Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga

8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga

1/83


2/83

Prevedel: Fran Burgar

Naslov izvirnika:

The Essene Gospel of Peace

Edmund Bordeaux Szekely:

The Discovery of the Essene Gospel of Peace

CIP katalogizacija v knjigi

Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

221

POPOLNO ivljenje / [prevedel Fran Burgar). Ljubljana : Aura, 1990.

Vsebina: Esenski evangelij = The Essene Gospel of Peace. Odkrit jemirovnega evangelija esenov = The Discovery of the Essene Gospel of

Peace / Edmond Bordeaux Szekely

1. Szekely, Edmond Bordeaux: Odkritje mirovnega evangelija esenov21780480


3/83

POPOLNO IVLJENJE

Esenski evangelij

Posebna izdaja revije AURA

1990


4/83

VSEBINA

Beseda o knjigi 7

Esenski mirovni evangelij 9

Esenska obhajila 11

Dar ivljenja v skromni travi 19

Sedemkratni mir 27Svete reke 37

Od k ri t je m irovnega evangeli ja esenov 41

Uvod 43

Studenec 47

Potok 49

Reka 52

Morje 57

Moje latinske in grke ole pri piaristih 60

Naj vam v srcih zapoje sv. Fran iek 63

Sveti Fran iek 63

Hvalnica Soncu 63

Bratje65

Nepozabni prvi dan v Rimu 67

Drugi in tretji dan: precej bolj prijetna 72

Skrivni vatikanski arhivi 75

Epilog 83


5/83

BESEDA O KNJIGI

Mirovni evangelij esenov je ena najbolj nenavadnih knjig v

zgodovini lovetva. Odkar je pred ve kot petdesetimi leti

izla prva izdaja, je bilo to besedilo prevedeno e v sedem-

najst razli nih jezikov in izlo je brez tevila izdaj in ponati-sov. Samo v ZDA je bilo v zadnjih desetih letih prodanih

kaken milijon izvodov. Vendar pa nobeden od zalonikov

in teh je bilo v vseh deelah veliko te izjemne

priljubljenosti ni zlorabil za kovanje dobi ka. Cisto vsi so

motivirani z neko vrsto nevidnega lovekoljubja knjigo

ponudili po ceni, po kateri je bila vsebina esenskega evan-

gelija dostopna vsakomur. In v vseh teh letih, ki so minila

od prve objave, niso tega besedila nikdar razirjali z

reklamo. Kakor nauki prvih kristjanov se je tudi ta knjiga

vselej irila od enega iskalca resnice do drugega.

Kon no sta bila po petdesetih letih, leta 1974, izdana drugi

in tretji zvezek esenskega mirovnega evangelija, prva izdaja

pa je bila naprodaj e v skoraj petdesetih dravah. Zdaj se

pripravljajo nove izdaje. Kakor so bili stari odkrili prvi

zvezek, zdaj sinovi in h ere verskih revolucionarjev prej-

njega rodu odkrivajo brez asno sporo ilo esenskega evan-

gelija v obeh knjiicah, ki torej dopolnjujeta delo, za eto

pred toliko leti v skrivnih vatikanskih arhivih.

Kaj je torej ta skrivnostni magnetizem, ki privla i tevilne

mlade duhove, naveli ane ortodoksne prakse konvencio-

nalnih cerkva? Kaj privede odpadnika od Kristusa k ivemu

esenu Jezusu? Morda je odgovor na to vpraanje v tistem,

kar mi je letos poleti povedal nekdo, ki me je obiskal na

domu v gozdnati Britanski Kolumbiji, ko sem ravno prevajal

drugi in tretji zvezek esenskega evangelija.

7


6/83

O i so mu arele, ko mi je dejal: Nih e ne more vedeti,

kako zapu enega sem se po util, ko sem izstopil iz Cerkve.

Moje razumsko miljenje ni moglo ve prenaati praznega

obredja in pravljic. Ko sem se odvrnil od Kristusa, sem sevrgel v naro je Nietzscheju in njegovi filozofiji in postal

prepri an ateist. Vendar pa je bilo zmagoslavje prazno; srce

mi je hrepenelo po ne em vijem od tistega, kar sem jaz

sam, in razum ni mogel zadostiti elje po a enju. Tedaj

sem prebral esenski mirovni evangelij. Iz njegovih strani je

arela zlata resnica. Ne da bi me kdorkoli prepri eval, sem

vedel, da je to pravi Kristus in z njegovimi nauki sta se mi

nasitili dua in duh. V udovito celoto sta se spojila logika in

ljubezen in za util sem, da sem kon no nael svoj dom.

Ko sem opazoval njegov obraz, ki je bil poln ljubezni in

sijo e vneme, si nisem mogel kaj, da se ne bi spomnil na

verz pesmi, ki mi je bila v mladosti zelo ljuba:

Pozabil sem, da je moje telo sveto, ker se je umilo v jasni

reki venega reda:

ude vseh udeev!

Pri pri ujo i knjiici si elim le tega udea, da bi bralec

prav tako stopil v isto reko in prejel krst prastare resnice

esenskega razodetja.

Edmund Bordeaux Szekely San Diego, Kalifornija 1975

8


7/83

Esenski mirovni evangelij


8/83


9/83

ESENSKA OBHAJILA

In primerilo se je, da je Jezus na re nem bregu zbral sinove

lu i, da bi jim razkril, kar je bilo skrito; kajti minilo je bilo

sedem let in sleherni od njih je postal zrel, da slii resnico,

kakor cvet, ki se odpre iz popka in vzcveti, ko ga pokli eta

angela sonca in vode.

In med njimi je bil vak druga en od drugega, nekateri so

bili stari, drugi pa so na licih e imeli roso mladosti, nekateri

so bili vzgojeni po izro ilu svojih o etov, spet drugi pa niso

poznali ne o eta ne matere. Vsi pa so imeli jasne o i in

gib no telo, kajti to je bilo znamenje, da so celih sedem let

hodili z angeli matere Zemlje in se ravnali po njenihzakonih. In vseh sedem let so jih med spanjem u ili nez-

nani angeli Nebekega o eta. Zdaj pa je priel dan, da

vstopijo v bratov ino izvoljenih in spoznajo skrivne nauke

starein, Enoha in drugih pred njim.

Jezus pa je odvedel sinove lu i k staremu drevesu, ki jeraslo ob reki, in pokleknil na kraju, kjer so se po obreju

razra ale od starosti nagrban ene in posivele korenine.

Tudi sinovi lu i so pokleknili in se spotljivo dotaknili debla

starega drevesa, kajti nau ili so se bili, da so drevesa bratje

lovekovim sinovom. Imajo namre isto mater, Zemeljskomater, katere kri te e po drevesnih sr ikah in v telesih

lovekovih sinov. In tudi o eta imajo istega, Nebekega

o eta, igar zakoni so vpisani v veje drevesa ivljenja in

vtisnjeni v ela lovekovih sinov.

11


10/83

in Jezus je iztegnil roke k drevesu in dejal: Glejte drevo

ivljenja, ki stoji sredi neskon nega morja. Ne glejte le s

telesnimi o mi, temve glejte z duhovnimi o mi na drevo

ivljenja kakor na izvir teko ih rek; kakor na iv studenec v

pu avi. Glejte ve ni vrt udeev in sredi njega drevo

ivljenja, ta ude vseh udeev, ve no vejevje za nenehno

rast, ki je pognalo korenine v reki ivljenja, izvirajo i iz

neminljivega studenca. Z duhovnimi o mi glejte angela

dneva in angela no i, onadva varujeta sadove s plameni

ve ne lu i, ki gorijo vsepovsod.

Glejte, o sinovi lu i, veje drevesa ivljenja se iztezajo h

kraljestvu Nebekega o eta. In glejte, korenine drevesa

ivljenja segajo k prsim matere Zemlje. In sin lovekov je

povzdignjen v neskon no viavo in hodi med udenimi

deli po ravnici; kajti samo sin lovekov ima v svojem telesukorenine drevesa ivljenja; tiste korenine, ki sesajo na prsih

matere Zemlje; in samo sin lovekov nosi v svojem duhu

veje drevesa ivljenja; tiste veje, ki se iztezajo k nebesom, h

kraljestvu Nebekega o eta.

Celih sedem let ste po ves dan delali z angeli matereZemlje; in celih sedem let ste spali v naro ju Nebekega

o eta. In zdaj imate obilno zasluenje, kajti dan vam bo dar

jezikov, da boste mogli sprejeti polno mo vae matere

Zemlje, zapovedovati njenim angelom in vladati vsemu

njenemu kraljestvu; in da boste mogli sprejeti veli astno

slavo vaega Nebekega o eta; da boste mogli zapove-dovati njegovim angelom in vstopiti v ve no ivljenje v

nebekem kraljestvu.

In celih sedem let vam te besede niso bile dane, kajti kdor

zlorablja dar jezikov, da i e bogastvo ali premaga

sovranike, ta ni sin lu i, temve satanov potomec in bitjeteme. Samo ista voda namre more odsevati son no svet-

lobo; voda, ki je polna blata in nesnage, pa ne more odse-

vati ni esar. In ko telo in duh sedem let hodita z angeli

Zemeljske matere in Nebekega o eta, tedaj je sin lovekov

12


11/83

kakor reka, ki v opoldanskem soncu te e v daljavo in

odseva slepe o lu svetlikajo ih se dragih kamnov.

Posluajte me, sinovi lu i, kajti razkril vam bom darjezikov, da boste zjutraj, ko boste govorili z Zemeljsko

materjo, in zve er, ko boste govorili z Nebekim o etom,

blije nebeki enosti, enosti, za katero je bil sin lovekov

dolo en od za etka asov.

Povedal vam bom globoke in skrivnostne re i. Kajtiresni no vam povem, vse stvari so od Boga in poleg njega

ni nikogar. Odprite svoja srca, da boste hodili po pravih

poteh, tam kjer je on.

Ko zjutraj odprete o i, e preden vam angel sonca odpre

telo, sami pri sebi recite tele besede, da vam bodoodmevale v duhu; kajti besede so samo odpadlo listje,

kadar v njih ni ivega duha. Recite tedaj tele besede:

'Vstopam v ve ni in neskon ni vrt udeev, v duhu sem

eno z Nebekim o etom, v telesu eno z Zemeljsko materjo,

s srcem, ubranim s svojimi brati, lovekovimi sinovi, daru-

jem svoj duh in svoje telo svetemu, istemu in odreilnemunauku, nauku, ki je bil od nekdaj znan Enohu.'

In ko se vam bodo te besede vtisnile v duh, izrecite na

prvo jutro po soboti tele besede: 'Zemeljska mati in jaz sva

eno. Njen dih je moj dih; njena kri je moja kri; njene kosti,

njeno meso, njeno drobovje, njene o i in uesa so mojekosti, moje meso, moje drobovje, moje o i in uesa. Nikdar

je ne zapustim in vselej me bo hranila in ohranjala moje

telo.' In za utili boste, da vam po telesu polje mo

Zemeljske matere, kakor reka, kadar naraste zaradi deevja

in te e s silnim hrumom.

Na drugo jutro po soboti pa izrecite tele besede: 'Angel

zemlje, daj mojemu semenu rodovitnost in tvojo mo , daj

mojemu telesu ivljenje/ Kakor vae seme ustvarja novo

ivljenje, tako te e skozi zemljo seme angela zemlje; v travi,

13


12/83

v prsti, v vsem ivem, kar raste iz zemlje. Vedite, sinovi lu i,

da je prav angel zemlje, ki vae seme spreminja v sinove,

spremenil tudi droben elod v ta mogo ni hrast, da ustvarja

penico, iz katere lovekovi sinovi pridelujejo kruh. Semenu

vaega telesa pa ni treba priti v ensko telo; kajti mo

angela zemlje je neznansko velika in angel zemlje lahko

ustvari tako notranje duhovno kakor zunanje telesno ivlje-

nje.

