E – informator

Fakultete za informacijske študije

E – newsletter of

Faculty of information studies

Januar/January 2015, letnik 05, številka 1, 12. 1. 2015

E-informator FIŠ, letnik 05, številka 1, 12. 1. 2015

1

UVODNIK

Editorial

Barbara Pavlakovič

FIŠ je javna fakulteta in kot taka

dobiva javna sredstva za delovanje.

To pa kljub vsemu ni zagotovilo, da

nas je kriza obšla. Sicer res ne

sodelujemo direktno na trgu, kjer

najbolj občutijo recesijo, smo pa

podvrženi varčevalnim ukrepom

države, ki sežejo tudi na področje

visokega šolstva.

Na to so želeli opozoriti rektorji

obstoječih štirih slovenskih univerz, ki

so se 9. januarja 2015 sestali s

predsednikom vlade Mirom

Cerarjem. Predstavili so mu zaostren

finančni položaj univerz in

posameznih fakultet, ki bodo

poslovno leto 2014 skoraj vse

zaključile s primanjkljajem. Izpostavili

so, da tekoče poslovanje še komaj

pokrivajo z varčevalnimi ukrepi in

prihranki iz preteklih let, a dolgo ne

bo šlo tako, saj se zlate rezerve

praznijo. Tako je leto 2015 v

precejšnji negotovosti, posledice

pomanjkanja denarja pa so lahko

ostre – od krčenja vpisnih mest za

študente in krčenja študijskih

programov do odpuščanja

zaposlenih in nemožnosti

kandidiranja univerz/fakultet na

razpise.

Premier Miro Cerar je na sestanku

sicer obljubil, da bo vlada skušala

najti rešitev, saj je namen te vlade

spodbujati slovensko znanost in

univerze, ki so neizogiben člen pri

razvoju družbe. V ta namen bodo

vzpostavili delovno skupino na strani

univerz, ki bo redno v stiku z vlado in

pristojnim ministrstvom za lažje

sprotno reševanje težav.

Zdaj pa se vprašajmo, kje smo tukaj

mi? V kakšnem položaju je FIŠ?

Finančna situacija tudi na naši

fakulteti ni najboljša. Varčevalni

ukrepi omejujejo naše delovanje,

kar se kaže pri nizki podpori

dejavnosti za študente in pri izplačilih

zahtevkov za projekte, kjer država

močno zamuja z izplačili. Prav tako

pa bomo nov študijski program

izvajali samo v izredni obliki, torej ob

plačilu šolnine. S tem, da se vpis na

izredni študij v Sloveniji že nekaj časa

znižuje, hkrati pa se manjšajo tudi

generacije bodočih študentov.

Poleg vsega tega pa niti nismo

vključeni v javno debato o

financiranju visokega šolstva, saj

nismo člani nobene univerze. Takih

fakultet je še kar nekaj in zagotovo

bi bilo bolje, ko bi se slišal tudi naš

glas.

Kako lahko ukrepamo? Najprej

seveda tako, da sami poskrbimo

zase. Zelo racionalno porabimo

pridobljen denar in ga usmerimo v

najbolj bistvene dejavnosti.

Razsipavanja si ne moremo

privoščiti! Nato skušamo zagotoviti

čim več novih virov financiranja. Če

država zateguje pas, ga poiščimo

pri Evropi. In če nam ne uspe s

projekti na javnih razpisih, poiščimo

naše naročnike na trgu. Kljub recesiji

še vedno obstajajo podjetja doma

in v tujini, ki imajo denar za razvoj.

Samo dovolj elana moramo imeti,

da te konkretne tržne projekte tudi

izpeljemo.

Fakulteta za informacijske študije

2

V očeh nekaterih pa bi težave

visokega šolstva sistematsko rešil nov

visokošolski zakon. Osnutek zakona

je bil pripravljen že pod prejšnjim

ministrom, trenutno ministrstvo pa

pripravlja nov osnutek, ki naj bi bil

pripravljen v januarju. Delovna

skupina za pripravo zakona se bo o

njem posvetovala z vsemi deležniki,

kot so rektorji univerz, krovna

študentska organizacija in sindikati.

In tukaj se spet postavi vprašanje –

ali se bo slišal FIŠ-ev glas? Poskrbimo,

da se bo.

E-informator FIŠ, letnik 05, številka 1, 12. 1. 2015

3

IZ UPRAVNEGA

ODBORA

From the Governing

Board meeting

Nataša Lisec

Upravni odbor je imel v preteklem

obdobju dve seji in sicer 21. dopisno

sejo, ki je potekala preko elektronske

pošte od četrtka, 18. 12. 2014, od

12.29 ure, do petka, 19. 12. 2014 do

17. ure. 22. redna seja Upravnega

odbora FIŠ pa je potekala v četrtek,

8. 1. 2015.

PREDSTAVNIKI UO FIŠ UO FIŠ je izvolil za predsednico

Upravnega odbora Fakultete za

informacijske študije v Novem mestu

Evo Filej Rudman.

