Boštjan Tovšak - COnnecting REpositories · Spicer Imagenation. Generation of data text file for...

Boštjan Tovšak

Integracija risb industrijskega oblikovanja

v sistem SAP PLM v Gorenju, d.d.

Magistrsko delo

Maribor, 2013

INTEGRACIJA RISB INDUSTRIJSKEGA OBLIKOVANJA

V SISTEM SAP PLM V GORENJU, D.D.

Magistrsko delo

Študent: Boštjan Tovšak

Študijski program: študijski program 2.stopnje

elektrotehnika

Smer: avtomatika

Mentor: izr. prof. dr. Aleš Hace

Somentor: red. prof. dr. Milan Zorman

Lektorica: Anka Tasič Tovšak

I

II

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Alešu

Hacetu in somentorju red. prof. dr. Milanu

Zormanu za vodenje in pomoč pri magistrski

nalogi.

Posebna zahvala za potrpežljivost in podporo v

času študija velja moji družini.

III

Integracija risb industrijskega oblikovanja

v sistem SAP PLM v Gorenju, d.d.

Ključne besede: SAP PLM, PLM, delotok, DMS, PLM integracija, življenjski cikel izdelka

UDK: 681.5:005.7(043)

Povzetek

V Gorenju, d.d. se dokumentacija izdelkov vodi znotraj računalniško podprtega sistema

SAP. Sistem SAP ima več modulov. Za obvladovanje tehnične dokumentacije se

uporablja modul PLM (Product Lifecycle Management).

PLM modul nima standardnega vmesnika za komunikacijo z aplikacijo CorelDraw, zato je

potrebno izdelati ustrezne vmesnike. Aplikacija CorelDraw se uporablja za izdelavo risb

grafike, filmov in šablon. Izdelavo in obdelavo risb grafike je potrebno vključiti v

programski modul PLM kot sestavni del tehnične dokumentacije izdelkov.

Problem predstavljajo tipografije pisav, ki morajo biti pri vseh uporabnikih, ki obdelujejo

delovne originale, enake. Problem so tudi logotipi in večjezičnost, saj dokumentacijo

obdelujejo tudi hčerinska podjetja v Evropski uniji. Tiskanje risb grafike iz originalne

velikosti na privzeti format A3 zahteva prilagoditev velikosti teksta, kontur in kotirnih črt.

Pozicioniranje glave s podatki na risbo predstavlja dodaten problem.

Cilj je uvedba novega tipa dokumenta, izdelava statusne mreže, uporaba obstoječih

avtorizacij dostopa, izdelava vmesnika za generiranje glave s podatki iz SAP-a,

avtomatsko proženje vmesnika za generiranje glave, izdelava vmesnika za dodajanje

glave na risbo, definiranje podpisnikov in povezava novega tipa dokumenta z obstoječim

delotokom za potrjevanje dokumentacije.

Za generiranje glave s podatki se izdela vmesnik v programskem jeziku C++ in z

aplikacijo Spicer Imagenation. Generiranje tekstovne datoteke s podatki za glavo v SAP-

u, proženje vmesnika za generiranje glave, tabela materialov in avtorizacije niso predmet

naloge.

Vmesnik za interaktivno dodajanje glave, vpis identov in tiskanje se izdela v VBA (Visual

Basic for Aplications).

IV

Industrial design drawings integration into SAP

PLM system in Gorenje, d.d.

Key words: SAP PLM, PLM, workflow, DMS , PLM integration, product lifecycle

UDK: 681.5:005.7(043)

Abstract

Documentation in Gorenje, d.d. is managed with the computer supported system SAP

PLM. SAP system has number of modules. PLM (Product Lifecycle Management) is used

to manage technical documentation module.

PLM module has no standard interface to communicate with application CorelDraw,

therefore it is necessary to elaborate interfaces. The application CorelDraw is used to

produce drawings, films, and printings. Processing of graphics drawing is required to be

included in the PLM module software as an integral part of the technical documentation of

products.

The problem represents the typography of fonts, which must be the same at all users

processing working originals. The problem appears with logos and multilingualism since

the documentation is processed by subsidiaries in the European Union. Printing drawings

from original size to default format A3 requires adjustments of text height, contours and

dimension lines.

Positioning of the head with the data on the drawing represents additional problem.

The goal is an introduction of a new document type, creating a status network, usage of

subsistential authorizations, creation an interface for head generation with data from SAP,

automatic triggering of head generating interface, creation an interface adding head to

drawing, definition of approvers and connection of new type document to subsistential

workflow for approving documents.

Interface for generating head is created with program language C++ and with application

Spicer Imagenation. Generation of data text file for head in SAP, triggering an interface

generating a head, table of materials and authorizations are not subjects of master

degree.

Interface for interactive head adding, idents inscription and printing is created in VBA

(Visual Basic for applications).

V

KAZALO

1 UVOD ........................................................................................................................................ 1

1.1 Opredelitev problema in cilji .......................................................................................................... 2

1.2 Opis sistema SAP ............................................................................................................................ 5

1.3 Arhitektura PLM ........................................................................................................................... 10

1.4 Pot osvajanja dokumentacije ....................................................................................................... 12

1.5 Delotok dokumentov ................................................................................................................... 13

2 SPECIFIKACIJE IN ZAHTEVE .......................................................................................... 15

2.1 Funkcionalne zahteve ................................................................................................................... 16

2.2 Zahteve vmesnikov ...................................................................................................................... 19

2.3 Avtorizacije dostopa do dokumenta ............................................................................................. 19

2.4 Pogoji za prehod med statusi ....................................................................................................... 21

3 NAČRTOVANJE SISTEMA IN KOMPONENT................................................................ 23

3.1 Modul PLM ................................................................................................................................... 23

3.1.1 Tip dokumenta ............................................................................................................................... 23

3.1.2 Mreža statusov............................................................................................................................... 24

3.1.3 Standardni delovni tok dokumenta ............................................................................................... 25

3.1.4 Podpisniki ....................................................................................................................................... 28

3.2 Vmesniki ...................................................................................................................................... 28

3.2.1 Algoritem kreiranja glave s podatki risbe ...................................................................................... 28

3.2.2 Algoritmi tiskanja, dodajanja identov in glave na risbo ................................................................. 32

4 IMPLEMENTACIJA ............................................................................................................. 37

4.1 Modul PLM ................................................................................................................................... 37

VI

4.1.1 Vmesnik za kreiranje glave ............................................................................................................. 37

4.1.2 Statusna mreža in delovni tok ........................................................................................................ 39

4.1.3 Definiranje razreda ........................................................................................................................ 45

4.1.4 Definiranje menijev podpisnikov ................................................................................................... 46

4.2 Lokalni vmesniki ........................................................................................................................... 46

4.2.1 Vmesniki za tiskanje, dodajanje identov in glave na risbe grafike ................................................ 46

5 TESTIRANJE ........................................................................................................................ 63

6 ZAKLJUČEK .......................................................................................................................... 66

7 LITERATURA, VIRI ............................................................................................................ 67

8 PRILOGE, PROGRAMSKA KODA ................................................................................... 68

Priloga A Statusna mreža .............................................................................................................. I

Priloge B, C, D Programska koda na zgoščenki

VII

KAZALO SLIK

SLIKA 1.1: POENOSTAVLJENA SHEMA VMESNIKA ECTR S SAP-OM [5] .............................................................................. 3

SLIKA 1.2: RAZVOJNI MODEL PROGRAMSKIH VMESNIKOV [1] .......................................................................................... 4

SLIKA 1.3: PLASTI SISTEMA R3 [11] ........................................................................................................................... 6

SLIKA 1.4: KLIENTI SISTEMA SAP ............................................................................................................................... 7

SLIKA 1.5: PRENOS PROGRAMOV MED KLIENTI SAP-A ................................................................................................... 8

SLIKA 1.6: APLIKACIJA ZA GRADNJO DELOTOKA ............................................................................................................. 9

SLIKA 1.7: MODULARNA ZGRADBA SAP PLM [10] .................................................................................................... 10

SLIKA 1.8:KOMUNIKACIJA KLIENT-STREŽNIK V SAP-U .................................................................................................. 11

SLIKA 1.9: POT OSVAJANJA DOKUMENTACIJE ............................................................................................................. 12

SLIKA 3.1: RAZRED DOKUMENTA ............................................................................................................................. 23

SLIKA 3.2: STATUSNA MREŽA DOKUMENTA ............................................................................................................... 24

SLIKA 3.3: PREJET DOKUMENT ZA POTRJEVANJE ......................................................................................................... 26

SLIKA 3.4: OKNO POTRJEVANJA............................................................................................................................... 26

SLIKA 3.5: ALGORITEM DELOTOKA ZA POTRJEVANJE .................................................................................................... 27

SLIKA 3.6: DEFINIRANI PODPISNIKI ........................................................................................................................... 28

SLIKA 3.7: STRUKTURA MAPE Z VMESNIKOM .............................................................................................................. 30

SLIKA 3.8: ALGORITEM KREIRANJA GLAVE S PODATKI ................................................................................................... 31

SLIKA 3.9: ALGORITEM DODAJANJA GLAVE NA RISBO ................................................................................................... 33

SLIKA 3.10: ALGORITEM ZA VPIS IDENTOV NA RISBO .................................................................................................... 34

SLIKA 3.11: ALGORITEM TISKANJA RISBE NA A3 ........................................................................................................ 35

SLIKA 4.1: ARHITEKTURA VMESNIKOV DODAJANJA GLAVE ............................................................................................. 37

SLIKA 4.2: VMESNIK ZA DODAJANJE PODATKOV NA GLAVO IN RASTERIZACIJO GLAVE .......................................................... 38

SLIKA 4.3: STANDARDIZIRANA GLAVA RISBE [8] .......................................................................................................... 39

SLIKA 4.4: IZDELAVA PREDLOGE V SPICER IMAGENATION .............................................................................................. 39

SLIKA 4.5: DOLOČITEV PRIPADNOSTI TIPA DSG RAZREDU ............................................................................................. 40

SLIKA 4.6: DEFINIRANJE STATUSOV V RAZVOJNI APLIKACIJI ............................................................................................ 40

SLIKA 4.7: PRIMER DEFINIRANJA STATUSA ................................................................................................................. 41

SLIKA 4.8: NASTAVITEV STANDARDNEGA DELOTOKA ZA POTRJEVANJE ............................................................................. 42

SLIKA 4.9: DEFINIRANA MREŽA STATUSOV IN PREHODOV .............................................................................................. 43

SLIKA 4.10: DEFINIRANJE RAZREDA AAA903 ............................................................................................................ 45

SLIKA 4.11: KREIRANJE MENIJEV Z UPORABNIKI .......................................................................................................... 46

SLIKA 4.12: ORODNA VRSTICA V COREL-U ................................................................................................................. 47

SLIKA 4.13: IKONE V ORODNI VRSTICI ....................................................................................................................... 47

SLIKA 4.14: AKTIVNOSTI POSAMEZNEGA ODDELKA ...................................................................................................... 49

VIII

SLIKA 4.15: MAKRO ZA VPIS IDENTOV V SLOVENŠČINI .................................................................................................. 50

