Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti Ljubljana, december 2009
Podnebne spremembe so znanstveno dokazano dejstvo. Meritve kažejo, da se podnebje spreminja hitreje odpričakovanj in da so posledice hujše od predvidevanj. Prizadele bodo vse države, najhuje verjetno ravno najbolj revne in zato najbolj ranljive.
Slovenija je del sveta in zato tudi nam posledice ne bodo prizanesle.
V tem trenutku najboljša priložnost človeštva je sprejem novega global-nega podnebnega dogovora. Z aktivno držo jo lahko Slovenija izkoristi že decembra 2009 na konferenci Združenih narodov v Kopenhagnu.
How far can Slovenia reach? Climate changes: challenges and opportunities
Climate changes are a scientifically proven fact. According to the monitoring, our climate is changing more rapidly than expected and the effects are much more serious than it has been anticipated. The effects are to be felt by all countries, of which those poorest and therefore most vulnerable are likely to suffer most.
Slovenia is part of the world and will therefore not be spared in sharing the consequences.
At the moment, the best opportunity for mankind is to adopt the new global climate agreement. By taking an active stance, Slovenia could seize this opportunity already in December 2009 at the United Nations conference in Kopenhagen.
Organizator/OrganiserRepublika SlovenijaSlužba Vlade Republike Slovenije za podnebne spremembe /The Republic of SloveniaGovernment Office of the Republic of Slovenia of Climate Changes
Idejna zasnova, realizacija in izvedba razstave/Outline scheme and realisationOkoljski center, klub za uveljavljanje trajnostnega razvojaEnvironmental Centre, club for the establishment of sustainable development
Oblikovanje/DesignLukatarina, oblikovalski studioLukatarina, design studio
Obdelava besedil/Text processing Rdeci oblak, razvoj vsebin za komunikacijoRdeči oblak, development of communication contents
December 2009
kamDo sežeSlovenija?Podnebne
spremembe—izzivi inpriložnosti
uvodni pano [1]
Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti Ljubljana, december 2009
LETAv preteklost
Homo sapiens
temperature
koncentracije CO₂
koncentracije CO₂
temperature kopnega
temperature oceanov
600 ppmv
500 ppmv
400 ppmv
300 ppmv
280 ppmv
240 ppmv
200 ppmv
160 ppmv
7°C
15°C
[ppmv delcev na milijon]
[°C]
1960 1970 1980 LETO1990 2000 2010
Spremembe temperatur in koncentracije CO₂
Povezava koncentracij TGP s temperaturo ozračja
380 ppmv0.6°C
0.4°C
0.2°C
0°C
-0.2°C
-0.4°C
-0.6°C
1.0°C
0.8°C
360 ppmv
340 ppmv
320 ppmv
Vir: Revija Science
Zdaj že nekaj časa vemo: koncentracija CO₂ v ozračju in povprečna globalna temperatura sta soodvisni. Razmerje je zapleteno, a je njegov najpomembnejši učinek vendarle zelo jasen: več CO₂ v ozračju pomeni višjo globalno temperaturo.
V zadnjih 650.000 letih koncentracija CO₂ v atmosferi ni nikoli presegla vrednosti 300 delcev na milijon, danes jih dosega 387. Temu trendu neizprosno sledi tudi temperatura: v zadnjih 100 letih se je na globalni ravni povišala za 0,74 °C, in če bomo vztrajali pri obstoječem načinu življenja, se lahko do konca stoletja povprečna globalna temperatura dvigne tudi za 6 °C.
Pomembno je tudi vedeti, da se Slovenija segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja.