UO FIŠ je izvolil za namestnika

predsednice Upravnega odbora

Fakultete za informacijske študije v

Novem mestu dr. Janeza Povha, s

čimer je prenehal mandat

namestnici predsednika UO mag.

Manici Gros.

INVESTICIJE Upravni odbor Fakultete za

informacijske študije v Novem mestu

je potrdil izdelan investicijski

program »Pridobitev novih prostorov

za FIŠ« in odobril izdelavo nadaljnje

investicijske dokumentacije.

UO FIŠ je predlagal previdnost pri

sklepanju nadaljnjih aktivnosti in

najem investicijskega projektanta, ki

naj oceni tehnološko in tehnično

kvaliteto stavbe ter naj svetuje, kaj

naj se vključi v projekt prenove.

ZAPOSLITVE UO je dal soglasje k sklenitvi nove

pogodbe o zaposlitvi za določen

čas za dopolnilno delo, skladno z

146. členom Zakona o delovnih

razmerjih, v soglasju z delodajalcem,

pri katerem je delavec zaposlen za

polni delovni čas, in sicer za 2 ur

tedensko, na delovno mesto

»asistent z doktoratom« od 1. 1. 2015

do 31. 12. 2015. Vir financiranja je

projekt Programska skupina -

Kompleksna omrežja, ki ga financira

ARRS in traja do 31. 12. 2016.

The FIS Governing Board has

elected the new president of the

board – this function is taken over by

Eva Filej Rudman.

Fakulteta za informacijske študije

4

TEMA MESECA

Highlights of the month

Nataša Lisec

PREJEMANJE DARIL IN JAVNI

USLUŽBENCI // Receiving gifts

as public associates

Zaposleni na FIŠ smo javni uslužbenci

in na podlagi Uredbe o omejitvah in

dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi

s sprejemanjem daril (Ur. list RS, št.

58/2003) imamo javni uslužbenci v

zvezi s sprejemanjem daril

naslednje omejitve:

Javni uslužbenec, ki opravlja javne

naloge, ne sme sprejemati daril v

zvezi z opravljanjem službe, razen

protokolarnih daril manjše vrednosti

in priložnostnih daril manjše

vrednosti.

Javni uslužbenec ne sme sprejeti

daril v zvezi z opravljanjem službe niti

daril zanemarljive vrednosti:

če bi izročitev oziroma sprejem

takšnega darila pomenila kaznivo

dejanje,

če je to prepovedano v skladu z

drugim zakonom ali na njegovi

podlagi izdanimi predpisi,

če se kot darilo izroča denar ali

vrednostne papirje.

Te omejitve veljajo tudi za: zakonca

javnega uslužbenca; osebo, s

katero živi javni uslužbenec v

zunajzakonski skupnosti; njihove

otroke, starše in osebe, ki živijo z njimi

v skupnem gospodinjstvu, če gre za

darilo v zvezi z opravljanjem službe

javnega uslužbenca.

Za boljše razumevanje so tukaj

pojasnila posameznih poimenovanj

daril:

Protokolarna darila so darila, ki jih

izročijo funkcionarji ali javni

uslužbenci drugih držav in

mednarodnih organizacij ob

obiskih, gostovanjih ali drugih

priložnostih ter druga darila, dana

v podobnih okoliščinah.

Darila manjše vrednosti so darila,

katerih vrednost ne presega 62,59

€ oziroma katerih skupna vrednost

v posameznem koledarskem letu

ne presega 125,19 €, če so

prejeta od iste osebe.

Darila zanemarljive vrednosti so

darila manjše vrednosti, katerih

vrednost ne presega 20,86 €.

Če želi darovalec javnemu

uslužbencu izročiti darilo v zvezi z

opravljanjem službe, pa ne gre za

darilo zanemarljive vrednosti, mora

javni uslužbenec izpolniti poseben

obrazec iz 5. člena uredbe, v

katerega vpiše:

ime, priimek, naslov darovalca,

če se darilo izroča v imenu

organa oziroma pravne osebe,

navedbo tega organa oziroma te

pravne osebe,

opis darila,

ocenjeno vrednost darila,

razlog za izročitev darila oziroma

okoliščine, v katerih je darilo

dano,

datum izročitve darila,

podpis javnega uslužbenca.

Javni uslužbenec mora zavrniti

sprejem darila, če mu darovalec ne

posreduje potrebnih podatkov v

zvezi z darilom oziroma če so ti

podatki očitno neresnični.

Če javni uslužbenec ugotovi, da ne

gre za darilo manjše vrednosti ali da

E-informator FIŠ, letnik 05, številka 1, 12. 1. 2015

5

je v posameznem koledarskem letu

od iste osebe prejel toliko daril

zanemarljive vrednosti, da njihova

skupna vrednost presega 125,19 €,

mora sprejem darila odkloniti ter o

predpisanih posledicah takoj

obvestiti darovalca.

