ELEKTRONSKO BANČNIŠTVOforced to introduce systems for remote access. Even though this has not...

B&B

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Program: Asistent v podpori bančništva

Modul: Ekonomist

ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO

Mentor: mag. Romana Fišer univ. dipl. ekon. Kandidatka: Tadeja Arhar

Lektorica: Irena Žunko, prof. slov.

Ljubljana, marec 2015

ZAHVALA

Za strokovno pomoč, usmerjanje in nasvete pri izdelavi diplomske naloge se iskreno

zahvaljujem mentorici mag. Romani Fišer, univ. dipl. ekon.

Najlepša hvala tudi vsem ostalim iz Višje strokovne šole B&B, Kranj, ki so mi med

izdelavo diplomskega dela pomagali s svojim znanjem in izkušnjami.

Zahvaljujem se tudi lektorici Ireni Žunko, prof. slovenskega jezika, ki je mojo

diplomsko nalogo jezikovno in slovnično pregledala.

Hvala vsem, ki so mi v času študija in pri nastajanju te diplome stali ob strani, še

zlasti mojim domačim, prijateljem in mojemu fantu Janu. Hvala za vse lepe, vesele

in nepozabne trenutke, ki so razbremenili in popestrili študentska leta. Hvala, da ste

me podpirali, spodbujali in verjeli vame.

IZJAVA

»Študentka Tadeja Arhar izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem

ga napisala pod mentorstvom mag. Romane Fišer, univ. dipl. ekon.«

»Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah

dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.«

Dne: Podpis:

POVZETEK

Vprašajmo se, kaj najbolj sovražimo. Verjetno se bo nekje zelo pri vrhu seznama

znašlo čakanje v vrstah. Temu neproduktivnemu početju se skušamo kar najbolj

izogibati. Področje, na katerem tako izogibanje še pred nekaj leti ni bilo mogoče, je

bančništvo. Ob hitrem napredku interneta in tehnologij za varno poslovanje pa je

večina bank popustila in vpeljala sisteme za poslovanje na daljavo. Plačevanje

položnic se s tem sicer ni spremenilo v užitek, je pa postalo vsaj malce bolj znosno.

Banke in druge finančne institucije se danes soočajo z vedno večjimi razvojnimi

izzivi. Konkurenca je na področju bančništva iz dneva v dan močnejša in vse bolj

razširjena, kar sili banke v iskanje novih rešitev za pridobivanje dodatnih

konkurenčnih prednosti ter s tem širitev obsega poslovanja in pridobivanja novih

strank.

Stranke želijo poceni, preprost, hiter in predvsem varen dostop do svojega denarja,

to pa sili banke v razvoj ustrezne informacijske tehnologije. Doba elektronskega

poslovanja odpira bankam nove načine in poti komuniciranja ter poslovanja s

strankami. Uvajanje novih tehnologij in s tem povezanih novih načinov poslovanja

prinaša bankam nižje stroške poslovanja kljub visokim začetnim naložbam,

kakovostnejše, hitrejše in predvsem bolj učinkovite storitve ter prihranek časa.

Posledično se zaradi naštetih dejavnikov tudi veča zadovoljstvo strank, kar je

najpomembnejše. Pri poslovanju s komitenti preko interneta bodo uspešne le tiste

banke, ki bodo neprestano sledile tehnološkemu in informacijskemu razvoju,

razvijale nove storitve in sledile željam komitentov.

Cilj diplomske naloge je spoznati razvoj elektronskega bančništva, njegove

prednosti in slabosti. Opredelila sem posamezne storitve elektronskega bančništva,

predstavila razvoj, stanje ter ponudbo elektronskega bančništva v Sloveniji. Prav

tako sem pozornost namenila varnosti elektronskega poslovanja, saj je pri bankah

informacijska varnost pomemben element njihovega delovanja in poslovanja.

Diplomska naloga je razdeljena na tri dele. Prvi del govori o elektronskem

bančništvu, njegovem razvoju in storitvah. V drugem delu bom prikazala prednosti in

slabosti ter varnost pri poslovanju in pravno podlago elektronskega bančništva. V

tretjem delu pa bom predstavila elektronsko bančništvo v Sloveniji in predstavila

ponudbo elektronskega poslovanja bank v Sloveniji.

SUMMARY

Ask yourself what it is you hate the most. Somewhere at the top of the list one would

probably position the annoyance of waiting in line. We therefore try to avoid such

non-productive activity as much as possible. Until recently, such activity was almost

impossible to circumvent in the field of banking. With the rapid expansion of the

internet and new technologies enabling secure transactions, most banks were

forced to introduce systems for remote access. Even though this has not turned our

mundane chores like paying the bills into a pleasurable action, it did make it much

easier.

Banks and other financial institutions are nowadays faced with growing

challenges. Competition in the field of banking is getting stronger and more

widespread, forcing banks to seek new solutions to gain further competitive

advantages, thereby expanding the scope of business and gaining new clients.

Customers want cheap, easy, fast and, above all, safe access to their money, which

forces banks to develop appropriate information technologies. For the banks, the era

of electronic commerce has opened up new ways and channels of communication

and customer operations. The introduction of these new technologies and,

subsequently, new ways of doing business has lowered the operating costs, despite

the initial high investment, and brought higher quality, speed and effectiveness into

their services, not to mention the time-saving element. Consequently, there is an

increase in the level of customer satisfaction, which could be viewed as one of the

most important (side) effects. In order for the bank to thrive in online banking, it

needs to constantly monitor the progress made in technology and information

sector, develop new services and follow the needs of its clients.

The aim of the thesis lies in getting acquainted with the developments in electronic

banking, as well as in emphasizing its strengths and weaknesses. In order to carry

out our work, it is important to identify individual banking services, present the

stages in development of the Slovene banking system, its present state, and the

supply of internet banking on the Slovene market.

The thesis is therefore divided into three parts. The first part examines electronic

banking, its development and services. In the second part, I concentrate on showing

the advantages and disadvantages, alongside the safety of conducting electronic

banking and the legal basis for its existence. I also introduce electronic banking in

Slovenia, with a thorough examination of the range of electronic services provided

by the Slovene banks.

KAZALO VSEBINE

KAZALO SLIK ......................................................................................................... 5

KAZALO TABEL ..................................................................................................... 5

KAZALO GRAFOV .................................................................................................. 5

1 UVOD ............................................................................................................... 1

1.1 Opredelitev problema ................................................................................. 1

1.2 Namen in cilj dela ....................................................................................... 2

1.3 Metode dela ............................................................................................... 2

2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE ....................................................................... 3

2.1 Pojem elektronskega poslovanja ................................................................ 3

2.2 Prednosti in slabost elektronskega poslovanja ........................................... 4

2.3 Varnost elektronskega poslovanja .............................................................. 5

2.3.1 Elementi zagotavljanja varnosti ........................................................... 6

2.3.2 Varnostni mehanizmi ........................................................................... 7

3 ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO ..................................................................... 11

3.1 Pravna podlaga elektronskega bančništva ............................................... 14

3.1.1 Splošna obveznost zagotavljanja podatkov ....................................... 15

3.1.2 Sklepanje pogodb v elektronski obliki ................................................ 15

3.1.3 Splošna pravila o odgovornosti ponudnikov posredovalnih storitev ... 15

3.1.4 Odgovornost ponudnika storitev shranjevanja v predpomnilniku ....... 16

3.1.5 Odgovornost ponudnika storitev gostiteljstva .................................... 16

3.1.6 Posebne odločbe o opravljanju storitev informacijske družbe ............ 16

3.1.7 Izjeme načela uporabe prava države sedeža ponudnika storitev ....... 16

3.1.8 Omejitve opravljanja storitev informacijske družbe ............................ 17

3.1.9 Izvajanje in nadzor ............................................................................ 17

3.1.10 Inšpekcijski nadzor ............................................................................ 18

3.1.11 Začasna odredba .............................................................................. 18

3.1.12 Izvensodno reševanje sporov ............................................................ 18

3.1.13 Kazenske določbe ............................................................................. 18

3.2 Storitve sodobnega bančništva ................................................................ 19

3.2.1 Bankomati ......................................................................................... 19

3.2.2 Telefonsko bančništvo ...................................................................... 20

3.2.3 Plačilne kartice .................................................................................. 20

3.2.4 Internetno bančništvo ........................................................................ 21

3.3 Prednosti in slabosti ................................................................................. 22

3.3.1 Prednosti za banko ........................................................................... 23

3.3.2 Slabosti za banko .............................................................................. 23

3.3.3 Prednosti za komitente ...................................................................... 24

3.3.4 Slabosti za komitente ........................................................................ 24

3.4 Tveganja pri elektronskem bančništvu ..................................................... 24

3.4.1 Tveganja za uporabnika elektronskega poslovanja ........................... 25

3.4.2 Tveganja, ki jih v banke prinaša elektronsko bančništvo ................... 27

4 PONUDBA BANK V SLOVENIJI ..................................................................... 28

4.1 Nova Ljubljanska banka, d. d. .................................................................. 29

4.2 SKB banka, d. d. ...................................................................................... 31

4.3 GORENJSKA BANKA, d. d. ..................................................................... 33

4.4 Sberbank banka, d. d. .............................................................................. 34

4.5 Nova KBM, d. d. ....................................................................................... 36

5 PREDSTAVITEV ANKETE .............................................................................. 38

6 ZAKLJUČEK ................................................................................................... 47

7 SKLEP ............................................................................................................ 48

VIRI IN LITERATURA ............................................................................................ 49

PRILOGA: anketni vprašalnik ................................................................................. 51

KAZALO SLIK

Slika 1: Podpisovanje in preverjanje podpisa elektronskega dokumenta .................. 9 Slika 2: Oblike elektronskega bančništva ............................................................... 12 Slika 3: Prikaz uporabnikov interneta, ki uporabljajo e-bančništvo .......................... 13 Slika 4: Uporaba e-bančništva v slovenski populaciji 10‒74 let .............................. 14 Slika 5: Porast števila bančnih avtomatov .............................................................. 19 Slika 6: POS-terminal ............................................................................................. 21 Slika 7: Seznam bank, ki ima največ spletnih uporabnikov ..................................... 22

KAZALO TABEL

Tabela 1: Prednosti e-poslovanja za podjetja, posameznika in družbo ..................... 4 Tabela 2: Tehnične in netehnične omejitve, ki jih prinaša e-poslovanje .................... 5 Tabela 3: Število POS-terminalov v Sloveniji .......................................................... 21 Tabela 4: Nekatere vrste tveganja za uporabnika elektronskega bančništva .......... 27 Tabela 5: Predstavitev petih slovenskih bank in njihovega e-bančništva ................ 29 Tabela 6: Starost anketirancev ............................................................................... 38 Tabela 7: Izobrazba anketirancev ........................................................................... 39 Tabela 8: Pogostost uporabe elektronskega bančništva ......................................... 39 Tabela 9: Plačilo nalogov pred uporabo e-bančništva ............................................ 40 Tabela 10: Vzroki za uporabo e-bančništva ............................................................ 41 Tabela 11: S katero banko poslujete? .................................................................... 42 Tabela 12: Zadovoljstvo uporabnikov e-bančništva ................................................ 43 Tabela 13: Povprečne mesečne transakcije preko spletne banke .......................... 44 Tabela 14: Povprečne mesečne transakcije preko spletne banke .......................... 45 Tabela 15: Zloraba elektronskega bančništva ........................................................ 46

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Struktura anketirancev po starosti ............................................................. 38 Graf 2: Struktura anketirancev po izobrazbi ........................................................... 39 Graf 3: Pogostost uporabe elektronskega bančništva ............................................ 40 Graf 4: Plačilo nalogov pred uporabo e-bančništva ............................................... 41 Graf 5: Vzroki za uporabo e-bančništva ................................................................. 42 Graf 6: S katero banko poslujete? ......................................................................... 43 Graf 7: Zadovoljstvo uporabnikov e-bančništva ..................................................... 44 Graf 8: Povprečne mesečne transakcije preko spletne banke ............................... 45 Graf 9: Varnost elektronskega bančništva ............................................................. 45 Graf 10: Zloraba elektronskega bančništva ........................................................... 46

B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Tadeja Arhar: Elektronsko bančništvo stran 1 od 52

1 UVOD

Začetki elektronskega poslovanja segajo v leto 1968, ko se je začel razvoj

računalniških omrežij in internet, združevanje informacijske in telekomunikacijske

tehnologije ter z uvajanjem RIP-a (računalniške izmenjave podatkov). Elektronsko

poslovanje omogoča podjetjem, da povežejo svoje notranje in zunanje procese bolj

učinkovito in fleksibilno. Povezovanje z dobavitelji in partnerji postaja tesnejše, kar

ne nazadnje omogoča boljše zadovoljevanje potreb kupcev oz. potrošnikov. V praksi

to pomeni vzpostavljanje novih prodajnih poti s pomočjo elektronskega trgovanja,

tesnejših povezav s kupci in partnerji ter boljšo učinkovitost s sistemi za upravljanje

znanja.

Elektronsko poslovanje je lahko vodeno preko interneta, intranetov in zavarovanih

privatnih ekstranetov. Zniževanje stroškov poslovanja, stroškov trženja in prodaje ter

ustvarjanja novih tržnih priložnosti, zniževanje obsega zalog, skrajševanje

poslovnega ciklusa in zviševanje kakovosti proizvodov in storitev so koristi, ki jih

takšna oblika poslovanja prinaša podjetjem. Kot tudi druge oblike poslovanja tudi

elektronsko poslovanje prinaša številne prednosti in slabosti za uporabnike in

podjetja. Med druge oblike elektronskega poslovanja spada tudi elektronsko

bančništvo. V Sloveniji je leta 2009 elektronsko bančništvo uporabljalo 22,9 %

populacije, starih 10‒74 let, kar je 3,1 odstotne točke več kot leta 2008, ko je

tovrstne storitve uporabljalo 19,86 posameznikov v populaciji 10‒74 let, ugotavlja

SURS (2009). Če se omejimo na prebivalce Slovenije, ki so že uporabljali svetovni

splet, jih je e-bančništvo leta 2009 uporabljalo 33,1 %, leta 2008 pa 31,7 %.

Pri vsesplošnem navdušenju za elektronsko bančništvo pa se je tudi pokazalo, da

niso vse banke ubrale prave smeri razvoja oziroma so napravile nekaj napak.

Predvsem s stroški, hitrostjo prilagajanja in s trženjem v novih razmerah so

povezane najpogostejše napake, ki jih delajo banke pri usmerjanju poslovanja na

internetu. Uspešno bodo poslovale le tiste banke, ki bodo pripravljene neprestano

slediti spremembam in trendom na trgu, uvajati nove tehnologije in s tem novih

načinov poslovanja, saj to bankam prinaša nižje stroške.

1.1 Opredelitev problema

Skoraj ni ga človeka, ki še ne bi slišal za pregovor »čas je denar«. V nekaterih

primerih to drži še toliko bolj in eden takšnih je tudi bančništvo. V današnjem hitro

spreminjajočem se svetu se je treba hitro in učinkovito prilagajati, če ne, kaj kmalu

ne dohajamo več konkurenc, kaj šele, da bi prednjačili.