Odstopanje temperature kopnega in oceanov v obdobju 1880– 2008 glede na referenčno obdobje 1951–1980. Neprekinjeni črti predstavljata drseči petletni povprečji. S slike je razvidno hitrejše segrevanje kopnega in večje medletno nihanje.Vir: NASA GISS (Goddard Institut za vesoljske študije)
Rast koncentracije ogljikovega dioksida na observatoriju Mauna Loa na Havajih od začetka sistematičnih meritev l. 1958. Sezon-sko nihanje je odraz sezonskega cikla biomase v vsrkavanju in oddajanju ogljikovega dioksida na severni polobli. Vir: Scripps Institut za oceanografijo, NOAA/ESRL (Ameriška Na-cionalna uprava za oceane in ozračje/Laboratorij za raziskave zemeljskega sistema), oktober 2009
pano [2]
čez 45 let ob nadaljevanjuenergetskih trendov
danes
280 ppmv
387ppmv
600ppmv..............................................................
..............................................................
..............................................................
ob začetkuindustrijske revolucije
industrijska revolucija600.000 500.000 400.000 300.000 200.000 100.000 0
Kakovelik morabitiproblem, da
se odzovemo nanj?
Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti Ljubljana, december 2009
Alismolahko
zadovoljnizumazanopotjodouspeha?
Človek povzroča izpuste toplogrednih plinov predvsem s sežiganjem fosilnih goriv, z industrijskimi procesi, s kmetijstvom in z uničevanjem gozdov. Največja povzročitelja izpustov v Sloveniji sta proizvodnja električne energije in toplote ter promet, v končni rabi pa industrija. Prav v prometu pri nas emisije najhitreje naraščajo, saj so se glede na leto 1986 povečale kar za 169 odstotkov.
Promet
SEKTOR KONČNA RABA TOPLOGREDNI PLIN
Električna energija in toplota
Kmetijstvo
Odpadki
26,9%
31,7%
Ostalo zgorevanje 9,4%
9,9%
3,3%
Metan (CH₄) 10,20%
F plini (HFC-ji, PFC-ji, SF₆) 1,10%
Industrijski procesi 6,0%
Ogljikov dioksid (CO₂) 82,1%
Didušikov oksid (N₂O) 6,20%
ZDA Rusija Slovenija JaponskaEU Kitajska Afrika Indija
Vir: http://earthtrends.wri.org/searchable_db/index.php?theme=3&variable_ID=466&action=select_countries
Emisije CO₂ ekv na prebivalca (leto 2007)
23,60
15,51
10,31 10,7810,29
3,07 1,08 0,77
Ubežne emisije v energetiki 2,2%
Predelovalne dejavnostiin gradbeništvo
10,5%
Izgube v transformacijah in pri prenosu
Gospodinjstva
Storitveni sektor
Ostalo zgorevanje goriv
Proizvodnja železa in jekla
Proizvodnja aluminija
Proizvodnja strojev in naprav
Proizvodnja papirja in celuloze Proizvodnja hrane
Proizvodnja kemikalij
Proizvodnja cementa in apna
Ostala industrija in gradbeništvo
RudarjenjeRaba energije v kmetijstvu
Kmetijska zemljišča
Živina in ravnanje z gnojem
Odlaganje odpadkovOdpadne vode in ostali odpadki
Letalski prometŽeleznicePomorski promet
25,4%
2,3%
12,2%
7,3%
3,0%
2,7%
4,9%
1,0%
3,1%1,3%
2,8%
5,5%
9,7%
2,3%1,1%
3,6%
6,3%
2,2%1,1%
0,5%0,5%0,8%
Cestni promet
Podatki: Center za energetsko učinkovitost - Institut "Jožef Stefan", Ljubljana, www.ijs.si
24
20
16
12
8
4,52 Svetovno povprečje2 Podnebno ravnotežje
t CO₂ ekv na prebivalca
Na svetu je toliko ljudi, da nosilna sposo-bnost planeta dopušča največ 2 toni izpus-tov CO₂ na prebivalca. Ker ima vsak od nas enako pravico do atmosfere, bomo v indu-strializiranih državah morali bistveno zmanjšati izpuste. Danes industrializirane države namreč h globalnemu segrevanju prispevamo levjih 80 odstotkov. Kot države, ki smo v veliki meri povzročile problem, nosimo odgovornost za njegovo reševanje.