Če darovalec pri darilu vztraja ali se

sprejemu darila ni mogoče izogniti,

je javni uslužbenec darilo dolžan

izročiti delodajalcu oziroma organu

ali osebi delodajalca, ki je

pooblaščena, da z njim razpolaga,

ali pa darovalca napotiti

neposredno na predstojnika. Enako

ravna javni uslužbenec, če

naknadno ugotovi, da je darovalec

posredoval napačne podatke o

darovalcu in darilu, pri katerem ne

gre za darilo manjše vrednosti.

Če javni uslužbenec darilo prejme

po pošti ali na drug posreden način,

ga na podlagi podatkov, ki jih lahko

ugotovi na podlagi samega darila

ali iz drugih okoliščin, vnese v

obrazec o izročenih darilih. Če

podatkov, potrebnih za vnos darila

v obrazec, ni mogoče ugotoviti,

javni uslužbenec ravna skladno s

prejšnjim odstavkom.

V vseh teh primerih darilo postane

last delodajalca, ki darilo porabi v

skladu z namenom svoje

ustanovitve oziroma za opravljanje

dejavnosti, za katero je bil

ustanovljen. Če uporaba darila na

ta način ni mogoča, se darilo proda

v skladu s predpisi. Protokolarna

darila lahko ostanejo v lasti organa.

Če je javnemu uslužbencu

ponujeno darilo v zvezi z

opravljanjem službe v obliki storitve,

pa ne gre za darilo manjše

vrednosti, javni uslužbenec tovrstne

storitve ne sme sprejeti.

O sprejetih darilih se vodi seznam

daril.

FIS employees are public associates

and therefore are obliged not to

receive any gifts related to work. If

they cannot decline this kind of gift,

they are obliged to report it to the

state authority.

NOVICE // News

KONEC SEMESTRA Zimski semester se bo na FIŠ končal

23. januarja, sledi pa zimsko izpitno

obdobje, ki bo potekalo od 26. 1.

2015 do 13. 2. 2015. Želimo vam

uspešno pripravo izpitov in čim več

znanja ter lepih ocen študentov.

The winter semester is coming to the

end on 23 January. Later, we will

enter the winter exam term that will

last form 26 January until 13 February

2015.

Fakulteta za informacijske študije

6

DECEMBRSKI

DOGODKI

December events

KAVA S SODELAVCI V prazničnem decembru smo se

sodelavci FIŠ srečali na skupni kavi

oz. čaju, kamor nas je povabila

dekanja FIŠ izr. prof. dr. Nadja Damij.

Posladkali smo se z odlično ledeno

torto, pod novoletno smrekico pa so

nas čakala darila – FIŠ jopice s

kapuco, ki nas bodo grele v tej

hladni zimi.

The FIS co-workers gathering took

place on Monday, 15 December

2014. We had a cup of tea or coffee

and we have received a FIS hoodie.

GOSTUJOČE PREDAVANJE DR.

ANDREJA KOŠIRJA FIŠ je v decembru obiskal dr. Andrej

Košir iz Fakultete za elektrotehniko

Univerze v Ljubljani, ki je imel

gostujoče predavanje na temo:

Sodobne komunikacijske storitve – v

središču je uporabnik. Predavanje je

potekalo v petek, 12. 12. 2014, in

sicer v sklopu predavanj iz

Multivariatne analize.

FIS has hosted a visiting lecturer dr.

Andrej Košir from University of

Ljubljana. His lecture about user

experience of ICT took place on 12

December 2014.

E-informator FIŠ, letnik 05, številka 1, 12. 1. 2015

7

ZGODILO SE BO

Future events

ZIMSKI TABOR FIŠ-FUDŠ Fakulteta za informacijske študije in

Fakulteta za uporabne družbene

študije organizirata skupni Zimski

tabor, ki bo tokrat potekal od 29. do

31. januarja 2015. Zimski tabor se bo

odvijal v Novi Gorici, namenjen pa

je vsem doktorskim študentom obeh

fakultet kot tudi predavateljem,

raziskovalcem ter drugim

zaposlenim na obeh fakultetah. FIS

krije stroške bivanja v dvo- ali več

posteljnih sobah.

Na dogodku boste na predavanjih

spoznali različne teme tako z IT kot

družboslovnega področja, prav

tako pa se boste lahko udeležili

različnih delavnic. Predavatelji bodo

prihajali iz tujine (dr. Bill O'Gorman iz

Irske, dr. Kai Brauer iz Avstrije, dr.

Alberto Martinelli iz Italije) in iz

Slovenije (Tomi Ilijaš in Vesna Kobal iz

podjetja Arctur d. o. o., predavatelji

in raziskovalci s FIŠ in FUDŠ).

You are invited to participate at

Winter camp FIS-FUDS, which will

took place from 29 until 31 January

2015 in Nova Gorica.