SLIKA 4.16: MAKRO ZA VPIS IDENTOV V ANGLEŠČINI ................................................................................................... 51

SLIKA 4.17: KODA MAKROJA ZA DODAJANJE GLAVE NA RISBO ........................................................................................ 52

SLIKA 4.18: KODA MAKROJA ZA TISKANJE NA A3 ........................................................................................................ 53

SLIKA 4.19: KODA MAKROJA ZA TISKANJE Z DEFINIRANO VELIKOSTJO TEKSTA .................................................................... 54

SLIKA 4.20: POGOVORNO OKNO ZA TISKANJE V VB ..................................................................................................... 55

SLIKA 4.21: POGOVORNO OKNO TISKANJA V ČEŠKEM JEZIKU V VB ................................................................................. 55

SLIKA 4.22: POGOVORNO OKNO ZA VPIS IDENTOV V VB............................................................................................... 56

SLIKA 4.23: POGOVORNO OKNO ZA DODAJANJE IDENTOV V ČEŠKEM JEZIKU V VB .............................................................. 57

SLIKA 4.24: VPISANE OZNAKE SIGNACIJ ZA POZICIONIRANJE IDENTOV ............................................................................. 58

SLIKA 4.25: VPISANI IDENTI NA RISBI ........................................................................................................................ 58

SLIKA 4.26: VNOS IDENTOV V POGOVORNEM OKNU IN IZPIS NA RISBO ............................................................................ 59

SLIKA 4.27: DIR, VNOSNA MASKA S PODATKI IN DATOTEKAMI ....................................................................................... 60

SLIKA 4.28: SPROŽEN DELOTOK DOKUMENTA S PODPISNIKI........................................................................................... 61

SLIKA 4.29: ZAVIHEK »OPISI« ................................................................................................................................ 61

SLIKA 4.30: DODATNI PODATKI DOKUMENTA ............................................................................................................. 62

SLIKA 4.31: POVEZAVA DOKUMENTA Z MATIČNIMI PODATKI ......................................................................................... 62

KAZALO TABEL

TABELA 1.1: POMEN POSAMEZNIH PLASTI ................................................................................................................... 6

TABELA 2.1: DEFINIRANI STATUSI DOKUMENTA .......................................................................................................... 20

TABELA 2.2: DOVOLJENJA ZA DOSTOP DO DOKUMENTA ............................................................................................... 20

TABELA 2.3: POGOJI ZA PREHOD MED STATUSI ........................................................................................................... 21

TABELA 2.4: DOVOLJENJA ZA SPREMEMBO STATUSA ................................................................................................... 22

TABELA 3.1: OZNAKE LABORATORIJEV ...................................................................................................................... 29

TABELA 4.1: STATUSI IN PRIPADAJOČE AKTIVNOSTI ...................................................................................................... 44

TABELA 4.2: POMEN IKON V ORODNI VRSTICI ............................................................................................................. 48

IX

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC

PLM Product Lifecycle Management

DMS Document Management System

SAP Systems, Applications, and Products in Data Processing

ERP Enterprise Resource Planning

GUI Graphical User Interface

UGNX Unigraphics NX

ECTR Engineering Control Center

ECM Engineering Change Management

PDM Product Data Management

RFC Remote Function Call

BAPI Bussines Application Interface

Corba Common Object Request Broker Architecture

DIR Document Info Record

UG Unigraphics

HR Human Resource

NOS Nalog za osvajanje spremembe

NOP Nalog za osvajanje produkta

REG Registracijski nalog

ZSP Zahtevek za spremembo

SIŠ Šifracija in standardizacija

DSG Risba grafike

DRO Risba grafike v IPC

CDR Corel Draw format

EDT Spicer vector format

TIFF Tagged image file format

PDF Portable document format

http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=erp&source=web&cd=1&cad=rja&ved=0CD4QFjAA&url=http%3A%2F%2Fen.wikipedia.org%2Fwiki%2FEnterprise_resource_planning&ei=ZEenUbiUM4bm7Abl34HIDg&usg=AFQjCNEd8UbcjvVzUPA1S5K40ZgK7aTQkQ

http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=sap%2Becm&source=web&cd=2&cad=rja&ved=0CD0QFjAB&url=http%3A%2F%2Fhelp.sap.com%2Fsaphelp_46c%2Fhelpdata%2Fen%2Fd4%2F09c0cfa3a811d189be0000e829fbbd%2Fcontent.htm&ei=XUinUf2PA4O64ASWx4DICQ&usg=AFQjCNGDSbtLW8svbXpsmWyqDyucBeWwQQ

Integracija risb industrijskega oblikovanja v sistem SAP PLM v Gorenju, d.d.

1

1 UVOD

SAP ERP (Enterprise Resource Planning) je integriran paket programskih rešitev, ki

povezuje v celoti poslovanje podjetja od proizvodnje do razvoja in trženja. Omogoča

fleksibilno prilagajanje proizvodnje in prilagajanje kupcem na trgu. Usmerjen pa ni samo

na proizvodno dejavnost, ampak se lahko uporablja tudi v drugih panogah. To mu

omogoča njegova modularnost. V Sloveniji SAP sistem uporabljajo Belinka Holding,

Telekom Slovenije d.d., Mobitel d.d., Akrapovič d.o.o., Krka d.d., Luka Koper d.d., Helios

d.o.o., Grammer d.o.o., Spar Slovenija d.o.o., Henkel Slovenija d.o.o., Vinakoper d.o.o.

itd. [2]

Začetki ERP-ja segajo v leto 1972. Takrat je skupina petih inženirjev iz IBM-a ustvarila

produkt SAP (angl. Systems, Applications and Products in Data Processing – SAP). Vsak

modul ERP-ja je lahko kupljen in nameščen samostojno, odvisno od potreb in dejavnosti

podjetja.

Primeren je tako za majhna kot srednje velika podjetja. Sistem je lahko del CIM

(Computer-Integrated Manufacturing) modela in predstavlja povezavo med poslovnimi in

proizvodnimi procesi. Ponuja različne rešitve na nivojih proizvodne informatike,

računovodstva, materialnih postavk, HR (Human Resources), PLM (Product Lifecycle

Management)… Sistem ponuja standardne implementirane rešitve z moduli, s pomočjo

programskega jezika ABAP pa se lahko razvijajo dodatne funkcionalnosti.

PLM se uporablja pri razvoju in osvajanju proizvoda. Sestavljajo ga moduli, kot npr.

upravljanje z materiali, vodenje kadrovskih virov, računovodstvo, finance, vodenje

dokumentacije ipd. Za upravljanje razvojne dokumentacije se uporablja modul SAP DMS

in vmesniki aplikacij za komunikacijo s SAP sistemom.

Razvojni proces izdelka med drugim sestavljajo kreiranje in spreminjanje dokumentov ter

matičnih podatkov. Za upravljanje celotnega razvojnega procesa se uporablja ECM. ECM

kot krovni dokument povezuje matične podatke, razvojno dokumentacijo in spremne

dokumente.


2

1.1 Opredelitev problema in cilji

Pred uvedbo SAP-a je obvladovanje dokumentacije potekalo v sistemu PDM Matrix One1.

Ta sistem je omogočal zgolj obvladovanje CAD dokumentacije, njenega življenjskega

cikla in potrjevanja. V sistemu ni bila podprta povezava na preostalo krovno

dokumentacijo, kot so npr. nalogi za spremembo, matični podatki, sestavnice ipd.

Razširitev dodatnih funkcionalnosti je sistem podpiral s programskim jezikom TCL. Imel je

možnost gradnje preprostega delotoka oz. življenjskega cikla dokumenta z definiranjem

faz in podpisnikov.

Potreben je bil prehod dokumentacije industrijskega oblikovanja iz sistema PDM na SAP

PLM. Obvladovanje razvojne dokumentacije poteka v modulu SAP PLM. Za konstruiranje

se uporablja CAD aplikacija UGNX, ki je preko vmesnika ECTR povezana s sistemom

SAP. Vmesnik omogoča obojestransko komunikacijo s sistemom SAP. Preko vmesnika

PLM++ Gate je mogoče nadzorovati in prožiti aktivnosti na sistemih SAP in CAD.

Dokumenti se ob spremembi shranjujejo na centralni strežnik (Content server). [5]

Vmesnik ECTR je izdelalo nemško podjetje DSC in ga implementiralo v SAP okolje.

Sestavljajo ga naslednje programske komponente [5]:

PLM++ UG/Open C++ dodatkov

PLM++ Client (Java)

MySAP /DSCSAG funkcijski moduli

RFC (remote function call) strežnik

1 Podjetje MatrixOne je prevzelo podjetje Dassault Systemes. Z verzijo PDM Matrix 10 so prešli na

sistem PLM.


3

UGNXPLM++ klient

SAP GUImySAP applikacijski strežnik

„Content“ strežnik

Corba

RFC, convert++, BAPI

Funkcijska knjižnica

Datotečni strežnik

Slika 1.1: Poenostavljena shema vmesnika ECTR s SAP-om [5]

Izdelava vmesnika risb industrijskega oblikovanja na enakem nivoju, kot ga je

implementiralo podjetje DSC za UGNX, je težko izvedljiva in tudi časovno zahtevna.

Potrebno je dobro poznavanje protokolov2, komunikacijo strežnikov, delovanje funkcijskih

modulov, sistema SAP-a, programiranje ABAP, torej širokega spektra specifičnih znanj.

Cilj je bil izdelati vmesnik, ki bo omogočal obvladovanje dokumentacije industrijskega

oblikovanja v SAP-u na podoben način kot razvojne dokumentacije. Zagotoviti je bilo

potrebno določeno mero avtomatike obdelave v povezavi s SAP sistemom.

Oddelka oblikovanje in embalaža uporabljata enako aplikacijo za snovanje grafik.

Potrebno je bilo definirati nova tipa dokumentov DSG3 in DRO4, statusno mrežo in

uporabiti standardni delotok za potrjevanje dokumentacije. Osredotočili se bomo na

dokumente DSG, za dokumente tipa DRO je postopek izvedbe enak.

2 CORBA omogoča klicanje funkcijskih modulov SAP-a iz različnih platform in njihovo izvajanje,

npr. Windows, Unix, Linux. 3 Risba oblikovanja

4 Risba grafike v IPC


4

Za potrjevanje dokumentov je potrebno definirati nabor menijev s podpisniki. Specifičen

problem so tudi uporabljene pisave v aplikaciji CorelDraw, ki morajo biti pri vseh

uporabnikih enake.

Migracija podatkov na nov sistem se izvede sprotno. Oblikovalec prične z delom v SAP-u

z verzijo 0. V dodatnih podatkih v SAP-u definira oznako originala, iz katerega izhaja

dokument, ki se je nahajal v prejšnjem sistemu. Z vsako spremembo se vrednost verzije

dokumenta poveča.

Uporabljen je bil kaskadni V-model. Tok reševanja teče od faze do faze (slika 1.2). V vsaki

fazi se izvedejo aktivnosti, potrebne za gradnjo vmesnikov. Z zahtevami in specifikacijami

opredelimo, kaj naj bi sistem delal in kako [1]. V fazi načrtovanja določimo zahteve.