Tretje jutro po soboti pa izrecite tele besede: 'Angel lu i, z

vso mo jo vstopi v ude mojega telesa.' In s temi besedami

objemite drevo ivljenja tako, kakor sem jaz objel tale hrast,

svojega brata, in za utili boste, kako vam angelova mo

priteka v roke, v noge in v celo telo, kakor spomladi ste ejo

drevesni sokovi po drevesu, da celo iztekajo iz debla, tako

vam bo angel lu i preplavil telo z mo jo Zemeljske ma-

tere.

etrto jutro po soboti pa izrecite tele besede: 'Angel

veselja, spusti se na zemljo, raztrosi lepoto in veselje na vse

otroke Zemeljske matere in Nebekega o eta.' In po deju

boste li na s cvetlicami posuta polja in se Zemeljski materi

zahvalili za sladki vonj cvetov, kajti resni no, povem vam,

cvetlica nima drugega namena, kakor da prinaa veselje v

srce sinu lovekovega. In z novimi uesi boste prisluhnili

petju ptic in z novimi o mi boste zagledali barve sonca ob

vzhodu in zahodu. Vsi ti darovi Zemeljske matere vam

bodo dali veselje in privreli v vas kakor studenec, ki

nenadoma privre na plan v pu avi. In vedeli boste, da

nih e ne stopi pred Nebekega o eta, kogar ni mimo sebe

spustil angel veselja; kajti zemlja je bila ustvarjena v veselju

in v veselju sta Zemeljska mati in Nebeki o e ustvarila sinu

lovekovega.

Peto jutro po soboti pa izrecite tele besede: 'Angel sonca,

vstopi v moje telo in me okoplji v ognju ivljenja.' In za utili

boste, da v sredi e telesa pritekajo arki vzhajajo ega

sonca, v tisto sredi e, kjer se sre ujeta angel dneva in

14


13/83

angel no i, son na mo pa bo vaa, preniknila bo v vsak

del vaega telesa, saj v njem bivajo angeli.

esto jutro po soboti pa izrecite tele besede: 'Angel vode,vstopi v mojo kri in daj mojemu telesu vode ivljenja.' In

za utili boste, da vam v kri vdira mo angela vode, mo

Zemeljske matere bo kakor dreve e valujo e vodovje in

potoki stekla skozi kri in vse telo. In to je zdravilno, kajti

angel vode ima silno mo , in e ga ogovorite, bo svojo mo

ravnal po vaih zapovedih, kajti kadar v sinu lovekovembivajo boji angeli, tedaj je vse mogo e.

Sedmo jutro po soboti pa izrecite tele besede: 'Angel

zraka, vstopi v moj dih in daj mojemu telesu zraka ivlje-

nja.' Vedite, sinovi lu i, da je angel zraka sel Nebekega

o eta in da nih e ne stopi pred boje obli je, kogar ni onpustil mimo sebe. Kadar dihamo, sploh ne pomislimo na

angela zraka, saj dihamo na slepo, kakor ivijo na slepo

sinovi teme. Vendar, ko v vae besede in v va dih vstopi

mo ivljenja, takrat vsaki pokli ete angela zraka in s tem

tudi neznane angele bojega o eta; in tako se vse bolj in

bolj bliate nebekemu kraljestvu.

Na sobotni ve er pa izrecite tele besede: 'Jaz in Nebeki

o e sva eno.' Nato pa zatisnite o i, sinovi lu i, in v spancu

vstopite v neznana kraljestva Nebekega o eta. In okopali

se boste v lu i zvezd in Nebeki o e vas bo vzel v svojo

dlan in v vas obudil studenec znanja; ta vodnjak mo i, iz

katerega lije iva voda, naliv ljubezni in vseobsegajo e

modrosti, ki je kakor sijaj ve ne lu i. In nekega dne se vam

bo odprlo duhovno oko in tedaj boste vedeli vse.

Na prvi ve er po soboti pa izrecite tele besede: 'Angel

ve nega ivljenja, spusti se vame in daj mojemu duhu

ve no ivljenje.' Nato zaprite o i, sinovi lu i, in si v snu

predo ite enost vsega ivega. Resni no, povem vam: pod-

nevi z nogami stojimo na tleh in nimamo kril, da bi z njimi

poleteli. Vendar pa na duh ni vezan na zemljo in ko se

15


14/83

zno i, premagamo svojo vezanost na zemljo in se sre amo

s tistim, kar je ve no. Saj sin lovekov ni le to, kar je videti,

in samo z duhovnimi o mi lahko spoznamo zlate niti, s

katerimi smo zvezani z vsem ivim.

Drugi ve er po soboti pa izrecite tele besede: 'Angel ust-

varjalnega dela, spusti se na zemljo in daj vsem lovekovim

sinovom od svojega obilja.' Ta mogo ni angel Nebekega

o eta je namre pobudnik gibanja in samo v gibanju je

ivljenje. Sinovi lu i, delajte v vrtu bratstva, da boste nazemlji ustvarili nebeko kraljestvo. In ko boste delali, bo

angel ustvarjalnega dela hranil in zoril seme v vaem duhu,

da boste ugledali Boga.

Tretji ve er po soboti pa izrecite tele besede: 'Mir, mir,

mir, angel miru, bodi vselej tu.' I ite angela miru v vsem,kar je ivo, v vsem, kar po nete, v vsaki besedi, ki jo izgo-

vorite. Mir je namre klju do vsega znanja, do vsake

skrivnosti, do vsega ivega. Kjer ni miru, tam vlada satan.

Sinovi teme pa se najbolj enejo, da bi sinovom lu i ukradli

mir. Zato stopite nocoj v zlato reko lu i, ki je obla ilo

angela miru. Zjutraj pa prinesite iz nje boji mir, ki je onkrajumevanja, da boste lahko z njim tolaili srca sinov loveko-

vih.

etrti ve er po soboti pa izrecite tele besede: 'Angel mo i,

spusti se k meni in napolni vsa moja dela z mo jo.' Kajti

resni no, povem vam, kakor na zemlji ni ivljenja brez

sonca, tako ni duhovnega ivljenja brez angela mo i. Kar

mislite in kar utite, je kakor mrtev spis, so zgolj prazne

besede, je mrtev jezik mrtvih ljudi. Sinovi lu i pa ne bodo

le mislili, ne bodo le utili, temve bodo tudi delali in

njihova dejanja bodo uresni itev misli in ustev, kakor zlati

poletni sadei dajejo smisel pomladnemu zelenemu listju.

Peti ve er po soboti pa izrecite tele besede: 'Angel ljubez-

ni, spusti se k meni in mi napolni vsa ustva z ljubeznijo.'

Kajti v ljubezni postanejo Nebeki o e, Zemeljska mati in

16


15/83

sin lovekov eno. Ljubezen je ve na. Ljubezen je mo neja

od smrti. In vsako no se bodo sinovi lu i okopali v sveti

vodi angela ljubezni, tako da bodo zjutraj mogli kr evati

lovekove sinove s prijaznimi dejanji in z blagimi besedami.Kajti kadar se srce sinu lu i okopa v ljubezni, tedaj izreka

samo e prijazne in blage besede.

esti ve er po soboti pa izrecite tele besede: 'Angel mod-

rosti, spusti se k meni in mi napolni vse misli z modrostjo.'

Vedite, sinovi lu i, da so nae misli mo ne kakor blisk, kLvviharju udari in razkolje mogo no drevo. Zato pa morate

akati sedem let, da se nau ite govoriti z angeli, ker ne

veste ni esar o mo i svojih misli. Zato pa tudi potrebujete

modrost v vsem, kar mislite, govorite in delate. Kajti

resni no, povem vam, kar je storjeno brez modrosti, je

kakor konj brez jezdeca, ki s pene im se gobcem in zbelimi o mi ponorelo dirja v zijo e brezno. Kadar pa vaa

dela vodi angel modrosti, tedaj je steza v neznane kraje

odprta in urejenost in skladnost vodita vae ivljenje.

Takno druenje z angeli je bilo sinovom lu i darovano

zato, da bi s svojimi telesi, ki jih je o istila Zemeljska mati, in

z duhom, ki ga je o istil Nebeki o e, vselej zapovedovali in

sluili angelom, iz veka v vek, med menjavo dnevov po nji-

hovem trdnem zaporedju; zjutraj, ko se iz svojega izvira

prikae lu , in zve er, ko lu odide, ko se stemni in ko se

zdani, nenehoma, v vseh asovnih dobah.

Resnica se rojeva iz svetlega vodnjaka, la iz temne mlake.

Gospostvo vseh otrok resnice je v rokah angela lu i, da

morejo hoditi po stezah lu i.

Blagor vsem sinovom lu i, ki svojo usodo ravnajo pozakonu, zvestem spremljevalcu na vseh poteh. Naj vas

zakon blagoslovi z vsem dobrim, vas obrani vsega hudega

in vam razjasni srca z uvidom v ivljenjske re i in vas

bogato obdaruje s poznavanjem ve nega.

17


16/83

Takrat je nad hribom vzel prvi krajec in svetli arki so se

zasvetlikali na reki. Sinovi lu i pa so ob Jezusovih besedah

kakor en mo pokleknili v spotovanju in hvalenosti, saj jih

je u il na starodavni na in o etov, tako kakor so stareinepou ili tudi Enoha.

In Jezus je dejal: Zakon je bil postavljen zato, da bi otroke

lu i obdaroval z zdravilno mo jo in silnim mirom, dolgim

ivljenjem, rodovitnimi semeni neminljivega blagoslova, z

ve no radostjo v nesmrtnosti ve ne lu i.

Ko se dani, objamem svojo mater, ko se no i, grem k

o etu, a ko no in jutranji svit mineta, vdihujem njune za-

kone in tem obhajilom se ne odre em do konca asov.

18


17/83

DAR IVLJENJA V SKROMNI TRAVI

Bilo je meseca thebeta, ko zemljo po deevnih nalivihprekrijejo poganjki mlade trave in ko je to smaragdno

zeleno prekrivalo tako mehko kakor puh mladega pi an-

ka. In na tak jasen, son en dan je Jezus zbral mlade izvo-

ljene brate, da bi z uesi sliali in s srci razumeli nauke svo-

jih o etov, tako kakor so bili pou ili tudi Enoha.

Jezus je sedel pod zgrban eno staro drevo in vzel v roke

lon ek, v njem je rasel neen poganjek penice, najpopol-

neje rastline med iti. Nena bilka v lon ku je arela od

ivljenja, prav kakor trava in zeli, ki so prekrivale gri evje

vse tja do oddaljenih polj in e dlje. Jezus je z rokami rahlo

poboal bilko v lon ku, tako narahlo, kakor da bi se

dotaknil glavice majhnega otroka.

In Jezus je dejal: Blagor vam, sinovi lu i, ki ste stopili na

nesmrtno pot in stopate po stezi resnice, kakor so ravnali

vai o etje v starih asih, ko so jih u ili veliki. Z duhovnimi

o mi in uesi vidite in sliite znamenja in zvoke kraljestva

Zemeljske matere: modro nebo, kjer domuje angel zraka;

ume o reko, po kateri te e angel vode; zlato lu , ki jo iz-

areva angel sonca. In resni no vam povem, vse to je v vas

prav kakor je zunaj vas; kajti va dih, vaa kri in ogenj iv-

ljenja v vas so eno z Zemeljsko materjo.

Med vsemi temi re mi in e med mnogimi drugimi pa jenajdragoceneji dar vae Zemeljske matere trava pod vaimi

nogami, tudi tista, po kateri hodite, ne da bi pomislili nanjo.

Ponien in skromen je angel zemlje, kajti nima kril, da bi

vzletel, nima zlatih svetlobnih arkov, da bi z njimi pregnal

meglo. Toda njegova mo je velika in njegovo obmo je je

irno, kajti s svojo mo jo prekriva zemljo in brez njega bitudi lovekovih sinov ne bilo, kajti lovek ne more iveti

brez trave, dreves in rastlin Zemeljske matere. Vse to pa

angel zemlje daruje lovekovim sinovom.