ZUNANJA EVALVACIJA Na začetku meseca februarja nas

bodo ponovno obiskali zunanji

evalvatorji, ki na FIŠ prihajajo v

sklopu mednarodne evalvacije, ki jo

izvajamo znotraj projekta Razvoj

sistema kakovosti na FIŠ. Njihov drugi

obisk bo potekal od 1. do 3.

februarja in bo najprej posvečen

dodatnim sestankom z vodstvom in

določenimi predstavniki fakultete.

V torek, 3. 2. 2015 pa bodo vsem

zainteresiranim predstavili svoje

ugotovitve. Tako vas vabimo, da se

udeležite predstavitve rezultatov

mednarodne evalvacije FIŠ, ki bo

ob 10. uri v P2. Vabljeni!

You are invited to attend the

presentation of the international

evaluation report, which will took

place on Tuesday, 3 February 2015,

at 10 am in classroom P2.

INFORMATIVNI DNEVI V marcu se bodo dijaki srednjih šol

odločali o vpisu na fakultete. Da bo

njihova odločitev lažja, jih bomo v

februarju povabili na informativne

dneve. Informativni dnevi na FIŠ

bodo potekali v petek, 13. 2. 2015

ob 10. in ob 16. uri, ter v soboto 14.

2. 2015 ob 10. uri. Predstavili bomo

VS in UN program Informatika v

Fakulteta za informacijske študije

8

sodobni družbi, še posebno

pozornost pa bomo namenili

novemu študijskemu programu

Računalništvo in spletne tehnologije

VS. Prav tako bomo predstavili

možnosti nadaljnjega študija.

Vabimo vas, da na predstavitev

povabite tudi vaše sorodnike in

znance dijake.

FIS invites high school students to visit

the faculty and learn about our

study programmes. The event will

took place on Friday, 13 February

2015 at 10 am and at 4 pm and on

Saturday, 14 February 2015 at 10

am.

EKSKURZIJA FIŠ-FUDŠ Tudi v študijskem letu 2014/15 bomo

odšli na strokovno ekskurzijo. Letos

smo izbrali Švico, kjer bomo obiskali

Cern in našega predavatelja doc.

dr. Mateja Mertika, ki nam bo lahko

iz prve roke opisal dogajanje, ki bo v

tistem času blizu vrelišča, saj se

bodo intenzivno pripravljali na veliki

trk.

Ekskurzija bo potekala od torka, 7. 4.

2015, ko bo odhod ob 19.30 uri iz

Novega mesta, do petka 10. 4. 2015,

ko se v Novo mesto vrnemo v poznih

nočnih urah. Poleg Cerna si bomo

ogledali še Zurich, univerzo ETH

Zurich in njihov muzej, olimpijski

muzej v Lausanne, prostore OZN ter

Ženevo. Več informacij o sami prijavi

še sledi.

FIS excursion 2015 to Swiss will took

place between 7 and 10 April 2015.

The participants will visit Cern, OZN,

ETH University and their museum,

olimpic museum, Zurich, Lausanne

and Genève.

SLIŠALI SMO …

Rumor has it …

Da vodstvo FIŠ pripravlja nov

strateški načrt, ki bo našo fakulteto

usmeril tja do leta 2020. Le kaj bo

naša strategija v tem obdobju?

E-informator FIŠ, letnik 05, številka 1, 12. 1. 2015

9

INTERVJU Interview

V tej številki informatorja objavljamo

EKSKLUZIVNI INTERVJU z našim

sodelavcem predavateljem doc. dr.

Matejem Mertikom, ki to leto

sodeluje v raziskovalni skupini

Eelectric engineering for super

conducting circuit protection –

machine protection and electrical

integrity v CERN-u, v Švici. Več o

njegovem delu pa v intervjuju, ki je

nastal med njegovim obiskom

Slovenije med božično-novoletnimi

prazniki.

In this issue of e-newsletter, we

present our colleague doc. dr.

Matej Mertik. This year Matej

participates in a research group

that works on the Large Hadron

Collider in CERN, Swiss.

Pozdravljen Matej! Kako se

počutiš ponovno v Sloveniji?

Po pravici malo osamljeno, nekaj

tuje, malo nerazumljeno, kot da

sem se vrnil v nek drug čas, drug

svet, a vendar ob pogledu na

domačo krajino prijetno sončno

in v teh dneh dokaj praznično.

Pravzaprav vesel, da prosti čas

preživljam v bližini tistih, ki so mi

blizu, in da se je ta bližina iz nekaj

sto kilometrov zdaj sunkovito

skrčila. Govorim seveda o fizični

razdalji. Srčna ostaja

nespremenjena in se za razliko

od te dejanske ne spreminja pa

čeprav se v Meyrin napotite pod

s snegom prekritim Mont

Blancom!

Kakšni so tvoji vtisi o CERN-u?

Cern je verjetno eden izmed

najunikatnejših raziskovalnih

prostorov na svetu. Ne samo, da

tam upravljajo z najbolj

sofisticirano napravo na planetu s

samimi presežki, to je v resnici

prostor, ki te prežame, spreminja

in žene med vse tisto o katerem

sem pred leti samo upal sanjati.