Specifikacije v nadaljnjih fazah razčlenimo na sistemske in programske. Sledi izdelava

izvorne kode. V fazi testiranja testiramo programsko kodo, sistemski del z vsemi programi

in nazadnje sprejemljivost celote glede na zahteve pri načrtovanju. Pri testiranju izvajamo

validacijo v posamezni testni fazi glede na načrtovano. Po potrebi se vračamo v

načrtovanje in izvajamo popravke.

Specifikacije

sistema

Zahteve

Specifikacije

programske kode

Izvorna koda

Testiranje

programske kode

Testiranje sistema

Testiranje

sprejemljivosti

Validacija

Validacija in verifikacija

Validacija in verifikacija

Načrtovanje sistema Integracija sistema

Implementacija

Slika 1.2: Razvojni model programskih vmesnikov [13]


5

Uvedba integracije prinaša:

Enotno mesto za shranjevanje dokumentacije industrijskega oblikovanja

Integracijo z aplikacijo CorelDraw

Upravljanje dokumentov v sistemu SAP

Delovni tok za razpošiljanje, potrjevanje in obveščanje

Povezavo z oddelki razvoja, nabave, tehnologije, standardizacije

Sistem avtomatskega številčenja dokumentov

Sledljivost dokumentacije

Arhiviranje dokumentacije

Avtomatsko kreiranje dokumentov v različne formate npr. pdf5, tiff6

Skrajšanje časa potrebnega za potrjevanja dokumentacije

Lokacijsko neodvisen dostop do dokumentov

1.2 Opis sistema SAP

SAP R3 sistem tvorijo trije ključni gradniki:

SAP GUI; uporabniški grafični vmesnik,

Content Server; strežnik podatkov,

Aplication Server; strežnik, na katerem tečejo aplikacijski programi (ABAP).

Oznaka R predstavlja »Real-time data processing«. Številka 3 predstavlja arhitekturo treh

plasti, ki so razvite in vzdrževane neodvisno ena od druge [11]. Prva plast je

predstavitvena plast, drugo plast predstavlja logična plast in tretjo podatkovna plast s

podatkovno bazo in medijem za shranjevanje podatkov (slika 1.3 in tabela 1.1).

5 Portable document format

6 Taged image format file, rasterski format


6

Predstavitvena plast

Logična plast

Podatkovna plast

Slika 1.3: Plasti sistema R3 [14]

plasti pomen

predstavitvena

Grafični vmesnik pretvarja opravila in

naloge druge plasti v prikaz, razumljiv

uporabniku.

logična Koordinacija odločitev, procesov, izvajanja

operacij nad podatki, logične poti.

podatkovna Podatki se shranjujejo ali iščejo in

posredujejo nazaj logični plasti.

Tabela 1.1: Pomen posameznih plasti


7

Testiranje Kostumizacija

Zagotavljanje kakovosti učenje

Razvoj/testiranje„Content“ strežnikStrežnik konverzij

Produkcija„Content“ strežnikStrežnik konverzij

R3D R3Q R3P

Razvoj Zagotavljanje kvalitete Produkcija

Slika 1.4: Klienti sistema SAP

Grafični vmesnik predstavlja povezavo med uporabnikom in sistemom SAP. Vse

aktivnosti uporabnik izvaja v grafičnem vmesniku.

Sistem SAP sestavljajo trije med sabo povezani samostojni klienti:

R3D – razvojni klient: služi razvoju novih rešitev, nastavitvam, definiranju novih

tipov dokumentov in testiranju.

R3Q – validacija in verifikacija delovanja rešitev, razvitih na R3D. Uporablja se tudi

za učenje na razvitih aplikacijah.

R3P – produkcijski klient: delujoč sistem v produkcijskem okolju.

Pri svojem delu uporabniki uporabljajo transakcije. Z njimi kličemo določene programske

module, npr. kreiranje in urejanje matičnih podatkov, kreiranje delotokov, prikaz

dokumentov ipd. Transakcijo aktiviramo tako, da jo vpišemo v ukazno vrstico GUI ali pa s

klikom v seznamu priljubljenih.


8

R3D R3Q R3P

Transportni

zahtevek R3D

Transportni

zahtevek R3Q

Slika 1.5: Prenos programov med klienti SAP-a

Prenos razvitih aplikacij med klienti poteka preko transportnih zahtevkov.

Razvoj novih rešitev poteka s pomočjo različnih orodij:

»Workflow builder« - razvoj delotoka je objektno usmerjen. Poteka v posebni

aplikaciji, ki vsebuje različne gradnike, ki jih nizamo v smiselno zaporedje

izvajanja. Posamezni gradniki delotoka so lahko povezani s programsko kodo

ABAP. Ta se ob vstopu v definiran gradnik izvede. Vsak gradnik vsebuje

zalogovnik z vhodnimi in izhodnimi podatki. Izhodni podatki enega gradnika so

lahko vhod v zalogovnike naslednjih gradnikov v verigi.

»Class builder« - omogoča kreiranje novih razredov, objektov, ki jih lahko

uporabljamo v delotokih.

»ABAP editor« - omogoča pisanje programske kode ABAP.

Transakcije za obdelavo in kreiranje različnih tabel.

»ABAP Function Modules« - omogoča kreiranje in urejanje različnih funkcij, ki jih

lahko kličemo v posameznih transakcijah.

Urejevalniki večjezičnih tekstov.

Upravljanje karakteristik razredov – določamo lastnosti določenega razreda, npr.

dodatne podatke.

Urejevalnik transakcij – za kreiranje in urejanje transakcij.


9

Slika 1.6: Aplikacija za gradnjo delotoka

Nasliki 1.6 vidimo tipično okno aplikacije za gradnjo delotoka dokumenta. Na levi strani

imamo podatke o posameznih gradnikih in njihovih oznakah. Okno v sredini prikazuje

segment povečanega dela delotoka. Na desni pa se prikazuje celoten delotok z drsečim

oknom za povečavo.

Vsak delotok je prožen z nekim dogodkom. Ti dogodki so lahko spremembe statusa

dokumenta, klik na prožilni gumb, kreiranje novega dokumenta in končane potrditve

dokumenta. Delotok je lahko tudi prožilec drugega delotoka, če generira nek dogodek.

V vsakem koraku se izvede določena aktivnost. Ta je lahko določena s pomočjo

funkcijskega modula, lahko pa samo izvrši operacijo nad določenimi podatki.

Testiranje delovanja se izvede na testnem klientu.


10

1.3 Arhitektura PLM

Slika 1.7: Modularna zgradba SAP PLM [11]

Za sistem SAP je značilna modularna zgradba. Vsak modul vsebuje rešitve za določeno

področje [10]. Tako imamo module:

FI - Računovodstvo

CO - Kontroling

SD - Prodaja in distribucija

MM - Upravljanje materialov

PP - Načrtovanje proizvodnje

QM - Zagotavljanje kakovosti

HR - Upravljanje človeških virov


11

PM - Vzdrževanje obrata

PS - Vodenje projektne dokumentacije

DMS – obvladovanje dokumentacije

WF - delotok

SAP GUI

Podatkovna baza

Slika 1.8:Komunikacija klient-strežnik v SAP-u

Odjemalec prejema ali pošilja podatke iz/na R/3 s pomočjo GUI. Komunikacija se vrši s

protokolom RFC (Remote Function Call). Ta omogoča komunikacijo med oddaljenimi,

neodvisnimi sistemi. RFC omogoča komunikacijo tako med SAP kot ne-SAP sistemi in

tudi komunikacijo med moduli znotraj SAP-a. Aplikacijski strežnik kliče ustrezne podatke

iz podatkovne baze. Vsaka aplikacija operira s svojim naborom podatkov. Z uporabo RFC

vmesnikov lahko razširimo funkcionalnost R/3 aplikacij z zunanjimi programi.

Tipi RFC vmesnikov:

direktni klic RFC za dostop do funkcijskih modulov SAP

uporaba BAPI-jev (Business Aplication Interface) za delo s SAP-ovimi objekti

uporaba batch-ev za polnjenje podatkov v R/3

asinhrona izmenjava sporočil z uporabo IDoc vmesniške tehnologije (za velike

količine podatkov, dvosmerna komunikacije med SAP sistemi in eksternimi

aplikacijami)


12

1.4 Pot osvajanja dokumentacije

Slika 1.9: Pot osvajanja dokumentacije

začetek toka dokumentacije je nalog (REG za nov izdelek oz. ZSP za

spremembo obstoječega produkta)

sledi kreiranje nalogov tipa NOS/NOP (osvajanje spremembe ali osvajanje

novega produkta)

na naloga se veže vsa pripadajoča dokumentacija (tehnične risbe,

sestavnica, kosovnica izdelka, materiali)

potrjevanje in izdelava dokumentacije poteka v sistemu SAP

tehnična dokumentacija nastaja v aplikaciji UGNX (3D modeliranje), ki je

integrirana v sistem SAP s pomočjo vmesnika ECTR

spremna dokumentacija (nalogi) se kreira v MS Office s pomočjo izdelanih

predlog

za upravljanje in vodenje dokumentacije skrbijo implementirani WF-i

(delotoki)7

7 So del sistema in se lahko uporabljajo na vseh tipih dokumentov, omogočajo proces potrjevanja

dokumentacije.

REG/ZSP

•Trženje

•Produktno vodenje

•Razvoj

NOP/NOS

•Tehnična priprava programa

Tehnična dokumentacija

(UGD,UGM,DSG, DRO)

•Razvoj programa


13

1.5 Delotok dokumentov

Delotok risbe je sestavljen iz posameznih faz. V vsaki fazi so točno definirani pogoji

prehoda in avtorizacije dostopa. Na enak način se vodi delotok dokumentacije za

preostale dokumente (registracijski nalog ter nalog za spremembo).

Vnos podatkov npr. materialov povezanih na risbo vstopa iz MM (Material Management)

modula. Obstaja tudi povezava v materialih (matičnih podatkih) na razvojno

dokumentacijo. Vsak matični podatek vsebuje informacije o zalogi, stanju in spremembi.

Matični podatki imajo svoj življenjski ciklus od kreiranja do izločitve iz procesa. Ne

vsebujejo samo osnovnih podatkov, ampak tudi stanje zaloge na obratih, v skladiščih,

računovodsko vrednost, porabo itd.

Vsak tip dokumenta ima svoj delotok, ki se skrbno načrtuje in definira. Naredi se posnetek

trenutnega stanja, preuči možnosti optimizacije procesa dela in definira potrebne

avtorizacije, oddelke v procesu in vrsto podatkov, ki se obdelujejo. Predvideti pa je

potrebno tudi vpliv spremembe načina dela na oddelke, ki so posredno vpeti v nov način

dela. Vsaka spregledana napaka lahko povzroči veliko dodatnega dela in tudi motnjo v

procesu dela.