19


18/83

Zdaj vam bom pripovedoval o skrivnostnih re eh, kajti

resni no, povem vam, ta ponina trava je ve kot le hrana

za loveka in ival. Svojo veli ino skriva za preprostim vide-

zom, prav kakor pripovedujejo poro ila o vladarju iz nek-

danjih dni, ki je preoble en v bera a hodil po vaseh pod

svojo oblastjo, vedo , da bodo taknemu ljudje povedali

marsikaj, pred kraljem pa bi se vrgli na tla od strahu. Tako

skriva ponina trava svojo veli ino pod obla ilom iz poni-

nega zelenila, lovekovi sinovi pa hodijo po njej, jo orjejo,

pokladajo ivini, ne poznajo pa skrivnosti, ki so skrite v njej,

in med temi je tudi skrivnost ve nega ivljenja v nebekem

kraljestvu.

Toda sinovi lu i vedo, kaj je skrito v travi, kajti njim je

dano tolaiti lovekove sinove. Kakor nas Zemeljska mati

u i s prgi em penice v tem preprostem lon ku, tako vi isti

glineni lonec uporabljate, ko iz njega pijete mleko ali to ite

ebelji med. Zdaj je v lon ku rna zemlja in suho listje, na-

mo ena z jutranjo roso, dragocenim darilom angela zem-

lje.

Jaz pa sem namo il prgi e penice, da vanjo vstopi angel

vode. Angel zraka jo je bil objel in prav tako angel sonca in

mo teh treh angelov je prebudila angela ivljenja v penici

in v slednjem zrncu se bo rodila kal in pognalo bo kore-

nine.

Nato sem dal prebujeno ito v zemljo angela zemlje in jo

predal mo i Zemeljske matere, vsi trije angeli pa so vstopili

v ito, in ko je sonce etrti vstalo, so iz zrnc vzklile bilke. In

resni no, povem vam, ni ve jega udea od tega.

Bratje so spotljivo zrli na nena stebelca v Jezusovih rokah

in nekdo se je vpraal: U itelj, kakna je skrivnost trave, ki

jo dri v rokah? Zakaj je druga na od trave, ki prekriva gri-

evje in hribovje?

20


19/83

In Jezus je odvrnil: Prav ni druga na ni, o sin lu i. Vse kar

ivi, vsa drevesa, vse rastline v kateremkoli koncu sveta, vse

je del istega kraljestva Zemeljske matere. Jaz pa sem vzel

del ek kraljestva Zemeljske matere in ga dal v ta lonec, da

se ga boste lahko dotaknili z duhovnimi rokami in da bo

njegova mo mogla preiti v vaa telesa.

Kajti resni no, povem vam, obstaja sveta reka ivljenja, ki

je ustvarila Zemeljsko mater in vse njene angele. Ta reka

ivljenja je o em lovekovih sinov nevidna, zato ker hodijo

v temi in ne vidijo angelov dneva in no i, ki jih obdajata in

lebdita nad njimi. Toda sinovi lu i so sedem let stopali z

angeloma dneva in no i in zdaj se jim razkriva skrivnost

obhajila z angeli. In o i vaega duha se bodo odprle in

videli in sliali in dotaknili se boste te reke ivljenja, ki je

ustvarila Zemeljsko mater. In stopili boste v sveto reko iv-

ljenja, ta pa vas bo z neskon no previdnostjo ponesla k

ve nemu ivljenju v kraljestvu Nebekega o eta.

Kaj pa moramo storiti, u itelj? so nekateri za udeno

vpraali. Katere skrivnosti moramo spoznati, da bomo

videli in sliali in utili sveto reko ivljenja?

Jezus pa jim ni odgovoril. Le roke je poloil okrog rasto ih

travnih stebelc, neno, kakor bi bile elo majhnega otroka.

Zatisnil je o i, okrog njega pa so plesali arki svetlobe, ki so

se ble ali v soncu kakor svetloba, ki pred jasnim nebom

trepe e v poletni pripeki. Bratje pa so pokleknili in v spoto-

vanju sklonili glave pred mo jo angelov, ki so stali okrogpostave sede ega Jezusa, on pa je v miru tiho sedel s skle-

njenima rokama, kakor da se je ob travnih bilkah zatopil v

molitev.

In nih e ni vedel, ali je minila ura ali leto, kajti as se je

ustavil in bilo je, kakor da je vse stvarstvo zadralo dih.

Jezus je odprl o i in zrak je napolnil vonj po cvetlicah, ko je

spregovoril: Tole je ta skrivnost, o sinovi lu i; tukaj v tej

ponini travi. V njej se sre ujeta Zemeljska mati in Nebeki

21


20/83

o e; v njej je reka ivljenja, ki je ustvarila vse stvarstvo;

resni no vam povem, samo sinu lovekovemu je dano, da

vidi in slii in se dotakne reke ivljenja, ki te e med zemelj-

skim in nebekim kraljestvom. Poloite roke okrog nenihbilk angela zemlje in zagledali in zasliali in dotaknili se

boste mo i vseh angelov.

Eden za drugim so bratje sedali v spotovanju do mo i

angelov in z rokami prijemali neno travo. In vsak je v sebi

za util reko ivljenja z mo jo vre e reke po spomladan-

skem viharju. Mo angelov jim je plala v dlani, od tam

naprej v roke in jih mo no stresala, prav tako kakor stresa

drevesne veje severni veter. In vsi so se udili mo i ponine

trave in temu, da v sebi zdruuje vse angele in kraljestvi

Zemeljske matere in Nebekega o eta. Sedli so pred Jezusa,

on pa jih je u il.

In Jezus je dejal: Glejte, o sinovi lu i, to drobno travo.

Uzrite v njej angela Zemeljske matere in Nebekega o eta.

Kajti zdaj ste vstopili v reko ivljenja in njegovi valovi vas

bodo ob danem asu odnesli proti ve nemu ivljenju v

kraljestvu Nebekega o eta.

Kajti v travi bivajo vsi angeli. Tukaj je angel sonca, tule v

tem zelenem svetlikanju v peni ni bilki. Kajti nih e ne

more gledati v sonce, kadar je visoko na nebu, saj njegova

arka lu oslepi o i lovekovih sinov. In zato angel soncavse ivo spremeni v zeleno barvo, da lahko sin lovekov

vidi razli ne in mnogovrstne odtenke zelenega in v njih

najde krep ilo in tolabo. Kajti resni no, povem vam, vse,

kar je zeleno in polno ivljenja, ima v sebi mo angela

sonca, tudi tele nene bilke mlade penice.

Angel vode pa travo blagoslovi, kajti resni no, povem

vam, v travi je ve angela vode kakor kateregakoli drugega

angela Zemeljske matere. e travo v rokah zme kate, boste

zaznali vodo ivljenja, ki je kri Zemeljske matere. In vselej

ko se dotaknete trave in stopite v reko ivljenja, dajte zemlji

22


21/83

nekaj kapelj vode, da si bo trava opomogla ob pomo i

angela vode. Vedite tudi, da je v travi angel zraka, kajti vse,

kar ivi in zeleni, je bivali e angela zraka. Z obrazom se

sklonite tik k travi, globoko vdihnite in sprejmite vase angela

zraka. Ta namre biva v travi, prav kakor biva hrast v elo-

du in riba v morju.

Travo ustvarja angel zemlje in kakor se otrok pred

rojstvom hrani iz svoje matere, tako zemlja daje peni ne-

mu zrnu od svojega in mu pomaga pognati kviku, da

objame angela zraka. Resni no vam povem, vsako peni -

no zrno, ki vzklije, je zmaga nad smrtjo, v kateri vlada

satan. Kajti ivljenje se za enja vselej na novo. Angel ivlje-

nja priteka v telo sina lu i skozi travne bilke in ga s svojo

mo jo spravi v drhtenje. Kajti trava je ivljenje in sin lu i je

ivljenje in med sinom lu i in travnimi bilkami te e ivljenje

in gradi most za sveto reko lu i, ki je dala ivljenje vsemustvarstvu.

In ko sin lu i z rokama prime travne bilke, tedaj mu angel

veselja napolni telo z glasbo. Stopiti v reko ivljenja pomeni

biti eno s petjem ptic, z barvami poljskih cvetlic, vonjem

itnega snopja, pravkar zvezanega na poljih. Resni no vampovem, kadar sin lovekov nima veselja v srcu, tedaj dela

za satana in daje upanje sinovom teme. V kraljestvu lu i ni

alosti, tam so samo angeli veselja. Zato se od nene travne

bilke u ite pesmi angela veselja, da bodo sinovi lu i hodili z

njim in tako tolaili srca lovekovih sinov.

Za naa telesa skrbi Zemeljska mati, kajti iz nje smo rojeni

in v njej imamo svoje ivljenje. Zato nam daje hrano z

vsako travno bilko, ki se je dotaknemo z rokami. Kajti res-

ni no, povem vam, penica nas ne hrani le s kruhom. Da v

nas stopi mo Zemeljske matere, lahko jemo tudi mlado

travo. Vendar pa morate bilke dobro preve iti, kajti sin

lovekov ima druga ne zobe kakor ivali, in le e jo dobro

preve imo, more angel vode stopiti v kri in nam dati mo .

Jejte torej, o sinovi lu i, od te popolne rastline z mize nae

23


22/83

Zemeljske matere, da bodo vai dnevi na tej zemlji dolgi,

kajti to zbuja naklonjenost v bojih o eh.

Resni no vam povem, ko se po travnih bilkah dotaknete

reke ivljenja, stopi v vas angel mo i. Kajti angel mo i je

svetla lu , ki obdaja vsako ivo bitje, kakor svetle i obro i,

ki obdajajo polno luno, in kakor meglice, ki se dvigajo s

polj, ko se sonce vzpne na nebo. Angel mo i pa stopi v sina

lu i, e ima le-ta isto srce in e je njegova edina elja

tolaiti lovekove sinove in jih pou evati. Dotaknite se

travnih bilk in za utite, kako vam angel mo i vstopa v

konice prstov, te e navzgor v telo in vas stresa, da zdrhtite

od za udenja in spotovanja.

Vedite tudi, da je v travnih bilkah tudi angel ljubezni, kajti

v vsem ivem je ljubezen in velika je ljubezen, ki se

sinovom lu i daje po nenih travnih bilkah. Kajti resni no,

povem vam, reka ivljenja te e skozi vse ivo in vse, kar

ivi, se koplje v njej. In kadar se sin lu i z ljubeznijo

dotakne travnih bilk, tedaj se travne bilke odzovejo njegovi

ljubezni in ga spremijo k reki ivljenja; tam najde ve no

ivljenje. Ta ljubezen pa nikdar ne presahne, saj izvira v

reki ivljenja, ki te e v ve no morje, in najsi bo sin lovekov

e tako dale od svoje Zemeljske matere in svojega Nebe

kega o eta, vsaki ko se bo dotaknil travne bilke, bo prejel

naznanilo angela ivljenja; in njegove noge mu bo omo ila

sveta reka ivljenja.

Angel modrosti pa ureja gibanje planetov, menjavo letnih

asov in primerno rast vsega ivega. Tako angel modrosti

ureja obhajanje sinov lu i z reko ivljenja po nenih travnih

bilkah. Kajti resni no, povem vam, vae telo je sveto, saj se

koplje v reki ivljenja, ki je ve ni red.

