1

Loga

ške

novi

ce, a

pril

2010

L Med seboj

April – dan za

ZemljoDober kmet je okoljsko

ozavešèen

En sam dan za

Zemljo ni dovoljpogovor z županom

namesto na

deponijo

Seja obèinskega

sveta

Hotenjci zahtevajo

možnost za razvoj

Narodni dom pred

ponovno

preizkušnjo

Ob svetovnem

dnevu voda

V kraško jamo

Glasilo obèine Logatec, 15. april 2010, letnik XLI, št.3Glasilo obèine Logatec, 15. april 2010, letnik XLI, št.3

2

Logaške novice, april 2010

udariti, da je sistem ogrevanja na plin s toplotnimi črpalkami, ki ga kombiniramo z elektriko, zelo varčen in tudi zdaj nekaj prispevamo k ohranjanju okolja.

Težava je tudi svetlobno onesnaževanje. Občine morajo zamenjati sijalke na jav-ni razsvetljavi z varčnimi in tako, da ne sijejo navzgor. Kdaj jih boste v Logatcu?Začeli bomo letos, trajalo bo nekaj let. To bo precejšen finančni zalogaj, pol milijona evrov. Take sijalke pa že nameščamo tam, kjer postavljamo novo javno razsvetljavo. Zavedati se moramo še, da je Logatec osvetljen cele noči, zato pripravljamo pro-jekt, s katerim bi zmanjšali porabo energi-je. Nekatere sijalke bi ponoči, od 22. do 5. ure, ugašali ali vsaj zmanjšali intenzivnost svetlobe, osvetljeni bi bili le pomembni predeli, kot so na primer križišča.

Logatec ni čisto mestoSe vam zdi, da Logatčani skrbijo za oko-lje? Bi rekli, da je Logatec čisto mesto?Logatec še zdaleč ni čisto mesto. Če dobro pogledamo, je veliko neprimernih odla-ganj odpadkov. Razmišljamo podobno kot ostali Slovenci, na našem ne sme biti, na sosedovem pa je lahko. Vendar opažamo, da so, predvsem zaradi sodelovanja šol in vrtcev, mlade generacije bolj ozaveščene kot starejši. Enako velja za varčevanje, uporabo alternativnih virov energije in lo-čevanje odpadkov.

Je košev za odpadke na javnih površinah dovolj?Še jih bomo postavili in poskrbeli, da jih bomo redno praznili. Komunalno podje-

L Najprej

Logaške novice, glasilo Občine LogatecISSN 03509281Izdajatelj: Občinski svet Občine Logatec UredništvoOdgovorna urednica: Petra TrčekUredniški odbor: Branka Novak, Saša Musec, Nevenka Malavašič, Janez Gostiša, Metka Bogataj, Darja Merlak, Marko Logar, Romana HribarStalni sodelavci: Jerca Korče, Anita Ilić, David Kunc, Brane Pevec, Ana Žakelj, Marjan Papež, Franc Brus, Albin Čuk, Marinka PetkovšekGrafična zasnova: Goran Rupnik Tisk: Grafika Gracer, CeljeNaklada: 4.150 izvodovLogaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini. Naslov: Tržaška 50 a, LogatecTel.: 01 759 06 00 (občina), 01 759 06 19 (uredništvo, ob sredah od 15. do 17. ure), 031 334 271E-pošta: logaske@logatec.siNaslovnica: Logatec člani društev in posamezniki čistijo vsako pomlad. Na fotografiji logaški taborniki med čiščenjem potoka Logaščice pred ponorom Jačka konec lanskega aprila. (foto: Andrej Korenč)

Rok za oddajo prispevkov je zadnji dan v mesecu. Prispevki so lahko dolgi največ eno tipkano stran, pisava Arial, velikost pisave 13 pt, daljše bomo objavili po dogovoru. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije, napišite tudi, kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili.

En sam dan za Zemljo ni dovolj

Tudi župan Janez Nagode pije vodo iz pipe. (foto: Petra Trček)

Na občini pijejo vodo iz pipe – Začeli bodo z menjavo sijalk na javni razsvetljavi – Sončna elektrarna na strehi upravnega centra

Svetovni dan Zemlje, 22. april, po vsem svetu praznujemo že 40. leto. Ob tem

dnevu posamezniki in okoljske organi-zacije pripravljajo projekte, dogodke in prireditve, s katerimi želijo opozoriti na ranljivost planeta, na katerem živimo. April je mesec, ko se tudi v Sloveniji vr-stijo čistilne akcije, na katerih poskušajo taborniki in skavti, šolarji, lovci, ribiči, jamarji, planinci in vsi drugi vsaj enkrat v letu očistiti naravo. Letošnja akcija z naslovom Očistimo Slovenijo v enem dnevu, je še posebej velikopotezna. A za naravo moramo skrbeti vsak dan, ne le en mesec v letu. Ne onesnažujemo je le z odpadki, pač pa tudi s hrupom in svetlo-bo – v velikih mestih zvezd ne vidijo več. Škodimo ji z nepravilnim odlaganjem odpadkov pa tudi s pretiranim izrablja-njem naravnih virov. Župana Janeza Nagodeta smo tokrat spraševali, kako poskušajo za ohranjanje narave skrbeti na občini.