Globalizacija in razvoj tehnologije sta povzročila številne spremembe, spreminjati se

je začela celotna družba in s tem tudi potrebe in želje ljudi. Ker je naš življenjski

tempo tako hiter, ljudje nimamo časa stati v raznih vrstah in vrste pred bančnimi



okenci so lahko resnično dolge in počasne. Področje, na katerem tako izogibanje še

pred nekaj leti ni bilo mogoče, je bančništvo. Tako so banke začele kmalu slediti

željam komitentov in izkoriščati nove priložnosti, ki jih je prinesel tehnološki razvoj.

Ob hitrem napredku interneta in tehnologij za varno poslovanje pa je večina bank

popustila in vpeljala sisteme za poslovanje na daljavo. Plačevanje položnic se s tem

sicer ni spremenilo v užitek, je pa postalo vsaj malce bolj znosno.

1.2 Namen in cilj dela

Elektronsko bančništvo je ena najpriročnejših in najcenejših načinov za

posameznega uporabnika pri poravnavi dolgov in zmanjševanju zneska na svojem

osebnem ali transakcijskem računu. Vsekakor je zelo mikavna možnost imeti

informacijo 24 ur na dan o prilivu ali odlivu denarja na računu uporabnika.

Namen naloge je predstaviti, kaj omogoča elektronsko bančništvo, njegove

prednosti in slabosti, hkrati pa predstaviti banke, ki omogočajo elektronsko

bančništvo.

Izbrano temo sem raziskovala zaradi vse večjega števila uporabnikov in vedno

novejših produktov elektronskega bančništva, preko katerih lahko banka doseže

svoje stranke in pridobi nove. Spoznati sem želela, kako je urejena zakonodaja, ki

ureja in vpliva na elektronsko poslovanje.

Cilj diplomske naloge je spoznati elektronsko bančništvo, njegove prednosti in

slabosti, kako je poskrbljeno za varnost komitentov glede elektronskega bančništva,

saj je le-to njihov največji pomislek.

1.3 Metode dela

V teoretičnem delu se bom osredotočila na raziskavo sodobnih bančnih storitev,

ugotavljala sem vpliv le-teh na poslovanje bank in njihov odnos do komitentov.

Pri raziskavi si bom v veliki meri pomagala z internetnimi gradivi in literaturo, ki jo

ponujajo banke v Sloveniji. V pomoč mi bodo tudi različni članki in publikacije z

ocenjevanega področja. Prav tako se bom uprla na literaturo slovenskih in tujih

avtorjev.

Praktični del specialistične naloge bo temeljil na izkušnjah, pridobljenih z delom na

področju elektronskega bančništva.



2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE

2.1 Pojem elektronskega poslovanja

Elektronsko poslovanje pomeni sklepati posle elektronsko. Temelji na elektronski

obdelavi in prenašanju podatkov. Elektronsko poslovanje je poslovanje, ki presega

meje ene organizacije in temelji na izmenjavi podatkov med računalniki. Je splošen

izraz za elektronski način opravljanja dejavnosti s pomočjo elektronskega

sporočanja.

Izraz elektronsko poslovanje (krajše e-poslovanje) pogosto slišimo na televiziji, po

radiu, na sestankih itd. Pomeni, da se e-poslovanje širi na vsa področja družbenega

življenja in njegovo poznavanje je bistvenega pomena za celotno informacijsko

družbo. Posledično se spreminjajo način dela, način življenja in mišljenje vseh

udeležencev. Gre za izmenjavo najrazličnejših podatkov, sporočil, prodaje in nakupa

blaga – storitev, oglaševanja, založništva, plačevanja, tržnega raziskovanja itd. Vanj

so vključeni posamezniki in gospodinjstva (potrošniki), podjetja (proizvajalci), država

oziroma javna uprava.

E-poslovanje je več kot samo izmenjavaje računalniških podatkov; zajema vse, kar

delamo v okviru poslovne dejavnosti s pomočjo različnih računalniških aplikacij in

računalniških omrežij. Obsega:

elektronsko trgovanje (trading),

elektronsko ponudbo (katalogi, videotekst),

elektronsko zavarovalništvo,

delo na daljavo (teleworking,)

elektronsko borzno poslovanje,

svetovanje na daljavo,

elektronsko trgovanje (trading),

elektronsko ponudbo (katalogi, videotekst),

elektronsko zavarovalništvo,

delo na daljavo (teleworking,)

elektronsko borzno poslovanje,

svetovanje na daljavo,

elektronsko založništvo (e-publishing),

elektronsko prodajo (potrošniška),

e-poslovanje državnih in javnih služb,

elektronsko plačevanje (potrošniško: e-čeki, e-gotovina, e-kartice,

bankomati),

elektronsko bančništvo (banking, telebanking).

Elektronsko poslovanje pomeni, da so podjetja s pomočjo računalnikov in

informatizacije procesov posodobila del ali celotno poslovanje, kot na primer



komunikacijo z dobavitelji in odjemalci, skladiščenje, distribucijo, trženje, prodajo in

podobno. Vendar je elektronska trgovina le del elektronskega poslovanja podjetja.

Poznamo elektronsko poslovanje med podjetji in posamezniki (elektronska trgovina,

elektronsko bančništvo), elektronsko poslovanje med podjetji (trgovanje) in

elektronsko poslovanje med posameznikom in državnimi ustanovami (sodelovanje

na razpisih, napoved dohodnine ipd.).

Podjetja stremijo k uspešnemu poslovanju in le-to dandanes ni več možno brez

ustreznega informacijskega sistema. Če želi podjetje elektronsko poslovati, mora

spremeniti strukturo podjetja in na novo opredeliti osnovne modele poslovanja z

moderno tehnologijo. Podjetja se za to odločajo, da bi izboljšali učinkovitost

poslovanja, ki jo občutijo tako stranke podjetja kot podjetje samo. S prehodom na

elektronko poslovanje podjetja predvsem skrajšajo čas določenim operacijam, imajo

lažje dostopne in natančnejše informacije o stanju podjetja in zmanjšajo stroške, saj

zaradi uporabe računalnikov in interneta zmanjšajo porabo pisarniškega materiala,

poštnih storitev, hkrati pa ni več potrebna njihova fizična prisotnost, zato se izognejo

stroškom odpiranja poslovalnic ter najema ali nakupa poslovnih prostorov.

2.2 Prednosti in slabost elektronskega poslovanja

PREDNOSTI ZA PODJETJA

‒ razširitev trga, globalizacija

‒ zmanjšanje stroškov poslovanja, zalog

‒ prilagoditev proizvodov željam kupca

‒ skrajševanje proizvodnega cikla

‒ prenova poslovnih procesov

‒ zmanjšanje telekomunikacijskih stroškov

PREDNOSTI ZA STRANKO

‒ možna hitra menjava cene in kakovosti

‒ hitra dobava digitalnih proizvodov

‒ večja informiranost, konkurenca, večje

ugodnosti

‒ izmenjava mnenj med kupci

PREDNOSTI ZA DRUŽBO

‒ možnost dela doma, manjši promet in

manjše onesnaževanje

‒ ugodnosti povečujejo življenjski standard

‒ razvojne možnosti za tretji svet

‒ pospešuje dostavo javnih storitev

Tabela 1: Prednosti e-poslovanja za podjetja, posameznika in družbo

(Vir: Turban, 2003)



TEHNIČNE OMEJITVE

‒ pomanjkanje zanesljivosti, varnosti in

tajnosti

‒ slab komunikacijski prenos

NETEHNIČNE OMEJITVE

‒ stroški nabave računalniške opreme

‒ nezaupanje v varnost

‒ nezaupanje v obstoj podjetij

‒ različna zakonodaja in standardi

Tabela 2: Tehnične in netehnične omejitve, ki jih prinaša e-poslovanje

(Vir: Turban, 2003)

2.3 Varnost elektronskega poslovanja

Z nastankom interneta se je razvil nov družbeni prostor, ki ga je nemogoče

nadzorovati v celoti in ki omogoča tako stare kot tudi povsem nove oblike

računalniške kriminalitete. Omrežje internet samo po sebi ne zagotavlja potrebnih

pogojev za varno komunikacijo in e-poslovanje. Varnost računalniških sistemov in

drugih pomembnih virov, ki jih obravnavamo v sklopu računalniškega omrežja, je

treba zaščititi z izbiro ustreznih tehnologij, metod in rešitev, s kombinacijo ukrepov

ter jih povezati v celoto tako, da bo varnost komunikacije po internetu največja.

Število možnih žrtev računalniške kriminalitete raste iz dneva v dan. Tako je že vsak

uporabnik interneta postal potencialna žrtev. Pri tem je opaziti, da naraščata tako

obseg kot tudi raznovrstnost načinov in oblik izvajanja računalniškega kriminala.

Zato nekatere, zlasti razvite države, ki so se že soočile z njimi, razmišljajo o

zakonodajnih rešitvah, ki bi omogočale pregon tovrstnih kaznivih dejanj.

Do mnogih zlorab pride zaradi neprevidnosti ali naivnosti uporabnikov, ki zaupajo

identifikacijske podatke napačnim osebam ali jim preveč olajšajo dostop do teh

podatkov. Pri prijavi na elektronsko bančništvo uporabnikov brkljalnik samodejno

poskrbi za vzpostavitev varne povezave z bančnim strežnikom. Pri tem za pravilno

predstavitev uporabnikove identitete poskrbi njegov digitalni certifikat in njegov

zasebni ključ; digitalni certifikat zato, da strežniku pove, kdo je, zasebni ključ pa

zato, da mu s posebnimi matematičnimi postopki to tudi dokaže. Do ključa na kartici

se lahko dostopa le s pravilnim geslom, ki ga mora uporabnik shraniti le v glavi. Da

ne bi prihajalo do takšnih zlorab, morajo biti uporabniki zelo previdni pri

posredovanju gesel in drugih identifikacijskih sredstev tretjim osebam.

Ko govorimo o varnosti elektronskega poslovanja, moramo pravzaprav ločiti tri

vidike varnosti: varnost informacijskega sistema banke, varnost povezave med

banko in uporabnikom ter varnost osebnega računa banke.



2.3.1 Elementi zagotavljanja varnosti

Za zagotavljanje varnega elektronskega bančništva morajo biti izpolnjeni vsi

elementi varnosti:

Zaupnost

Zaupnost sporočila (podatkov) preprečuje njegovo nepooblaščeno razkritje.

Razkritje sporočila, ki potuje preko omrežja, lahko povzroči hude posledice. Edina

rešitev je, da tako sporočilo potuje preko omrežja v šifrirani obliki.

Neokrnjenost

Neokrnjenost sporočila preprečuje njegovo nepooblaščeno spremembo ali uničenje.

Sporočilo, ki potuje preko omrežja, ne sme biti spremenjeno s strani tretje osebe,

kar zagotovimo z digitalnim podpisovanjem

Avtentikacija

Avtentikacija zagotavlja prejemniku, da je sporočilo poslal točno določen pošiljatelj

in ne morda nekdo drug, ki bi se zanj izdajal, ter da je sporočilo pristno oziroma ni

ponarejeno. Avtentikacijo omogočajo digitalni podpis in elektronski notarji z

digitalnimi certifikati.

Avtorizacija

Pri avtorizaciji gre za nadzor dostopa do določenih informacij. Komitent, ki uveljavlja

dostopa do informacij, se mora identificirati, da je res subjekt, ki ima pravico do teh

podatkov. Običajno se kot sredstvo za avtorizacijo uporablja geslo v kombinaciji z

uporabniškim imenom.

Preprečevanje zanikanja

Preprečevanje zanikanja preprečuje nepriznavanje katerega izmed udeležencev

komunikacije, da je sodeloval v komunikaciji (ne more zanikati, da je poslal oziroma

prejel določeno sporočilo). Digitalni podpis je tisti, ki onemogoča zanikanje vsebine

poslanega sporočila.

Nadzor dostopa

Ukrep za varnost vsakega sistema v omrežju je ustrezno filtriranje, ki ustavi vse

tiste, ki dejansko nimajo česa iskati v varovanem delu omrežja. Preverjajo se

naslovi, od kod sporočilo prihaja ali kamor je namenjeno, njihova vsebina, dostop je

omogočen samo pooblaščenim uporabnikom.



2.3.2 Varnostni mehanizmi

2.3.2.1 Varnostni protokoli

Za zaščito transakcij na svetovnem spletu se najpogosteje uporabljajo varnostni

protokoli SSL (Secure Socket Layer), TLS (Transport Layer Security) in WTLS

(Wireless Transport Layer Security). WTLS se uporablja pri poslovanju prek

brezžičnih povezav.

Bistvo vseh postopkov je v tem, da se vzpostavi varen kanal med strežnikom in

odjemalcem, vsem informacijam, ki potujejo po takšnem kanalu, pa je zagotovljena

avtentičnost izvora, zaupnost in neokrnjenost. Protokol SSL pogosto uporabljajo

banke pri elektronskem bančništvu. Uporabnik se najprej prepriča, ali res komunicira

s pravim bančnim strežnikom, hkrati pa lahko tudi strežnik preveri identiteto stranke,

saj mora biti dostop do bančnega računa dovoljen le pooblaščenim osebam.

Protokol je sestavljen iz dveh delov. Handshake protokol, ki omogoča usklajevanje

algoritmov, overjanje strežnika in odjemalca, prenos digitalnih certifikatov in

določitev skupnega ključa za simetrični kriptoalgoritem. Drugi del, imenovan Record

protokol, pa definira osnovni format izmenjanih podatkov, zagotavlja neokrnjenost in

šifriranje (Jerman - Blažič 2001, 119).

2.3.2.2 Šifriranje

Šifriranje sporočil je pretvorba sporočila v tako obliko, da ga nepooblaščene osebe

praviloma ne morejo razumeti. Kriptografsko metodo, torej postopek ali proceduro,

po katerem je treba sporočila šifrirati, definirata algoritem in ključ. Originalni tekst se

z uporabo nekega algoritma in šifre pretvori v nerazumljiv niz znakov. Namen je, da

vsebina sporočila ni razumljiva nepooblaščeni osebi, če tako sporočilo prestreže.

Uporaba je razširjena v diplomaciji, oboroženih silah, obveščevalni dejavnosti in

vedno pogosteje tudi v poslovnem svetu. Za šifriranje (izdelava šifriranega

sporočila) in dešifriranje (pretvorba šifriranega sporočila v izvirni tekst) se danes

uporabljajo računalniki. Računalniki so z razvojem algoritmov in podaljševanjem

šifre postali nujni za odkrivanje algoritmov in šifer prestreženih tujih sporočil.

V novejših časih pa se je šifriranje oz. enkripcija drastično spremenila. Podatki

oziroma vsebine sporočila doživljajo danes dva napada. Eden je pasivni, drugi pa

aktivni.