Dotaknite se travnih bilk, sinovi lu i, in dotaknite se angela

ve nega ivljenja. Kajti e boste gledali z duhovnimi o mi,

tedaj boste resni no videli, da je trava ve na. Zdaj je mlada

in nena in se sveti kakor novorojen ek. Kmalu pa bo zrasla

24


23/83

in tedaj bo ljubka kakor mlado drevo, ko rojeva prve

sadee. Nato pa bo orumenela od starosti in potrpeljivo

bo sklonila glavo, kakor polje po etvi. Nazadnje se bo

posuila, saj v lon ku ni prostora za vse ivljenje penice.Vendar pa ne bo umrla, orumenele bilke se bodo vrnile k

angelu zemlje, ta pa jemlje rastline v svoje naro je in jih

uspava, v porumenelem listju pa delajo nato vsi angeli, in

glejte, spremeni se in ne umre, temve spet vstane v

druga nem obla ilu. In tako sinovi ivljenja nikdar ne vidijo

smrti, temve vid ijo spreminjanje samega sebe in vstajenje vve no ivljenje.

In tako angel dela nikdar ne spi, temve vodi peni ne

korenine vse globlje v angela zemlje, tako da neni zeleni

poganjki premagajo smrt in satanovo vladavino. Kajti

ivljenje je gibanje in angel dela nikdar ne miruje, nene-homa dela v vinogradu Gospodovem. Zatisnite o i, kadar

se dotaknete trave, sinovi lu i, toda nikar ne zaspite, kajti

dotakniti se reke ivljenja pomeni dotakniti se ve nega

ritma ve nega kraljestva in okopati se v reki ivljenja pome-

ni, bolj in bolj zaznavati mo angela dela v sebi in na zemlji

ustvariti nebeko kraljestvo.

Mir je darilo reke ivljenja sinovom lu i. Zato se zmeraj

pozdravljajte z 'M ir s tabo'. Tako kakor trava pozdravlja

vae telo s poljubom miru. Resni no vam povem, mir ni as

brez vojne, saj se prijazen poto ek vse prerad spremeni v

dero o reko in val, ki ziblje olni , ga lahko kaj hitro vre vskalovje in zdrobi na kose. Tako se nasilje pritaji v loveko-

vih sinovih, e niso postavljene strae miru. Dotaknite se

travnih bilk in po njih reke ivljenja. V njej boste nali svoj

mir, mir, ki ga je ustvarila mo vseh angelov. S tem mirom

bodo arki svete lu i pregnali temo.

Ko so sinovi lu i eno z reko ivljenja, tedaj jih mo travnih

bilk odvede k ve nemu kraljestvu Nebekega o eta. Vi pa

boste vedeli veliko ve o skrivnostih, za katere zdaj e ni

as. Kajti v ve nem kraljestvu te ejo tudi druge svete reke.

25


24/83


25/83

SEDEMKRATNI MIR

Mir z vami, je dejal stareina, ko je pozdravil brate, ki so

se zbrali k pouku.

Mir s tabo, so mu odgovorili; nato pa so se zbrali na

re nem bregu, kakor so storili vselej, kadar jih je u il kdo

od starein, da so delili nauke z angeli Zemeljske matere:

zraka, sonca, vode, zemlje, ivljenja in veselja.

In stareina je rekel bratom: Pripovedoval vam bom o

miru, kajti pri vseh angelih Nebekega o eta je mir tisto, po

emer svet najbolj hrepeni, kakor hrepeni utrujen otrok, da

bi naslonil glavico na materine prsi. Celo kadar ni vojne, v

kraljestvih najbolj pogreajo mir. eprav ni sliati tru a

venketajo ih me ev, pa v kraljestvu morda vendarle vladata nasilje in boj. eprav si vojske ne korakajo nasproti, pa

vendarle ni miru, e lovekovi sinovi ne hodijo z bojimi

angeli. Kajti resni no, povem vam, veliko jih je, ki ne poz

najo miru, ker se vojskujejo s svojim telesom; ker se

vojskujejo s svojimi mislimi; ker ne ive v miru z o eti in

materami ali s svojimi otroki; so sprti s svojimi prijatelji in

sosedi; ne poznajo lepote svetih spisov. Podnevi ne delajo z

angeli v kraljestvu Zemeljske matere, pono i pa ne spijo v

naro ju Nebekega o eta. V njih ni prevladal mir, kajti

nenehoma hlepijo po re eh, ki jim bodo na koncu prinesle

le trpljenje in bolest, celo po pasteh bogastva in slave, ki jih

je nastavil satan, da bi skual lovekove sinove; in ivijo, ne

da bi poznali sveti zakon, po katerem ivijo: stezo angelov

Zemeljske matere in Nebekega o eta.

Kako pa bomo svojim bratom prinesli mir, u itelj? so

nekateri vpraali stareino. Prav bi bilo, da bi bili vsi love

kovi sinovi deleni blagoslova angela miru.

On pa jim je odgovoril: Resni no, samo kdor ivi z vsemi

angeli v miru, more z lu jo miru razsvetliti druge. Zato ivi-

27


26/83

te najprej v miru z angeli Zemeljske matere in Nebekega

o eta. Kajti v viharju vetrovi vzvalovijo in zmotijo vodo v

reki in le v zatiju, ki pride za njim, se lahko spet umiri.

Pazite, ko vas bodo bratje prosili za kruh, da jim ne bostedali kamna. Najprej ivite v miru z angeli, kajti tedaj bo va

mir kakor izvir, ki se med dajanjem vselej znova polni; in

im ve boste dajali, tem ve se vam bo dalo, tak je namre

zakon.

Tri bivali a ima sin lovekov in nih e ne bo stopil predboje obli je, kdor ni v vseh treh spoznal angela miru. To

so njegovo telo, njegove misli in njegova ustva. Kadar mu

misli vodi angel miru, kadar njegova ustva o i uje angel

ljubezni in kadar dejanja njegovega telesa odsevajo ljube-

zen in modrost, tedaj ga angel miru nezmotljivo privede k

prestolu Nebekega o eta. Brez nehanja pa mora moliti, dabo satanova mo z vsemi njegovimi boleznimi in ne isto-

stmi pregnana iz vseh treh bivali ; da bosta v telesu, mislih

in ustvih vladali modrost in ljubezen.

Najprej mora sin lovekov poiskati mir svojemu telesu;

kajti telo je kakor gorsko jezerce, ki odseva sonce, kadar jemirno in isto; e pa je polno blata in kamnov, ne odseva

ni esar. Najprej mora iz telesa pregnati satana, da bo lahko

vanj znova vstopil boji angel in se v njem nastanil.

Resni no, v telesu ne more vladati mir, e ni sveti e

svetega zakona. Zato recite tistemu, ki trpi zaradi bole in in

hudih muk in vas prosi za pomo , naj se sam prenovi spostom in molitvijo. Povejte mu, naj pokli e angela sonca,

angela vode in angela zraka, naj vstopijo v njegovo telo in

preenejo satanovo mo . Pokaite mu notranji in zunanji

krst. Recite mu, naj je vse darove Zemeljske matere z njene

mize: sadee z dreves, trave s polj, dobro mleko ivali,

ebelji med. Nikar naj ne kli e satanove mo i, kajti kdorubija, ubija svojega brata in kdor je meso ubitih ivali, je od

telesa smrti. Povejte mu, naj svojo hrano pripravlja z og-

njem ivljenja, in ne z ognjem smrti, kajti ivi angeli ivega

Boga sluijo le ivim ljudem.

28


27/83

In etudi jih ne more videti in sliati in se jih dotakniti, pa

je vendarle v vsakem trenutku obdan z mo jo bojih

angelov. Dokler so o i in uesa zaradi nepoznavanja zako-

na in poelenja po satanovih radostih zaprta, jih ne bo nevidel, ne slial, ne za util. Toda e se bo postil in molil k i-

vemu Bogu, naj preene vse njegove bolezni in ne istosti,

tedaj se mu bodo o i in uesa odprla in nael bo mir.

Vendar pa ne trpi le ta, kdor je pod streho vzel satanove

muke, temve tudi njegova mati, o e, ena, otroci, pri-

jatelji; tudi oni trpijo, kajti nih e ni otok sam zase in sile, ki

se pretakajo skozenj, pa najsi bodo angelske ali satanske,

resni no, te sile drugim koristijo ali pa kodijo.

Tako torej molite k svojemu nebekemu o etu, kadar je

sonce opoldan visoko na nebu: ,O e na, ki si v nebesih,

polji lovekovim sindvom angela miru; naemu telesu pa

polji angela lu i; da bo ve no bivalo v njej.'

Tedaj bo sin lovekov nael mir v svojih mislih; vodil ga bo

angel modrosti. Kajti resni no, povem vam, ni je ve je mo i

v nebesih in na zemlji, kakor je misel sinu lovekovega.

etudi nevidna telesnim o em, pa ima vendarle vsaka misel

veliko mo , mo , ki more spraviti'nebesa v drhtenje.

Kajti nobenemu drugemu ivemu bitju v kraljestvu Zeme-

ljske matere ni bila dana mo misli, kajti ivali, ki se plazijo,

in ptice, ki letijo, ne ivijo po svojem miljenju, temve po

enem zakonu, ki obvladuje vse. Le lovekovim sinovom je

bila dana mo misli, celo taknega miljenja, ki more

zdrobiti okove smrti. Nikar ne mislite, da nimajo mo i, ker

jih ni videti. Resni no, povem vam, blisk, ki razkolje

mogo en hrast ali potres, ki zaseka razpoko v zemljo, sta le

igra i v primeri z mo jo miljenja. Resni no, vsaka misel

teme, pa najsi bo hudobna, jezna ali ma evalna, povzro i

pogubo kakor ogenj, ki se pocL brezvetrnim nebom preira

skozi suhljad. lovek pa ne vidi niti prelivanja krvi niti ne

29


28/83

slii usmiljenja zbujajo ih krikov rtev, zato ker je slep za

duhovni svet.

Toda e njegovo mo vodi sveta modrost, tedaj vodijomisli sina lovekovega v nebeko kraljestvo in tako se posta

vi raj na zemlji; tedaj vae misli dvigujejo due ljudi, kakor

hladna voda v reki poivi telo v poletni pripeki.

Kadar ho e godna ptica prvikrat zleteti, je krila e ne

nosijo in spet in spet pada na zemljo. Vendar poskuaznova in znova in nekega dne poleti kviku ter pusti zemljo

in svoje gnezdo dale za seboj. Tako je tudi z mislimi sinu

lovekovega. im dlje hodi z angeli, toliko bolj so njegove

misli napolnjene s sveto modrostjo. In resni no, povem

vam, priel bo dan, ko bodo njegove misli premagale celo

kraljestvo smrti in se pognale kviku k ve nemu ivljenju vnebekih kraljestvih; kajti z mislimi, ki jih vodi sveta mod

rost, postavljajo lovekovi sinovi most iz lu i, po katerem

bodo dosegli Boga.

Tako molite k svojemu nebekemu o etu, kadar je sonce

opoldan visoko na nebu: ,O e na, ki si v nebesih, poljisvojega angela miru vsem lovekovim sinovom in polji

naim mislim angela mo i, da bomo zdrobili okove smrti.'

Nato pa mora sin lovekov poiskati mir v svojih ustvih; da

se bo njegova druina veselila njegove ljubezni polne

dobrote, prav tako pa njegov o e, njegova mati, ena,

otroci in vnuki. Kajti Nebeki o e je stokrat ve ji od vseh

o etov semena in krvi, in Zemeljska mati je stokrat ve ja od

vseh mater telesa in vai pravi bratje so vsi, ki posluajo

voljo Nebekega o eta in Zemeljske matere, in ne vai

bratje po krvi. Kljub temu pa morate svojega Nebekega

o eta videti v svojem telesnem o etu in svojo Zemeljsko

mater v svoji materi na zemlji, kajti mar nista tudi onadva

otroka Nebekega o eta in Zemeljske matere? Prav tako

morate svoje brate po krvi ljubiti, kakor ljubite svoje prave

brate, ki hodijo z angeli, kajti mar niso tudi oni otroci Nebe-

30


29/83

kega o eta in Zemeljske matere? Resni no vam povem,

laje je ljubiti ljudi, ki si jih ravnokar spoznal, kakor ljudi v

svojem domu, ki poznajo nae slabosti, so sliali nae jezne

besede in videli nao nagoto, kajti ti nas poznajo, kakorpoznamo sami sebe, in pred njimi se sramujemo. Tedaj

moramo poklicati angela ljubezni, naj vstopi v naa ustva,

da jih o isti. In vse, kar je bilo prej nepotrpeljivost in spor,

se spremeni v skladnost in mir, kakor izsuena tla, ki se

napijejo blagodejnega deja in ozelenijo, postanejo voljna

in rahla od novega ivljenja.

