 143 (CEDA 94, vsi drugi pa od

11 do 12) in sredinske stranke 54 mandatov(Lliga 11, center 19, radikalci 8, Baskovski na-cionalisti 5, progresisti 6). Glede na oddaneglasove pa je imela Ljudska fronta le relativno

ve~ino, saj je njena lista dobila 4,17 milijonaglasov, nacionalna fronta 3,78 milijona, sredinci680.000 in baskovski nacionalisti 130.000. Po{tevilu oddanih glasov torej zmaga Ljudske fron-te ni bila absolutna, kar so nekateri kasneje upo-

rabili za to, da so obtoevali levico, da je uzur-pirala oblast. A tak je bil volilni sistem in volitveso bile legalne.

Franco in Calvo Sotelo sta vr{ilcu predsednikavlade Portelu vsak zase predlagala, naj Ljudskifronti prepre~i prevzem oblasti s tem, da uvedevojno stanje, kar bo sicer pripeljalo do revo-lucije, vendar se je bo dalo zatreti. Portelo jeomahoval, a je naslednji dan oblast izro~il Azanu.Franco je pripravil hitro telefonsko konferencoz voja{kimi kolegi in {e nekaterimi pomembnimidesni~arskimi politiki in sklenili so, da bodo {epo~akali.

Vlada je najprej amnestirala kolege, ki so pri{liv zapor po uporih leta 1934, nato pa sestavilavlado. Predsednik je postal Azana, ker socialistiniso hoteli v vlado, tako da je bila sestavljena izliberalcev katalonskih in gali{kih avtonomistov.Za~ela se je ~istka - zaradi zatrtja asturijskegaupora je moral Goded na Baleare, Franco pa naKanarske otoke. Mola, ki je poveljeval v Maroku,

pa so prestavili na sever [panije, kot nala{~ vnajbolj monarhisti~ni del drave.Pospe{eno se je za~ela tudi agrarna reforma, ki

je za dve leti popolnoma obstala, delodajalci paso morali ponovno zaposliti vse tiste, ki so jihodpustili po stavkah leta 1934, in izpla~ati zaslu-ek za nazaj, na novo zaposlene pa obdrati ali

jim izpla~ati odpravnino. Delodajalci so zapiraliobrate, ki pa jih je drava nato nacionalizirala.Za~el se je beg kapitala, vrednost valute je padla.

Nasilje in uporMedtem pa je po {panskih mestih divjalo nekaj

tiso~ anarhisti~nih pistolerosov, ki so ponovnoza~enjali s svojimi ve~nimi vstajami, lepo pa sose z njimi dopolnjevali gospodki - kot so levi-~arji porogljivo imenovali mlade falangiste, kiso oboroeni z brzostrelkami, v modnih obla~ilihin z avtomobili anarhistom vra~ali za njihoveizpade. V~asih pa so anarhisti, zlasti trdo jedro iz

FAI in falangisti, kar druno udarili po socialis-ti~ni milici, ki je za~ela govoriti o FAI-langi.Medtem ko se je za~ela levica ~edalje bolj

prepirati - tako bi skoraj pri{lo do razkola v sami

Queipo de Llano, vodja upora v Sevili.


14/14



socialisti~ni stranki -, pa se je desnica strnila.Politi~ni vodja v {panskem parlamentu je postalCalvo Sotelo, Franco in generali pa so snovalina~rte za udar. Vodstvo organizacije je prevzelgeneral Mola, ki je bil pod kraljem vodja var-

nostne slube in mu je bilo kovarstvo v krvi,sploh pa je bil preme{~en v Navaro, sredi{~ekarlistov, torej je bil doma. Upor naj ne bi bilklasi~en pronunciamento v starem slogu, temve~naj bi zarotniki ustanovili tudi voja{ke in civilneodbore, ki na bi prevzeli oblast. Vse nasprotnikena bi zaprli in jih kaznovali kot dokaz, da bodovsak odpor ali stavko zatrli. Ko bi se upor za~el,bi iz Portugalske, kamor se je bil umaknil, pri{elgeneral Sanjurijo in prevzel vodstvo upora.