Dejansko je to čisto drugi svet,

kjer šele po nekaj mesecih dobiš

občutek o razsežnostih, katerih

del postajaš. Konec koncev, gre

za laboratorij, ki raziskuje začetek

vesolja samega. Težko je vtise

primerjati z čimerkoli drugim,

dosedanjimi dosežki in

izkušnjami. Gre za drugačen in

nov svet, za otok izjemnega

sodelovanja, otok znanosti z

namenom prizadevanja za mirno

svetovno sobivanje, kjer se

odkrivajo najbolj temeljne

lastnosti narave same in kot nas

je večkrat nagovoril generalni

direktor Rolf Heuer, CERN je otok

miru s katerim civilizacija s

premagovanjem razlik in

raziskavami znanosti gradi boljši

in lepši svet ne samo v smislu

znanstvenega napredka ampak s

tem in hkrati predvsem v širšem

smislu človeške biti, zavedanja in

skupne medodvisnosti. V CERNu

ne pridobivaš le razsežnosti v

znanstveno raziskovalni sferi,

ampak ob vseh ljudeh in

mednarodnem okolju raseš tudi

kot človek. Gre torej za izjemno in

zgolj pozitivne vtise v vseh

smereh, pravzaprav za velik velik

privilegij za katerega sem zelo

hvaležen.

Kaj je pravzaprav tvoje delo v

CERN-u, kaj zajema?

Sem na mestu pridruženega

znanstvenega raziskovalca, kjer

Fakulteta za informacijske študije

10

sem bil na podlagi mednarodnih

izkušenj, raziskovalnega

področja s katerim se ukvarjam,

zanimanj in osebnostnega profila

izbran za raziskovalno delo v

tehnološkem oddelku v skupini za

zaščito in celovitost super

magnetov. V tem oddelku delam

raznovrstne analize nad podatki

meritev tokogkrogov na velikem

hadronskem trkalniku. Moje delo

je izrazito interdisciplinarno in se v

prvih mesecih seznanjam z

arhitekturo, principi in

delovanjem trkalnika kot tudi

delom in profili skupine.

Usmeritve, ki jih imam se

navezujejo na razvoj nove

programske opreme, ki bo

omogočala lažjo identifikacijo

nepravilnosti na magnetih, ki

nastajajo ob pripravah in

posodobitvah trkalnika na zagon.

Skupina trenutno uporablja le

pregled posameznih

neskladnosti, sam pa s kolegi

snujem modele za povezovanje

teh neskladnosti z drugimi

potencialnimi parametri skozi

lokacijo kot tudi časovno

komponento, ki bodo omogočali

podporo in vpoglede pri nadaljni

nadgradnji trkalnika v prihodnjih

fazah. Da lahko počneš kaj

takega se je potrebno seveda

najprej seznaniti s tem in učiti kar

počno v drugih domenah, kajti

šele po tem se lahko pričenjaš

sporazumevati, saj se mora vsaka

skupina iz svojega področja učiti

z delom druge.

Ali lahko predstaviš rezultate

svojega dela?

Zaenkrat sem izdelal nekaj

modelov nad podatki in prototip

programske opreme za

specifičen test kvalitete

visokonapetostnih tokov na

kvadropolnem magnetu nad

izbranim modelom, ki je del

testov preverjanja kvalitete

dipolnih orbitalnih korektorjev.

Gre za zgolj en osnovni test, za en

tip magneta, kjer je vsak

tokokrog podvržen več različnim

preverjanjem v različnih fazah.

Na podlagi tega prototipa sedaj

lahko komuniciram in s kolegi

izbiram gradnike za analizo in

predstavitve ostalih meritev za

katere bom izdelal nove modele

in na podlagi teh bomo skupaj

razvili specifikacije za sistem

programske opreme, ki bo nudila

podporo za kvaliteto preverjanja

tokogrov na super magnetih. Gre

za izrazito interdisciplinaren

pristop saj je potrebno zraven

področja podatkovnega

rudarjenja tudi dobro poznati

razvoj programske opreme,

uporabljati različne programske

jezike in sisteme, razumeti

koncepte s področja (fizikalne)

elektrotehnike, znati komunicirati

z ljudmi iz različno specializiranih

strok in predvsem imeti odprto

glavo za kreativne rešitve in

povezovanje vsega omenjenega

in biti agilen. Danes, kljub temu,

da sam predavam in sem tudi že

od doktorata obiskal kar nekaj

institucij v tujini, spoznal in

sodelujem z mnogimi odličnimi

ljudmi iz področja na katerem

delujem (kolegi iz Rapid Minerja

na primer), sem tukaj hvaležen

predvsem mariborskemu FERIju in

mentorjem, ki so od nas včasih

zahtevali stvari za katere smo bili

prepričani, da so nam odveč, a

mi danes pridejo še kako prav.

Boš lahko kaj od tega uporabil

doma, na FIŠ-u, med študenti?