Kajti tevilna in silno bole a so trpljenja lovekovih sinov,

kadar niso povezani z angelom ljubezni. Resni no, lovek

brez ljubezni me e temno senco na vsakogar, ki ga sre a,

najbolj pa na ljudi, s katerimi ivi; njegove grobe in jezne

besede legajo na njegove brate kakor smrad, ki se dviga izusmrajene mlake. Tisti pa, kdor jih izgovarja, trpi bolj od

vseh drugih, kajti mrak, ki ga obdaja, privablja satana in

njegove hudi e.

Ce pa pokli e angela ljubezni, tedaj se tema razdeli,

son na lu se to i iz njega in mavrica mu zaplee okrogglave, iz prstov pa umija blagodejen de, in vsem, ki se

zbirajo ob njem, prinaa mir in mo .

Zato takole molite k nebekemu o etu, ko je sonce

opoldan visoko na nebu: ,O e na, ki si v nebesih, polji

vsem lovekovim sinovom svojega angela miru; in poljinjim, ki so naega semena in nae krvi, angela ljubezni, da

bosta mir in skladje za vselej prebivala v nai hii.

Tedaj mora sin lovekov poiskati mir z drugimi lovekovi-

mi sinovi, celo s farizeji in duhovni, celo z bera i in brez-domci, celo s kralji in vladarji. Kajti vsi so lovekovi sinovi,

ne glede na svoj poloaj, nalogo, ne glede na to, ali so nji-

hove o i odprte in vidijo nebeka kraljestva ali pa e bivajo

v temi in nevednosti.

31


30/83

Kajti loveka pravi nost lahko popla a nezaslunega in

kaznuje nedolnega, sveti zakon pa je enak za vse, bodisi

za bera a ali kralja, pastirja ali duhovna.

I ite mir z vsemi lovekovimi sinovi in od lu nih bratov

boste zvedeli, da e od asov starega Enoha in e dlje

ivimo po svetem zakonu. Kajti nismo ne bogati ne revni.

Delimo vse re i, celo obleko in orodje, s katerim obdelu

jemo zemljo. In druno delamo na poljih z vsemi angeli in

pridelujemo darove Zemeljske matere, da moremo vsemdati jesti.

Kajti najmo neji angel Nebekega o eta, angel dela,

blagoslovi vsakega loveka, ki mu pri delu daje najbolje,

kajti tedaj ne bo poznal ne pomanjkanja ne preobilja.

Resni no, vsega je v obilju v kraljestvu Zemeljske matere in

Nebekega o eta, e vsak lovek opravlja svojo nalogo,-

kajti e se lovek svoje naloge ogiblje, jo mora opraviti kdo

drug, saj so nam vse re i v nebekem in zemeljskem kra

ljestvu dane za ceno dela.

Sinovi lu i so vselej iveli tam, kjer so se mogli sre evati z

angeli Zemeljske matere: ob rekah, drevesih, cvetlicah,pti jem petju, tam kjer sonce in de objameta telo, ki je

sveti e duha. Se imamo opraviti z zakoni vladajo ih; e jih

upotevamo, kajti na zakon je zakon Nebekega o eta in

Zemeljske matere; e se bojujemo z njimi, kajti nih e ne

vlada mimo boje volje. Raje se trudimo iveti po svetem

zakonu in vselej v vseh re eh podpirati dobro; tedaj se bokraljestvo teme spremenilo v kraljestvo lu i; mar lahko tema

obstane tam, kjer je lu ?



vsem lovekovim sinovom svojega angela miru; in poljivsemu lovetvu angela dela, kajti kadar opravljamo sveto

nalogo, nam ni treba drugih blagoslovov.'

32


31/83

Tedaj mora sin lovekov iskati mir z modrostjo starih

asov; kajti resni no, povem vam, v svetih zvitkih je zaklad,

ki je stokrat ve ji od kateregakoli dragega kamna in zlata v

najbogatejih kraljestvih in bogateji; kajti resni no, v njih je

modrost, ki jo je Bog razkril sinovom lu i, tudi tista izro ila,

ki So se nam ohranila od starega Enoha in naukov velikih

pred njim na neskon no dolgi poti v preteklost. In to je

naa dedi ina, kakor deduje sin lastnino svojega o eta, e

se dokae vrednega njegovega blagoslova. Resni no, s

preu evanjem naukov brez asne modrosti lahko spoznamo

Boga, kajti povem vam, resni no, veliki so gledali Boga iz

o i v o i; kakor se mi dotikamo bojih nog, ko beremo

svete zvitke.

In ko bomo spregledali z o mi modrosti in razumeli

brez asne resnice v svetih zvitkih z uesi umevanja, tedaj

moramo stopiti med ljudi in jih pou evati, kajti e sveto

vedenje ljubosumno skrivamo in se delamo, kakor da je

samo nae, tedaj smo kakor tisti, ki najde studenec visoko v

gorah in ga, namesto da bi ga pustil te i v dolino, da bi teil

ejo ljudem in ivalim, zakoplje s kamni in prstjo in pri tem

oropa vode e samega sebe. Pojdite med lovekove sinove

in jim pripovedujte o svetem zakonu, da boste reili same

sebe in mogli stopiti v nebeka kraljestva. Govorite pa jim z

besedami, ki jih bodo mogli razumeti, v prispodobah iz

narave, ki gredo do srca, kajti dejanje mora najprej zaiveti

kakor elja v prebujenem srcu.



vsem lovekovim sinovom svojega angela miru; in polji

naemu znanju angela modrosti, da bomo mogli hoditi po

potih velikih, ki so gledali boje obli je.

Tedaj pa naj sin lovekov poi e mir z Zemeljsko materjo,

kajti nih e ne bo dolgo ivel in bil sre en, kdor ne bo astil

svoje Zemeljske matere in se ravnal po njenih zakonih. Kajti

njen dih je va dih; njena kri je vaa kri; njene kosti so vae

33


32/83

kosti; vae meso je njeno meso; vae drobovje je njeno

drobovje; vae o i in uesa so njene o i in uesa.

Povem vam, resni no, eno ste z Zemeljsko materjo; ona jev vas in vi ste v njej. Iz nje ste bili rojeni in vanjo se

povrnete. Kadar deuje, pada iz oblakov kri vae Zemeljske

matere; dih vae Zemeljske matere epeta v listju v goz

dovih in mogo no veje z gora; sladko in jedro je meso vae

Zemeljske matere v sadeih na drevesih; krepke in nezdro-

bljive so kosti vae Zemeljske matere v mogo nih pe inahin skalah, ki stoje kakor straarji iz izgubljenega asa; res

ni no, smo eno z nao Zemeljsko materjo in kdor se zvesto

dri zakonov svoje matere, temu bo tudi ona ostala zvesta.

Toda priel bo dan, ko bo sin lovekov odvrnil svoj obraz

od Zemeljske matere in jo izdal, ko bo svojo mater in svojoprirojeno pravico celo' zatajil. Tedaj jo bo prodal v suenj

stvo in njeno meso bo raztrgano, njena kri zastrupljena in

njen dih zaduen; v vse konce kraljestva bo prinesel ogenj

smrti in njegova lakota jo bo oropala vseh darov in 2a sabo

pustila pu avo.

Vse to bo storil, ker ne pozna zakona. In kakor umirajo i

ne zaznava svojega smradu, bo tudi sin lovekov slep za

resnico; kakor ropa in pustoi svojo Zemeljsko mater, tako

ropa in pustoi in pogublja samega sebe. Kajti rojen je bil iz

svoje Zemeljske matere in je eno z njo in vse, kar stori svoji

materi, stori samemu sebi.

Pred davnim asom, pred svetovnim potopom, so po

zemlji hodili veliki ljudje, njihov dom in kraljestvo so bila

velikanska drevesa, takna, kakrna ive danes le e v

pripovedkah. iveli so ve rodov dolgo, kajti jedli so z mize

Zemeljske matere in spali v naro ju Nebekega o eta in

niso poznali ne betenosti, ne starosti, ne smrti. lovekimsinovom so predali veli astje svojega kraljestva, celo skrivno

znanje o drevesu ivljenja, ki je stalo v sredi u neskon ne

ga morja. Toda o i lovekovih sinov je zaslepil satan s svo-

34


33/83

jim i prikaznimi in obljubami o mo i; celo mo i, ki zmaguje

z nasiljem in s prelivanjem krvi. In tedaj je sin lovekov

odvezal zlate niti, ki so ga vezale na njegovo Zemeljsko

mater in njegovega Nebekega o eta; stopil je iz svete reke

ivljenja, v kateri je bilo njegovo telo eno z zakonom; in

za el je rabiti le svoje misli, svoja ustva in svoja dejanja;

tam, kjer je bil prej le en zakon, jih je naredil na stotine.

In tako so se lovekovi sinovi sami pregnali iz domovine in

od tistega asa se gnetejo za svojimi kamnitimi zidovi in ne

sliijo ve epetanja vetra v visokih drevesih zunaj svojih

mest.

Resni no, povem vam, knjiga narave je sveti zvitek, in e

ho ete, da se lovekovi sinovi sami reijo in najdejo ve no

ivljenje, tedaj jih nau ite spet brati ive rke Zemeljskematere. Kajti zakon je zapisan v vsem ivem. Zapisan je v

travi, drevesih, rekah, gorah, pticah na nebu in ribah v

morju, najrazlo neje pa v sinu lovekovem. Le kdor se vrne

v naro je Zemeljske matere, bo nael ve no ivljenje in

reko ivljenja, ki vodi k nebekeTnu o etu; le tako se da

izogniti temnemu videnju prihodnosti.



angela miru vsem lovekovim sinovom; in polji v kraljestvo

nae Zemeljske matere angela veselja, da bodo naa srca

polna petja in veselja, ko se stisnemo v naro je svoje ma-

tere.

Nazadnje pa mora sin lovekov zaiveti v miru s kra-

ljestvom svojega Nebekega o eta; kajti, resni no, sin

lovekov je rojen iz semena svojega p eta in telesa svoje

matere, da bo mogel najti svojo resni no dedi ino in

zvedeti, da je kraljevi sin.

Tam, kjer je na Nebeki o e, je veliko ravni in mnogo

skrivnih re i, o katerih zdaj e ne morete vedeti ni esar.

35


34/83

Resni no vam povem, da je kraljestvo naega Nebekega

o eta tako irno, tako irno, da noben lovek ne more

spoznati njegovih meja, ker teh sploh ni. Vendar pa lahko

celo njegovo kraljestvo odkrijemo v kapljici rose na poljski

cvetlici, ali pa v vonju pravkar pokoene trave na poljih pod

poletnim soncem. Resni no, ni besed, s katerimi bi se dalo

opisati kraljestvo Nebekega o eta.

Dedi ina sinu lovekovega je resni no veli astna, kajti

samo njemu je dano vstopiti v reko ivljenja, ki ga vodi vkraljestvo Nebekega o eta. Vendar pa se mora sin

lovekov najprej zmiriti s svojim telesom, s svojimi mislimi,

ustvi, s lovekovimi sinovi, s svetim znanjem in kraljestvom

svoje Zemeljske matere. Kajti resni no, povem vam, to je

oln, ki bo sinu lovekovega popeljal po reki ivljenja k

nebekemu o etu. Imeti pa mora mir, sedemkratni mir,preden bo spoznal edini mir, ki presega razumevanje, celo

razumevanje Nebekega o eta.



angela miru vsem lovekovim sinovom; in polji v svojekraljestvo, Nebeki o e, svojega angela ve nega ivljenja,

da se dvignemo onkraj zvezd in zaivimo ve no ivljenje!