pano [3]
Viri izpustov toplogrednih plinov Sloveniji
Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti Ljubljana, december 2009
0°C1°C
2°C3°C
4°C5°C
6°C
izginotje arktičnega morskega ledu, smrt večine koralupad morske biotske raznovrstnostiširjenje suš skozi subtropska območja
topljenje snega in ledu v gorskih verigah po vsem svetupoplavljanje nižje ležečih mestogrožena globalna proizvodnja hrane
najvišje temperature v zadnjih 50 milijonih letiharktična območja so brez leduzaradi naraščanja morske gladine so obmorska mesta po vsem svetu zapuščena
vsakoletni poletni vročinski valoviresna ogroženost amazonskega
deževnega gozda
sproščanje ogromnih količin metanazaradi taljenja permafrosta
večina območij južne Evrope, severne Afrikein Bližnjega vzhoda neprimernih za življenje
gorski ledeniki v Andih, Alpah inSkalnem gorovju izginejo
izginotje večine morskega življenjaljudje živijo le še na visokogorskih
in polarnih območjihštevilo prebivalstva se dramatično zniža
izginotje do 90 % vrst
�
��
�
��
�
��
��
��
��
�
�
�
Vir: Lynas, M., 6°C Naša prihodnost na toplejšem planetu, založba Modrijan, Ljubljana 2008
Države in vlade ukrepajo prepočasi, čeprav so posledice podnebnih sprememb z vsakim dnem bolj dramatične. Trenutno nas tudi najbolj ambiciozne zaveze vlad iz-postavljajo velikemu tveganju – 30-odstot-no zmanjšanje emisij, ki ga za razvite države do leta 2020 zagovarja EU, nam pušča le 50 odstotkov možnosti, da se bomo izognili najbolj katastrofalnim učinkom podnebnih sprememb.
Trenutno sprejete podnebne politike bodo omogočile nadaljnje naraščanje emisij top-logrednih plinov, zato lahko pričakujemo naraščanje povprečne globalne tempera-ture za okoli 0,2 °C na desetletje. Tako po-manjkanje volje za ukrepanje se lahko ob ambiciozni in z ogljičnimi izpusti podprti gospodarski rasti sešteje v situacijo, ko bo globalno segrevanje ob koncu stoletja doseglo do 6° C. Konec stoletja lahko v tem primeru začnemo opisovati kot konec sveta, kakršnega poznamo.
Pregled posledic globalnega segrevanjaStopinje segrevanja veljajo za svetovno povprečje glede na predindustrijsko obdobje.
Bokonec stoletjakonecsveta?
Primerjava Triglavskega ledenika (pogled iz Begunjskega vrha) iz leta 1924 (levo) in 2007 (desno).Foto: Josip Kunaver, arhiv GIAM ZRC SAZU
pano [4]
Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti Ljubljana, december 2009
maj
1992
21. marec
1994
december
1997
november
2001
16. februar
2005
december
2007
december
2008
december
2009
Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) napove končni cilj: ustalitev koncentracije toplogred-nih plinov (TGP) v ozračju na ravni, ki bo preprečevala nevaren človekov vpliv na podnebni sistem.
Sprejetje in začetek mednarodnih pogajanj o pravilih izvajanja Kjotskega protokola.
Sprejetje Marakeških dogovorov, ki podrobno določajo izvajanje Kjotskega protokola.
Sprejem Balijskega akcijskega načrta, katerega cilj je celovit globalni sporazum.
Sprejem dogovora podpisnic konvencije v Poznanju, da bodo v Kopenhagnu dosegle splošen mednarodni dogovor.
Kopenhagenski podnebni dogovorČeprav se je Slovenija v Kjotu obvezala, da bo emisije top-logrednih plinov (TGP) v obdobju med letoma 2008 in 2012 v povprečju zmanjšala za 8 odstotkov, zaveze verjetno ne bo uresničila. V Kopenhagen odhaja s predlogom za 30-odstotno zmanjšanje emisij, ki ga za razvite države do leta 2020 zago-varja Evropska unija.