Po analizi stanja in specifikaciji projekta se lahko prične izdelava delotoka v SAP aplikaciji

na R3D. Sledi testiranje na R3Q in po uspešnem preizkusu se lahko nov tip dokumenta

prenese na R3P.

Delotok se načrtuje v aplikaciji SAP "Workflov Developer". Delotok predstavlja instanco za

vse dokumente. Sprožilec zagona delotoka je dogodek.

Naloga je razdeljena na poglavja, ki predstavljajo tipičen življenjski cikel programske

opreme. Osnova za reševanje problema je analiza zahtev in stanja.

V poglavju 2. so opisane specifikacije in zahteve vmesnikov. To so zahteve, ki se

nanašajo na strojno in programsko opremo.

Poglavje 3. je razdeljeno na podpoglavji z opisom načrtovanja programske opreme. V

prvem podpoglavju se osredotočimo na načrtovanje v modulu PLM, v drugem pa na

načrtovanje vmesnikov v aplikaciji CorelDraw.


14

V poglavju 4 je opisana izvedba načrtovanega iz poglavja 3, kjer posebej opisuje izvedbi v

modulu PLM in lokalni aplikaciji pri uporabniku. Izvorna koda se nahaja v prilogah B in C.

Statusna mreža je v prilogi D.

Poglavje 5 opisuje ugotovitve in rešitve problema z zastavljenimi cilji in smernicami.

Nakazuje tudi možne probleme, ki se lahko pojavijo.

V poglavjih 6 in 7 se nahajajo viri in programska koda.


15

2 SPECIFIKACIJE IN ZAHTEVE

Modul PLM

Kreiranje novega tipa dokumenta DSG.

Vnosna maska podatkov v SAP-u (DIR) je enaka kot pri razvojni dokumentaciji.

Statusna mreža dokumenta.

Kontrole med statusi so enake kot pri razvojni dokumentaciji.

Uporabijo se obstoječe avtorizacije za posamezne statuse.

Urejanje in shranjevanje dokumentacije se vrši preko SAP GUI.

Uporabi se obstoječi delotok za potrjevanje in obveščanje uporabnikov.

Definiranja seznama oddelkov z zaposlenimi, ki potrjujejo dokument.

Standardni način obveščanja v SAP-u v »Business workplace«.

Dokument je povezan z ECM.

Vmesnik v Corel Draw-u

Vmesnik naj omogoča dodajanje glave na risbo oblikovanja, tiskanje in vpis

identov.

Dodajanje glave na risbo se izvaja interaktivno v aplikaciji CorelDraw.

Poleg originalnega formata CDR8 avtomatsko generiranje formata PDF za

pregledovanje.

Oddelki, ki obdelujejo dokumentacijo, imajo nameščen Corel X4.

Oddelki, ki samo pregledujejo dokumente, imajo nameščen Adobe Acrobat Reader

9.0 ali novejši.

Tiskanje v kopirnici je izvedeno na format A3.

Debelina kotirnih črt in teksta pri tiskanju na A3 mora ostati sorazmerna velikosti

risbe, ohraniti je potrebno čitljivost in barvne nianse.

Interaktivno dodajanje identov na risbo oblikovanja.

8 Corelov format


16

Pretvorba originalnega formata v PDF ne sme izgubiti lastnosti tipografij, barv,

šrafur, kontur in teksta.

Velikosti formatov so različne. Uporabljajo se formati od A3-A0, obstajajo pa tudi

nestandardni formati.

Risba mora vsebovati standardni okvir in glavo s podatki.

Debelina črt na glavi je odvisna od barvne tabele.

Vsi, ki obdelujejo dokumente, morajo imeti enak nabor pisav.

Vmesnik za generiranje glave s podatki

Vmesnik za generiranje glave v SAP-u je izveden s CAPI in aplikacijo Spicer

Imagenation.

Vhod v vmesnik je ASCII datoteka s podatki dokumenta.

Izhod vmesnika je rastrska datoteka z glavo.

2.1 Funkcionalne zahteve

Generiranje glave risbe

Na strežniku je potrebno definirati privzeto mapo s programom za generiranje

glave risbe, predlogami glav risb, CAPI knjižnico, datoteko z definicijo debeline črt

in aplikacijo Spicer Imagenation9.

Dimenzija glave in podatki so definirani v internem standardu.[8]

Ob spremembi statusa risbe v SAP-u se generira tekstovna datoteka z

metapodatki10 o risbi. Datoteka vsebuje vhodne podatke za generiranje glave

risbe.

Datoteka z metapodatki11 se shrani v privzeto mapo na strežniku.

Metapodatki vsebujejo osnovne podatke o risbi, status dokumenta in oznako

oddelka.

9 Podjetje Spicer je od julija 2008 v lasti podjetja OpenText.

10 Program za generiranje datoteke v ABAP-u je že izdelan in ni predmet razvoja v nalogi.

11 Primer datoteke se nahaja v prilogi A.


17

Sprememba statusa dokumenta sproži program za dodajanje glave na risbo.

Program za obdelavo risbe v C++ s klicem funkcijske knjižnice izvede obdelavo v

aplikaciji Spicer Imagenation.

Na podlagi oznake oddelka, ki je risbo izdelal, odpre ustrezno predlogo glave z

logotipom.

V polja na predlogi zapiše podatke.

Na glavo risbe dodati žig s statusom dokumenta (NEURADNO//UNOFFICIAL za

vse statuse pred izdajo risbe).

Glavo risbe se rasterizira in shrani na strežniku, da je dostopna uporabniku.

Glava risbe ima enako številčno oznako kot je podeljena v SAP-u za risbo.

Dodajanje glave na risbo

Izvaja ga makro12 funkcija v aplikaciji CorelDraw s pomočjo gumba v orodni vrstici.

Uporabniki ima ustvarjeno privzeto mapo, kamor shranjujejo formata TIFF in CDR

za obdelavo.

S transakcijo13 »CV02n« odpre risbo za urejanje.

Vhod v program je datoteka glave v TIFF formatu.

Datoteko glave uporabnik izvozi iz SAP-a v privzeto mapo14.

Datoteka risbe mora imeti enako številsko oznako kot je podeljena v SAP-u.

Pogoj za delovanje programa je, da je risba risana na dveh plasteh z oznakama

»Layer 1« in »Layer 2«. Na »Layerju 1« je risba, na »Layerju 2« pa je glava risbe.

Program aktivira »Layer 1« in poišče koordinate spodnjega desnega vogala risbe.

Aktivira »Layer 2«, zbriše morebitno predhodno vsebino in nanj uvozi glavo.

Po uvozu shrani risbo v originalnem formatu nazaj v SAP sistem.

Datoteka PDF se shrani na privzeto mapo pri uporabniku.

Uporabnik uvozi datoteko PDF v SAP.

Če risba ni izdelana v skladu s pravili izdelave, dodajanje glave ni izvedljivo.

12 Makro je programska koda, pisana v Visual Basic-u za aplikacije.

13 Transakcije so programski moduli v SAP-u, ki izvajajo določene aktivnosti, npr. zagon maske za

vpis podatkov, kreiranje dokumentov, matičnih podatkov, ipd. 14

Privzeta mapa je določena pri uporabniku v lokalni mapi c:\spicer_vmesnik.


18

Tiskanje risb

S klikom na gumb v orodni vrstici aplikacije sprožimo program za tiskanje risbe na

format A3.

Program nastavi lastnosti objektov na risbi, da se sorazmerno pomanjšajo z risbo.

Na ta način zagotovimo sorazmernost dimenzij.

Aktivacija »Layer-ja 1« in deaktivacija »Layer-ja 2« omogoči pomanjšavo risbe na

A3 in ohranitev originalne velikosti glave.

Glava risbe mora ostati v originalnih dimenzijah.

Po pomanjšavi15 risbe na A3 določi koordinate spodnjega desnega vogala risbe.

Vstavi glavo risbe na predhodno določene koordinate.

Odpri pogovorno okno z izborom števila kopij in privzetim tiskalnikom.

Proženje potrjevanja

Za potrjevanje dokumentov se uporablja standardna rešitev v SAP-u, uporabljena

za razvojno dokumentacijo.

Uporabnik iz spustnih seznamov izbira podpisnike in jih dodaja v pogovorno okno.

Vhod v vmesnik so definirani podpisniki.

S spremembo statusa se avtomatsko sproži delotok za potrjevanje dokumenta.

Podpisniki prejmejo nalogo v svoj »Business workplace« v SAP-u.

S klikom na nalogo se odpre pogovorno okno z gumbi za zavrnitev, potrditev ali za

preklic.

Dokument pregledajo in nato izvedejo akcijo potrditve ali zavračanja.

V primeru zavračanja dokumenta se generira obvestilo kreatorju o zavrnitvi.

Kreator ponovno določi podpisnika, ki je zavrnil dokument in ponovno sproži

delotok.

Za vizualno indikacijo potrditve/zavrnitve v pogovornem oknu služijo barvni

semaforčki. Rdeča pomeni zavrnjeno, zelena potrjeno, rumena pomeni pognan

delotok za podpisovanje.

Končni status »Izdan« postavi SIŠ16 (standardizacija in šifracija) po pregledu

dokumenta.

15 Za formate manjše od A3 se izvaja tiskanje v originalnem formatu.


19

2.2 Zahteve vmesnikov

Zahteve programskih vmesnikov:

Za izvedbo vmesnika za kreiranje glave s podatki se uporabi C++ API v povezavi z

aplikacijo Imagenation, podjetja Spicer Corporation.

Za izdelavo makrojev v aplikaciji CorelDraw se uporabi VBA17.

Vmesnik za generiranje glave se nahaja na strežniku. Aktivira se ob spremembi

statusa dokumenta in kreira glavo formata TIFF s podatki.

Minimalne zahteve strojne opreme za programske vmesnike:

Za delovanje vmesnika za generiranje glave na strežniku so Windows XP/7, 1 GB

RAM, procesor Pentium 4 ali hitrejši in 100 GB trdi disk.

Pri uporabniku so minimalne zahteve strojne opreme Windows XP/7, 2 GB RAM,

dvojedrni procesor, aplikacija Corel X3 ali novejša.

2.3 Avtorizacije dostopa do dokumenta

Dokument v svojem življenjskem ciklu potuje skozi posamezne statuse. Te definiramo v

času snovanja statusne mreže dokumenta. Vsak status ima svoje značilnosti glede

dostopa in aktivnosti, ki se izvajajo na dokumentu.

Status Pomen

AA Inicialni status.

VD Status obdelave dokumenta in vnosa podatkov.

PG Status potrjevanja dokumenta in vnosa identov filmov in šablon.

PT Potrjevanje dokumenta v tehnologiji, kontroli kakovosti in SIŠ.

16 Šifracija in standardizacija

17 Visual Basic for Applications


20

RR Končni status dokumenta. Nadaljnja obdelava ni mogoča. Lahko se ustvari nova

verzija. Predhodna dobi avtomatsko status NE.

UR Oblikovalec ureja, izvaža in uvaža dokument v SAP.

KR Korekcija dokumenta. Prehod mogoč iz statusa RR in statusa PT.

ZV Dokument je zavrnjen in poslan v popravek in ponovno potrjevanje.