Starosta je obmolknil in silen mir je prevzel brate, nikomur

ni bilo do besede. Na reki, tihi in srebrni kakor steklo, so se

igrale sence poznega popoldneva, na temne em nebu pa

je bilo videti filigranski prvi krajec miru. Veliki mir Nebeke-

ga o eta jih je obdal z nesmrtno ljubeznijo.

36


35/83

SVETE REKE

Prili ste v najsveteji krog, v skrivnost vseh skrivnosti, ki jebila stara e tedaj, ko je bil na o e Enoh e mlad in je hodil

po zemlji. Dolga leta ste bili na poti, vselej hode po poti

pravi nosti, ive po svetem zakonu in svetih zaobljubah

nae bratov ine; in iz svojega telesa ste naredili novo

sveti e za boje angele. Prav tako ste dolga leta podnevi

delali z angeli Zemeljske matere in vsako no spali v naro- ju Nebekega o eta in neznani angeli so vas pou evali.

Zdaj pa boste zvedeli o svetih rekah in o starodavni poti, po

kateri se jih da prebresti; okopali se boste v nebeki lu i in

razkrile se vam bodo vse re i, o katerih ste prej samo

sanjali.

Zdaj, ob uri son nega( vzhoda, tik preden angeli Zemeljske

matere vdahnejo ivljenje v e spe o zemljo, stopite v sveto

reko ivljenja. Skrivnost te svete reke nosi va brat, drevo,

in svojega brata, drevo, boste v mislih objeli, kakor ga s

pozdravom objamete podnevi, ko hodite ob jezerskem

bregu. In postali boste eno z drevesom, kajti na za etkuvseh asov smo bili vsi v sveti reki ivljenja, ki je rodila vse

stvarstvo. Ko boste objeli svojega brata drevo, vam bo mo

svete reke stekla skozi telo in vzdrhteli boste od njene sile.

Tedaj globoko vdihnite od angela zraka in pri izdihu izgo-

vorite besedo ivljenje. In resni no, postali boste drevo

ivljenja, ki poganja korenine globoko v sveto reko ivljenja.In kakor angel sonca ogreva zemljo in se vsa iva bitja na

njej in v vodi razveselijo novega dne, tako se bo vae telo

razveselilo v svetem toku ivljenja, ki bo pritekalo v vas po

vaem bratu drevesu.

In ko bo sonce visoko na nebu, boste poiskali sveto rekozvokov. V opoldanski pripeki vsa iva bitja mirujejo in i ejo

senco; angeli Zemeljske matere za trenutek po ijejo. Tedaj

spustite v svoja uesa sveto reko zvokov; kajti to lahko

zasliite le v tiini. Pomislite na reke, ki ste ejo po nenadni

37


36/83

nevihti v pu avi, in na hrume i um voda, ko te ejo mimo.

Resni no, to je boji glas, e tega e niste vedeli. Kajti tako

kot je zapisano, na za etku je bil glas in glas je bil pri Bogu

in glas je bil Bog. Povem vam, resni no, ko se rodimo,stopimo v svet z bojim zvokom v uesih, celo s petjem

oddaljenega nebekega zbora in svetim petjem zvezd na

kroenjih po njihovih poteh; sveta reka zvoka te e prek

zvezdnih obokov in skozi neskon no kraljestvo Nebekega

o eta. Vselej je v naih uesih, etudi je ne sliimo. Prisluh-

nite ji v opoldanski spokojnosti; okopljite se v njej in ritemboje glasbe naj vam odmeva v uesih, dokler ne postanete

eno s sveto reko zvoka. Ta zvok je bil ustvaril zemljo in svet,

ustvaril gore in postavil zvezde na njihov prestol sredi veli-

astja najvijih nebes.

In okopali se boste v reki zvokov in glasba njenih voda sebo preto ila v vas; kajti na za etku vseh asov smo bili vsi v

sveti reki zvoka, ki je rodil vse stvarstvo. In mogo no

umenje reke zvoka vam bo steklo skozi telo in vzdrhteli

boste od njegove mo i. Tedaj globoko vdihnite od angela

zraka in sami postanite zvok, da vas bo sveta reka zvoka

odnesla k neskon nemu kraljestvu Nebekega o eta, tjakjer se dviga in pojema ritem sveta.

In ko ve erni mrak angelom Zemeljske matere blago

zatisne o i, tedaj zaspite tudi vi, da bo va duh odel k nez-

nanim angelom Nebekega o eta. Preden zaspite, pa

pomislite na svetle in udovite zvezde, na svetle, sijo e, od

dale vidne in presvetle zvezde. Kajti v teh trenutkih so

vae misli kakor lok spretnega lovca, ki zna pu ico usme-

riti, kamor ho e. Naj bodo vae misli, preden zaspite, pri

zvezdah; kajti zvezde so lu in Nebeki o e je lu , celo

tista, ki je tiso krat svetleja od svetlobe tiso erih sonc. Sto-

pite v sveto reko lu i, da bodo okovi smrti za vselej izgubili

svoj prijem in se boste, reeni zemeljskega bremena, po

sveti reki lu i dvignili skozi zaslepljujo o veli ino zvezd v

nesko no kraljestvo Nebekega o eta.

38


37/83


38/83

V spomin na Janeza XXIII

Po svoji soutja polni modrosti

je postal pape, II Papa, milijonom.

Po svojem ustvarjalnem duhu

je postal glasnik nove dobe.

V srcu je bil esen.


39/83

Odkritje mirovnega evangelija esenov

Eseni in Vatikan

Edmond Bordeaux Szekely


40/83


41/83

UVOD

V tem delu je veliko besed posve enih sv. Fran iku

Asikemu in to ne brez razloga.

Poleg vsega drugega je bil tudi zadnja poosebitev esenskega

duha. Kakor krotek boji trubadur je prinaal sporo ilo

ljubezni, istosti in preprostosti; nih e drug ni tako popolno

predstavljal esenskega duha.

im bolj se je priblieval industrijski vek, tem nepomemb-

neja je postajala duhovnost v lovekem ivljenju, tako da

smo danes e povsem pozabili, da izviramo iz Matere

Zemlje in O eta Neba. Tehnologija je bog 20. stoletja, svet

orjakih strojev pa popolnoma odvisen od omejenih energetskih virov; sprogramirali smo ra unalnikega boga, ki

proizvaja materialne re i, katerih pove ini sploh ne potre

bujemo in ki so celo kodljive.

Lep zgled za ta premik v vrednotah je prav odziv sveta na

odkritje zvitkov ob Mrtvem morju leta 1945. Seveda je bilo

razburjenje veliko, vendar zaradi arheolokega odkritja, ni

pa bil to praznik vnovi nega duhovnega rojstva. Neznansko

tevilo knjig in lankov o tem odkritju obravnava samo

suhoparne tehni ne nadrobnosti in zapletene teoloke ute

meljitve, prepletene s komentarji h komentarjem, razsekane

z opombami.

Kaj se je zgodilo z nami? V nai preteklosti je bil as, ko je

bil celo zrak zvrhoma poln udenega, ko so ptice prepeva-

43


42/83

le pesmi misterija, ko si lahko na prani cesti sre al bosono

gega svetnika in se skupaj z njegovim duhom dvignil v ne

znana obmo ja svetosti. Z mamili in samouni evalnimi teh

nikami si danes priskrbimo evforijo, vera pa je pove ini

stvar dolnosti in pravi nosti, ki je na sporedu ob nedeljah

ob 11. uri.

udenje in spotovanje udea ivljenja, ki je bilo v esenski

bratov ini ob Mrtvem morju navzo e s toliknim arom in

ki je nato izpuhtelo z zadnjim esenom, sv. Fran ikomAsikim, se je v meni prebudilo, ko sem odkril esenski evan

gelij. To je udena knjiga, ne le zaradi modrosti in napot

kov na njenih straneh, temve zato, ker odseva duha m inu

le dobe, ko razdalja med lovekom in Bogom e ni bila

tako velika in ko je vsa Narava prepevala z glasovi ptic.

Esenski evangelij ni edini rokopis te vrste v vatikanskih

arhivih. Tam najde evangelije po Mateju, Barnabu, Janezu,

Petru in Tomau, ki so jih brali manihejci, nato dela Esen-

ska knjiga geneze, Canto Christus in Fiziolog, ki so jih

napisali esenski heretiki in ki jih pripisujejo Ambroziju,

Tertulijanove pamflete in rokopise Gregorija udodelca. Vsi

ti rokopisi so bili kot apokrifni spisi zavreni in prekleti na

veke vekov z njihovimi pisci in privrenci vred.

Bili so asi, v katerih bi objava enega teh neznanih spisov

zbudila neznansko vznemirjenje pri iskalcih resnice in

zagrizeno nasprotovanje prizadevnih teologov. Danes pa

nas nobena stvar ve ne preseneti. Nobena stvar nas ne

pretrese. Odkar je eksplodirala prva atomska bomba, odkar

se zavedamo, da je ivljenje na robu uni enja, se je nae

gledanje na ivljenje in smrt nepreklicno spremenilo. Ker

smo se navadili na vsakodnevno nasilje in grozote v tem ali

onem delu sveta, se nam zdijo pregovarjanja o tem, ali je ta

ali oni apokrifni spis pristen ali ne, nepomembna in neza

nimiva. Vendar pa vdanost v usodo in ravnodunost ne

bosta dali odgovora na vpraanje, kako prepre iti svetovno

katastrofo. Odprli smo Pandorino skrinjico atomske energi-

44


43/83

je; s klju em modrosti lahko odpremo tudi skrito zakladnico

prastare modrosti, ki aka na to, da jo odkrijemo v poza-

bljenih rokopisih, starodavnih zvitkih ali v neznanemvedenju v nas samih. Spet moramo odkriti svoje stali e v

upodobitvi sveta, svojo od vekomaj dano vlogo Stvarniko-

vega sodelavca; pomagati moramo pri sejanju in pri etvi in

zemljo spet spremeniti v vrt.

Sami moramo znova odkriti esenski evangelij. Sami mora-

mo odpreti srce pesmi sv. Fran ika Asikega.

45


44/83


45/83

STUDENEC

iveli so v pu avi, na bregovih pe enega morja. li so v

go o samoto, ker ni bila tako strana kakor preganjanje

soljudi. In v izsueni pu avi so zasadili svoj vrt, ki je rastel

in uspeval stoletja. Pri sebi so varovali najstareje znanje in

najve ji zaklad svetosti, kar jih je kdajkoli bilo na svetu. Bili

so bratov ina esenov.

Svojega rodu si e sami niso bili povsem v svesti, saj se jimje spomin na za etek izgubljal v davninah asa. Mojzes je

bil esen in prav tako starodavni preroki. Otroci lu i iz stare

Sumerije so bili njihove krvi, prav tako pa tudi zdravniki in

u itelji starega asa pred vesoljnim potopom. Bratov ina je

bila vselej z nami.

Ko so zasadili svoj vrt v pu avi, so ga zalivali z ljubeznijo in

skrbjo. Vstajali so ob svitu, da bi se pogovarjali z angeli

Zemeljske matere in opazovali njene raznolike darove.

Hvalili so angele sonca ob njegovem vzhodu in zahodu in s

pu avskih rastlin nabirali roso, da bi na najbolj suh ko ek

sveta privedli angela vode. Brali so iz knjige Zemeljske

matere in kar so.se iz nje nau ili, so uporabili, da so doseglipopolno skladnost z okoljem. V've ernem mraku so se

pogovarjali z angeli Nebekega o eta in se iz Zakona nau i-

li, kako prenesti poljub miru na zaskrbljena ela ljudi, ki so

jih poiskali, da bi nali zdravje in pomo . U ili so sveti

zakon; z neskon no potrpeljivostjo so ga zapisovali na

zvitke, da bi ga tako ohranili za vse ase. Pisali so pesmihvale, veselja, trpljenja. Veselje in skrbi ljudi so delili tudi

takrat, kadar je to presegalo meje lovekega.