Pasivni napad dejansko ne spreminja vsebine, ampak le pregleda, sploh če gre za

kakšna osebna in zelo delikatna sporočila. Lahko se nepridiprav pretvarja, da je

pošiljatelj. Bolj gre za prisluškovanje te izmenjave sporočil.

Aktivni napadi so bolj nevarni od pasivnih. Lahko spreminjajo vsebino nekega

sporočila in se prav tako pretvarjajo, da so pošiljatelj in s tem lahko ogrozijo položaj

nekoga.



Da se pošiljatelj pred tem zavaruje, naredi tako, da to odprto sporočilo s ključem

K01 spremeni v kriptirano. Ko pošiljatelj pritisne gumb "Pošlji", sporočilo teče skozi

nezavarovan kanal in takrat nastopijo nepridipravi, ki skušajo vdreti v to sporočilo.

Če jim to ne uspe, in ko sporočilo prejme prejemnik, ga dešifrira s ključem K02.

Nepridipravi pa lahko še vedno poskušajo, da se pretvarjajo kot pošiljatelj. V tem

primeru nas reši digitalni podpis, ki si ga lahko pridobimo na občini

(http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0ifriranje_sporo%C4%8Dil).

2.3.2.3 Digitalni podpis

Digitalni ali elektronski podpis, kot ga opredeljuje Zakon o elektronskem poslovanju

in elektronskem podpisu (ZEPEP-UPB1), je niz podatkov v elektronski obliki, ki je

vsebovan, dodan ali logično povezan z drugimi podatki (npr. z elektronskim

dokumentom), in je namenjen preverjanju pristnosti teh podatkov in identifikaciji

podpisnika.

Varen digitalni podpis je elektronski podpis, ki zadošča dodatnim pogojem. Po

ZEPEP-UPB1 gre za elektronski podpis, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

da je povezan izključno s podpisnikom;

da je iz njega mogoče zanesljivo ugotoviti podpisnika;

da je ustvarjen s sredstvi za varno elektronsko podpisovanje, ki so

izključno pod podpisnikovim nadzorom;

da je povezan s podatki, na katere se nanaša, tako da je opazna vsaka

kasnejša sprememba teh podatkov ali povezave z njimi.

Prav zahteva po neokrnjenosti podatkov je ena od osrednjih lastnosti varnega

elektronskega podpisa v primerjavi z lastnoročnim.

Digitalni podpis, ki temelji na asimetrični (javni) kriptografiji, je v praksi edina

tehnična rešitev, ki jo lahko danes uporabimo za varne elektronske podpise.

Elektronski podpis zagotavlja torej pristnost podatkov in jih varuje pred

spremembami s kriptografskimi metodami. Asimetrična kriptografija uporablja nekaj

ključev: zasebni ključ je skrivni podatek, ki ga poseduje samo njegov imetnik (v

primeru podpisovanja podpisnik), javni ključ pa je dostopen vsem (v primeru

podpisovanja vsem, ki preverjajo podpis).

Javni ključ je treba povezati z njegovim imetnikom in ga javno objaviti. Asimetrična

kriptografija v ta namen uporablja infrastrukturo javnih ključev s pomočjo digitalnih

potrdil, ki jih izdajajo overiteljske agencije, poskrbi za povezavo javnih ključev z

objekti iz realnega sveta (npr. z ljudmi, strežniki, informacijskimi sistemi), razpečavo

javnih ključev in vzpostavitev zaupanja v javne ključe

(http://sl.wikipedia.org/wiki/Digitalni_podpis).

http://sl.wikipedia.org/wiki/Digitalni_podpis



Slika 1: Podpisovanje in preverjanje podpisa elektronskega dokumenta

(Vir: www.google.si, 2014)

2.3.2.4 Digitalno potrdilo

Predstavlja enolično povezavo med imetnikom in javnim ključem. Zajema vse

osnovne podatke o imetniku (ime ali naziv, uporabljene algoritme, namen uporabe

…) in hkrati tudi sam javni ključ. Digitalna potrdila so navadno javno objavljena in

omogočajo uporabnikom, da se prepričajo o identiteti podpisnika.

Za podatke v potrdilu in povezavo imetnika z javnim ključem jamči določena

avtoriteta, ki izdaja potrdila na podlagi zahtev uporabnikov in jih tudi digitalno

podpiše. S tem ugotovi verodostojnost samega potrdila. Digitalno potrdilo lahko torej

razumemo kot nekakšno osebno izkaznico v elektronski obliki.

Overitelj mora vzdrževati tudi javni imenik, ki vsebuje naslednje informacije:

javne informacije o imetnikih potrdil;

veljavna potrdila, ki jih je izdal overitelj;

veljaven register preklicanih potrdil.

2.3.2.5 Požarni zid

Požarni zid je verjetno najpogostejši varnostni izdelek s področja omrežne varnosti.

Potrebuje ga že skoraj vsaka naprava, povezana v internet. Požarni zidovi so

http://www.google.si/



namenjeni ločevanju dveh odsekov omrežij, pogosto enemu odseku zaupamo,

drugemu pa ne.

Bistvo požarnega zidu je v zagotavljanju varnosti med dvema omrežjema. Požarni

zid glede na določena pravila dovoli ali zavrne tok podatkov preko nje.

Poznamo strojne in programske požarne zidove. Prednost programskih požarnih

zidov je običajno v preprostejši uporabi, predvsem pa je razlika v ceni. Medtem ko

za domačo uporabo obstajajo brezplačni požarni zidovi, so strojni običajno precej

dražji, prednost strojnega pa je pogosto v hitrosti, saj so normalno strojne rešitve

precej hitrejše in tako omogočajo večjo prepustnost.

Med naprednejše funkcije požarnega zidu spadajo:

preslikava (zasebnih) omrežnih naslovov (angl. oznaka NAT), ki omogoča

skupno rabo internetne povezave;

demilitarizirana cona (angl. oznaka DMZ), ki omogoča ločen priklop bolj

izpostavljenih naprav;

kontekstno odvisni nadzor dostopa, ki na podlagi protokolov dinamično

dovoli dostop do storitev;

nudijo kriptirane tunelske povezave in tako omogočajo navidezna zasebna

omrežja.

Končno se uveljavlja tudi spoznanje, da končna točka povezave v internet ni samo

požarni zid, ampak tudi posamezni računalniki, ki so za njim skriti. V večjih podjetjih

hitro naraste možnost vdora in kraje informacij, saj je priključkov za dostop do

omrežja velika. Zato obstajajo npr. omejitve omrežnega priključka na strojni naslov

omrežne kartice, kar pa vseeno ni dovolj, saj je mogoče strojni naslov omrežne

kartice dokaj preprosto ponarediti. Zaradi tega so spisali standard 802.1x, ki

omogoča dinamični vklop in izklop omrežnega priključka.

Še večjo nevarnost za varnost omrežja predstavlja brezžična dostopna točka, saj je

medij prenosa podatkov tu zrak in lahko vsak, ki ima prenosnik, »prisluškuje«

pogovoru med posameznimi brezžičnimi napravami, kar še posebej oteži

zagotavljanje varnosti omrežja (sl.wikipedia.org).

2.3.2.6 Protivirusna zaščita

Protivirusno programsko opremo sestavljajo programi, ki skušajo identificirati,

onemogočiti in odstraniti računalniške viruse in ostale zlonamerne programe.

Protivirusna zaščita običajno uporablja dve različni metodi doseganja cilja:

pregledovanje datotek z namenom odkrivanja poznanih virusov,



identificiranje sumljivega vedenja kateregakoli programa, ki kaže na

okužbo.

Take analize vključujejo zajem podatkov, nadzor portov in druge metode.

Večina komercialnih protivirusnih programov uporablja obe metodi nadzora nad

računalniškimi virusi.

Za doseganje srednjeročnega in dolgoročnega uspeha je potrebno periodično

posodabljanje registra poznanih virusov in pregledovanja datotek. Protivirusni

program samodejno pregleduje vse dokumente, ki se shranjujejo v računalniku, ter

vso elektronsko pošto in njene priponke. Protivirusne programe lahko kupimo od

priznanih proizvajalcev, kot so Kaspersky, F-Secure, Symantec, Sophos. Za

domačo rabo pa lahko na svetovnem spletu najdemo tudi brezplačne programe, kot

so AVG Free in Avast (Wikipedia 2007e).

3 ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO

Besedna zveza elektronsko bančništvo je v zadnjem času zelo pogosto uporabljena,

vendar tisti, ki jo uporabljajo, razumejo pod tem pojmom različne stvari: od

raznovrstnega komuniciranja bančnih komitentov z banko do pravih denarnih in

finančnih transakcij, vsem pa je skupno to, da poteka s pomočjo elektronskih

medijev (Hernanus, 1997, str. 143).

V širšem smislu gledamo na elektronsko bančništvo kot na vsakršno bančno

storitev, ki se opravlja po elektronski poti. Sem spada uporaba bančnih avtomatov,

informacijskih terminalov, plačilnih kartic, telefonskega bančništva, mobilnega

bančništva, internetnega bančništva in drugih storitev.

V ožjem smislu pa se elektronsko bančništvo nanaša na storitve bančništva, ki jih

lahko bančni komitent opravi neposredno s svojega delovnega mesta ali od doma,

brez neposredne pomoči bančnega uslužbenca, in to kadarkoli, 24 ur na dan, 365

dni v letu. Torej govorimo o storitvah virtualnega bančništva oziroma bančništva, ki

poteka z elektronsko izmenjavo informacij.



Slika 2: Oblike elektronskega bančništva

(Vir: Miš Svoljšak, 1999)

Glede na subjekte, ki nastopajo v elektronskem bančništvu, ločimo v grobem tri

vrste poslovnih odnosov:

med bankami (npr.: SWIFT 3),

med banko in podjetjem (pravnimi osebami),

med banko in posameznikom (fizičnimi osebami).



Slika 3: Prikaz uporabnikov interneta, ki uporabljajo e-bančništvo

(Vir: RIS, 2009)

Elektronsko bančništvo med bankami

Elektronsko bančništvo med organizacijami oziroma bankami razvijajo že zelo

dolgo, pri čemur so na tem področju dosegli velike uspehe predvsem pri

standardizaciji tehničnih rešitev in medsebojnem povezovanju. Vrhunec tega

predstavlja uveljavitev mednarodnega informacijskega sistema za izvajanje

plačilnega prometa S.W.I.F.T. (Society to Worldwide Interbank Financial

Transactions), brez katerega si mednarodnega poslovanja danes ni več mogoče

zamišljati.

Elektronsko bančništvo znotraj banke je prepuščeno vsaki banki zase. Večina

napora gre predvsem v razvoj aplikacij, ki bi avtomatizirale posamezne rutinske

procese in tako zmanjšale stroške.

Elektronsko bančništvo med pravnimi osebami

Vedno več elektronskega plačilnega poslovanja poteka tudi med banko in pravnimi

osebami. Pri nas je uvedba elektronskega bančništva za podjetja tesno povezana z

reformo plačilnega prometa oziroma prenosom evrskih računov podjetij z Agencije

na plačilni promet (APP) na poslovne banke. APP je namreč imela uveljavljen

sistem elektronskega poslovanja s podjetji, zato so nekatera podjetja kot pogoj za

odprtje transakcijskega računa pri banki zahtevala elektronsko bančništvo.

Elektronsko bančništvo med fizičnimi osebami



Elektronsko bančništvo med bankami in strankami je v zadnjih letih v največjem

vzponu, zato ga mnogi pojmujejo kar kot celotno elektronsko bančništvo. Razvoj gre

v dve glavni smeri. Ena je uporaba raznih kartic, katere je mogoče upravljati ali

kupiti storitve in blago na čim bolj enostaven način, druga pa je povezava z raznimi

tehničnimi pripomočki, pri uporabi katerih lahko nastane potreba po uporabi

avtomatskih sistemov elektronskega bančništva. Pri poslovanju prek interneta se da

potegniti določene vzporednice s klasičnim poslovanjem. Elektronsko poslovanje

poskuša čim bolj posnemati klasično, kjer se le da, zato da uporabniki ne bi imeli

prevelikih težav pri uvajanju, saj mnogim, tehnično manj izurjenim uporabnikom

povzroča moderna tehnika nemalo težav.

Cilj vseh bank pri uvedbi elektronskega bančništva je, da bi nazadnje banka po

elektronski poti opravljala vse vrste bančnih storitev – aktivne (dajanje kreditov,

plasiranje viškov sredstev v razne investicije …), pasivne (zbiranje prostega denarja

med strankami …) in indiferentne (posredovanje pri transakcijah …).

Slika 4: Uporaba e-bančništva v slovenski populaciji 10‒74 let

(Vir: http://www.ris.org/, 2012)

3.1 Pravna podlaga elektronskega bančništva

V pravni red Republike Slovenije se prenaša direktiva Evropskega parlamenta in

Sveta o storitvah elektronskega poslovanja na trgu v obsegu in na način, kot ga

določa zakon. Zakon zajema vprašanja glede sedeža ponudnikov storitev,

komercialnih sporočil, elektronskih pogodb, odgovornosti posrednikov, kodeksov

http://www.ris.org/



ravnanja na področju storitev informacijske družbe, izvensodnega reševanja sporov,

sodnega varstva in sodelovanje med državami članicami (www.uradni-list.si).

3.1.1 Splošna obveznost zagotavljanja podatkov

Ponudnik storitev mora prejemniku storitev in pristojnim organom poleg drugih

zahtev v zvezi s podatki zagotoviti lahek, neposreden in stalen dostop do podatkov

o podjetju in sedežu ponudnika storitev, veljavnega elektronskega naslova za hitro

in učinkovito komuniciranje, matične številke, davčne številke, ponudnik storitve

mora jasno in nedvoumno označiti ceno storitve in opozoriti, ali je v njej vključen

davek, stroški dobave in morebitne druge dajatve. Ponudnik storitve lahko pošilja

komercialna sporočila, če prejemnik storitve vnaprej soglaša s pošiljanjem storitev,

sporočilo mora biti jasno razpoznavno, biti mora navedena fizična ali pravna oseba,

v imenu katere je sporočilo poslano, nedvoumno so navedeni pogoji za sprejem

posebnih ponudb, kot so popusti, premije, darila, nagradna tekmovanja, igre na

srečo. Vsak ponudnik storitev pa mora upoštevati tudi, kar je velikega pomena, in

sicer neodvisnost, čast poklica, dostojanstvo, poklicno skrivnost in poštenost do

strank ter sodelavcev (ibidem).

3.1.2 Sklepanje pogodb v elektronski obliki

Ponudnik storitve mora pogodbena določila in splošne določbe ponuditi prejemniku

storitev v obliki, ki jih le-ta lahko shrani in uporablja. Ponudnik storitev mora v skladu

z veljavnimi predpisi pred oddajo naročila prejemnika storitve v elektronski obliki

jasno, razumljivo in nedvoumno opisati tehnične postopke za sklenitev pogodbe, ali

bo shranil besedilo pogodbe in bo dostopna prejemniku storitev, opisati tehnična

sredstva za prepoznavanje in popravilo napak pred oddajo naročila, poleg

slovenščine navesti ostale jezike, v katerih je možno skleniti pogodbo, omogočiti

uporabo ustreznih, učinkovitih in dostopnih elektronskih sredstev, s pomočjo katerih

lahko prepozna in popravi napake pri vnosu pred oddajo naročila. Ponudnik naročila

mora prejem naročila v elektronski obliki takoj potrditi, prav tako v elektronski obliki.