Seveda. Izkušnje iz tako dobro

organiziranega okolja in

E-informator FIŠ, letnik 05, številka 1, 12. 1. 2015

11

procesov že samo v

organizacijskem smislu, če

pustimo raziskovanje za hip na

strani, odprejo popolnoma nov

pogled na svet o katerem kljub

sodelovanju v mednarodnih

projektih na Fišu in delu v tujini do

danes nisem imel vpogleda.

Tukaj se komaj pravzaprav zaveš

kako malo veš in z delom v

takem okolju le raseš. Upam, da

bom čim več te raziskovalne

motivacije in radoželjnosti po

znanju in napredku lahko

prenesel tudi na študente.

Katera aparatura oz. tehnologija

te je najbolj navdušila?

Absolutno veliki hadronski

trkalnik, ki je presežek svoje vrste.

Lahko bi našteval tudi

eksperimente ATLAS, CMS, ALICE

in LHCb, a vsi ti ne bi delovali brez

skrajno sofisticirane

megalomanske naprave s katero

lahko izmerite tudi vpliv meseca

in sonca na Zemljo. Obroč

trkalnika je namreč tako zelo

velik, da v bistvu diha. Vsakič, ko

se pojavi plima ali oseka lahko

namreč le to izmerite na podlagi

opazovanja povratnih signalov za

usmerjanje žarka delcev.

Kaj znanstveniki pripravljate

novega v letu 2015? Kakšno

odkritje nas bo presenetilo?

To je težko napovedati, govori se

o super simetriji in novih delcih ter

odkritjih lastnosti Higgsovega

bozona, ki bodo v tej smeri

odprla nova vrata v svet, kaj se

skriva v temni masi vesolja, okrog

katere se vrti nam vidna snov,

galaksije in zvezde in mi sami, te

vidne snovi je pravzaprav le za tri

odstotke vse snovi, ki jo vidite, ko

se zazrete v nebo, za to temno

maso okoli katere se pa vrti ta

vidna snov z nami samimi vred

pa so astronomi izračunali, da je

je pravzaprav le za eno petino,

ostalo predstavlja izbrisana in

ponovno uvedena Einsteinova

kozmološka konstanta, ki ji

pravimo temna energija in če

ostanem pri super simetriji in še

neopaženih delcih, če jih v tem

drugem zagonu ne bo videti bo

to pomenilo drugo plat in bo

super simetrija izgubila na

aktualnosti, kar bo pospešilo

razvoj novih teorij in tistih v senci,

kakršenkoli razplet pa pravzaprav

predstavlja veliko in vznemirljivo

presenečenje ob katerem je

nestrpnih veliko znanstvenikov.

Mislim, da sem zapisal precej

zapleten stavek. Konkretneje je

delo naše skupine v 2015

fokusirano na tri pomembne

teme: ponovni zagon trkalnika in

njegovih tokov za zaščito

magnetov, dokončanje

namestitve verig opreme in

preverjanj za na primer LINAC4

sistem in na pripravo tehnologije

za zaščito tokov in magnetov za

nove projekte na LHC kot je na

primer HL-LHC, projekt za

povečevanje svetilnosti trkalnika

(gostote trkov na enoto časa), če

naštejemo le nekatere.

Fakulteta za informacijske študije

12

Matej, kako poteka tvoj delovni

dan? Ga lahko opišeš?

Zjutraj se najprej zbudim, potem

nimam zajtrka (dekleta bi mi

tukaj navila ušesa), včasih

tečem, nato se odpravim na

CERN in sem tam po navadi med

deveto dopoldan in deveto

zvečer z dvournim plavajočim

kosilom, ki lahko lebdi ob

dvanajsti v restavracijah,

velikokrat pa si ga naredim sam

in si ga premaknem po občutku

lakote, potem se vrnem na drugi

del diskusij, branja,

programiranja, učenja, pisanja.

Obiskujem vabljena predavanja

iz različnih področij, se

udeležujem predavanj, tečajev,

vsega kar je pač treba in kar je

zanimivo, da lahko po najboljših

močeh opravljam svoje delo.

Prav priznam zraven računalniških

znanosti od časa do časa za

predih pokukam tudi na področje

fizike, kjer ponavljam nekatere

klasične teme, hkrati pa upam,

da bom se na domača tla vrnil z

nekaterimi boljšimi spoznanji iz

kvantne mehanike kot sem jih

imel preden sem prišel v CERN.

Tukaj je pisana druščina ljudi s

katerimi o vseh teh temah lahko

tudi razpravljaš in šele takrat se ti

odpirajo nekateri pogledi.

Restavracija 1 je restavracija, kjer

so se in se razvijajo ene izmed

najprebojnejših idej. Čudovito za

kramljanja in znanstveno delo, v

poznih jesenskih mesecih se tam

tre pogovorov okrog takšnih in

drugačnih dognanj. Zraven je

knjižnica in glavna dvorana ter

predavalnice, od tam se teme iz

predavanj vedno potem selijo v

restavracijo. Drugače pa veliko

časa preživim v laboratoriju med

kolegi, kjer so mi na voljo ves čas

s pomočjo in razlagami, ki jih

potrebujem pri svojem delu, da

pa nisem le in zgolj za monitorjem

me pa tu in tam vzamejo tudi na

meritve v predor trkalnika, kjer

lahko tudi potem v praksi

opazujem tisti del dela, ki ga

sicer drugače sam na

računalniku. In vse skupaj je

zares zares osupljivo. Vzame dih!