Med ljudi so se odpravljali, da bi jih zdravili. Eden taknih je

bil tudi esen Jezus. Hodil je med bolnimi in zatiranimi in jih

u il, kako ozdraviti samega sebe. Nekateri so mu sledili in

zapisali, kaj se je dogajalo med njim in trpe imi in ubogimi.

Stareji iz te bratov ine so iz teh besed zloili pesmi in z

47


46/83

njimi naredili nepozabno zgodbo o reitelju ljudi, o dobrem

pastirju. In ko je nazadnje priel as, ko so morali bratje

pu avo zapustiti in oditi drugam, so za njimi ostali zvitki

kakor skrivni straarji, pozabljeni varuhi ve ne in ive res-nice.

Za el se je mra en as, as grozot, barbarstva, seiganja

knjig, praznoverja, a enja malikov. Krotki Jezus je za vse-

lej izginil za podobo krianega Boga, esenski bratje so skrili

svoje nauke v duh malotevilnih, ki jim je bilo dano ohranitiga potomcem, zvitki o zdravljenju sveta pa so zapu eni

obleali pod bee imi pu avskimi sencami.

48


47/83

POTOK

Rojen je bil sredi 4. stoletja v Stridonu*, v dananji Jugosla-viji. Njegovi stari so bili premoni in so ga z dvanajstimi leti

poslali v Rim, da bi tam nadaljeval olanje. V Rimu je

tudiral latinsko literaturo in v prostem asu raziskoval

katakombe, ki so ga skrivnostno privla evale. Preden je

odel iz Rima, je bil kr en za Hieronima v imenu Cerkve,

in ta ga je kasneje razglasila za svetnika.

Hieronim je naslednjih dvajset let popotoval; nemirni duh

je iskal odgovorov, ki mu jih formalna izobrazba ni mogla

dati. Nazadnje je el, kakor e toliko iskalcev resnice pred

njim, v pu avo. Dolga leta je potoval po halkiki pu avi,

se nau il k svoji latin ini e grko in aramejsko, pa tudimolitve in posta. Hebrejsko se je nau il od judovskih

pu avnikov in rabijev, ki so iveli v raztresenih mestecih v

pu avi. Pri njih je nael odlomke starih rokopisov in s svo-

jim znanjem hebrejskega se je lotil razvozlavanja. Ko je

najdeval vse ve in ve rokopisov, si je v mislih ustvaril

podobo o veliki resnici minulih stoletij, resnici, ki je segala vza etek zgodovine. Bral je skrivnostna hebrejska pisma

starodavne pu avske bratov ine, ki je ivela po zakonu

vseh zakonov. ivljenje teh bratov je bilo v popolnem

skladju z nebom in zemijo; uivali so popolno zdravje in

iveli veliko dlje kakor navadni ljudje; zdravili so bolnike,

pou evali nevedne in izarevali svetost vsem, ki so jih

sre ali.

Nedale pro od njegove skrite doline z dateljnovci in sta-

rim vodnjakom je ivela skupina pu avnikov in Hieronim

je bil prepri an, da so nasledniki skrivnostne bratov ine iz

minulih stoletij. iveli so v majhnih ko ah, namakali vrtove

in imeli na okenskih policah stojalca za knjige. Jedli so

sadee datljevih palm in zelenjavo s svojih vrtov; v pu avi

* Najverjetneje na slovenskem Krasu med Emono in Akvilejo, morda t.Peter na Krasu. Op. prev.

49


48/83

so znali poiskati pravo smer s pomo jo zvezd, ki so jih

opazovali v istem pu avskem ozra ju, vstajali so ob

son nem vzhodu in hodili spat ob njegovem zahodu, takrat

pa so se vsaki pogovarjali z angeli in molili k nebekemu

o etu. Imeli so odlomke starih rokopisov, v katerih so bili

popisani njihovi nauki in po katerih so si urejali ivljenje.

Hieronim je pisal prijatelju: Judei habent veritatem

Judje imajo resnico in od tedaj je imel resnico tudi

Hieronim.

Zaradi verskega spora je zapustil pu avo in se odpravil v

Antiohijo, obiskal tam Nazarence iz Beroeje, da bi pri njih

preu il prepis hebrejskega evangelija, ki naj bi bil pristen.

Sloves o njem kot o hebrejskem u enjaku je rastel in v tem

asu je v latin ino prevedel tirinajst Jeremijevih pridig,

tirinajst Ezekijelovih in devet iz estega poglavja Izaije.

Nato ga je spet poklicala pu ava; zbral je svoje knjige in se

vrnil v samoto; spremljali so ga Inocentij, Heliodor in

skupina mladih privrencev. V tej osami je prejel povabilo

iz Rima.

Pape Damaz, ki so ga kasneje razglasili za svetnika, je bil

pesnik, arheolog in utemeljitelj papeke knjinice. Rad je

imel okrasje in pisal je rokopise s rkami, ki jih je sam

zasnoval. Najpomembneja usluga, ki jo je napravil nai

kulturi, pa je bilo povabilo Hieronimu, naj zapusti ljubljeno

pu avo in postane njegov osebni tajnik. Kajti ko je pape

spoznal, kako temeljito pozna rokopise iz prvih stoletij, ga

ni imenoval le za svojega tajnika, temve mu je naloil eeno nalogo prevod Nove zaveze.

Po papeevem mnenju so bili latinski prevodi drugega sto-

letja zaradi nenehnega prevajanja in prepisovanja pis-

moukov polni napak in dvomljivih mest in sicer tako zelo,

da je bil vsak prepis druga na razli ica. Tedaj se je

Hieronim z vso ustvarjalno mo jo lotil obilice gradiva in

pod varstvom papea Damaza ni dokon al le nove izdaje

in dopolnil evangelijev, temve je prevedel tudi psalterij,

50


49/83

Visoko pesem. Knjigo pregovorov in Pridigarja. Prav tako je

prevedel Juditino knjigo, Tobijevo knjigo in celo vrsto

apokrifnih spisov med temi tudi odlomke starih he

brejskih in aramejskih spisov, ki jih je tako dolgo in potrpe

ljivo zbiral. In prav ti so tudi vzbudili vihar kritik in obreko

vanja.

Hieronim je pisal papeu Damazu: Koliko lahko popravim

jezik tega spisa in ga vrnem v as njegovega nastanka? Ali jekaken kristjan, najsi bo u en ali neuk, ki me ne bo imeno

val ponarejevalca in brezbonika, ker sem tako predrzen,

da starim rokopisom kaj dodam ali vrinem popravek? To

so bile preroke besede. Ko je bil pape Damaz e iv,

nih e ni izrazil dvoma v pravilnost Hieronimovih prevodov.

A po smrti njegovega za itnika in na pritisk njegovegavelikega nasprotnika, sv. Avgutina, so se oglasili naspro

tujo i glasovi in narasli v upor; ob ine na Grkem so

ovadile njegove prevode in kof je bil prisiljen pridobiti si

pri evanje judovskih prebivalcev. Ve ina le-teh je bila na

Hieronimovi strani, vendar pa je bil ta nenehni hru

preve za miroljubnega filozofa, in avgusta leta 385 je stekim srcem zapustil Babilon ter se napotil v Sveto

deelo.

Spet je sledil klicu pu ave k ve nemu ivljenju in e

naprej brskal za hebrejskimi fragmenti; zgodovina esenske

bratov ine je dobivala zaokroeno podobo. Svoje delo je

nadaljeval v Betlehemu, prevajal med drugim v latin ino

staro zavezo, kronike knjige, Jobovo knjigo in koptske spise

o askezi. Vodil je ustanovitev samostana, v katerem si je

prizadeval nekatere vidike esenske poti preliti v ivljenje.

Do smrti je neutrudno iskal resnico, njegova eja po vseob

segajo em znanju ni bila nikdar poteena.

Po smrti sv. Hieronima so se njegovi rokopisi porazgubili,

nekateri pa so vendarle prili v skrivne vatikanske arhive in

nazadnje v samostan Monte Cassino. Potok je narasel v

reko.

51


50/83

REKA

Sveti Benedikt, zavetnik Evrope, je bil rojen okrog leta 480v Nursiji blizu dananjega Spoleta v Umbriji. Podeelski,

vendar izobraeni stari so ga poslali v Rim, da bi se tam

olal in nato posvetil poklicni ivljenjski poti. Toda pokvar

jenost dekadentne prestolnice ga je pretresla do dna in kot

pu avnik se je umaknil v bliino Subiaca. Kasneje si je

nael votlino v pe ini ob jezeru, blizu ruevine Neronovepala e. Legenda pripoveduje, da so mu hrano prinaali

krokarji, vendar pa je verjetneje, da ga je oskrboval Roma-

nus, menih iz enega tevilnih samostanov v bliini.

Na svoji poti iskanja resnice je mladi Benedikt neko

naletel na prevode skrivnostnih hebrejskih fragmentov, kijih je naredil sv. Hieronim kakor je tudi Hieronim pred

mnogimi leti pri svojem iskanju resnice nael izvirnik.

ivljenje esenov v 1. stoletju se je moralo mlademu pu av-

niku zdeti udovita vizija ob njegovih mukah zaradi groze

ega kaosa, v katerem je bil svet pred njegovimi o mi. V

njegovem duhu je cveto i grm ve nega drevesa ivljenjapognal korenine, rasel in uspeval. Bratov ina esenov je

dobila obliko v svetih Benediktovih pravilih mojstrovini

reda in preprostosti, ki se je razvil v samostanski sistem in je

na koncu ohranil zahodno kulturo pred propadom v

mra ni dobi. Sam v svoji votlini se je util most med dvema

svetovoma: s soncem preetega ara in reda bratov iz starih

dni, katerih ivljenje je potekalo v skladu z naravo in veso

ljem, in drugega, barbarskega in hudega asa, ki se je odpi

ral pred njim kakor prepad in grozil, da bo porl in zaduil

modrost in lepoto, ki so jo ustvarili ljudje. Benedikt je za

stavil vse svoje mo i, da se to ne bi zgodilo in je pozval

esenske brate iz preteklosti, naj mu pri tem pomagajo.

Ob njem so se za eli trumoma zbirati u enci. Zapustilje svojo votlino in ustanovil dvanajst samostanov, v vsakem

je bilo pa dvanajst menihov. Njegov sloves je rastel in

obenem tudi neogibni poskusi, da bi ga spravili s poti. Tako

52


51/83

kakor se je odvrnil od Rima, je uel tudi spletkam in skupaj

s e nekaterimi u enci je uprl pogled na vrh hriba, ki se

dviga nad Cassinom, na pol poti med Rimom in Neapljem.

Monte Cassinu je bilo usojeno, da postane udovita,

urejena trdnjava varnosti in reda sredi kaoti nih napadov,

zmedenosti in zmenjave. Ob Vatikanu naj bi postal drugo

sredi e zahodne civilizacije. Kakor so eseni varovali sveti

zakon v nemirnih asih 1. stoletja, so tudi benediktinski

menihi v svoji prepisovalnici, ki je imela nalogo sred

njeveke zalonike hie, varovali in urejali dela Cicera,

Seneke, Tacita, sv. Hieronima in sv. Avgutina, Filona Ale

ksandrijskega, Joefa Flavija in mnogih drugih katera bi

sicer vsa poteptali v prah voj aki, ki so kmalu po tistem

zakorakali po Evropi.