IZ Izločen. Dokument je neaktualen za nadaljnjo obdelavo.

NE Dokument je neveljaven. Veljavni dokument je nova verzija.

OS Osveževanje podatkov na glavi risbe

Tabela 2.1: Definirani statusi dokumenta

Z definicijo statusov določimo kompozitne vloge18, ki omogočajo uporabnikom dostop do

dokumenta.

Vloga Vrsta dostopa Spreminjanje statusa

Oblikovalec Kreiranje

Spreminjanje

AA→VD

VD→PG

Tehnolog signiranja Spreminjanje

Pregledovanje

PT→KR

KR→PT

Tehnolog kontrole Pregledovanje

Razvojnik Pregledovanje

Tehnična priprava Pregledovanje

Določanje podpisnikov

PG→PT

SIŠ Spreminjanje PT→KR

KR→PT

PT→RR

RR→KR

KR→RR

Tabela 2.2: Dovoljenja za dostop do dokumenta

Kompozitne vloge so že določene. Že definirane vloge uporabimo tudi pri risbah

oblikovanja. Vsak uporabnik dokumenta dobi ustrezno vlogo za dostop.

18 Kompozitna vloga vsebuje vse avtorizacije, dovoljenja, ki jih lahko ima določena skupina

uporabnikov: tehnologi, razvojniki, tehnična priprava, priprava proizvodnje, itd.


21

2.4 Pogoji za prehod med statusi

Sprememba statusa Pogoj prehoda

AA→VD Če obstaja predhodna verzija, jo

postavi v NE.

VD→UR Izvoz datoteke, če obstaja.

VD→PG Definirana podpisnika oddelkov razvoja

in oblikovanja.

Datoteke risbe v formatu PDF in CDR.

Tabela materialov v formatu XLS.

PG→PT Definirani podpisniki oddelkov

tehnologije, kontrole kakovosti,

tehnologije signiranja.

Definiran prejemnik obvestila o

končanih potrditvah v oddelku SIŠ.

Vpisani identi na risbi.

PT→RR Potrjen dokument s strani vseh

podpisnikov.

Urejeni povezani matični podatki.

Skladnost risbe z internimi standardi.

RR→NE Nova verzija dokumenta.

NE→IZ Avtorizacija dostopa in spremembe

statusa.

RR↔KR Avtorizacija dostopa in spremembe

statusa.

PT↔KR Dodajanje identov šifer in šablon na

risbo.

Avtorizacija dostopa za tehnologa

signiranja.

ZV→VD Dokument zavrnjen s strani podpisnika

Tabela 2.3: Pogoji za prehod med statusi

Pogoji prehoda statusov so posebej definirani. Pri prehodu se vršijo kontrole, ki preverjajo

pravilnost vnesenih podatkov, prisotnost datotek, zavrnjeno potrditev ipd. Možnost

prehoda je odvisna tudi od avtorizacije uporabnika, če mu vloga omogoča spremembo

določenih statusov dokumenta.


22

Vloga Dovoljena sprememba statusa

Razvojnik AA→VD

VD↔UR

VD→PG

OS↔VD

Tehnolog signiranja PT→KR

KR→PT

Standardizer PT→KR

PT→RR

RR↔KR

KR→RR

OS↔PT

Tehnolog kakovosti

Tehnična priprava PG→PT

Tabela 2.4: Dovoljenja za spremembo statusa

Na vsako dovoljenje za spremembo statusa so vezane aktivnosti, ki jih lahko posamezna

vloga izvaja. Vloge, ki imajo dovoljenja za spreminjanje določenega statusa, dokument

obdelujejo, vnašajo podatke, vežejo naloge, matične podatke.

Vloge, ki možnosti spremembe statusa nimajo, lahko dokumente samo pregledujejo,

vnašajo podatke, ki so vezani na dokument in potrjujejo.

Vse aktivnosti posameznih vlog so definirane v organizacijskih predpisih.


23

3 NAČRTOVANJE SISTEMA IN KOMPONENT

3.1 Modul PLM

3.1.1 Tip dokumenta

ZRD

Razred klasifikacije

dokumentov

AA

Razred tehnična

dokumentacija

(skupne značilnosti)

AAA901

Razred računlaniški

modeli

AAA902

Razred računalniške

risbe

AAA903

Razred risbe

oblikovanja

AAA9

Razred tehnična

dokumentacija-

računalniški modeli

in risbe

Slika 3.1: Razred dokumenta

Dokumenti v SAP sistemu so definirani s pomočjo razredov19. Vsak razred ima svoje

karakteristike (podatke), ki ga določajo. Vrh hierarhije razredov je razred z oznako ZRD.

Ta predstavlja skupne karakteristike vseh podrejenih razredov. Podrejen razred z oznako

19 Razred predstavlja hierarhično strukturo objektov.


24

»AA« predstavlja razred tehnične dokumentacije s skupnimi značilnostmi. Razred

»AAA9« je krovni razred s karakteristikami, značilnimi za računalniške modele in risbe.

Razred AA903 je novo kreiran razred za risbe oblikovanja. Ima svoj številčni sistem

avtomatskega podeljevanja oznak vsaki novi risbi oblikovanja. Sistem številčenja je

izveden po modelu 21-9xxxxxx. Oznaka »21« označuje risbe oblikovanja. Risbe embalaže

so označene z modelom 40-1xxxxxx.

3.1.2 Mreža statusov

AA

Osnutek

UR

Urejanje

VD

V delu

PG

Pregled

PT

Potrjevanje

KR

Korekcija

RR

Odobren

KR

Korekcija

NE

Neveljaven

ZV

zavrnjeno

izvo

z d

ato

teke

uvo

z d

ato

teke

uvo

z d

ato

teke

izvo

z d

ato

teke

izvo

z d

ato

teke

uvo

z d

ato

teke

IZ

Izločen

Slika 3.2: Statusna mreža dokumenta

Iz specifikacij in zahtev v poglavjih 2.3 in 2.4 je zgrajena mreža statusov. Zaporedje

izvajanja statusov se določi z razvojnim orodjem v nastavitvah sistema. V posameznih

statusih so možni tudi začasni statusi, npr. KR in UR. V teh statusih se vrši obdelava

dokumenta. Ob odpiranju dokumenta dobimo opozorilo, da dokument nekdo obdeluje in

prikaže zadnje stanje dokumenta pred popravki.


25

3.1.3 Standardni delovni tok dokumenta

Življenjski cikel dokumenta zajema tudi potrjevanje. V ta namen se uporabi že definirani

pripomoček20, standardni delotok (slika 3.5) za potrjevanje dokumentov. Ta se uporablja

pri vseh dokumentih, kjer se dokumentacija potrjuje. Vsak dokument s proženjem

spremembe statusa požene svojo instanco21 delotoka. Vsaka instanca predstavlja enega

od podpisnikov dokumenta.

Prožilec delotoka potrjevanja je sprememba statusov iz VD v PG in PG v VD. V

naslednjem koraku se generira priponka s potrebnimi podatki in bližnjico do dokumenta.

Naloga se pošlje do definiranega uporabnika. Ta prejme v nabiralnik (slika 3.3) sporočilo z

nalogo. S klikom na eno izmed opcij »Potrditev« ali »Zavrnitev« (slika 3.4) dokument

potrdi ali zavrne. V primeru zavrnitve dobi kreator dokumenta sporočilo o zavrnitvi. V

primeru potrditve sledi sprememba statusa dokumenta. Potreben pogoj je, da so vsi

podpisniki podpisali dokument. Če ta pogoj še ni izpolnjen, se status dokumenta ne

spremeni.

Delotok potrjevanja je hkrati tudi prožilec za delotok obveščanja. V primeru, da je zadnji

podpisnik potrdil dokument, delotok potrjevanja generira dogodek za delotok obveščanja.

Osebe, ki so definirane za obveščanje, dobijo obvestilo o končani potrditvi. V primeru

zavrnitve dobi kreator dokumenta obvestilo o zavrnitvi. Izvesti mora popravek in ponovno

poslati dokument v potrjevanje osebi, ki je zavrnila.

20 Delotok je že implementiran in se uporablja pri nalogih za spremembo in konstrukcijskih risbah v

sistemu SAP. Uporabljen bo tudi v primeru risb oblikovanja. 21

Instanci sistem dodeli numerično oznako. To je ključ, s katerim lahko v zgodovini zapisov najdemo delotok.


26

Slika 3.3: Prejet dokument za potrjevanje

Slika 3.4: Okno potrjevanja


27

Sprememba statusa

Ustvari priponko

dokumenta

Ustvari e-pošto

Pošlji e-pošto

podpisniku

Potrditev

Tekst zavrnitve Tekst odobritve

NE DA

Postavitev statusa v

ZV

Postavitev novega

statusa

Obvestilo kreatorju

dokumenta

Zapri nalogo

Pošlji obvestilo

Vsi potrdili DA

NE

Slika 3.5: Algoritem delotoka za potrjevanje


28

3.1.4 Podpisniki

AA

Osnutek

VD

V delu

PG

Pregled

PT

Potrjevanje

RR

Odobren

Konstrukter

Vodja oblikovanja

Tehnolog signiranja

Tehnolog kakovosti

Standardizer

Slika 3.6: Definirani podpisniki

Podpisnike za pregled definira v oddelku oblikovanja kreator (slika 3.6) dokumenta;

tehnologa signiranja, tehnologa kakovosti in standardizerja pa določi tehnična priprava.

Tehnična priprava skrbi za nemoten in tekoč pretok dokumentacije v nalogih.

3.2 Vmesniki

3.2.1 Algoritem kreiranja glave s podatki risbe

Predstavlja logiko delovanja programa (slika 3.8) za ustvarjanje glave s podatki. S

pomočjo knjižnice, ki v C++ podpira komunikacijo z aplikacijo Imagenation, obdelamo

podatke dobljene iz datoteke v SAP-u. Ključ za izbiro ustrezne predloge je oznaka

laboratorija. Vsak laboratorij ima definirano svojo numerično oznako. Zaključek obdelave

je datoteka glave v formatu TIFF s podatki in žigom veljavnosti. Na sliki 3.7 vidimo

strukturo mape z vmesnikom. Vsebuje knjižnice in predloge za glavo v formatu EDT22.

22 Spicer vector format


29

Laboratorij Numerična oznaka

Program KA 001

Program PPA 002

Program HZPA 003

Program HZPA

pomivalni stroji

016

MORA 180

Tabela 3.1: Oznake laboratorijev

Vsak laboratorij ima svojo unikatno numerično oznako (tabela 3.1). Oznake so trimestne.

Za oznake manjše od sto, je predpona nič.

Navedene so oznake laboratorijev uporabljene pri risbah oblikovanja. Ključ23 za

identifikacijo predloge so omenjene oznake.