Vlada je medtem zaprla falangisti~no centralov Madridu in zaprla Joseja Antonia Prima deRiviero; kasneje, ko se je za~ela dravljanskavojna, so ga ustrelili. Medtem je vladna ve~ina vparlamentu strmoglavila predsednika republikeAlcala Zamora, desnica, ki ga ni marala, se tudini potegnila zanj. Sedmega aprila 1936 je moralZamora oditi. Preostanek ivljenja je prebil vtujini in preklinjal tiste, ki so ga strmoglavili.Medtem ko so se na ulicah {e naprej streljalifalangisti in asalti, civilni gardisti in anarhisti in

so letele bombe, so v parlamentu izvolili novegapredsednika republike. Azana je bil 10. majaizvoljen za predsednika republike, vodja gali-cijskih avtonomistov Caseras Quiroga je postalnovi predsednik vlade. Komunisti so medtemizvedli zahrbtno potezo - na svojo stran so spra-vili ve~ visokih funkcionarjev socialisti~ne mla-dine, nato pa obe mladinski organizaciji zdruilipod svojimi funkcionarji.

Bolj ko je nara{~ala temperatura, bolj je bilovro~e tudi v parlamentu. Vsak govor Calva Sotela

je zbudil psovke, ugovore in celo gronje nas-protne strani. Medtem so vojaki brusili svojudar, nekateri ~astniki so komaj {e ~akali in pravmalo je manjkalo, pa bi bila skrivnost pred~asnorazkrita. V nekem maro{kem hotelu je skupina~astnikov na banketu za~ela kri~ati CAF (Ca-maradas, viva falanga espanola - Kameradi, ivela{panska falanga). Prisotni civilni guverner, ki nibil med uporniki, je vpra{al, kaj kri~ijo po kavi,ko pa {e z glavno jedjo niso postregli in so {ele

pri aperitivu. Prisebni ~astnik zraven njega muje razloil, da so se mladeni~i al malce napili.Tedaj je v Madridu pri{lo do grozljivega umo-

ra. Skupina asaltov je hotela ma{~evati nekaj

svojih padlih kolegov in 13. julija so se zgodajzjutraj odpeljali na dom Calva Sotela, ga are-tirali ter odpeljali iz hi{e. ^ez nekaj minut soga ustrelili in pustili na cesti, druga skupina, ki

je {la aretirat Gila Roblesa, pa je ostala praznih

rok, ker je le-ta odpotoval iz mesta. Desnica jebila ogor~ena, vodjo opozicije je ubila policija.Vlada je mol~ala in prepovedala desni~arske~asopise, ki so brez cenzure objavili poro~ila oumoru Calva Sotela. Predstavniki monarhisti~nihstrank so izjavili, da se ne bodo ve~ udeleevalisej parlamenta, in obtoili vlado, da je kriva zaumor. Nekateri, zlasti tisti, ki so vedeli, da sepripravlja prevrat, so odpotovali iz drave. Vlada

je medtem napovedala novo zasedanje parla-menta za 21. julij. Poslance so prosili, naj orojepustijo doma oziroma ga vsaj odloijo v par-lamentarni garderobi.

Medtem pa je general Franco na Kanarskihotokih sedel v majhno najeto letalo, ki naj bi gaodpeljalo v Maroko. Poti nazaj ni bilo ve~, brezdovoljenja je odpotoval s poveljni{kega poloajain moral je prehoditi pot do konca. Drugo letalo

je pristalo na Portugalskem, kjer je generalSanjurijo ~akal sporo~ilo, naj se vrne in prevzamevodenje upora. Sedemnajstega julija ob petih

popoldne se je v Maroku za~ela voja{ka vstaja.Vstajniki so hitro obvladali vse nasprotnike in jihpostrelili. Sporo~ilo je bilo poslano v Pamplono,kjer je ~akal Mola. Kmalu so v garnizijah za~elizvoniti telefoni in ~astniki so zasli{ali geslo: Sinnovedad! Udar se je za~el. Ni~ novega!

Date post:	15-Oct-2015
Category:	Documents
Upload:	patricia-keller
View:	26 times
Download:	0 times

Bogdan Sajovic - Kako Je Prišlo Do Državnega Udara v Španiji

Documents