Pogoj za uspešnost dogovora so ambiciozni cilji zmanjšanja izpustov indus-trializiranih držav in zadostna ter predvidljiva finančna podpora za podnebno ukrepanje v državah v razvoju, od tega so odvisni prispevki držav v razvoju.
Začetek veljavnosti Kjotskega protokola.
Okvirna konvencija začne veljati, začno se pogajanja o določitvi merljivih zmanjšanj emisij držav pogodbenic.
�
�
�
�
�
�
�
�
Cilji zmanjšanja emisijindustrializiranih držav
Obveznostifinanciranja
Prispevek držav v razvoju
17.4
7017
.852
19.6
1719
.780
20.3
7720
.722
21.8
00
Kajvsesmoobljubili
pa nismo naredili?
EMISIJE TGP v Slovenijiv enem letu [kt CO₂ ekv]20.0005.000 10.000 15.000
ocena
Vir: ARSO
pano [5]
"Slovenija je mednarodni protokol o zniževanju emisij ratificirala leta 2002 in s tem v Kjotu tudi prevzela obveznost, da emisije toplogrednih plinov (TGP) v obdobju med letoma 2008 in 2012 v povprečju zmanjša za 8 % glede na izhodiščne emisije v letu 1986. Vse kaže, da z lastnimi ukrepi ciljev ne bomo dosegli."
Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti Ljubljana, december 2009
Steseustrašiliizzivaaliopazitetudipriložnosti
?
Koristi politike podnebnih sprememb
Nova delovna mesta
Večji nacionalni dohodek
Manjša nacionalna zunanja zadolženost
Razvite družbe ne odlašajo. Strategija Velike Britanije napoveduje, da bo pri njih do leta 2020 uresničevanje prehoda v nizkoogljično družbo za 34 odstotkov zmanjšalo izpuste, a tudi ustvarilo 1,2 milijona zelenih delovnih mest. Kar 7 milijonov družinskih hiš bo energetsko prenovljenih, a tudi uvoz plina bo za polovico manjši.
Najbolj napredne države na svetu se na trojni problem – gospodarsko, energetsko in podnebno krizo – odzivajo z usmer-janjem gospodarstev v nizkoogljično ekonomijo. Več kot 480 milijard dolarjev oziroma skoraj 15 odstotkov sredstev za oživljanje gospodarstev v obliki davčnih spodbud, kreditov in dodatnega investiranja lahko tako kategoriziramo kot »zelenih«.
Vir: UMAR
pano [6]
Manjši uvoz fosilnih goriv
Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti Ljubljana, december 2009
Odpadki
Kmetijstvo� Racionalno gojenje kmetijskih rastlin� Pašna reja govedi� Anaerobni digestorji� Povečanje učinkovitosti reje živali
Industrijski procesi
Široka raba
Promet
Industrija in gradbeništvo
� Spodbujanje javnega potniškega prometa� Zmanjševanje izpustov osebnih vozil� Povečanje deleža železnic v tovornem prometu� Povečanje deleža biogoriv
� Spodbujanje soproizvodnje toplote in električne energije� Izboljšanje intenzivnosi energetske rabe goriv� Trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (EU-ETS)
� Zniževanje deleža biorazgradljivih odpadkov
8.0007.0006.0005.0004.0003.0002.0001.000
02000 LETO
EMISIJE TGP [kt CO₂ ekv]
2002 2004 2006 2008 2010 2012
Dejanski potek emisij
4.0003.5003.0002.5002.0001.5001.000
5000
2000 LETO
EMISIJE TGP [kt CO₂ ekv]
2002 2004 2006 2008 2010 2012
indikativni ciljna podlagiOP TGP
Dejanski potek emisij
8.0007.0006.0005.0004.0003.0002.0001.000
02000 LETO
EMISIJE TGP [kt CO₂ ekv]
2002 2004 2006 2008 2010 2012
indikativni ciljna podlagiOP TGP