23 Podatki v SAP-u so shranjeni v podatkovnih tabelah. Vsaka tabela ima enega ali več ključev.


30

Slika 3.7: Struktura mape z vmesnikom


31

Zagon CAPI

Branje podatkov

Vpis podatkov v predlogo glave

Dodajanje žiga in rasterizacija glave

Shranjevanje glave v TIF formatu

Upravljanje napak

Izpis vrste napake

Izhod iz programa

Laboratorij ASKO

Laboratorij MORA

Laboratorij IPCLaboratorij VALJEVO

Predloga z logotipom Gorenje

Predloga z logotipom

ASKO


IPC


MORA

Predloga z logotipom VALJEVO

NE NE NE

DA DA DA DA

Izhod iz programa

Dodajanje žiga in rasterizacija glave

NE

Slika 3.8: Algoritem kreiranja glave s podatki


32

3.2.2 Algoritmi tiskanja, dodajanja identov in glave na risbo

Algoritmi se izvajajo v aplikaciji CorelDraw z izbiro ustreznega gumba v orodni vrstici.

Algoritem za dodajanje glave na risbo

Delovanje programa predstavlja algoritem na sliki 3.9. Aktiviranje programa je izvedeno s

klikom na gumb v orodni vrstici. Vhod predstavlja oznaka datoteke. Na podlagi numerične

predpone oznake datoteke loči med dokumentoma »DRO« in »DSG«. Odpre datoteko iz

privzete mape. V naslednjem koraku aktivira »Layer 1« in poišče koordinate spodnjega

desnega vogala risbe. Aktivira »Layer 2« in ga pozicionira na predhodno najdene

koordinate vogala. Izvede brisanje morebitne predhodne glave na risbi. Sledi uvoz

datoteke glave iz privzete mape na risbo.

Vse aktivnosti, povezane z omenjenim algoritmom, se izvajajo pri uporabniku. Privzeta

mapa vsebuje predhodno izvoženo datoteko glave in risbe iz sistema.

Algoritem za dodajanje glave je neodvisen od preostalih algoritmov za obdelavo

dokumenta (tiskanja in dodajanja identov). Uporabnik mora na svojem računalniku imeti

nameščeno privzeto mapo, kamor se shranijo podatki obdelav. Prav tako mora v SAP-u

nastaviti pot privzete mape, kamor se shranita datoteki glave in risbe.

Odpiranje in obdelava delovnega originala se lahko izvede direktno v sistemu SAP.

Sistem ima nastavljene privzete aplikacije, ki naj odpirajo določen tip dokumenta. Tako s

klikom na datoteko CDR uporabnik požene aplikacijo CorelDraw iz sistema SAP. Ko jo

obdela, se datoteka shrani nazaj na strežnik.


33

Makro Dodaj glavo

Oznaka datoteke

risbe

Predpona 40-

Aktivirajj Layer1"

Določi koordinate pozicije glave

Uvozi glavo TIFF na Layer 2"

Aktiviraj Layer 2"Izbriši vsebino

Shranjevanje PDF in CDR

Naziv datoteke DSG

Naziv datoteke DRO

NE

DA

Odpri datoteko z nazivom

Slika 3.9: Algoritem dodajanja glave na risbo


34

Algoritem za vpis identov na risbo

START

Maska za vnos identov

Shrani risbo v CDR in PDF

vpiši shrani prekličiNE NE

Izhod iz programa

Oznaka SIGNACIJA

Izpis oznakefilm

šablona

Izpis oznakeIDJIG

DANE

Slika 3.10: Algoritem za vpis identov na risbo

Logična pot je predstavljena na sliki 3.10. Uporabnik s klikom na ustrezni gumb v orodni

vrstici požene makro. Odpre se pogovorno okno s polji za vnos identov. S klikom na gumb

»Vpiši« se vpisani identi izpišejo na risbo. Potreben pogoj je, da so definirane oznake

signacij na risbi. S klikom na gumb »Shrani« shranimo svoje delo. Shrani se delovni

original in generira PDF format. Z gumbom »Prekliči« prekinemo izvajanje makro

programa.


35

Algoritem tiskanja na A3

START

Aktivacija „Layerja 1"

Pomanjšava formata na A3

Prilagoditev dimenzij kontur in

teksta na A3

Aktivacija„Layerja 2"

Koordinate pozicije

glave

Pozicioniranje glave

Tiskaj

Izpis na fromat A3

DA

preklic

NE

Slika 3.11: Algoritem tiskanja risbe na A3


36

Proženje je izvedeno enako kot pri prejšnjih dveh algoritmih. Program (slika 3.11) na

odprti risbi aktivira samo »Layer 1« in prilagodi nastavitev vseh elementov, da se

sorazmerno pomanjšujejo z risbo. »Layer 2« ostaja neaktiven, ker so dimenzije glave

risbe v merilu 1:1 in je ne smemo pomanjševati z risbo.

Po spremembi na format A3 poiščemo koordinate spodnjega desnega vogala risbe in

postavimo glavo na definirano mesto. Definiramo tudi velikost pisave šablon in filmov, da

so čitljive.

Na tak način smo ohranili velikost glave in prilagodili risbo na format A3. Sledi pogovorno

okno, ki omogoča izbiro števila kopij in izbiro tiskalnika.

Pred prikazom pogovornega okna za tiskanje se izpiše obvestilo o obdelavi risbe. Na ta

način uporabnika opozori, da se vrši obdelava dokumenta za tiskanje. Pri kompleksnejših

risbah je lahko čas obdelave tudi občutno daljši, z obvestilom pa imamo nadzor nad

dogajanjem.


37

4 IMPLEMENTACIJA

4.1 Modul PLM

4.1.1 Vmesnik za kreiranje glave

Tiskanje na A3

Dodajanje glave

Dodajanje identov

Klient

SAP GUI

SAP strežnikCorel Draw X4

Imagenation, CAPI vmesnik

Strežnik kreiranja glave

Slika 4.1: Arhitektura vmesnikov dodajanja glave

Vmesnik za kreiranje glave je razvit v Visual C++ 6.0. Sestavljajo ga naslednji elementi:

Deklaracija knjižnic

Definicija instance

Struktura podatkov

Deklaracija spremenljivk

Branje metapodatkov

Klicanje aplikacije Imagenation z aplikacijskim vmesnikom C++


38

Odpiranje novega okna v aplikaciji Imagenation z ustrezno predlogo glave

Zapis podatkov v definirana polja na predlogi

Rasterizacija predloge v ločljivosti 300x300 pik na palec

Dodajanje vodnega žiga na glavo

Shranjevanje glave s podatki na strežnik

V primeru na sliki 4.2 program išče podatkovna polja na predlogi glave (slika 4.3). Ko

najde definirano polje, zamenja oznako s pripadajočimi podatki. Na tak način preišče

celotno glavo in vsa definirana polja zamenja s podatki.

Glava je izdelana v skladu z internimi standardi. Vsako polje ima natančno določeno

velikost pisave, tip pisave in vsebino. Okvir glave ima določene debeline črt in dimenzijo.

Predloga glave je izdelana v aplikaciji Imagenation, ki naknadno tudi izvede rasterizacijo.

Slika 4.2: Vmesnik za dodajanje podatkov na glavo in rasterizacijo glave

Zagon programa se izvede ob spremembi statusa dokumenta s funkcijskim modulom na

strežniku. Ta funkcijski modul je že implementiran in se uporablja za osveževanje

podatkov na Excelovih tabelah in Wordovih dokumentih.

Ob spremembi statusa se kreira vhodna datoteko z metapodatki, potrebna za delovanje

vmesnika za dodajanje glave.


39

Slika 4.3: Standardizirana glava risbe [8]

Na sliki 4.3. so vidna definirana podatkovna polja v predlogi, ki jih program napolni s

podatki. Na sliki 4.4 je aplikacija Imagenation za izdelavo predloge.

Slika 4.4: Izdelava predloge v Spicer Imagenation

4.1.2 Statusna mreža in delovni tok

Vsak status ima definirane statuse, ki se nahajajo pred njim ali za njim. Na tak način se v

aplikaciji gradi statusna mreža. Razvojna aplikacija nato sama povezuje statuse glede na

definicijo vsakega. Tip dokumenta povežemo z razredom, slika 4.5 in slika 4.6.


40

Slika 4.5: Določitev pripadnosti tipa DSG razredu

Slika 4.6: Definiranje statusov v razvojni aplikaciji


41

Slika 4.7: Primer definiranja statusa

Slika 4.7 prikazuje primer definiranja statusa PT. Določita se predhodna statusa KR in PG

in vrsta statusa (S – status blokiranja, A – status arhiva, I – inicialni status…). Za primer

na sliki 4.7 je status PT blokiran, kar pomeni, da ni možna obdelava dokumenta (izvoz,

uvoz, urejanje). Če želimo obdelavo dokumenta, moramo imeti avtorizacijo za spremembo

statusa v status KR.


42

Slika 4.8: Nastavitev standardnega delotoka za potrjevanje

Nastavitev standardnega delotoka za potrjevanje in obveščanje, prikazanega na sliki 4.8,

je možna v kostumizacijskih24 nastavitvah dokumenta. V posameznih poljih določimo

predhodni in novi status. V polju za obveščanje nastavimo želenega prejemnika. To je

lahko kreator risbe ali prejemnik med podpisniki, označen za obveščanje. Določimo

kontrole ob vpisu prejemnikov. Te so obvezna določitev prejemnika obvestila, obvezna

določitev podpisnika.

Določimo zagon delotoka ob spremembi statusa.

24 Kostumizacijske nastavitve so nastavitve delotoka, številčenja, spustnih seznamov podpisnikov,

tipa dokumenta, statusne mreže, …


43

Slika 4.9: Definirana mreža statusov in prehodov

V kostumizaciji nastavljamo tudi statusno mrežo25 dokumenta (slika 4.9).

Status Aktivnost

AA Oblikovalec ustvari v SAP-u nov

DIR26.

Pri spremembi obstoječega.

dokumenta ustvari novo verzijo DIR.

Oblikovalec novo datoteko CDR

imenuje z enako številčno oznako kot

jo je podelil sistem.

V primeru nove verzije je potrebno

imenu datoteke dodati ustrezno

oznako verzije.

VD Oblikovalec risbo obdeluje.

Na »Layer-ju 1« riše risbo, na »Layer-

ju 2« postavi glavo s podatki.

Določi oznake signacij na risbi.

25 Pregledna statusna mreža se nahaja v prilogi D.

26 DIR – Document Info Record je nov dokument, ustvarjen v SAP-u, ki ima podeljeno zaporedno

numerično oznako. Vsebuje polja s podatki, datoteke, podpisnike, matične podatke.


44

Definira podpisnike in pošlje v podpis.

UR Oblikovalec lahko risbo izvaža ali

uvaža na/iz strežnika.

PG Tehnična priprava določi podpisnike

tehnologa signiranja, kvalitete in

standardizerja.

PT Potrjevanje s strani tehnologov

signiranja, kakovosti.

Tehnolog signiranja vpiše ustrezne

idente filmov in šablon s pomočjo

makro programa.

Po končanih potrditvah prejme

standardizer obvestilo.

Preveri skladnost s standardi, matične

podatke, nalog.

Postavi status risbe v RR.

RR Trenutna verzija je veljavna

proizvodna verzija.

Nadaljnja obdelava ni možna.