Naročilo in potrdilo o prejemu se štejeta za prejeti, ko je strankama omogočen

dostop do njiju. Določbe se lahko spremenijo, če se stranke, ki niso potrošniki,

dogovorijo drugače (ibidem).

3.1.3 Splošna pravila o odgovornosti ponudnikov posredovalnih

storitev

Ponudnik storitev je odgovoren za podatke, ki mu jih posreduje prejemnik storitve,

ter za podatke, ki jih za opravljanje storitve zagotovi sam po splošnih pravilih

obligacijskega in kazenskega prava. Ponudnik storitev pa ni dolžan nadzirati in

hraniti podatkov, ki jih pošilja ali hrani, prav tako ni odgovoren za protipravne

podatke, ki jih zagotavlja prejemnik storitve. Zakon pa lahko določi, da mora

http://www.uradni-list.si/



ponudnik storitev na zahtevo pristojnega organa razkriti podatke, na podlagi katerih

se lahko identificira prejemnik njegove storitve (ibidem).

3.1.4 Odgovornost ponudnika storitev shranjevanja v predpomnilniku

Kadar se ponudba storitev nanaša na prenos podatkov v komunikacijskem omrežju,

ki jo zagotovi prejemnik storitve, ponudnik ni odgovoren za samodejno, vmesno in

prehodno shranjevanje podatkov, če je namenjeno le učinkovitejšemu posredovanju

podatkov prejemnikom storitve na njihovo zahtevo pod pogojem, da ponudnik

storitev podatkov ne spremeni, ravna v skladu s pogoji za dostop podatkov, ravna v

skladu s pogoji o sprotnem dopolnjevanju podatkov, ki so določeni v splošno

priznanih in uporabljenih industrijskih standardih. Mora pa (takoj) odstraniti oziroma

onemogočiti dostop do podatka, ki ga hrani, takoj ko je obveščen, da je bil vir

podatka odstranjen iz omrežja, ali da je bil dostop do njega onemogočen, ali da je

sodišče ali upravni organ odredil njegovo odstranitev ali omejitev. Sodišče ali

upravni organ lahko ponudniku storitve naloži ustavitev ali preprečitev kršitve

(ibidem).

3.1.5 Odgovornost ponudnika storitev gostiteljstva

Kadar se storitev ponudnika nanaša na shranjevanje podatkov, ki jih zagotovi

prejemnik storitve, ponudnik ni odgovoren za podatke, ki jih je shranil na zahtevo

prejemnika storitev, ki ne deluje v okviru njegovih pooblastil ali pod njegovim

nadzorom, pod pogojem, da ponudnik storitev ne ve za protipravno dejavnost in mu

v zvezi z odškodninsko odgovornostjo niso znana dejstva ali okoliščine, iz katerih

izhaja protipravnost. Ko pa pozna protipravnost, podatke odstrani ali onemogoči

dostop do njih. Prav tako sodišče ali upravni organ lahko ponudniku storitve naloži

ustavitev ali preprečitev kršitve, ali mu naloži, da odstrani ali onemogoči dostop do

podatkov (ibidem).

3.1.6 Posebne odločbe o opravljanju storitev informacijske družbe

Ponudnik storitev s sedežem v Republiki Sloveniji je dolžan opravljati storitve

informacijske družbe na koordiniranem področju v skladu z veljavnimi predpisi v

Republiki Sloveniji. Če ta zakon ne določa drugače, storitev informacijske družbe

ponudnika storitve s sedežem v drugi državi članici na koordiniranem področju ni

dovoljeno omejevati iz razlogov, ki so določeni v pravnem redu Republike Slovenije

(ibidem).

3.1.7 Izjeme načela uporabe prava države sedeža ponudnika storitev

Dopustne so omejitve na področjih avtorskih in sorodnih pravic in pravic industrijske

lastnine, kot jih določa zakon, izdaje elektronskega denarja, oglaševanja

investicijskih skladov, zavarovalne pogodbe, ki zagotavljajo kritje v dveh ali več



državah članicah, v katerih je vsaj eno zavarovanje obvezno glede ustanavljanja in

svobode opravljanja storitev zavarovalništva glede na zakon, ki ureja

zavarovalništvo. Zraven spada še svobodna izbira prava, ki velja za pogodbo,

pogodbene obveznosti pri potrošniških pogodbah, veljavnost pogodb, s katerimi se

pridobijo, prenesejo ali prenehajo pravice na nepremičninah in za katere se zahteva

obličnost, to je ravnanje v skladu s predpisi in pa dopustnosti pošiljanja

nepovabljenih komercialnih sporočil po elektronski pošti (ibidem).

3.1.8 Omejitve opravljanja storitev informacijske družbe

Sodišče ali upravni organ lahko omeji opravljanje storitev informacijske družbe

ponudnika storitev s sedežem v drugi državi članici, če gre za upravljanje storitev na

koordiniranem področju in je ukrep potreben zaradi javnega reda, posebno pregona

kaznivih dejanj, varstva mladoletnikov, preprečevanja sovraštva zaradi rase, spola,

veroizpovedi ali narodnosti, zaščite človekovega dostojanstva, zaščite javnega

zdravja, zagotavljanja javne varnosti, varstva potrošnikov in investitorjev. V tem

primeru upravni organ obvesti ministrstvo, ki naprej obvesti Komisijo in državo

članico, v kateri ima ponudnik storitev sedež, in zahteva, da se sprejmejo določeni

ukrepi. Če upravni organ ni zadovoljen s sprejetjem ukrepov, jih lahko sprejme sam.

Če je nujno, lahko upravni organ ukrep sprejme brez predhodnega uradnega

obvestila komisije in države članice, v kateri ima ponudnik storitev sedež. V tem

primeru je treba poslati uradno obvestilo komisiji in državi članici takoj, ko je

mogoče, skupaj z razlogi, ki opravičujejo nujnost ukrepa. Omejitev opravljanja

storitev informacijske družbe se prekliče takoj, ko zanjo niso več izpolnjeni pogoji ali

na zahtevo komisije (ibidem).

3.1.9 Izvajanje in nadzor

Ministrstvo najmanj vsaka tri leta pripravi poročilo o pogodbah, ki jih ni mogoče

skleniti v elektronski obliki in zakaj ne, in o tem obvesti Državni zbor Republike

Slovenije in Komisijo. Organi, ki so določeni za zvezo, sporočijo naprej državam

članicam in Komisiji. Organ za zvezo mora biti dostopen z elektronskimi sredstvi,

zagotavlja pa splošne informacije o pogodbenih pravicah in obveznostih in pravicah

glede pritožb. Zagotavlja vse potrebne informacije glede organov, združenj ali

organizacij in zagotavlja pomoč in podatke, ki jih zahtevajo druge države članice ali

komisija. Ministrstvo posebno spodbuja izdelavo kodeksov ravnanja za trgovska,

poklicna in potrošniška združenja ali organizacije, kodeksov ravnanja za varstvo

mladoletnikov, varstvo pravic invalidov in varstvo človekovega dostojanstva in

spremlja njihovo izvajanje. Kodeksi ravnanja so dostopni v elektronski obliki v skladu

z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Ministrstvo spremlja

njihov vpliv na prakso, navade in običaje ter obvešča Komisijo o pripravi osnutkov

kodeksov ravnanja. Ministrstvo o pravnomočnih sodnih in upravnih določbah, o

odločitvah arbitraž, ki so pristojni za izvensodno reševanje sporov in o praksi,



običajih in navadah v zvezi z elektronskim poslovanjem in storitvami informacijske

družbe sproti obvešča Komisijo in jih objavi na svojih spletnih straneh v skladu z

zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja (ibidem).

3.1.10 Inšpekcijski nadzor

Inšpekcijski nadzor opravlja inšpektor ali inšpektorica, ki skrbi, da se zakon izvaja

pravilno (ibidem).

3.1.11 Začasna odredba

Če mislimo, da ponudnik storitev krši pravice, se lahko zahteva začasna odredba.

Sodišče lahko z začasno odredbo prepove grozeče kršitve ali nadaljevanje že

začetih kršitev in omeji opravljanje storitev informacijske družbe. Sodišče lahko izda

začasno odredbo tudi brez zaslišanja nasprotne stranke, če se izkaže, da je nujno.

Predlagatelju sodišče določi rok, v katerem mora vložiti tožbo. Rok za vložitev tožbe

začne teči z dnem vročitve začasne odredbe predlagatelju in ne sme biti daljši od

tridesetih dni (ibidem).

3.1.12 Izvensodno reševanje sporov

Ponudnik in prejemnik storitve se za reševanje medsebojnih sporov lahko

dogovorita o pristojnosti arbitraže. Arbitraža pošlje odločitve ministrstvu in ga sproti

obvešča o praksi, običajih in navadah v zvezi z elektronskim poslovanjem (ibidem).

3.1.13 Kazenske določbe

Če ponudnik storitev, ki opravlja dejavnost kot pravna oseba, ne zagotovi

prejemniku storitev dostopa do podatkov, ne označi jasno cene storitev in ne

navede, ali je v njej vključen davek, stroški dobave ali morebitne druge dajatve, ne

omogoča shranjevanja pogodbenih določil ali splošnih pogojev, ne opiše tehničnih

postopkov za shranitev pogodbe, ne navede, ali bo shranil besedilo pogodbe in če

bo besedilo dostopno prejemniku storitve, ne opiše tehničnih sredstev za

prepoznavanje in popravo napak pred oddajo naročila in ne navede jezikov, v

katerih je mogoče skleniti pogodbo, ne omogoča prejemniku storitve uporabe

ustreznih, učinkovitih in dostopnih elektronskih sredstev, s katerimi lahko prepozna

in popravi napake pri vnosu pred oddajo naročila, in ne navede kodeksov ravnanja,

h katerim je zavezan, ali ne zagotovi ali ne opiše elektronskega dostopa do njih, se

kaznuje z globo (ibidem).



3.2 Storitve sodobnega bančništva

V tem poglavju so predstavljene storitve elektronskega bančništva, ki potekajo ob

uporabi terminalov informacijske tehnologije.

3.2.1 Bankomati

Prvi bankomat v Sloveniji je bil bankomat Nove Ljubljanske banke, ki je začel

delovati leta 1991. V Sloveniji se je začelo poslovanje z bankomati zelo pozno, saj

so v Veliki Britaniji dali v uporabo prvi bankomat že leta 1967, in sicer je to storila

banka Barclays Bank.

Bankomat je samopostrežni terminal, ki poenostavi in avtomatizira izvajanje

nekaterih bančnih storitev za komitente. Je najpogostejša pot do gotovine, na njem

pa lahko stranka opravi tudi nekatere druge bančne storitve: preverjanje stanja na

osebnem računu, polog gotovine, naročilo plačila položnic in polnjenje računov

mobilnega telefona.

Glavne lastnosti bančnih avtomatov pri nas so (NLB, 2002):

omogočajo dvigovanje gotovine 24 ur na dan, vse dneve v letu;

uporaba bankomata je preprosta, saj nas skozi postopke do konca vodijo

navodila na zaslonu;

omogočajo plačevanje položnic do 30 dni vnaprej;

omogočajo dvigovanje gotovine tudi imetnikom mednarodnih kartic

Eurocard/Mastercard in Visa.

Z vedno večjo razširjenostjo uporabe bankomatov so tesno povezane zlorabe le-teh.

Poznamo več vrst zlorab.

Slika 5: Porast števila bančnih avtomatov

(Vir: www.bankrat.si, 2010)



3.2.2 Telefonsko bančništvo

Telefonsko bančništvo omogoča opravljanje bančnih storitev po telefonu in deluje na

dveh različnih pristopih do komitenta, in sicer prek avtomatskega telefonskega

odzivnika in prek bančnega operaterja. Telefonsko opravljanje bančnih storitev je

primerno za vse, ki nimajo računalnika in dostopa do interneta oziroma jim v tem

trenutku ni na voljo, pa bi radi poslovali na daljavo. Tako lahko komitenti storitev

opravijo kar od doma s preprostim klicem, vendar z obvezno uporabo za to

namenjenega identifikacijskega sredstva. Storitve, ki jih stranke lahko opravljajo

prek telefona, so: vplačilo položnic in računov, prenos sredstev med računi, nakazila

v tujino, vezave sredstev, naročilo izpiskov in različnih čekov, posredovanje vlog za

odprtje, spremembo ali preklic limita, posredovanje vlog za izdajo kartice. Slabost

poslovanja prek telefona je njegova odvisnost od dejanskega poslovnega časa

banke.

3.2.3 Plačilne kartice

Plačilne kartice so plačilni instrument, ki jih imetniki lahko uporabljajo za dvig

gotovine na bankomatu ali za plačilo na POS-terminalu. Plačilna kartica ima vgrajen

elektronski nosilec podatkov, ki uporabniku omogoča plačevanje na elektronskem

terminalu v breme sredstev na njegovem transakcijskem računu oziroma v breme

računa izdajatelja plačilne kartice, ob pogoju, da uporabnik pozna enolično

identifikacijsko kodo oziroma se s podpisom izkaže kot upravičeni imetnik plačilne

kartice. Razvrščamo jih po različnih kriterijih, s pravnega in finančnega vidika pa sta

pomembna predvsem kriterij načina poravnave in kriterij izdajatelja plačilne kartice.

Glede na način poravnave obveznosti ločujemo med debetnimi in kreditnimi

plačilnimi karticami. Debetna plačilna kartica imetniku omogoča opravljanje plačil

tako, da izdajatelj kartice ob vsaki uporabi takoj obremeni njegov transakcijski račun

za znesek opravljenih plačil, kreditna plačilna kartica pa razkriva, da je bilo imetniku

odobreno posojilo, in omogoča nakupe ali dvige gotovine do vnaprej dogovorjene

zgornje meje odobrenega posojila. Po kriteriju izdajatelja pa delimo plačilne kartice

na tiste, ki jih izdajajo banke in hranilnice, na plačilne kartice večjih trgovskih podjetij

ali pa plačilne kartice družb, katerih izključna dejavnost je izdajanje kreditnih

plačilnih kartic.



Slika 6: POS-terminal

(Vir: www.google.si, 2014)

Tabela 3: Število POS-terminalov v Sloveniji

(Vir: www.bankrat.si, 2010)

3.2.4 Internetno bančništvo

Internet (tudi medmrežje) je v splošnem smislu računalniško omrežje, ki povezuje

več omrežij oziroma računalniških sistemov. Uporabnikom omogoča tako

komunikacijo kot tudi dostop do podatkov in je na ta način popolnoma dostopen

vsakomur. Zaradi mnogih prednosti, ki jih ponuja, si dandanes zelo težko

predstavljamo poslovanje brez interneta.