Dejanski potek emisij
4.0003.5003.0002.5002.0001.5001.000
5000
2000 LETO
EMISIJE TGP [kt CO₂ ekv]
2002 2004 2006 2008 2010 2012
Dejanski potek emisij
1.6001.4001.2001.000
800600400200
02000 LETO
EMISIJE TGP [kt CO₂ ekv]
2002 2004 2006 2008 2010 2012
indikativni ciljna podlagiOP TGP
Dejanski potek emisij
800700600500400300200100
02000 LETO
EMISIJE TGP [kt CO₂ ekv]
2002 2004 2006 2008 2010 2012
Dejanski potek emisij
4.2002.8002.4002.0001.6001.200
800400
02000 LETO
EMISIJE TGP [kt CO₂ ekv]
2002 2004 2006 2008 2010 2012
Dejanski potek emisij
ocena za leto 2008
indikativni ciljna podlagiOP TGP
indikativni ciljna podlagiOP TGP
indikativni ciljna podlagi OP TGP
Proizvodnja električne energije in toplote
� Povečanje okoljske učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote� Spodbujanje soproizvodnje toplote in električne energije� Povečanje proizvodnje el. energije iz OVE (obnovljivih virov energije)� Spodbujanje rabe obnovljivih virov kot vira toplote (v sistemih daljinskega ogrevanja)� Trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (EU-ETS)
� Zmanjšanje puščanja hladiv iz hladilnih, zamrzovalnih in klimatskih naprav in odstranevanja hladiva iz odsluženih naprav ter avtomobilov� Trgovanje s pravicami do TGPCO₂
� Spodbujanje rabe obnovljivih virov kot vira toplote� Spodbujanje energetske učinkovitosti v javnem sektorju� Energetska učinkovitost stavb in toplotne izolativne lastnosti gradbenih proizvodov� Spodbujanje soproizvodnje električne energije in toplote� Energetsko označevanje in minimalni standardi
indikativni cilj napodlagi Operativnegaprograma zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (OP TGP)
Operativni plan zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 je Vlada Republike Slovenije sprejela leta 2006 in prenovila leta 2009. Nekateri ukrepi so se izkazali za uspešne, drugi ne. Za doseganje ciljev podnebno energetskega svežnja Evropske unije in predvidenega dogovora v Kopenhagnu bo po letu 2012 potreben večji učinek dosedanjih in dodatnih ukrepov.
Predvideni so tudi nekateri horizontalni ukrepi, kot so sistem trgovanja s pravicami do izpustov, okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z iz-pusti CO₂, dodatno izobraževanje in ozaveščanje, tehnološki razvoj oziroma raziskave ter davki, takse in regulirane cene za energijo.
Vir: OP TGP
Kajlahko
naredimo,kaj lahkospremenimo
?
pano [7]
Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti Ljubljana, december 2009
0 ,7 t O₂
Les
LesnapredelovalnaindustrijaGospodinjstvo,
uporaba lesa v gradnjiin drugi leseni izdelki Neto emisija oz. absorpcija CO₂ na m³ materiala
-5000 5000 10000kg CO₂/m3 15000 20000 25000 300000
PVCželezo
reciklirano železoaluminij
opekasiporeks
žagan les
»… ukrepi naj bodo takšni, da bo na eni strani izboljšana vezava ogljika v gozdnih ekosistemih na drugi pa naj se izboljša raba lesnih izdelkov zlasti za dolgotrajnejše namene.« (Aleksander Golob)
Lesni izdelki v obdobju upo-rabe še nadalje skladiščijo CO₂ in tako dodatno prispe-vajo k znižanju koncentracij CO₂ v ozračju. Kubični meter lesa veže 1,1 tono CO₂.