Kreira se lahko višja verzija.

NE Obstaja višja aktualna verzija

dokumenta.

IZ Dokument ni več aktualen.

Tudi višje verzije ne obstajajo.

KR Omogoča točno določenim vlogam

korekcijo dokumenta.

OS Osveževanje glave s podatki

Tabela 4.1: Statusi in pripadajoče aktivnosti

Status »OS« se uporablja pri statusih »VD« in »PT«. Tu se spreminja in dopolnjuje

vsebina podatkov, zato je potrebno osveževanje glave s podatki. V statusu »PT«

standardizer osveži glavo in jo nato doda na risbo.


45

V končnem statusu »RR« lahko risbo standardizer postavi nazaj v status »KR«, če

naknadno ugotovi pomankljivosti in napake.

4.1.3 Definiranje razreda

Slika 4.10: Definiranje razreda AAA903

Slika 4.10 prikazuje nabor podatkov, specifičen za razred AAA903. Poleg definiranih

karakteristik vsebuje tudi vse podatke krovnega razreda AAA901.

Karakteristike imajo definiran tip podatka, število znakov in enoto. Enote lahko

predstavljajo fizikalne veličine ali pa denarne enote.

Pri večjezikovnih variantah je potrebno prevesti nazive podatkovnih polj. Nastavitve in

urejanje karakteristik razreda se izvaja s transakcijo »CT04«.


46

4.1.4 Definiranje menijev podpisnikov

Slika 4.11: Kreiranje menijev z uporabniki

Menije definiramo in vežemo na določen tip dokumenta. Določimo vidnost menija v fazi

pregledovanja in potrjevanja (slika 4.11).

4.2 Lokalni vmesniki

4.2.1 Vmesniki za tiskanje, dodajanje identov in glave na risbe grafike

Grafični vmesniki se nahajajo v aplikaciji CorelDraw. Uporabnik z izbiro ustrezne ikone

požene želeno aktivnost. Pogoj za pravilno delovanje makrojev je pravilno označena

datoteka, risba z okvirjem in plastmi. V nasprotnem program prekine izvajanje z

obvestilom o napaki.


47

Slika 4.12: Orodna vrstica v Corel-u

V aplikaciji na sliki 4.12 je implementirana orodna vrstica z makroji za dodajanje glave in

identov. Namestitev orodne vrstice se izvede lokalno pri uporabniku s preprostim uvozom.

Slika že prikazuje izdelano grafiko z vsemi element kot so: pozicije identov, uvožena glava

risbe na »Layer-ju 2« in risba na »Layer-ju 1«.

Slika 4.13: Ikone v orodni vrstici

Orodno vrstico sestavlja več gumbov (ikon). Pomen posameznih ikon je predstavljen v

tabeli 4.2.


48

ikona pomen

Vnos identov na risbo.

Kreiranje in PDF datoteke risbe.

Dodajanje glave na risbo.

Tiskanje na format A3.

Brisanje datotek v privzeti mapi.

Uporabniška navodila na portalu.

Odpre grafični vmesnik SAP.

Tabela 4.2: Pomen ikon v orodni vrstici

Pri kliku na ikono za brisanje izbrišemo vse začasne CDR in TIFF datoteke, ki smo jih

potrebovali pri obdelavi, z izjemo trenutne, ki jo obdelujemo.

Uporabniška navodila27 se nahajajo na portalu in vsebujejo pisni in video del, kako

namestiti orodno vrstico in makroje ter način dela.

Dodatna opcija je kreiranje datoteke TIFF in PDF iz delovnega originala za pregledovanje.

Na sliki 4.14 so prikazane osnovne naloge oblikovalca, tehnologa in standardizerja.

27 Navodila so pisana v slovenščini, angleščini in češčini. V dodatni mapi je tudi izvorna koda za

namestitev.


49

oblikovanje

tehnologija

signiranja

standardizacija

SAP

kopirnica

A3

CAPI

Imagenation

Slika 4.14: Aktivnosti posameznega oddelka


50

Vpis identov na risbo

Slika 4.15: Makro za vpis identov v slovenščini

Podobno kot za dodajanje glave je izdelan tudi makro za dodajanje identov na sliki 4.15.

Zahteve za izpis so teksta šablon in film in pripadajoča ident številka.

Če je oznaka identa napačno definirana, program ne najde pozicije in ne more vpisati

identov. To lahko tehnolog signiranja preveri ob vpisu identov v pogovornem oknu. Na

risbi je obvezna uporaba teksta »signacija« in številka.


51

Slika 4.16: Makro za vpis identov v angleščini

Vpis identov na risbo je slovensko angleški ali samo angleški. Izbor jezika je odvisen od

jezika teksta identa. Če je oznaka identa »printing« (slika 4.16), bo izpisan samo angleški

tekst, v primeru oznake »signacija« (slika 4.15) pa bo izpis slovensko-angleški.

Hkrati ob vpisu identov in zaključku dela program shrani originalni format in generira

format PDF. Risba tako vsebuje nove podatke z identi. Naloga tehnologa signiranja je, da

kreiran PDF uvozi v SAP in postavi status risbe iz KR nazaj v PT.


52

Dodajanje glave na risbo

Slika 4.17: Koda makroja za dodajanje glave na risbo

Slika 4.17 predstavlja del kode za dodajanje glave na risbo pri uporabniku. Sestavljena je

iz deklaracijskih spremenljivk, določitve tipa risbe in oznake, določitve koordinat glave

risbe in uvoza datoteke glave na risbo. Ob shranjevanju se kreira format PDF.


53

Tiskanje na A3

Slika 4.18: Koda makroja za tiskanje na A3

Tiskanje je predstavljeno na sliki 4.18. Program za tiskanje uporablja podoben postopek

kot program za dodajanje glave. Tudi tu ugotovi koordinate glave risbe, ustrezno


54

pomanjša na A3 in doda glavo na risbo. Prilagodi tudi velikost pisave28 identov na risbi

(slika 4.19). Sledi izpis na tiskalnik.

Pri izdelavi risbe in določitvi pozicije teksta za idente filmov in šablon je potrebno

upoštevati dolžino teksta. V nasprotnem se lahko tekst izpiše na del grafike. Dolžina

teksta identa je točno določena in se upošteva pri risanju.

Pomemben podatek pri risanju je tudi format, ki se uporablja. V primeru več različnih

grafik na isti risbi, se pri pomanjšavi in tiskanju na A3 lahko prekrivajo. Razmik med njimi

ne sme biti premajhen. Upoštevati je potrebno dolžino teksta identov, ki je fiksno

določena.

Slika 4.19: Koda makroja za tiskanje z definirano velikostjo teksta

28 Pri spremembi velikih formatov A0, A1, A2 prihaja do nečitljivosti pisave. Zato je potrebno pri

pomanjšavi na A3, določiti fiksno velikost pisave identov filmov in šablon na 8 pik.


55

Slika 4.20: Pogovorno okno za tiskanje v VB

V pogovornem oknu za tiskanje na sliki 4.20 izbiramo tiskalnik in število kopij.

Slika 4.21: Pogovorno okno tiskanja v češkem jeziku v VB

Zaradi globalizacije je potreben prevod v tuje jezike, na sliki 4.21 v češki jezik.


56

Slika 4.22: Pogovorno okno za vpis identov v VB

Za vpis identov uporabljamo pogovorno okno, kot je prikazano na sliki 4.22. Število

možnih vnosov je omejeno na osem, kar je tudi maksimum. S kliki na gumbe »vpiši«,

»shrani«,«prekliči« izvedemo akcije vpisa identov, shranjevanja, ali pa preklic trenutne

aktivnosti. Vpisna polja so numerična, sestavljena iz osmih znakov. Trenutno je dolžina

identov šest mest. Večje število mest je implementirano zaradi možnega preboja številskih

mest identov v prihodnosti.


57

Slika 4.23: Pogovorno okno za dodajanje identov v češkem jeziku v VB

Podobno, kot je bilo izdelano okno za vpis identov na sliki 4.22, je zasnovano in

prevedeno v češki jezik tudi to pogovorno okno.


58

Slika 4.24: Vpisane oznake signacij za pozicioniranje identov

Primer na sliki 4.24 prikazuje pozicije teksta (SIGNACIJA 1, SIGNACIJA 2) za idente

filmov in šablon. Na podlagi vpisanih pozicij se identi ob vpisu v pogovornem oknu,

zapišejo na prikazane lokacije na sliki tj. SIGNACIJA 1, SIGNACIJA 2 itd. Slika 4.25

prikazuje idente, zapisane na risbo.

Slika 4.25: Vpisani identi na risbi


59

Slika 4.26: Vnos identov v pogovornem oknu in izpis na risbo

Vpisovanje identov izvaja tehnolog signiranja s pomočjo prikazanega okna (slika 4.26).S

tega razloga mora imeti tehnolog signiranja možnost postavitve statusa v KR in iz KR

nazaj v status PT. Po končanem vpisu sistem shrani risbo nazaj na strežnik.

Tehnolog signiranja posega na risbo, zato je potrebna previdnost pri vpisu identov.

Tehnolog mora imeti enak nabor pisav kot oblikovalec. Poseben problem so arabske in

azijske pisave. Hitro se lahko spregleda napaka v besedilu, saj je težko razpoznati, ali se

je pri pretvorbi v format PDF besedilo ohranilo ali so se posamezni znaki napačno

konvertirali.


60

Slika 4.27: DIR, vnosna maska s podatki in datotekami

Kreiranje in vpis podatkov za nov dokument ali novo verzijo poteka v SAP-u v DIR. Tu se

pripnejo tudi delovni original CDR, PDF datoteka, datoteka glave v formatu TIFF in

preostali spremni dokumenti.

V zavihku »Dodatni podatki« (slika 4.30) vpisujemo podatke, definirane za razred

AAA903. V zavihku »Pregled in potrjevanje« definiramo podpisnike (slika 4.28), zavihek

»Opisi« (slika 4.29) vsebuj opis risbe v slovenskem jeziku, angleškem in po potrebi še v

preostalih jezikih. Zavihek »Povezave objektov« (slika 4.31) služi vpisu pripadajočih

identov surovca (npr. čelna plošča).


61

Slika 4.28: Sprožen delotok dokumenta s podpisniki

Slika 4.29: Zavihek »Opisi«


62

Slika 4.30: Dodatni podatki dokumenta

Slika 4.31: Povezava dokumenta z matičnimi podatki


63

5 TESTIRANJE

Testiranje se je izvajalo v testnem okolju na klientu R3Q. Uporabnikom so se dodelile

ustrezne avtorizacije in uporabniška imena. Testiral se je vmesnik generiranja glave,

vmesnik za dodajanje glave, vmesnik za dodajanje identov, delotok, delovanje statusne

mreže, avtorizacije in obveščanje v sistemu. Potekalo je na naslednji način:

Oblikovalec (testiranje DIR-a v SAP-u, avtorizacij, statusne mreže in delotoka)

V SAP-u odpre novo številko risbe s transakcijo CV01n.

Vnese potrebne podatke o risbi in risbo shrani.