Z najvijega kraja na Monte Cassinu je bil lep razgled

na zeleno dolino Iri. Sam samostan pa je obsegal trdnjavo,

pogansko sveti e in sveti gaj. Monte Cassino je bil tako

kakor drugi benediktinski samostani gospodarsko neod

visno, odmaknjeno, samotno mestece, ki se je moglo dobro

upirati neredom v zunanjem svetu. Znotraj teh enklav so

imeli vse, kar so potrebovali: vodne izvire, zelenjavne

vrtove, itna polja, krune pe i (menihi so si sami pekli

kruh, kakor so tudi sami prepisovali knjige), potreb ine za

umetnike in rokodelce ter bogato knjinico s knjigami in

rokopisi, ki so jih prebirali in preu evali v skriptoriju.

Od vseh raznolikosti esenskega ivljenja, kar se jih je

zrcalilo v benediktinskem svetu, pa je bila najlepa in naj

trajneja Regula santa Sveto pravilo. To je bil izjemno

logi en in prakti en kodeks za skupno ivljenje menihov in

se je izkazal za izredno koristnega in dobrodejnega. To

pravilo prilagojeno srednjemu veku zrcali v malone

vsakem svojem delu ivljenjsko pot esenske bratov ine.

Vse premoenje je bilo last skupnosti. Opat, ki so ga menihi

doivljenjsko izbrali, je bil najvija oblast, vendar pa si je

moral vselej pridobiti mnenje sveta starein; kon ni sklep o

vsaki zadevi pa je bil sprejet med njim in Bogom. Tako je

predstavljal loveka in stvarnika obenem, sodelavca v

nikdar kon ani ustvarjalni dejavnosti. Imenoval je svoje ofi-

53


52/83

dale priorja, predstojnika novicev, ekonoma in tudi vse

druge in etudi je bila vsaka podrobnost njegovega

vedenja natan no opisana in dolo ena, preveva pravilo

mogo na reka love nosti, bratske ljubezni, in ravno ta

vidik je edinstven v primerjavi z vsemi menikimi in verskimi

srednjevekimi pravili in dokazuje povezavo z esenskim

izro ilom. Modra uravnoteenost med molitvijo, delom in

tudijem ora et labora skrb za telo, pametna

razdelitev asa na po itek, vaje in dobro prehrano,

poudarek na delu v vrtu in na polju, ljubezen do glasbe inumetnosti in predvsem spotljivost do vsakega gosta, kakor

da bi bil Gospod sam vse to je blije bratov ini ob

Mrtvem morju kakor srednjeveki Evropi. Benediktov

zna aj sije iz vseh besed njegovega pravila: modrost

ublaena z ljubeznijo; red in avtoriteta ublaena s

so utjem.Prepis Regule Sante, ki je bil poslan v Rim, se je izgu-

bil, toda prepis, ki ga je svojero no napisal svetnik sam, je

ostal v Monte Cassinu. Med vpadom v Lombardijo so

menihi zbeali s tem izvirnim prepisom, funtno utejo za

kruh in merico za sadje (menihi so vsak dan prejemali po

funt kruha, etrt funta sadja in pol litra mleka) v Rim. Te

svetinje je pape Zaharija sredi 8. stoletja vrnil na Monte

Cassino. V 9. stoletju so veliko rokopisov uni ili ropajo i

Saraceni. Ohranjeni odlomek Regule Sante se je ohranil do

napoleonskih vojn, tedaj pa je bil izgubljen tudi ta zadnji

izvirni pergament sv. Benedikta.

Nekaj pomembnih fragmentov pa se je vendarle

ohranilo in nam danes pri ajo o prvotnem esenskem

izro ilu, kakor ga je zapisal neutrudni prevajalec mnogih

besedil iz 1. stoletja sv. Hieronim.

Prvotni esenski Mir s tabo je postal I i mir in

prizadevaj si zanj. (Beseda o knjigi)

Najviji zakon esenskega evangelija Ljubi svoje brate,

kajti tvoj Nebeki o e je ljubezen, kajti tvoja Zemeljska mati

je ljubezen, kajti sin lovekov je ljubezen je bil po

54


53/83

benediktinsko povedan takole: Najprej ljubimo Gospoda

iz dna srca, iz dna due, z vsemi mo mi in nato svojega

blinjega kakor samega sebe. (4. poglavje)

Esenski nauk o nebekem o etu in njegovih angelih, o

njihovem poveli evanju in vodstvu, da bi z njimi iveli v

skladju, In tako bodo tvoji angeli vedeli, da hodi po Nje-

govi poti, je bil predstavljen v temle opozorilu: Zatorej

dobro premislimo, kako ravnamo pred o mi Boga in nje-

govih angelov, vstanimo in pojmo psalme, da nam bo duh

v sozvo ju z glasom. (19. poglavje)

Skupinsko ivljenje in delo esenske bratov ine, ki so

ga tako udovito opisali Joef, Filon in Plinij, je jasno

izraeno v 48. poglavju Benediktovega Svetega pravila:

Pravi menihi ivijo od dela svojih rok, kakor so iveli nai

o etje in apostoli.

Boji nauk je bil univerzalno vodilo najstarejim

esenom, najvijim v vsaki skupnosti in ista boja ljubezen

preveva Benediktov nasvet opatu v 64. poglavju: Vse

stvari uravnajte tako, da bodo mogli mo ni po em stremeti

in da se ibki ne bodo vznemirjali.

Temeljni nauk esenskega evangelija In ljubi svoje

prave brate kakor jih ljubita tvoj Nebeki o e in tvoja

Zemeljska mati je v 72. poglavju Svetega pravila povedan

takole: Skupno ljubezen negujte isto kakor bratje. Boga

se bojte v ljubezni. Ljubite opata poteno in ponino.

Ni esar ne postavljajte pred Jezusa in naj nas vse zdrui v

ve nem ivljenju.

Sv. Benedikt je v svojem Svetem pravilu zapisal, da

morajo v samostanu vselej imeti goste, v 53. poglavju pa e

tole pravilo: Vse obiskovalce, ki se oglasijo, je treba sprejeti

kakor da bi bili Jezus sam. V ve kakor tiso letih, odkar

je bil ustanovljen samostan Monte Cassino, se je izkazala

resni nost teh besed. Obiskovalci vselej najdejo ozra je

sedemkratnega miru, poziv k skupnosti z angeli v trajni

boji navzo nosti v ivem ob estvu.

Malone udeno je, da so samostani sv. Benedikta

ve inoma ostali skorajda nedotaknjeni v vseh vojnah, ki so

divjale zunaj njihovih mirnih zidov. Celo leta 1943 so bile

55


54/83

nemke oblasti tako prijazne, da so opozorile opata v

Monte Cassinu, da bo v nekaj dneh samostan v sredi u

odlo ilnih in divjih spopadov in srditega topovskega

obstreljevanja. Pod opatovim vodstvom so stotine menihovizdelovale lesene zaboje in vanje so shranili neprecenljive

redke rokopise, zvitke in kodirana besedila, dela grkih in

rimskih klasikov, najpomembneja dela cerkvenih o etov in

sholastikov in ve kot 40.000 dragocenih pergamentov.

Vse to gradivo je nalo varno zavetje v skrivnih vati-

kanskih arhivih.

56


55/83

MORJE

Eden najbolj samosvojih in izjemnih ljudi v zgodovini je bilsv. Fran iek. Bil je eden redkih katolikih svetnikov, ki ga

ne moremo omejiti le na eno religijo ali filozofijo: pripadal

je vsemu svetu.

Kakor je mladi princ Gautama Buddha zapustil o etovo

kraljestvo, da bi poiskal resnico v gozdovih starodavneIndije, je tudi Fran iek e v mladih letih dojel ni evost in

brezupnost materialisti nega sveta, ki se opira na zavist in

sebi nost. Oba sta spoznala, da je spri o morja lovekega

trpljenja najpomembneje, da se z zdravljenjem za ne

takoj. V tem prijemu je obenem brez asna modrost in

sodobna priro nost. e ti gori hia, je rekel Buddha, moranajprej stopiti iz nje. To je storil tudi mladi Fran iek in gol

in brez imetka zapustil bogato o etovo hio, da bi se

posvetil preprostosti, temu zakladu ubonih, in podaril

nepozaben duhovni prazni ni obed vsakomur, kogar je

sre al na svojih popotovanjih po Italiji.

Mladi Buddha in mladi Fran iek. . . sta bila svetle a

utrinka na tema nem nebu lovetva, ki sta ga videla

brezupno ujetega v mreo nevednosti, nasilnosti in eje po

samouni evalni zabavi. Z neizrekljivim so utjem sta gledala

loveke sinove, ki so venomer izpostavljeni nenasitnim

zahtevam mesa, ki venomer pogubljajo svoje zdravje in svojduevni mir v mo virju minljive lastnine.

In kakor blisk s slepe o jasnino razsvetli zemljo, tako je

njuno preprosto in isto ivljenje ublailo trpljenje in

nevednost, s katerim sta bila obdana. Oba sta si v srcu

postavila resni no kraljestvo duha in uspeno zdruila vsemo i ivljenja nasproti silam smrti.

Ni udnega, da je dananja mladina odkrila v obeh

duhovnih veli inah sebi sorodnega duha, katerima more

57


56/83

brezmejno zaupati. Vidijo revolucionarnega duha, podob

nega svojemu, v katerem so tudi njihova razo aranja nad

sterilnimi, stereotipno brezciljnimi in napihnjenimi vladajo

imi strukturami, ki temeljijo na togi avtoriteti in oboevanjuzlatega teleta. Oba pomenita dananji mladini upanje in

vrnitev k neminljivi duhovnosti due in preprostosti Narave;

oba sta zadnja prilonost pred zevajo im breznom pogube

lovetva.

Sv. Fran iek je bil morje za reko sv. Benedikta, potok sv.

Hieronima, skriti studenec esenske bratov ine. Pomembno

je tisto, kar je pomenil, ne kar je odkril. Fran iku ni bilo

treba iskati svetih zvitkov; Boja beseda je bila vklesana v

njegovem srcu. Bil je duhovno uteleenje tistih, ki so

napisali svete zvitke, sinteza vseh esenskih bratov. Svojim

preljubim pticam je prepeval o angelih sonca, vode, veseljain miru. Ni nosil evljev, da je lahko pod nogami util

Zemeljsko mater. Pono i je spal na planem, tam kjer ga je

dohitela no , kajti dragocene zvezde Nebekega o eta so

mu obsijale glavo, kjerkoli je legel k po itku. Njegovo pra

vilo je bilo preprosto: Ravnati se po Jezusovih naukih in

hoditi po njegovih stopinjah. In v vsej zgodovini ni nih e

drug tega delal s toliknim veseljem in vztrajnostjo. Popoto

val je skozi italijanska mesta in vasi, kakor so pred

tiso letjem skozi Galilejo popotovali njegovi esenski bratje,

zdravili bolne, pou evali nevedne in delili naznanilo

ljubezni in so utja z vsemi, ki so jim prisluhnili.

Ve krat je dalj asa prebival z benediktinci, tam, kjer je

isto in preprosto ivljenje v rev ini, istosti in poslunosti

navdihovalo pravila menihov. In ko se je s svojimi pu avni-

ki vred zjutraj prebudil, je iztegnil roke k soncu, k deju in

vetru s tistim arom, ki je pred stoletji odlikoval esenske

brate ob Mrtvem morju. Hvalnica soncu in esenski evange

lij sta si v bistvu istovetna; odnos do ivega, ki je bilzna ilen za esenski duh, se je nedotaknjen obdral skozi

stoletja.

58


57/83


58/83

MOJEtATINSKE IN GRKE OLE PRI PIARISTIH

,Cognoscere est Cognoscere Causas' ,Vedeti, pomenipoznati vzrok' je dejal rimski filozof Lukrecij. In zato bom

tudi jaz za el z za etkom.

Za elo se je z nekakno potsdamsko mirovno pogodbo

med mojim o etom, sedmograkim unitarcem, in materjo,

francosko katoli anko. lovek se lahko samo udi, kakomo na je bila ljubezen, ki ju je vezala, eprav sta si bila po

veri

Date post:	02-Jun-2018
Category:	Documents
Upload:	poslanicamiru
View:	372 times
Download:	11 times

Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga

Documents