Internetno bančništvo je del virtualnega bančništva, kar pomeni veliko prednost, saj

lahko opravljamo bančne posle preko interneta namesto fizičnega obiska banke.

Pri internetnem bančništvu ločimo različne načine dostopa in uporabe elektronskega

bančništva. Predvsem za fizične osebe je najbolj primeren spleten dostop s pomočjo

spletnega brskalnika. Posebna programska in strojna oprema ni potrebna, saj se

vse ključne informacije nahajajo na strežniku banke. Prednosti takega dostopa so

manjši stroški in uporabnost, saj dostop omogoča katerikoli računalnik, ki ima

dostop do interneta in ima nameščen brskalnik.

Pogoj za uporabo internetnega bančništva je, da ima komitent pri banki odprt tekoči

račun in si lahko na podlagi tega uredi dostop do svoje spletne banke. Večina bank

za vzpostavitev internetnega bančništva zaračunava stroške pristopnine, nekatere

http://www.google.si/

http://www.bankrat.si/



banke pa pristopnine sploh ne zaračunavajo. Zato pa nekatere banke zaračunavajo

mesečno nadomestilo, ki pa ne predstavlja velikih stroškov.

Največji delež uporabnikov spletne banke med svojimi komitenti (fizičnih oseb) ima

banka Hypo. Kot ugotavljamo v zadnjih letih, poskušajo banke po različnih poteh

povečati število uporabnikov internetnega bančništva. Stroški številnih storitev so

nižji, če jih opravimo prek spleta; na primer eksterno plačilo sto evrov z UPN-

obrazcem nas bo pri bančnem okencu v povprečju stalo 1,63 evra, prek spletne

banke pa le 0,34 evra. Če na primer na mesec izvedemo vsaj pet plačil za različne

stroške, znaša razlika skoraj 6,5 evra, na letni ravni pa že več kot 77 evrov, pri

čemer seveda ne štejemo večjega udobja, saj nam ni treba stati v vrsti pred

okencem.

Slika 7: Seznam bank, ki ima največ spletnih uporabnikov

(Vir: http://mojefinance.finance.si/)

3.3 Prednosti in slabosti

Pravijo, da ima vsaka medalja dve plati. Tako tudi uvedba elektronskega bančništva

ne prinaša zgolj prednosti, temveč tudi slabosti, tako bankam in komitentom bank.

http://mojefinance.finance.si/



Kot prednost lahko hitro uvidimo hitrejše, kvalitetnejše in ekonomično poslovanje,

kaj konkretno pa še zajema, izvemo v nadaljevanju.

3.3.1 Prednosti za banko

Za banko najprej to pomeni zmanjšanje stroškov bančnega poslovanja: manjša

uporaba papirja, izginja potreba po klasičnem bančnem okencu, banke ne plačujejo

stroškov komunikacije. Nad poslovanjem imajo boljši pregled, obdelava podatkov je

lažja, storitve kakovostnejše. Čakalne vrste pred bančnimi okenci se zmanjšujejo,

zaradi tega potrebujemo manjše število poslovalnic, s čimer tudi znižajo ali pa

ukinejo stroški in potrebnih je manj delovnih mest. Zaradi internetnega načina

poslovanja lahko banka pridobi nove komitente tudi izven območja svojega

klasičnega poslovanja oziroma na lokacijah, kjer nima poslovalnic. Ažurnost in

informiranost o poslovanju komitentov je večja, ker so vsi načini poslovanja

povezani preko enega sistema in ima banka vpogled v trenutno stanje svojih

komitentov. Banka tako tudi hitreje in lažje odgovarja na želje komitentov.

Zajemanje in obdelava podatkov je elektronska, pri čemer uporabniki sami vnesejo

potrebne podatke, na kar jih sistem samodejno obdela in banki ni treba dodatno

vnašati podatkov. Spremljanje dejanske uporabe je tako hitro in natančno. Kakovost

poslovanja, ki izhaja iz kakovostnejših podatkov, ki so v elektronski obliki in njihova

obdelava ne dopušča napak, je tako večja. In ker je komunikacija multimedijska, je

zanesljivost informacije zlahka preverljiva. Ker je domač računalnik postal bančna

podružnica, ni nujno, da je stranka v istem mestu, kot je banka, kar odpira tudi nove

trge za banko. Elektronsko bančništvo tudi pospešuje kroženje denarja in omogoča

rednejše plačevanje obveznosti (Olenšek, 2007, str. 35).

3.3.2 Slabosti za banko

Uvajanje tovrstnega načina poslovanja predstavlja zelo visoko finančno naložbo,

vendar gre za dejansko dolgoročno zmanjšanje stroškov. Pojavijo se možnosti

vdora v sistem in zlorabe zasebnih podatkov, pojavljanja tehničnih napak in

nezanesljivost sistema. Banka mora zaposliti izobražen kader, ki je zanjo dražji in to

predstavlja dodaten strošek. Med vsemi stroški uvajanja elektronskega bančništva

predstavlja največji strošek integracija v sistem, in sicer 50 odstotkov celotnih

stroškov, sledi ji strošek strojne opreme s 30 odstotki in programska oprema z 20

odstotki.

Storitev ni primerna za vse uporabnike, saj se najdejo ljudje, ki ne zaupajo

računalnikom ali pa jih sploh nimajo, najdejo pa se tudi ljudje, ki ne želijo uporabljati

plačilnih kartic.



3.3.3 Prednosti za komitente

Med najpomembnejše lahko štejemo prihranek časa, saj glede na življenjski ritem, ki

ga živimo, postaja čas redka dobrina. Čakalne vrste pred bančnimi okenci so krajše,

cena bančnih storitev v primerjavi s storitvijo za bančnim okencem je bistveno nižja.

To je posebej primerno pri velikih zneskih, kjer so bili včasih stroški bančne

transakcije bistveno večji. Preglednost in enostavnost uporabe ter možnost

naročanja novih storitev je večja, večja pa je tudi svoboda uporabnika, ker ni

časovnih omejitev. Omogočena je večja stopnja zasebnosti, ki jih v klasičnih

poslovalnicah težko dosežemo. Dostop do banke je možen od kjerkoli in kadarkoli,

ne glede na to, kje se nahajamo. Banke se z uvedbo elektronskega bančništva

postale dosegljive 24 ur na dan, 7 dni v tednu, kar pomeni, da lahko storitve

opravljamo tudi izven uradnih ur banke (Olenšek, 2007, str. 35).

Med končnimi uporabniki pa je prisotna tudi določena mera razočaranja, ker ni

pričakovanega takojšnjega zmanjševanja stroškov in povečanja prihodkov. Vendar

lahko koristi pričakujemo le na dolgi rok in so tako kot pri bankah kratkoročne koristi

vidne v nemerljivih dejavnikih.

3.3.4 Slabosti za komitente

Elektronsko bančništvo pa prinaša tudi za komitente določene slabosti, ki so: težave

z računalniško opremo in dostopom do interneta, odsotnost osebnega kontakta z

bančnim uslužbencem, saj vsi ljudje ne obiskujejo bank zgolj zaradi bančnih opravil,

temveč želijo komunicirati z bančnimi uslužbenci, se posvetovati in graditi svoj

poslovni odnos na temelju medsebojnih odnosov in zaupanja. Mnogi ljudje so

navajeni na klasične bančne storitve in ne želijo spreminjati ničesar, za mnoge pa je

način, kako deluje elektronsko bančništvo, popolna neznanka. Pomisleke pa imajo

tudi glede varnosti, vendar postaja ta ovira za uporabnike vse manjša (Groznik in

Lindič, 2004, str. 15‒16).

V nadaljevanju pa vam bom tudi predstavila varnost elektronskega bančništva, s

katero želim posamezniku in podjetjem dokazati, da je e-bančništvo varno in nujno v

današnjem poslovanju.

3.4 Tveganja pri elektronskem bančništvu

Internet vsiljivcem in drugim nepridipravom ponuja kar nekaj možnosti, da izmenjavo

informacij prikrojijo svojim interesom in tako ogrožajo poslovanje prek tega medija.

Pri ogrožanju dostopnosti informacijskih sistemov napadalec obremeni informacijski

sistem preko njegovih zmogljivosti. V najboljšem primeru je sistem neodziven za čas

trajanja napada, v najslabšem pa napadu podleže. Zaupnost je lahko ogrožena, če

vsiljivec lahko prestreže sporočilo, ki ga je pošiljatelj poslal naslovniku in se dokoplje

do njegove vsebine. Ogroziti je mogoče tudi verodostojnost, saj se lahko nepridiprav



izdaja za nekoga drugega in v njegovem imenu posreduje lažno sporočilo ter tako

zavaja naslovnika.

Pri storitvah elektronskega bančništva se pojavlja več vrst tveganj:

Tveganja zaradi vdora v sistem, požarni zid registrira število pristopov in

število poskusov vdora. Iz tega podatka je mogoče oceniti minimalno

verjetnost za vdor skozi požarni zid. Dejanska verjetnost je večja, saj požarni

zid poskusa vdora, ki ga ne more preprečiti, tudi ne more registrirati.

Tveganja zaradi ne odzivanja na želje komitentov po informacijah ali osebnih

kontaktih; banka izdela sistem skrbništva in nadzora nad skrbništvom za

zahteve komitentov po stikih ali informacijah.

Tveganja namerno ali nenamerno nepravilno usmerjanih transakcij

elektronskega bančništva in tveganje transakcij elektronskega bančništva

sproženih mimo pooblastil.

Tveganja pri uporabi storitev elektronskega bančništva za plačila storitev

preko interneta; na internetu se komitentom omogoča poslovanje s tekočim,

žiro in transakcijskim računom.

3.4.1 Tveganja za uporabnika elektronskega poslovanja

Največkrat je mesto možne zlorabe prav uporabnik sam. To mesto je najšibkejše,

saj morajo uporabniki za dobro varnost skrbeti ves čas, a so le redki tako

ozaveščeni in dobro organizirani. Ta skrb ni nič posebnega, le v povezavi z

računalnikom jih večina uporabnikov ni navajenih.

Trojanski konj je računalniški virus, ki lahko povzroči veliko škode na računalniku.

Nadzoruje ga heker. Ti virusi so programi, ki se predstavljajo uporabniku kot neki

drug program (na primer računalniška igra ali odstranjevalec neželenih poštnih

sporočil ali kaj podobnega), v resnici pa povzročajo škodo v trenutku, ko jih

zaženemo. Sproti se pred delovanjem takih programov branimo s protivirusno

programsko opremo in rednim posodabljanjem virusnih vzorcev

(http://sl.wikipedia.org/wiki/Trojanski_konj_(ra%C4%8Dunalni%C5%A1tvo).

Če ločimo okolja za uporabo e-bančništva od okolja za nepazljivo deskanje

najstnikov po internetu, to bistveno pripomore k zmanjšanju možnosti, da bi trojanski

konj lahko v našem imenu opravljal bančne transakcije. To ne zahteva nujno ločenih

računalnikov. Sodobni operacijski sistemi podpirajo možnost, da vsakemu

uporabniku dodelimo svoje uporabniško ime in okolje na istem računalniku (FDIC,

2002).

Na drugi strani omogočajo vdore tudi napake pri implementaciji operacijskega

sistema, kar pomeni, da moramo posodabljati tudi operacijski sistem. Storitev je

http://sl.wikipedia.org/wiki/Trojanski_konj_(ra%C4%8Dunalni%C5%A1tvo)



prek interneta brezplačna in s tem se zmanjšuje možnost vdorov ter prikrojevanja

delovanja sistema na sprejemljivo raven. Našteta opravila so preprosta in se jih

lahko nauči vsak uporabnik, ki je sposoben uporabljati e-bančništvo.

Predmet

varovanja

Ranljivost Grožnja Zaščita Preostalo

tveganje

Kaj še lahko

storimo

Sredstva na

računu

uporabnika

dostopnost prek

internetnega

kanala

nepooblaščen

(vendar sledljiv)

prenos sredstev

statično geslo za

vklop

visoko Takoj, ko uvedemo

nadzor nad

dostopom, je

mogoče ločiti

pooblaščene in

nepooblaščene

uporabnike, to pa

je osnova za

pravno obravnavo.

Statično

geslo

pot po

nešifriranem

kanalu

prestrezanje

gesla

uporaba šifrirane

povezave

preprečuje

razkritje gesla v

omrežju

srednje

Sredstva na

računu

uporabnika

dostopnost prek

internetnega

kanala

nepooblaščen

(vendar sledljiv)

prenos sredstev

generatorji

enkratnih gesel –

šifrirana povezava

nizko avtentikacija na

podlagi javnih in

zasebnih ključev

(npr. z digitalnimi

potrdili)

Generator

enkratnih

gesel

prenosljivost

generatorja

kraja PIN-koda za

dostop do

generatorja,

omejeno št.

napačnih

poizkusov

zelo nizko pazljivost

uporabnika

Sredstva na

računu

uporabnika

dostopnost prek

internetnega

kanala

nepooblaščen

(vendar sledljiv)

prenos sredstev

prijava za vstop z

digitalnim

potrdilom (brez

gesla) šifrirana

povezava

visoko

Zasebni ključ dostopnost

zasebnega ključa

brez posebnega

gesla

razkritje-kraja

ključa in uporaba

z druge lokacije

geslo za dostop do

zasebnega ključa

nizko varovanje

celovitosti

računalnika,

hramba potrdil na

pametni kartici

Zasebni ključ dostopnost

zasebnega ključa

brez posebnega

gesla

nepooblaščena

uporaba ključa iz

uporabnikovega

računalnika

geslo za dostop do

zasebnega ključa

nizko varovanje

celovitosti

računalnika

Sredstva na

računu

uporabnika

sredstva na računu

uporabnika

nepooblaščen

(vendar sledljiv)

prenos sredstev

hramba digitalnih

potrdil na kartici, ki

je zaščitena s PIN-

kodo, omejeno

število poskusov

PIN + šifrirana

povezava

nizko

Zasebni ključ

na pametni

kartici

dostopnost ključa

po enkratnem

vnosu PIN-kode

nepooblaščena

prikrita uporaba

ključa iz

uporabnikovega

izvlečenje kartice

iz čitalnika po

vsakem vnosu

PIN-kode

zelo nizko varovanje

celovitosti

računalnika



računalnika

Sredstva na

računu

uporabnika

sredstva na računu

uporabnika

nepooblaščen

(vendar sledljiv)

prenos sredstev

potrjevanje

transakcij po

neodvisnem

kanalu (GSM)

+ena od zgodnjih

metod

prepoznave,

digitalni podpis

transakcij+ena od

zgodnjih metod

prepoznave

zelo nizko

Tabela 4: Nekatere vrste tveganja za uporabnika elektronskega bančništva

(Vir: Ključevšek, 2002)

3.4.2 Tveganja, ki jih v banke prinaša elektronsko bančništvo

Banke se po navadi zavedajo tveganj, ki izhajajo iz elektronskega bančništva, zato

je podpora varnostni politiki dokaj močna. Tako banke uporabljajo kombinacije

najsodobnejših tehnologij za zaščito podatkov komitentov. Ne nazadnje jih k temu

silijo različne zakonske podlage in nadzorni organi.