V Corel Draw-u izdela risbo grafike in jo opremi s potrebnimi podatki.

Datoteko shrani pod številčno oznako, podeljeno v SAP-u.

V SAP-u s pomočjo transakcije CV02n uvozi datoteki v formatu CDR in PDF v

SAP.

Določi podpisnika znotraj oddelka.

Sproži delotok podpisovanja.

Določeni podpisniki v svojem nabiralniku odprejo nalogo in jo obdelajo ter potrdijo.

Tehnična priprava (testiranje delotoka, statusne mreže in avtorizacij)

Po potrditvi znotraj oddelka oblikovanja določi podpisnike tehnologe in

standardizerja

Sproži delotok podpisovanja.

Tehnolog signiranja (testiranje vmesnika za dodajanje identov, statusne mreže in

avtorizacij)

Po prejemu naloge v svoj nabiralnik odpre risbo oblikovanja s CV02n.

Spremeni status risbi v KR.

S pomočjo makro programa vpiše idente filmov in šablon.

Shrani risbo v SAP-u.

Uvozi datoteko PDF.


64

Potrdi risbo in zaključi z delom.

Tehnolog kontrole (testiranje delotoka in avtorizacij)

Odpre risbo s transakcijo CV03n.

Preveri vsebino risbe.

Odpre prejeto nalogo v nabiralniku in jo potrdi.

Zaključi z delom.

Standardizer (testiranje vmesnika za izdelavo glave, vmesnika za dodajanje glave,

avtorizacij in statusne mreže)

Odpre v nabiralniku prejeto nalogo.

Odpre risbo s transakcijo CV02n.

Spremeni status risbe v OS.

Izvozi datoteko z glavo iz SAP-a v lokalno mapo.

V Corel-u s pomočjo makro programa doda glavo na risbo.

Preveri vsebino glave, standarde in idente.

Shrani risbo.

Spremeni status risbe v RR, pošlje nalog z risbo v kopirnico in zaključi z delom.

Kopirnica (testiranje komponente vmesnika za tiskanje in avtorizacije)

Na podlagi prejetega naloga odpre risbo s transakcijo CV03n.

Požene makro program za tiskanje in zaključi z delom v SAP-u.

V sklopu testiranja se preveri tudi delovanje zavrnitve pri potrjevanju. Prejemnik zavrne

dokument. Ob zavrnitvi se status dokumenta avtomatsko prestavi v ZV. Kreator


65

dokumenta dobi obvestilo o zavrnitvi. Popravi risbo in jo ponovno pošlje v potrjevanje

samo osebi, ki jo je zavrnila. Zavračanje dokumenta je bilo testirano znotraj in izven

oddelka oblikovanja. Ob vsaki zavrnitvi mora kreator - oblikovalec dobiti obvestilo o

zavrnitvi.

Pri odkritih napakah, je glede na vrsto napake, postopek odpravljanja napak sledil V-

modelu. Če je bila napaka v kodi, je bila potrebna vrnitev v fazo načrtovanja, popravek

kode in ponovno testiranje kode. Enak postopek je veljal za fazi testiranje sistema in

sprejemljivost glede na zahteve. Vsaka odprava napake je pomenila vrnitev v eno izmed

faz načrtovanja in ponovno testiranje.

Poseben problem je bil načrt grafike steklokeramične plošče. Ta je sestavljena iz velikega

števila pik, ki predstavljajo kuhališče. Pri tiskanju se je pojavila velika zakasnitev zaradi

obdelave vseh kontur in pik na risbi. Rešitev nastalega problema je bila uporaba funkcije

združevanja elementov grafike.

Problem predstavlja neenotnost nameščene tipografije pisav pri uporabnikih. V ta namen

obstaja aplikacije Bitstream Font Navigator. Ta pri odpiranju dokumenta v CorelDraw-u

omogoča nalaganje manjkajočih pisav s strežnika. Kljub temu pa se lahko zgodi, da za

enak tip pisave obstaja novejša verzija z enako oznako, kar lahko uporabnika zavede.

Potrebno bi bilo sprotno ažuriranje pisav na strežniku. To je problem, ki terja nadaljno

iskanje primerne rešitve.

Sprememba verzije programske makro kode in implementacija je dodaten problem. Pri

spremembi je potrebno obvestiti uporabnike, oz. si morajo sami namestiti posodobljeno

verzijo makro programa s strežnika.

Problem predstavlja uporaba nabora pisav pri uporabnikih v hčerinskih podjetjih. Možna

rešitev bi bila določitev omejenega nabora pisav, ki se lahko uporablja.

Po uspešni validaciji in verifikaciji delovanja, se je izvedel prenos na klienta R3P. Začelo

je teči preizkusno obdobje delovanja. Kljub upoštevanju zahtev in specifikacij, so se

pojavljale napake. Nekaj napak je bilo posledica napak pri uporabniku (napake pri izdelavi

risbe), bili pa so tudi programski hrošči, ki se tekom testiranja niso pokazali. Tak hrošč je

bila napaka pri pozicioniranju glave na risbo, zaradi privzete aktivne plasti »Layer 2«. V

makro programu je bilo potrebno dodati kodo, ki je na začetku postavila privzeto plast za

obdelavo.

Število napak se je s časom zmanjšalo. Še vedno pa je prisotnost napak v veliki meri

odvisna od človeškega faktorja.


66

6 ZAKLJUČEK

Integracija risb oblikovanja s sistemom SAP PLM je delno avtomatizirana. Uporablja

grafični vmesnik sistema in standardni delotok sistema za potrjevanje. Kreiranje glave

risbe se avtomatsko izvede v sistemu SAP. Naloga uporabnika je, da izvozi glavo iz

sistema v lokalno mapo. S pomočjo makro programa v aplikaciji CorelDraw doda glavo s

podatki, idente filmov in šablon na risbo. Nato shrani risbo nazaj na strežnik. Vse

aktivnosti se vršijo v vmesniku SAP GUI.

Doslednost upoštevanja navodil pri izdelavi risbe je ključnega pomena. V nasprotnem se

lahko pojavijo napake pri tiskanju risbe ali pozicioniranju identov na risbi (npr. prekrivanje

z grafiko na risbi ali glavo, nepravilno definirani plasti na risbi).

Vzdrževanje programske opreme je pogojeno z lokalno namestitvijo pri uporabniku. Vsak

uporabnik si mora sam namestiti programsko opremo (makro programe). Ta je

nameščena na strežniku in dostopna uporabnikom. Namestitev je poenostavljena. Z nekaj

kliki ima uporabnik nameščeno orodno vrstico in pripadajočo programsko kodo.

Nov način dela je prinesel sledljivost dokumentov, arhiviranje, centralno dostopno točko,

elektronsko podpisovanje in avtomatsko številčenje dokumentov. Risbe so sedaj

povezane z nalogi in ostalo razvojno in spremno dokumentacijo. Tiskanje risb grafike se

izvaja iz sistema v kopirnici. Filme pošilja oblikovalec v izdelavo v originalnem formatu, ko

risba doseže končni status.

Način potrjevanja dokumentacije omogoča, da se lahko posamezen dokument obdela in

potrdi v relativno kratkem času. Vsi podpisniki prejmejo nalogo istočasno in jo lahko tudi

istočasno obdelujejo. V primeru papirja bi dokument potoval od oddelka do oddelka

kaskadno. Enota časa za potrjevanje papirne dokumentacije se je spremenila iz dneva na

ure.

Opcija izbire nadomestnega podpisnika je dodatna funkcionalnost. Uporabnik lahko določi

svojega namestnika v SAP-u. Njegov namestnik prejema naloge in jih lahko potrjuje.

Idente filmov in šablon vpisuje na risbo tehnolog signiranja in ne več oblikovalec. S

tiskanjem na A3 v kopirnici kot centralni točki ni več potrebe po lokalnem tiskanju. Vsak

dokument vsebuje tudi zgodovino sprememb, kjer je zapisano kdo, kdaj in kaj je

spreminjal.


67

7 LITERATURA, VIRI

[1] Aleš Hace . Zapiski predavanj Programsko inženirstvo za sisteme vodenja, 2010

[2] C++ Language Tutorial, 2013. Dostopno na http://www.cplusplus.com/doc/tutorial/

[29.05.2013]

[3] CorelDraw X6 Help, 2013. Dostopno na

http://product.corel.com/help/CorelDRAW/540240626/Main/EN/Doc/wwhelp/wwhi

mpl/js/html/wwhelp.htm?context=CorelDRAW_Help&topic=IDDH_DEFAULT_HEL

P_PAGE&single [29.05.2013]

[4] CorelDRAW® Graphics Suite X4 Programming Guide for VBA, CorelDraw.

[5] DSCAG. PLM++UG_System_Documentation-EN.pdf, 2004, str. 8–9.

[6] Ginger Gatling. Practical Workflow for SAP, 2009

[7] Ginger Gatling. Workflow-Management mit SAP, 2010

[8] Interni standardi GOS 498-1:2000 in GOS 593:2001, Navodila za delo GN-

SAPPLM008

[9] Quality Systems International, 2013. Dostopno na

http://www.qsius.com/index.php?title=File:V-Model-Development.JPG [25.6.2013]

[10] SAP help portal, 2013. Dostopno na http://help.sap.com/ [29.05.2013]

[11] SAP module overwiew, 2013. Dostopno na http://www.sap-erp.com/general/sap-

module-overview.html [29.05.2013]

[12] SAP Slovenija, uporabniki, 2013. Dostopno na

http://www.sap.com/slovenia/about/uporabniki/index.epx

[13] Target, 2013. Dostopno na http://www.the-software-experts.de/e_dta-sw-

process.htm [24.6.2013]

[14] Večplastna arhitektura, 2013. Dostopno na

http://en.wikipedia.org/wiki/N_tier#Three-tier_architecture [29.05.2013]

http://www.cplusplus.com/doc/tutorial/

http://product.corel.com/help/CorelDRAW/540240626/Main/EN/Doc/wwhelp/wwhimpl/js/html/wwhelp.htm?context=CorelDRAW_Help&topic=IDDH_DEFAULT_HELP_PAGE&single



http://www.qsius.com/index.php?title=File:V-Model-Development.JPG

http://help.sap.com/

http://www.sap-erp.com/general/sap-module-overview.html

http://www.sap-erp.com/general/sap-module-overview.html

http://www.sap.com/slovenia/about/uporabniki/index.epx

http://www.the-software-experts.de/e_dta-sw-process.htm

http://www.the-software-experts.de/e_dta-sw-process.htm

http://en.wikipedia.org/wiki/N_tier#Three-tier_architecture


68

8 PRILOGE, PROGRAMSKA KODA

Programska koda makro programov, CAPI vmesnika in vhodna tekstovna datoteka v

CAPI so dostopne v ločeni datoteki z oznako »Priloga_programska_koda« na zgoščenki.

I

Priloga A Statusna mreža

II

III

IV

Date post:	25-Mar-2020
Category:	Documents
Upload:	others
View:	2 times
Download:	0 times

Boštjan Tovšak - COnnecting REpositories · Spicer Imagenation. Generation of data text file for...

Documents