Kdo pa so tvoji sodelavci in od

kod prihajajo?

V skupini kjer delujem je okrog

osemdeset ljudi, katerih število

niha skladno z projekti in

potrebami pri delu na LHC. V ožji

skupini ELQA (Electrical Quality

Assurance) nas je med deset in

dvajset in s temi sodelavci tudi

redno sodelujem. Prihajajo iz

Francije, Švice, Anglije, veliko

kolegov je iz Poljske, Italije,

mentor pod katerim delujem pa

je iz Danske. V sosednji pisarni

imamo sodelavce iz Fermilaba iz

ZDA, ki pomagajo skupini pred

zagonom. Sam si pisarno delim s

kolegom iz Poljske in kolegom iz

Bolgarije, ki pa je že več let

zaposlen na institutu na Poljskem,

ki financira del raziskav v prav tej

skupini v CERNu.

Po čem se delovne navade v

Švici razlikujejo od naših v

Sloveniji?

V raziskovalnem delu bi rekel, da

ne kaj veliko razen, da si res vsi

vzamejo odmor za kosilo dolg

dve uri in se takrat sprostijo ter

pogovarjajo, medtem ko so taka

kosila pri nas bolj redka in bi

rekel, da se nam bolj nekam

mudi in smo tudi v času kosila z

mislimi nekje drugje in v urnikih.

Uradni trideset minutni odmor za

malico pri nas je, vsaj kolikor

opazujem okolje tukaj, skoraj

neke vrste podcenjevanje

E-informator FIŠ, letnik 05, številka 1, 12. 1. 2015

13

človeka. A tega sami niti ne

opazimo. Je pa res da je

francoska kulinarika in pogled na

hrano tukaj povsem nekaj

drugega. Kot, da bi primerjali

manto in morskega psa. Oba

plavata, a ena velikokrat

povzroča precej manj stresna in

je v splošnem bolj umirjena. V

resnici meni osebno taki dolgi

odmori za kosilo precej precej

ugajajo, dan dlje traja, kljub temu

da včasih pozabim na kosilo in se

na CERNu znajdem tudi ob 3 uri

zjutraj. A to je pač odvisno od

vsebine in kot rečeno

raziskovalno delo je nekaj kar ne

umeščaš v urnik. Pod prisilo se nič

kaj ne zgodi, motiviran je treba

biti, to je pa vsak zase in z nekim

naročilom se tega ne da, vsaj pri

meni to tako ne gre. Sicer bi pa

rekel, da je delovni ritem tukaj

bolj sproščen in se odvija ves

dan, dve uri kosila se pa pač

pozna pri rednem odhodu iz

delovnega mesta.

In kaj počneš v prostem času

med bivanjem v Švici?

Oh, nekaj malo berem, potem

zahajam v Ženevo, opazujem

švicarske ure, imam v gorovju

Jura tudi en vrh, kamor mi uspe

se napotiti enkrat na mesec, sicer

pa igram v simfoničnem orkestru

Združenih narodov in spoznavam

kolege glasbenike in naključje je

hotelo, da so me sprejeli na

avdicijski vaji in da je prvi

pozavnist fizik in tudi iz CERNa in

lahko si samo mislite koliko bolj

zanimivo je takole spoznati

kolege, sem prepričan, da jih

sicer drugače ne bi in razprave

izven urnikov so seveda

neprecenljive.

Kako ti je všeč Švicarska kuhinja

in njihove dobrote?

Omenil bom le eno reč, sir

AppenZeller, najpikantnejši sir v

nam poznanem univerzumu! Sem

poizkusil nekaj njegovih dobrot,

zbiram pa pogum, da si naredim

juho. O tem kako vam sir ugaja je

najbolje, da si mnenje ustvarite

sami.

Si si ogledal tudi turistične

znamenitosti v Švici?

Ogledal sem si nekaj Ženeve in

obiskal prostore svetovne

zdravstvene organizacije, kjer se

pripravljamo za koncert v palači

združenih narodov, sicer pa imam

zavedenih nekaj kulturnih

dogodkov za ogled v bodoče,

odpravil pa sem se tudi v Bern,

kamor me je naš veleposlanik

povabil na daljše kosilo. Čakata

me pokrajina Gruyere in

čokoladarna. Ker imam pisarno

skoraj pri letališču sem se en

vikend napotil tudi na Azurno

obalo in v Rim, v preddverje

Vatikana kot v filmu Angeli in

Demoni, kam pa bo me zaneslo v

tem letu pa še ne vem. Zaenkrat

se bom posvetil delu, ko pride

čas za oddih se pa stvari zgodijo

same od sebe. Morda vinske kleti

v Andaluziji, morda, v Vatikan

gotovo grem.