Tako se tudi nadzorni organi zadnje čase usmerjajo v ugotavljanje usposobljenosti

operativnih tveganj in z njimi posledično povezanih tveganj izgube tržnega deleža,

ugleda in ostalih tradicionalnih bančnih tveganj. Med operativnimi tveganji, ki jih

povezujemo z uvedbo in uporabo informacijske tehnologije, so najbolj izpostavljena:

tveganja varnosti in nedotakljivosti podatkov;

tveganja zagotavljana ustreznega nivoja razpoložljivosti (24/7, odzivni čas);

tveganja prenov informacijskih sistemov;

tveganja informacijske infrastrukture (pomanjkljivosti novih znanj);

tveganja oddaje del;

tveganja neizvajanja revizije in kontrole za nova področja;

tveganja neustreznega upravljanja s kakovostjo;

tveganja zaradi neustreznega obvladovanja sprememb.



4 PONUDBA BANK V SLOVENIJI

V Sloveniji je elektronsko bančništvo zelo razvito, saj ga ponujajo praktično vse

banke, ki se dobro zavedajo pomembnosti elektronskega poslovanja in predvsem

elektronskega poslovanja po internetu, saj ima danes skoraj vsaka banka razvito

spletno bančništvo tako za pravne kot tudi fizične osebe.

Z začetkom internetnega bančništva je povezano poslovanje SKB banke v letu

1997. Začetna težava SKB je bila organiziranost, klasične enote in elektronsko

bančništvo sta bila dva samostojna dobičkonosna centra. Pri tem je nastala težava,

saj klasične enote niso želele reklamirati oziroma promovirati internetnega

bančništva, saj so s tem izgubljale svoje stranke. Zakaj? S tem, ko so uporabniki

svoje storitve opravili po internetu, je provizijo zaračunal drug dobičkonosni center,

kot bi ga v primeru klasičnega poslovanja preko okenca. Težavo so hitro rešili in

internetno bančništvo je postalo podkanal klasičnih enot, se pravi le drugačna

cenejša tržna pot do uporabnika, kar so logično posnemale tudi ostale banke

(Bračun, 2004).

Danes se e-bančne poslovalnice med seboj razlikujejo. Predvsem je opazna razlika

med večjimi in bolj znanimi slovenskimi bankami ter tistimi manjšimi, saj prve

vlagajo znatno več sredstev v razvoj in popularizacijo njihovih e-bančnih storitev,

zato so tudi bolj dopolnjene, organizirane, atraktivne in predstavljene.

Z izjemo največjih treh bank so vse ostale izrazito majhne in običajno zgolj lokalno

usmerjene. To pomeni relativno malo denarja za razvoj in tudi preveč omejeno

število strank, ki bi storitve uporabljale. Za take banke je razvoj elektronskega

bančništva izjemno drag. Vedeti pa moramo, da se po velikosti tudi naše največje

banke ne morejo primerjati z večjimi evropskimi ali svetovnimi bankami.

Sistem elektronskega bančništva so banke zasnovale in razvile na podlagi lastnega

kadra oziroma so programske rešitve kupile od specializiranih ponudnikov, ki so

prisiljeni izdelati čim kakovostnejšo rešitev, le-ta pa naj bi bila zasnovana za čim

večjo varnost in zagotavljala enostavno funkcionalnost in preglednost.

V tabeli je prikazanih 5 bank, ki smo jih izbrali in predstavili njihovo elektronsko

bančništvo.



Zaporedna

št.

Ime banke URL Elektronsko bančništvo

1 Nova

Ljubljanska

banka, d. d.

http://www.nlb.si/ NLB klik

2 SKB, d. d. http://www.skb.si/ SKB Net,

PRO SKB Net

3 Gorenjska

banka, d. d.

http://www.gbkr.si/ Link C

4 Sberbank, d.

d.

http://www.sberbank.si/ Sberbank Spletna banka

5 Nova KBM, d.

d.

http://www.nkbm.si/ Bank@Net

Tabela 5: Predstavitev petih slovenskih bank in njihovega e-bančništva

(Vir: lastni)

4.1 Nova Ljubljanska banka, d. d.

Nova Ljubljanska banka (v nadaljevanju NLB) je največja slovenska bančno-

finančna skupina, ki jo 31. 12. 2011 sestavljajo NLB in 47 bank in družb, njeno

dejavnost na tržišču pa dopolnjujejo še podružnica in predstavništva v tujini.

Bančništvo je v NLB najpomembnejša dejavnost, ki jo zaokrožajo druge finančne

dejavnosti, kot so zavarovalništvo, upravljanje premoženja, lizing ter faktoring in

forfetiranje.

V NLB družbene in okoljske pobude odgovorno vključujejo v svoje delovanje. S tem

se pridružujejo krogu domačih in mednarodnih javnih in zasebnih finančnih institucij

in podjetij, ki se zavedajo svoje družbene vloge. Družbeno in okoljsko vlogo izvajajo

v odnosu do strank, zaposlenih in okolja. Naš namen je, da bi v vseh odnosih z

načeli družbene in okoljske politike prispevali k večji kakovosti življenja in k

trajnostnemu razvoju. Formalni okvir za načela in zaveze predstavljata pravna reda

Republike Slovenije in Evropske unije. Razumejo ju kot podlago za svoje usmeritve,

pri realizaciji pa želijo doseči več kot zgolj izpolnjevanje zakonskih določil. Prav zato

so oblikovali družbeno in okoljsko politiko, ki služi kot smerokaz njihovega delovanja

na tem področju.

NLB Skupina je v zadnjem desetletju veliko pozornosti namenjala tudi širitvi

poslovanja na trge jugovzhodne Evrope. NLB Skupina v bančništvu deluje na

naslednjih trgih jugovzhodne Evrope: v Bosni in Hercegovini, Makedoniji, Srbiji, Črni

gori in na Kosovu.

NLB Skupino v 13 državah oziroma na 14 trgih sestavljajo: 11 članic in 1 podružnica

v tujini v bančništvu, 9 članic v dejavnosti lizinga, 9 članic v dejavnosti faktoringa in



forfetiranja, 4 članice v dejavnosti zavarovalništva, 1 članica v dejavnosti upravljanja

premoženja, 14 članic v drugih dejavnostih.

Vizija NLB Skupine v srednjeročnem obdobju je postati ena od vodilnih skupin glede

na prevzeta tveganja dobičkonosnih, zanesljivih bančno-finančnih skupin na

območju jugovzhodne Evrope. Strateške usmeritve so pripravljene ob predpostavki,

da je NLB Skupina samostojna bančna skupina, ki sama gradi svoj poslovni model

in zagotavlja strateške vire za rast in razvoj.

Elektronsko bančništvo v NLB

Sodobna spletna poslovalnica za hitro, varno in preprosto opravljanje bančnih

poslov in drugih bančnih storitev. NLB Klik uporabljajo komitenti Banke Celje in NLB.

Od septembra 2012 na območju Slovenije beležijo porast vdorov v informacijski

sistem uporabnikov spletnega bančništva, kjer storilci poskušajo ali odtujijo denar

preko spletnega bančništva z uporabo ukradenega digitalnega certifikata in gesla

žrtve. Tarča napada so uporabniki elektronskega bančništva, tako fizične kot pravne

osebe.

Kot uporabniku spletnega bančništva vam svetujejo, da dosledno upoštevate

varnostna priporočila, ki ste jih prejeli skupaj s certifikatom in so dostopna tudi na

"Nasvetih za varno uporabo elektronskega bančništva" ter zagotavljate zaščito

svojih računalnikov pred zlonamerno programsko opremo.

Od 26. novembra 2012 lahko uporabniki preko spletne banke NLB Klik pregledujejo

tudi promet in podrobnosti plačilnih kartic, izdanih na imetniških računih pri Banki

Celje.

NLB Klik

Za uporabnike NLB Klika je od zdaj omogočena funkcionalnost oziroma možnost

uporabe elektronskega bančništva z mobilnim telefonom in tabličnim računalnikom,

ki omogoča dostop do interneta in možnost rokovanja s kvalificiranim digitalnim

potrdilom (KDP). Funkcionalnosti so večinoma enake kot v Kliku na osebnem

računalniku, prilagojene pa so uporabi na mobilnih napravah.

Uporabniki lahko poleg kartic z odloženim plačilom pregledujejo tudi debetne

kartice, oddajo vlogo za izdajo nove plačilne kartice Activa/MasterCard ali

Activa/Visa in vlogo za povišanje mesečnega (periodnega) limita na kartici.

NLB Proklik



NLB Proklik je namenjen vsem pravnim osebam, podjetnikom in zasebnikom, ki

želijo hitro, preprosto in varno opravljanje plačilnih storitev in ostalih bančnih storitev

z izmenjavo podatkov prek računalnika. Na voljo imajo izvajanje domačih, čezmejnih

in plačil s tretjimi državami in upravljanje sredstev povezanih podjetij doma in v tujini

in elektronsko izmenjavo informacij in podatkov o bančnem poslovanju. Prek NLB

Proklika lahko podjetja posredujejo izdane e-račune do prejemnikov fizičnih in

pravnih oseb v vse banke, ki so vključene v Sistem za izmenjavo e-računov in e-

račune prek sistema tudi prejemate. Na voljo je tudi pregled stanja in prometa z

vrednostnimi papirji na skrbniških/trgovalnih pogodbah v NLB in pregled E-obvestil.

Uporabniki NLB Proklika se lahko z bančnim strežnikom povezujejo neposredno

prek omrežja na klic, modemskega dostopa ali interneta. Modem za povezavo je

lahko analogen ali ISDN.

4.2 SKB banka, d. d.

V SKB so si v skoraj pol stoletja poslovanja na slovenskem trgu pridobili veliko

znanja in izkušenj ter se naučili ohranjati le najboljše. Kot del Skupine Société

Générale, ene največje bančne skupine v evroobmočju, so bogatejši za novo

znanje, ki še prispeva k premišljenim odločitvam in k strateškemu delovanju, zaradi

česar lažje in učinkoviteje nudijo strankam svetovanje in bančne storitve najvišje

kakovosti.

SKB se odlikuje kot sodobna, inovativna banka in pobudnica na različnih področjih

razvoja slovenskega bančnega sistema.

Kot del Société Générale, ene največje bančne skupine v evrskem območju, je SKB

deležna podpore pri prenosu sodobnih tehnologij, odpiranju novih poslovnih

priložnosti in dostopnosti virov financiranja. Poleg tega ponuja slovenskim strankam

raznovrstno paleto visoko konkurenčnih produktov in kakovostnih storitev v okviru

mednarodne mreže. V SKB previdno obravnavajo tveganja in se hkrati osredotočajo

na učinkovit odziv na pričakovanja strank in tržne spremembe. Strankam prijazno

banko ustvarjajo s prilagajanjem bančnih storitev željam in potrebam strank. S

strankami gradijo trden odnos, ki temelji na medsebojnem zaupanju, razumevanju,

iskanju najboljših rešitev, v dobrih in slabih časih ter ne nazadnje na obojestranskem

zadovoljstvu. »SKUPAJ DOSEGAMO VEČ« je obljuba, ki jo dajejo strankam in

okolju, v katerem bivajo in delujejo.



Elektronsko bančništvo v SKB

Elektronsko bančništvo SKB banke je sodoben in varčen način poslovanja, ki

omogoča varen dostop do banke, poslovnih partnerjev in do sveta nasploh. Da

lahko uporabljamo elektronsko bančništvo, potrebujemo samo transakcijski račun in

seveda računalnik, da omogoča delo z internetom. SKB banka nudi kar nekaj

elektronskih produktov.

SKB NET spletno bančništvo nam omogoča, da lahko 24 ur na dan in vse dni v letu

udobno opravljamo bančne storitve prek spleta. Do SKB NET spletne banke imamo

dostop s posebno identifikacijsko kartico iz katerega koli računalnika z internetno

povezavo. Namenjen je vsem imetnikom osebnih računov pri SKB banki.

Da bi nam zagotovili čim večjo varnost pri prenosu podatkov, uporabljajo

najsodobnejšo tehnologijo za zaščito podatkov in transakcij prek interneta.

Kriptografija, usmerjevalniki, požarni zidovi, interne kontrole, uporabnikova

identifikacijska številka, identifikacijska kartica, dvojna prijava, samodejna prekinitev

seje … Vse to zagotavlja varno uporabo SKB NET-a.

Storitve, ki jih lahko opravljamo prek SKB NET-a, so: pregled stanja, prometa,

izpiskov in drugih informacij na računih, odprtih pri SKB (osebni, varčevalni,

kartični), cenejša plačila za domače plačilne transakcije kot v poslovalnicah, z

možnostjo določitve poznejšega datuma izvedbe plačila, brezplačne prenose

sredstev med osebnimi računi različnih oseb, odprtimi pri SKB, z možnostjo

nastavitve datuma v prihodnosti; brezplačne prenose sredstev med osebnimi računi

in varčevalnimi računi, ki jih ima stranka odprte pri SKB; prenose deviznih sredstev

na skrbniški in lasten račun pri SKB ali drugi banki v Sloveniji; odpiranje, pregled in

zapiranje trajnih nalogov; storitev e-račun (prejem e-računov); pregled transakcij,

opravljenih prek SKB NET-a in SKB TEL telefonskega bančništva; sklepanje vezav

ter pregled sklenjenih vezav v evrih in tujih valutah; oddajo naročil oziroma vlog;

odobritev hitrega kredita, menjavo valut; informacije o sklenjenih kreditnih poslih;

hitro spreminjaje naših kontaktnih podatkov; varno pošiljanje sporočil v banko;

upravljanje dodatnih varnostnih nastavitev in dnevnih limitov za VISA debetne

kartice.

PRO SKB NET je namenjeno podjetjem za varno in učinkovito upravljanje

transakcijskih računov ter preproste in cenejše vsakodnevne bančne operacije. PRO

SKB NET je spletna banka, dostopna s katerega koli računalnika z internetno

povezavo.

Deluje 24 ur na dan, vse dni v letu. Tudi tukaj uporabljajo najsodobnejšo tehnologijo

za zaščito podatkov in transakcij prek interneta.

https://www.skb.si/osebne-finance/placilne-storitve/e-racun

https://www.skb.si/osebne-finance/kartice/visa-debetna-kartica

https://www.skb.si/osebne-finance/kartice/visa-debetna-kartica



PRO SKB NET omogoča:

Pregled podatkov o računih in prometu na njih: pregled trenutnega in

razpoložljivega stanja ter prometa na transakcijskih računih v realnem času;

pregled podrobnejših podatkov o računu (informacija o limitu, blokadah,

samodejnih prenosih sredstev med računi v banki in pooblaščenih osebah);

pregled in tiskanje izpiskov za obdobje zadnjih 13 mesecev; izvoz podatkov

v različnih formatih; pregled bodočih prilivov in odlivov v čakalni vrsti.