V Slovenskih gozdovih je preko krepitve lesne zaloge možno vezati še 15,8 Mt CO₂ do optimalne lesne zaloge 330 m3/ha, ki bi lahko bila dosežena leta 2040. Po tem je zaradi ohranjanja vitalnosti in drugih funkcij gozdov smiselno sekati ves letni prirastek in z lesnimi proiz-vodi in gorivom nadomeš- čati fosilna goriva.
Viri: - Golob, A. Nekaj scenarijev vplivov gozdne politike na kroženje ogljika na primeru Slovenije- Tackle: Climate change: Use wood, EU Bruselj, 2006- Pohleven, F. Pomen predelave lesa in uporabe lesnih izdelkov za blaženje podnebnih sprememb, objavljeno v : Etični potrošnik, Okotber 2009
1 t Co₂
LESN
I PR
OIZV
OD
I
KURJAVA
KUR JAVA KURJAVA
KURJA
VA
Emisije CO₂ pri gradnji hiš iz različnih materialov
kg CO₂ /m3
Lesena hišaHiša iz betona in železa
0 100 200 300 400
Razlika v emisijah CO₂ pri gradnji lesene in betonsko-železne hiše je 370 kg/m3.
Jekdoopazilvestales
?
Gozdovi pokrivajo več kot 60 odstotkov Slovenije in so izredno naravno bogastvo: les je edina surovina, ki jo imamo v izobilju. Gozdovi so ob tem ponor ogljikovega dioksida, les pa je tudi idealen nizkoogljični material, katerega obdelava in predelava lahko pripomore h gos-podarskemu razvoju. Ko sintetične materiale nado-mestimo z lesom, privarčujemo veliko emisij CO₂.
Gozdovi lahko v podnebni bitki odigrajo pomembno vlogo – na eni strani lahko s krepitvijo lesne zaloge izboljšamo vezavo ogljika v gozdnih ekosistemih, po drugi pa lahko z lesnimi proizvodi in gorivom začnemo nadomeščati fosilna goriva.
Kubični meter drevesa s procesom fotosinteze veže 1 t CO₂, sprosti pa 0,7 t kisika.
V primerjavi z ostalimi materiali, katerih proizvod-nja povzroča emisije CO₂, les skladišči CO₂ .
pano [8]
Izrabljene lesne izdelke na koncu lahko pokurimo in iz njih pridobimo še energijo.
1 m3 rasti
Uporaba energije lesa
Gozdovi
Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti Ljubljana, december 2009
Okolje se spreminja; če se hočemo odzvati in zmanjšati škodo, se moramo prilagoditi. V naslednjih petdesetih letih bodo poplave, suše in požari močno vplivali tako na gospo-darske panoge in podjetja kot tudi na gos-podinjstva. Ključna aktivnost Evropske unije je zato krepitev odpornosti na sunke pod-nebnih sprememb.
Ukrepamo lahko na dva načina. Zmanjšati moramo emisije, hkrati pa moramo sprejeti še ukrepe za prilagajanje zdaj že neizogib-nim posledicam. Prilagajanje že poteka, a je razdrobljeno. Manjka strateški pristop, tak, ki bo omogočil sprejetje pravočasnih in učinkovitih prilagoditvenih ukrepov.
Vključuje suše, ekstremno visoke temperature, poplave, zemeljske plazove, udarne valove, divje požare in viharje.
1900 1910 1920 1930 1940 1950 1960 1970 1980 1990 2000 2007 LETO
ŠT. N
ESRE
Č
Vir: Center za raziskave razširjenosti katastrof
Kriteriji, po katerih so katastrofe definirane:� 10 ali več evidentiranih smrtnih žrtev,� 100 ali več ljudi je evidentirano prizadetih,� razglašeno izredno stanje,� zaprošena mednarodna pomoč.
50
100
150
200
250
300
350
Stoletje vremensko povezanih katastrof
pano [9]
V zadnjih 30-ih letih je bilo 4-kratveč katastrof kot v predhodnih 75-ih letih.
kratkovidnosti
Kdo nas bo zavaroval
posledicami ?
pred
Vir: www.europa.gov.si
390katastrofv letu 2006