Ali se vrneš nazaj v Slovenijo ali

morda kar ostaneš v CERN-u?

Seveda se vrnem v Slovenijo,

vračam se jeseni, tako mi

zaenkrat piše v pogodbi, sem pa

prepričan, da se bom na CERN

vračal v taki ali drugačni režiji,

najverjetneje s projekti, ki jih bom

poskusil definirati, a trije meseci

še niso dovolj za to in upam, da

bom do poletja imel dovolj

znanja in vpogleda v potrebe, da

bom v tem letu to kar delam tukaj

uspel nadgraditi za nadaljnje

sodelovanje v obliki projektne

Fakulteta za informacijske študije

14

prijave. Sicer mi bo pa po letu dni

raziskav gotovo prijalo tudi delo

na fakulteti, kjer, kot ste lahko

opazili, me trenutno ni in imam

premor z delom v tujini.

Imaš morda še kakšno sporočilo

za sodelavce v Sloveniji in za

študente?

Ker imam priložnost, da

spregovorim, bi ob vstopu v novo

leto vsem skupaj zaželel veliko

uspeha, pozitivih misli in prijetnih

trenutkov, fakulteti, na katero smo

lahko ponosni, pa veliko dobrih

študentov in motivacije do dela in

znanja, kajti početi stvari zaradi

zanimanja je veliko več kot jih le

početi zaradi dela samega. Žal

vseh res nisem uspel snideti med

kratkim oddihom doma, a zato z

veseljem izkoriščam teh nekaj

zapisanih vrstic.

Hvala Matej za tvoj čas in čudovit

opis tvojega dela v CERN-u!

POGLAVJE ZA ZDRAVJE

Healthy lines

Novo leto je ravno pravi mejnik, ko

lahko začnemo uresničevati

zaobljube o zdravem življenjskem

slogu in temu primerno poskrbimo

tudi za uravnoteženo prehrano.

Svoje počutje lahko izboljšamo že z

majhnimi koraki, kot so:

Dan začnite z zajtrkom. Tekom

dneva zaužite več manjših

obrokov. Nikoli ne jejte do

sitega.

Jejte veliko svežega sadja in

zelenjave.

Zmanjšajte količino slaščic,

peciva in prigrizkov. To

zamenjajte z zelenjavo ali s

sadjem.

Jejte tudi škrobna živila,

predvsem polnovreden in

polnozrnat kruh, testenine, kaše,

neglaziran riž, kuhan krompir, saj

nam ta živila dajejo energijo in

občutek sitosti.

Od mesa uživajte belo in pusto

meso, odstranite ali odcedite

odvečno maščobo. Piščančje

meso jejte brez kože. Ribe

pripravljajte na žaru ali pečene v

posodi, ki omogoča pripravo

brez maščob, ali pečici na vroči

zrak.

Izogibajte se ocvrti in mastni

hrani. Namesto tega naj bo

hrana dušena, kuhana v sopari

ali manjši količini vode,

pripravljena na žaru ali pečena.

Uporabljajte posneto mleko in

mlečne izdelke. Namesto

mastnih sirov se navadite na

lahke, kot npr.: posneta skuta ali

E-informator FIŠ, letnik 05, številka 1, 12. 1. 2015

15

pusti sir, ki vsebuje manj kot 25 %

maščobe.

Če pijete čaj ali kavo, zmanjšajte

količine sladkorja (najbolje brez).

Pijte le tiste brezalkoholne

pijače, ki ne vsebujejo

dodanega sladkorja, najbolje

vodo. Izogibajte se alkoholnim

pijačam.

Ne kuhajte in ne pecite po

receptih, ki vsebujejo veliko

maščob in sladkorja. Kadar je

mogoče zmanjšajte v receptu

navedene količine maščob in

sladkorja. Smetano v receptu

zamenjajte z jogurtom ali

nemastno skuto. Raje dodajte 1

čajno žličko sladkorja kot dve.

Okrepite svoje zdravje z

razstrupljanjem telesa s pomočjo

zelenjavnih ali sadnih sokov in

uživanjem hrane, ki je bogata z

vlakninami, saj le-te pripomorejo

k boljši prebavi in čistijo

organizem odvečnih strupenih

snovi. Poleg tega pa uživajte

velike količine navadne vode.

Voda spodbudi delovanje vaših

ledvic in s tem čiščenje

odpadnih snovi iz telesa. Z vodo

pomagate prebavi, da bo lažje

delovala.

Povzeto po projektu POZA

(Preprečevanje, obvladovanje in

zmanjševanje absentizma v

delovnih okoljih), ki ga je izvajala

Gospodarska zbornica Dolenjske in

Bele krajine.

Food is an essential substance for

our wellbeing so we have to be

careful of what we eat. Drink a lot of

water, have breakfast and several

smaller meals, eat a lot of

vegetables and fruit and stay low on

sugar and fat that you use while

cooking or backing.