Izvajanje domačih, čezmejnih in drugih plačilnih transakcij: vnos in

plačevanje v domači in tuji valuti z valuto vnaprej; uvoz, pregled in arhiv

množičnih plačil – zaprta lista (nakazilo denarnih sredstev velikemu številu

prejemnikov, npr. plače, pokojnine, štipendije, socialne pomoči); uvoz,

pregled in prejem podatkov za direktne obremenitve (poravnavanje rednih

mesečnih obveznosti npr. elektrika, naročnina časopisa, komunala);

izmenjava podatkov z vašim informacijskim sistemom; elektronsko

podpisovanje plačil ali paketov plačil; spremljanje statusa plačil (obdelan,

zavrnjen ...); pregled obvestil o prilivu iz tujine in izpolnitev statistike za

Banko Slovenije; arhiv plačil.

4.3 GORENJSKA BANKA, d. d.

Gorenjska banka, ki je na slovenskem bančnem trgu prisotna že od leta 1955, kot

samostojna delniška družba posluje od leta 1996 naprej. Gre za univerzalno banko

s širokim sklopom storitev tako za pravne kot fizične osebe ter samostojne

podjetnike.

Gorenjska banka se v slovenskem bančnem okolju po obsegu bilančne vsote,

številu zaposlenih in razvejanosti poslovne mreže uvršča med srednje velike banke.

Je lokalno usmerjena banka, ki zaseda prvi položaj na Gorenjskem, kjer je tudi njen

primarni geografski trg. V celotnem slovenskem prostoru njen tržni delež sicer znaša

približno štiri odstotke.

Poslanstvo Gorenjske banke je, da z univerzalnim bančnim servisom podjetjem in

posameznikom povečuje možnosti za uresničitev njihovih načrtov, ciljev in želja. S

prilagodljivimi rešitvami, kakovostnimi storitvami ter individualnim pristopom bo

ohranila mesto srednje velike slovenske univerzalne banke, ki jo odlikujejo suvereni

in zaupanja vredni bančniki.

Elektronsko bančništvo v Gorenjski banki

Poslovna e-banka Link c posodobi, poenostavi in poceni naše finance. Poslovna e-

banka Link c omogoča opravljanje domačega in mednarodnega plačilnega prometa.

Prek e-banke Link c vse plačilne transakcije, doma ali v tujini, opravljamo varno,



pregledno, zanesljivo in udobno in nismo odvisni od poslovnega časa banke niti od

njene lokacije.

Uporaba poslovne e-banke Link c je cenejša od klasičnega bančništva, hkrati pa

nam omogoča tudi naslednje prednosti: kadarkoli nudi vpogled v trenutno stanje in

promet na računu za izbrano časovno obdobje; obvesti nas o prilivu na račun takoj,

ko je o njem obveščena banka; banki lahko pošiljamo plačilne naloge tudi izven

njenega delovnega časa; lahko spreminjamo status obdelave nalogov v banki;

plačilne naloge lahko izpisujemo v različnih formatih (XLM, BA1, APP standard);

plačilne naloge lahko zapisujemo v naprej in jim določimo poljubne datume plačila;

plačilnim nalogom lahko določimo prioriteto; lahko pokrijemo kratkoročno oziroma

dnevno negativno stanje na računu.

4.4 Sberbank banka, d. d.

Banka Volksbank, d. d., se je z 28. januarjem 2013 preimenovala v Sberbank

banka, d. d. Potem ko je skupina Volksbank International (VBI), danes Sberbank

Europe AG, februarja 2012 postala del skupine Sberbank, so začeli uvajati korenite

spremembe z namenom, da postanejo še modernejša, zanesljivejša in še bolj k

strankam usmerjena banka ter ena od pomembnejših bank v slovenskem bančnem

prostoru.

Sberbank je ena izmed ekonomsko najuspešnejših finančnih institucij na svetu in

vodilna banka v Rusiji z več kot 170-letno tradicijo, ki nudi inovativne produkte,

zasnovane na odličnosti in vrhunski tehnologiji.

Z osredotočanjem na želje in potrebe strank si želijo z njimi zgraditi dolgoročen

odnos. Sberbank banka, d. d., si želi postati banka, ki bo stremela k nenehnemu

razvoju in razvoju poslovanja v korist strank.

Elektronsko bančništvo v Sberbank banki

Sberbank spletna banka za fizične osebe prav tako posluje 24 ur na dan, 7 dni v

tednu, kar pomeni, da stranka ni vezana na urnik poslovanja banke, lahko izbira

med poslovanjem na tekoči delovni dan ali vnaprej. Hitro obveščanje in

pregledovanje pomeni, da lahko stranka razpolaga s svežimi podatki o stanju in

prometu na računu. Stroški transakcij za stranko so nižji, kar pomeni, da so nižja

nadomestila za opravljeno storitev. Dostavljanje plačilnih nalogov v banko je

preprostejše, hitrejše in cenejše kot tradicionalno bančno poslovanje, kjer je treba

naloge nositi v banko in čakati v vrsti, tudi plačilo prek bančnih avtomatov in

reševanje reklamacij je preprostejše.



Spletna banka Sberbank zagotavlja varno poslovanje preko uporabe naslednjih

mehanizmov: certifikat Sberbank, d. d., osebni certifikat, PIN in poseben PIN za

odklepanje.

Pred dostopom do spletne banke za fizične osebe banka preverja identiteto

uporabnika, zato program od uporabnika zahteva identifikacijo s certifikatom, nato

pa še s PIN-kodo. V primeru dostopa iz računalnika, na katerem ni možna uporaba

čitalca in pametne kartice, je možen samo vpogled v račune s posebnim vpoglednim

PIN-om. V takem primeru se vpiše številka transakcijskega računa in PIN za

vpogled. Z vpoglednim PIN-om ni mogoče ustvarjati prometa na računih.

Prijava s fiksnim čitalcem pametnih kartic

Ob povezavi spletne banke za fizične osebe bo preverjen osebni certifikat, ki ga izda

banka. Certifikat je oblika identifikacije uporabnika spletne banke, ki se uporablja za

zaščito in diskretnost poslovanja uporabnika. Po prijavi se na ekranu pojavi okence

"Client Authentification", ki zahteva izbiro certifikata, s katerim se želi stranka prijaviti

na želeno stran. Certifikat se nahaja na pametni kartici, ki jo vstavimo v čitalec. V

okencu "Client Authentification" se bo pojavil naš certifikat. Izberemo certifikat in ga

potrdimo. Odpre se okno "Vnos uporabniškega PIN-a". Vnesemo 4-mestno številko

PIN in kliknemo "Potrdi".

Pri vnosu PIN ni viden na ekranu. V primeru, da vpišemo napačen PIN, bo spletna

banka zavrnila naš dostop. Po tretjem napačnem poskusu nam bo program

onemogočil nadaljnji dostop. Po potrditvi PIN-a se odpre osnovna maska spletne

banke za fizične osebe, preko katere potrdimo prijavo tako, da kliknemo gumb

"Vstopite".

Prijava s prenosnim čitalcem – OTP

Pametno kartico vstavimo v prenosni čitalec. Ponudi se nam možnost ID. Prenosni

čitalec bo za tem zahteval vnos uporabniškega PIN-a. Vnesemo 4-mestno številko

PIN in ga potrdimo. V primeru, da vpišemo napačen PIN, bo prenosni čitalec javil,

da je vpisan PIN napačen (če trikrat vnesemo napačen PIN, se kartica zaklene), v

primeru vnosa pravilnega PIN-a pa nam bo ponudil 8-mestno generirano kodo, ki na

ekranu ostane vidna približno 70 sekund. Nato na masko za Prijavo s prenosnim

čitalcem vpišemo številko kartice in pa generirano kodo, ki jo prepišemo iz zaslona

prenosnega čitalca – OTP-ja.

Prijava s kvalificiranim digitalnim potrdilom

Izberemo možnost “Prijava s kvalificiranim digitalnim potrdilom“. Nato izberemo

certifikat, s katerim se želimo prijaviti ter kliknemo “OK”. Ob prvi prijavi je potrebna



potrditev certifikata, zato bomo prejeli opozorilo, da naša identiteta še ni potrjena.

Certifikat potrdimo tako, da kliknemo “Potrdi certifikat” in sledimo navodilom.

4.5 Nova KBM, d. d.

Nova KBM je univerzalna banka z najdaljšo tradicijo bančništva v Sloveniji ter

močnim ugledom doma in po svetu. Njihova osnovna dejavnost je zagotavljati

kakovostne, sodobne, varne in donosne finančne rešitve za uresničevanje osebnih

in poslovnih ciljev. Danes je Nova KBM steber močne finančne skupine, ki združuje

že 14 članic.

Rast in razvoj banke je rezultat zavzetega in kakovostnega dela vseh zaposlenih ter

zaupanja in zadovoljstva strank in poslovnih partnerjev. Zaupanje kot temeljno

vrednoto in usmeritev ohranjajo na vseh področjih našega delovanja.

Banka se redno pojavlja na lestvicah najboljših bank in je prejemnica številnih

strokovnih nagrad, ki potrjujejo kakovost njihovega dela. Posameznikom,

samostojnim podjetnikom in pravnim osebam ter drugim organizacijam ponujajo

klasične bančne storitve, storitve investicijskega bančništva, spletno bančništvo in

druge sodobne bančne poti ter napredne finančne storitve in sisteme, kot je

plačevanje z mobilnim telefonom (Moneta). Kakovostne finančne storitve banke

nadgrajujejo s strokovnim svetovanjem ter s finančno ponudbo ostalih članic

Skupine Nove KBM.

Elektronsko bančništvo v Novi KBM

Poslovni Bank@Net je namenjen vsem imetnikom poslovnega računa pri Novi KBM,

ki želijo z banko poslovati prek spleta – neodvisno od poslovnega časa banke.

Poslovni Bank@Net je zasnovan tako, da je uporabnikom prijazen; uporaba je

preprosta in intuitivna, pri delu pa je mogoče vsak trenutek priklicati na ekran

navodila in pomoč za nadaljnje delo.

Uporaba Poslovnega Bank@Neta pomeni predvsem prihranek, veliko prednosti pa

imajo tudi druge značilnosti spletne banke za podjetja. Cena obdelave nalogov

preko Poslovnega Bank@Neta je zaradi popolne avtomatiziranosti nižja od

stroškov, ki jih imamo, kot če naloge nosimo v banko. K znižanju stroškov lahko

prispevamo tudi sami, če naloge najavimo vsaj dva dni pred izvedbo.

Omogoča opravljanje plačilnega prometa v evrih in devizah ter kolektivno

podpisovanje. Uporabnik ima možnost posredovanja plačilnih nalogov v banko 24 ur

na dan, plačila pa se izvedejo v skladu s pravili delovanja plačilnega sistema v

Sloveniji oziroma urnikom obdelav v banki za plačilne naloge s tujino.



Visoko varnost elektronskega poslovanja nam zagotavljajo s kartico za generiranje

enkratnih gesel, spletna banka za podjetja omogoča tudi uporabo kvalificiranih

digitalnih potrdil izbranih overiteljev (SIGEN-CA, PostarCA in Halcom CA). To olajša

naše bančno poslovanje, če poslujemo z več bankami.

Za mednarodna podjetja je na voljo tudi angleška različica spletne banke Poslovni

Bank@Net.

Različice Poslovnega Bank@Net

Internetna različica (EPP web)

Z uporabo enkratnih gesel omogoča mobilnost uporabnika, saj se lahko z bančnim

strežnikom poveže kadarkoli in povsod tam, kjer ima na osebnem računalniku

omogočen dostop do interneta z ustreznim spletnim brskalnikom. Potrebujemo le

elemente identifikacije (kartico za generiranje enkratnih gesel in PIN ali kvalificirano

digitalno potrdilo). Baza podatkov se oblikuje na bančnem strežniku in zanjo skrbi

banka.

Ta različica je posebej primerna za podjetja, ki imajo v svojem informacijskem

sistemu možnost medsebojnega paketnega posredovanja podatkov (npr. seznama

plačilnih nalogov v elektronski obliki, izpiskov prometa), in uporabljajo sisteme

predvsem za hiter pregled ali paketno posredovanje podatkov ali poslujejo z

manjšim številom ročno vnesenih plačilnih nalogov (to pomeni, da dnevno izvedejo

le nekaj plačil).

Namestitvena različica (EPP)

Omogoča opravljanje številnih funkcij brez stalne internetne povezave, saj ima

uporabnik aplikacijo nameščeno na osebnem računalniku. Tako lahko pripravimo in

pregledamo plačilne naloge, pregledamo bazo starih izpiskov, pripravimo statistike

brez uporabe interneta, z bančnim strežnikom pa se povežemo le pri pošiljanju in

sprejemanju podatkov. Baza podatkov se oblikuje pri uporabniku, ki zanjo tudi skrbi.

Odvisno od narave dela v podjetju je mogoče uporabljati tudi kombinacijo obeh

različic. Namestitvena različica omogoča določanje dveh skupin uporabnikov:

vnašalcev s pravicami pripravljanja plačilnih nalogov in podpisnikov s pravicami

potrjevanja in pošiljanja plačilnih nalogov. Lokalna različica je primerna predvsem za

srednje velika in velika podjetja.

Mobilna različica (EPP mobile)

Omogoča uporabo bančnih storitev plačilnega prometa in dostop do finančnih

informacij s pomočjo mobilnega telefona. Za uporabo potrebujemo mobilni telefon s

spletnim brskalnikom Opera, prenos podatkov pa je možen preko katerekoli

obstoječe tehnologije za mobilno dostopanje do interneta (GPRS, Edge, UMTS).



5 PREDSTAVITEV ANKETE

Namen ankete je bil ugotoviti, koliko uporabnikov poleg klasičnih storitev uporablja

tudi elektronsko bančništvo. Anketni vprašalnik je bil razdeljen prijateljem,

sorodnikom in sodelavcem, zajetih pa je bilo 100 oseb.

V raziskavi je sodelovalo 100 oseb, po starosti do 20 in nad 50 let. Največ

anketiranih je bilo starih od 40 do 50 let (34 oseb), najmanj pa v starostni skupini do

20 let (6 oseb).

Starost anketirancev Število oseb

do 20 let 6

od 20 do 30 let 22

od 30 do 40 let 20

od 40 do 50 let 34

nad 50 let 18

Tabela 6: Starost anketirancev

(Vir: lastni)

Graf 1: Struktura anketirancev po starosti

(Vir: lastni)

0

5

10

15

20

25

30

35

do 20 let od 20 do30 let

od 30 do40 let

od 40 do50 let

nad 50let

Šte

vilo

ose

b

Starost anketirancev

do 20 let

od 20 do 30 let

od 30 do 40 let

od 40 do 50 let

nad 50 let



Drugo vprašanje se je nanašalo na stopnjo izobrazbe anketirancev. Rezultati

kažejo, da ima največ (28 oseb) končano višjo šolo in najmanj (6 oseb) končano

osnovno šolo.

Izobrazba anketirancev Število oseb

Osnovna šola 6

Poklicna šola 22

Srednja šola 30

Višja šola 28

Visoka šola 10

Magisterij 4

Doktorat 0

Tabela 7: Izobrazba anketirancev

(Vir: lastni)

Graf 2: Struktura anketirancev po izobrazbi

(Vir: lastni)

Na vprašanje o uporabi elektronskega bančništva je 70 anketiranih odgovorilo, da

ga uporabljamo in 30, da ga ne uporabljamo.

Ali uporabljate elektronsko

bančništvo?

Število oseb

Da 70

Ne 30

Tabela 8: Pogostost uporabe elektronskega bančništva

(Vir: lastni)

0

5

10

15

20

25

30

Šte

vilo

ose

b

Izobrazba anketirancev

Osnovna šola

Poklicna šola

Srednja šola

Višja šola

Visoka šola

Magisterij

Doktorat



Graf 3: Pogostost uporabe elektronskega bančništva

(Vir: lastni)

Na naslednja vprašanja smo odgovarjali anketiranci, ki uporabljajmo elektronsko

bančništvo. To vprašanje je imelo več možnih odgovorov. Nanašalo se je na plačilo

nalogov pred uporabo e-bančništva. Največ anketiranih (46 oseb) nas je naloge

plačevalo na bančnih okencih, nihče pa ni plačeval preko APP.

Kako ste plačevali naloge pred

uporabo

e-bančništva?

Število oseb

Preko APP 0

Na bančnem okencu 46

Na bankomatu 12

Preko trajnih nalogov 26

Preko telefonske banke 14

Drugje 4

Tabela 9: Plačilo nalogov pred uporabo e-bančništva

(Vir: lastni)

0

10

20

30

40

50

60

70

Da Ne

Šte

vilo

ose

b

Ali uporabljate e-bančništvo?

Da

Ne



Graf 4: Plačilo nalogov pred uporabo e-bančništva

(Vir: lastni)

Tudi to vprašanje je imelo več možnih odgovorov. Največji vzrok, zakaj smo se

anketiranci odločili za uporabo elektronskega bančništva, je ta, da se izognemo

dolgim čakalnim vrstam (54 oseb), najmanjši pa, da lahko e-banko uporabljamo iz

domačega naslonjača (34 oseb).

Zakaj ste se odločili za e-bančništvo? Število oseb

Nižji stroški 36

Izognitev dolgih čakalnih vrst 54

Uporaba e- banke iz domačega

naslonjača

34

Pregled celotnega poslovanja 46

Uporaba e-banke 24 ur na dan 38

Tabela 10: Vzroki za uporabo e-bančništva

(Vir: lastni)

01020304050

Šte

vilo

ose

b

Kako ste plačevali naloge pred uporabo e-bančništva?

Preko APP

Na bančnem okencu

Na bankomatu

Preko trajnih nalogov

Preko telefonske banke

Drugod



Graf 5: Vzroki za uporabo e-bančništva

(Vir: lastni)

Na vprašanje, s katero banko poslujemo, nas je odgovorilo 35 anketirancev. Največ

(16 oseb), z NOVO LJ BANKO, d. d., najmanj (1 oseba) pa z banko Sberbank, d. d.

S katero e-banko poslujete? Število oseb

NOVA LJ BANKA, d. d. 16

SKB, d. d. 5

Gorenjska banka, d. d. 4

Sberbank, d. d. 1

NOVA KBM, d. d. 4

Drugo 5

Tabela 11: S katero banko poslujete?

(Vir: lastni)

0

10

20

30

40

50

60Št

evi

lo o

seb

Zakaj ste se odločili za e-bančništvo?

Nižji stroški

Izognitev dolgih čakalnihvrst

Uporaba e- banke izdomačega naslonjača

Pregled celotnegaposlovanja

uporaba e-banke 24 ur nadan



Graf 6: S katero banko poslujete?

(Vir: lastni)

Naslednje vprašanje se nanaša o zadovoljstvu uporabnikov e-bančništva. Anketa

kaže, da smo uporabniki zadovoljni z e-bančništvom.

Kako ste zadovoljni z e-bančništvom? Število oseb

Zelo nezadovoljen 0

Nezadovoljen 0

Še kar zadovoljen 4

Zadovoljen 20

Zelo zadovoljen 11

Tabela 12: Zadovoljstvo uporabnikov e-bančništva

( Vir: lastni)

02468

10121416

Šte

vilo

ose

b

S katero e-banko poslujete?

NOVA LJ BANKA d.d.

SKB d.d.

Gorenjska banka d.d.

Sberbank d.d.

NOVA KBM d.d.

Drugo



Graf 7: Zadovoljstvo uporabnikov e-bančništva

(Vir: lastni)

Na vprašanje o povprečnih mesečnih transakcijah preko spletne banke nas je

največ odgovorilo (14), da izvedejo od 6‒10 transakcij mesečno.

Koliko transakcij povprečno mesečno

izvedete preko spletne banke?

Število oseb

od 0‒5 11

od 6‒10 14

več kot 10 10

nobene 0

Tabela 13: Povprečne mesečne transakcije preko spletne banke

(Vir: lastni)

0

5

10

15

20

Šte

vilo

ose

b

Kako ste zadovoljni z e-bančništvom?

Zelo nezadovoljen

Nezadovoljen

Še kar zadovoljen

Zadovoljen

Zelo zadovoljen



Graf 8: Povprečne mesečne transakcije preko spletne banke

(Vir: lastni)

Kar 34. anketirancem se nam uporaba spletne banke zdi varna, le enemu

uporabniku spletne banke pa ne.

Se vam uporabe e–banke zdi varna? Število oseb

Da 34

Ne 1

Tabela 14: Povprečne mesečne transakcije preko spletne banke

(Vir: lastni)

Graf 9: Varnost elektronskega bančništva

(Vir: lastni)

0

2

4

6

8

10

12

14

od 0-5 od 6-10 več kot 10 nobene

Šte

vilo

ose

b

Koliko transakcij povrečno mesečno izvedete preko spletne banke?

od 0-5

od 6-10

več kot 10

nobene

0

5

10

15

20

25

30

35

Da Ne

Šte

vilo

ose

b

Se vam uporaba e-banke zdi varna?

Da

Ne



Naslednje vprašanje se nanaša na zlorabo spletne banke. 19 oseb, ki uporabljamo

spletno banko, pravi, da še niso slišali o kakšni zlorabi, 16 oseb pa pravi, da so o

tem že slišali.

Ste že slišali za kakšno zlorabo? Število oseb

Zgodila se je meni. 0

Zgodila se je prijatelju, sorodniku. 0

Slišal sem zanjo. 16

Nisem slišal. 19

Tabela 15: Zloraba elektronskega bančništva

(Vir: lastni)

Graf 10: Zloraba elektronskega bančništva

(Vir: lastni)

0

5

10

15

20

Šte

vilo

ose

b

Ste že slišali za kakšno zlorabo?

Zgodila se je meni

Zgodila se je prijatelju,sorodniku

Slišal se zanjo

Nisem slišal



6 ZAKLJUČEK

Elektronsko bančništvo je v današnjem svetu že skoraj nepogrešljivo. Živimo v času,

v katerem računalnik in internetno povezavo uporablja že skoraj vsako

gospodinjstvo. Pričakujemo lahko vse večjo uporabo elektronskih storitev, med temi

je v prvi vrsti elektronsko bančništvo, saj omogoča prihranek pri času in denarju ter

dostop do bančnega računa praktično iz naslonjača.

Uporabo računalnikov in interneta v veliki večini predstavljajo mlajši ljudje in ljudje

srednje generacije, vendar pa raste tudi število starejših ljudi, ki se odločajo za

uporabo računalnika.

V Sloveniji je elektronsko bančništvo zelo razvito. V današnjem času si je nemogoče

predstavljati banko, ki nima razvitega sistema elektronskega bančništva. Komitenti

zahtevajo hitre, varne in od časa in lokacije banke neodvisne storitve. Poleg tega pa

imajo banke brez razvitega elektronskega bančništva tudi bistveno višje stroške

poslovanja in se na ta način ne bodo več mogle kosati s sodobnimi bankami in bodo

izgubljale tržni položaj.

Elektronsko bančništvo uporabljajo skoraj vse banke, ki se dobro zavedajo

pomembnosti elektronskega poslovanja. Učinkovito in preprosto elektronsko

bančništvo je velika konkurenčna prednost za banke. Na ta način je mogoče

komitentom ponuditi kakovostnejše in predvsem varnejše storitve, le-te pa je

potrebno razvijati in jih dopolnjevati glede na želje strank in na gibanje svetovnih

trendov.

Dvom o varnosti je vsekakor manjši, saj banke zagotavljajo najvišjo stopnjo varnosti

v skladu z zakonom o elektronskem poslovanju in digitalnem podpisu. Tudi po

anketi sodeč uporabniki spletnih bank le malo dvomijo o varnosti elektronskega

bančništva. Strokovnjaki, ki kljubujejo varnosti v elektronski banki, so vseskozi na

preži in skušajo biti vedno korak pred zmikavti, ki ogrožajo naš denar.

Če torej poskrbimo za lastno računalniško varnost, če se držimo navodil poslovanja,

ki smo jih dobili od banke in če vse skupaj opravljamo zbrano, potem so skrbi odveč.

Menim pa, da se mora vsak posameznik sam odločiti, ali mu ustreza ta način

poslovanja. Veliko ljudi je nezaupljivih pri tovrstnem poslovanju, saj je še vedno

potreben čas, da ljudje postanejo zaupljivi, spet drugi si ne predstavljajo več

poslovanja na bančnem okencu.



7 SKLEP

Diplomsko delo v teoretičnem delu zajema predstavitev elektronskega poslovanja,

varnosti elektronskega poslovanja in predstavitev petih bank v Sloveniji. Ugotovila

sem, da so slovenske banke zelo dobro tehnično opremljene in imajo dobra

izhodišča za razvoj storitev tudi v prihodnosti.

Diplomsko delo sem zaključila z anketo. S pomočjo anketnega vprašalnika sem

ugotovila, da elektronsko bančništvo pri nas uporablja vse več ljudi, saj jim največ

pomeni, da se lahko izognejo dolgim čakalnim vrstam. Glede varnosti nimajo

pomislekov in so na splošno zadovoljni z njim.

Ključne besede: elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, bankomati,

plačilne kartice, šifriranje, digitalni certifikat.



VIRI IN LITERATURA

• Banka Slovenije. Abecedni seznam vseh bank

• Miš Svoljšak, I. (1999) Interna literatura podjetja Halcom. Ljubljana: Miš

založba

• Aleksič, M. (2000). Strateški pomen hitrosti razvoja e-poslovanja. Ljubljana:

Bančnik.

• ECOM. 2000. Izraba informacijske tehnologije za elektronsko poslovanje.

Sestanek direktorjev informatike

• Jerman - Blažič, B. (2001). Elektronsko poslovanje na internetu. Ljubljana:

GV založba

• Turban, E. (2003). Electronic commerce. New York. Prentice Hall

• Marolt, T. (2007). Elektronsko bančništvo v Sloveniji. Diplomsko delo,

Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.

• Globočnik, M. (2008). Elektronsko poslovanje banke. Diplomsko delo, Kranj:

B&B

• Groznik, A., Lindič, J.(2009). Elektronsko poslovanje. Ljubljana

• Bankrat 2010

• Gorenjska banka, d. d.(2014). Pridobljeno 8. 11. 2014 z naslova

http://www.gbkr.si.

• NLB, d. d. (2014). Pridobljeno 8. 11. 2014 z naslova http://www.nlb.si.

• Deželna banka Slovenije, d. d. (2014). Pridobljeno 8. 11. 2014 z naslova

http://www.dbs.si.

• Banka Slovenije: Seznam poslovnih bank, Pridobljeno 8. 11. 2014 z naslova

https://www.bsi.si.

• NOVA KBM, d. d. (2014).; Pridobljeno 8. 11. 2014 z naslova

http://www.nkbm.si.

https://www.bsi.si/

http://www.nkbm.si/



• Elektronsko bančništvo. Pridobljeno 13. 11. 2014 z naslova http://dk.um.si/

izpisGradiva.

• POS terminal. Pridobljeno 13. 11. 2014 z naslova http://www.monitor.si

• Seznam bank. Pridobljeno 13. 11. 2014 z naslova

http://www.rtvslo.si/finančni-kotiček.

• Poštna banka Slovenije, d. d. (2014) Pridobljeno 13. 11. 2014 z naslova;

http://www.pbs.si.

• SKB, d. d.(2014). Pridobljeno 18. 11. 2014 z naslova http://www.skb.si.

• Sberbank, d. d. (2014). Pridobljeno 18. 11. 2014 z naslova

http://www.sberbank.si.

http://www.monitor.si/

http://www.rtvslo.si/finančni-kotiček

http://www.pbs.si/

http://www.skb.si/

http://www.sberbank.si/



PRILOGA: anketni vprašalnik

Za diplomsko nalogo sem se odločila opraviti anketo o uporabi elektronskega

bančništva pri samostojnih uporabnikih, z raziskavo pa želim ugotoviti, kako poteka

plačilni promet prek elektronske banke. Zato vas prosim, če mi pomagate in rešite

anketo za kar se vam zahvaljujem.

Starost anketirancev:

do 20 let

od 20 do 30 let

od 30 do 40 let

od 40 do 50 let

nad 50 let

Izobrazba anketirancev:

osnovna šola

poklicna šola

srednja šola

višja šola

visoka šola

magisterij

doktorat

Ali uporabljate elektronsko bančništvo?

da

ne

Kako ste plačevali naloge pred uporabo e-bančništva?

prek APP

na bančnem okencu

na bankomatu

prek trajnih nalogov

prek telefonske banke

drugod

Zakaj smo se odločili za e-bančništvo?

nižji stroški

izognitev dolgih čakalnih vrst



uporaba e-banke iz domačega naslonjača

pregled celotnega poslovanja

uporaba e-banke 24-h na dan

S katero e-banko poslujemo?

NOVA LJ BANKA d.d.

SKB .d.d.

Gorenjska banka d.d.

Sberbank d.d.

NOVA KBM d.d.

drugo

Ocena od 1-10 kako ste zadovoljni z e-bančništvom

zelo nezadovoljen

nezadovoljen

še kar zadovoljen

zadovoljen

zelo zadovoljen

Koliko transakcij povprečno mesečno izvedete preko spletne banke

od 0-5

od 6-10

več kot 10

nobene

Se nam uporaba e-banke zdi varna?

da

ne

Ste že slišali za kakšno zlorabo?

zgodila se je meni

zgodila se je prijatelju, sorodniku

slišal sem zanjo

nisem slišal

Date post:	30-Jun-2020
Category:	Documents
Upload:	others
View:	1 times
Download:	0 times

ELEKTRONSKO BANČNIŠTVOforced to introduce systems for remote access. Even though this has not...

Documents