Občina naj bi bila tudi pri varovanju okolja zgled prebivalcem. Kaj ste nare-dili v ta namen?Odkar smo se preselili, imamo v vseh pro-storih posode za ločeno zbiranje odpad-

kov. Še posebej se zavzemamo, da dosle-dno ločujemo papir, ki se ga veliko nabere. Z vodstvom Regionalne razvojne agencije Notranjsko-kraške regije pa se pripravlja-mo, da bi v prihodnje tiskali na recikli-ranem papirju. Trenutno je zelo drag, če bi se akciji priključilo več občin, bi lahko dobili ugodnejšo ceno. Upam, da se bomo dogovorili čim prej.

Kaj pa voda in elektrika?Prednost dajemo vodi iz javnega vodovo-da, ker je bolj kakovostna kot katera koli iz plastenke, poleg tega se izognemo kupom embalaže. Zato smo konec lanskega leta s komunalnim podjetjem oblikovali poseb-ne vrče z napisom Naša voda. Vodo iz vrča ponudimo svetnikom na občinskih sejah, imajo jih tudi vsi zaposleni in upam, da jih s pridom uporabljajo. Vodo iz pipe bomo še promovirali, želimo si, da bi vrč ponu-dili vsakemu gospodinjstvu v občini. Kar se tiče elektrike, se luči v sku-pnih prostorih samodejno ugašajo, ko je dovolj svetlobe, na ugašanje opozarjamo tudi zaposlene. Rezultati so kar vzpodbu-dni. Razmišljamo še o tem, da bi na ravni strehi upravnega centra postavili sončno elektrarno. Verjetno bi šli v javno-zaseb-no partnerstvo, mogoče dobili nepovra-tna sredstva. Zdaj čakamo projektanta, da pove, ali je površina primerna.

Elektrarne na strehahBoste sončne elektrarne namestili tudi na strehe javnih zavodov? V cerkniški občini, na primer, imajo sončno elektrar-no na osnovni šoli na Rakeku, postavili jo bodo na šoli in telovadnici v Cerknici, verjetno tudi na zdravstvenem domu. Možnost je, predvsem na strehi dolnje-logaške šole, ki ima dovolj velike površine. Prav gotovo bomo morali v prihodnje več pozornosti nameniti takim rešitvam, ki v primeru javno-zasebnega partnerstva ne bremenijo občinskega proračuna.

Zakaj se ob načrtovanju upravnega cen-tra niste odločili za nizkoenergijsko gra-dnjo ali rabo obnovljivih virov energije?Na občini smo si želeli, da bi za ogreva-nje uporabljali obnovljive vire energije iz zemlje. Zahtevali smo predračun, ki je bil glede na vrednost celotne investicije kar velik. Soinvestitorji, predvsem ministr-stva, so bila proti, občina pa si ni mogla privoščiti, da bi pokrila vse stroške. Zato smo misel na to opustili. Moram pa po-

3

Loga

ške

novi

ce, a

pril

2010

NajprejLtje ima manjše vozilo, s katerim bi lahko delavci prek javnih del praznili manjše koše.

Kako pa je s koši ob sprehajalnih poteh in koši za pasje iztrebke?Pred časom je sprehajalno pot že uredila šola, a je vandalizem na njej kmalu pustil sledove. Gre torej tudi za to, da občane ozavestimo. Da spoznajo, da so koši tam z namenom in da se bomo s čisto naravo lahko hvalili le, če bomo sami skrbeli, da bo taka ostala. Imamo idejno rešitev, kako bi s koši opremili rekreacijsko pot pod Sekirico, ki jo uporabljajo tudi sprehajalci psov. Ima-mo pa velike težave z lastniki zemljišč, ki si želijo, da poti in psov sploh ne bi bilo. Lani nam je uspelo odkupiti del poti od priključka za avtocesto pa skoraj do ska-kalnic. Poskušamo se dogovoriti še z la-stniki zemljišč proti Gornjem Logatcu. Tam bi namestili tudi koše za pasje iztreb-ke, ki jih sicer že imamo tako pod Sekirico kot tudi ob Tržaški cesti.

Ločeni odpadki pri blokih pod ključemSistem zbiranja ločenih odpadkov od vrat do vrat, bioloških in embalaže, se je izkazal kot odličen. V Logatcu skupaj z odpadki na ekoootokih ločeno zberemo skoraj polovico vseh odpadkov, kar nas uvršča v slovenski vrh.Za to so zaslužni občani pa tudi komunal-no podjetje in občina, ki sta očitno izbrala pravilen način. Veliko občin se že zgleduje po nas. Nekaj dela nas čaka še glede ločeva-nja v večstanovanjskih objektih. Stanoval-ce bomo podučili o pravilnem ločevanju in smiselnosti le-tega, nato pa moramo one-mogočiti, da bi v njihove posode nepre-brano odlagali drugi. Najprej bomo uvedli zapiranje ekootokov s sistemskim ključem. Če ne bo zaleglo, je ena od možnosti upo-raba sistemske kartice, prek katere se da dobiti podatke, kdo in kdaj je odločil, ali je odložil prav ali ne. Ta možnost mi sicer ni všeč, ker gre za prisilo.

v sosežig, in težko, ki bi jo odlagali na naši deponiji. Sortirnica naj bi bila mobilna in bo na deponiji, dokler se ta ne zapre.

Nadaljnji korak je Center za obdelavo odpadkov pred odlaganjem (Cool). Del Logatčanov je še vedno proti, kako ga zagovarjate?Pripravljamo projekte in finančno kon-strukcijo za obdelavo 28 tisoč ton odpad-kov, kolikor bi jih dobili z območja razšir-jene Notranjske. Pred odločitvijo bomo prebivalce o vsem natančno seznanili. V naslednjih mesecih bomo pripravili javno predstavitev, na kateri bodo strokovnjaki, ki bodo znali odgovoriti na vprašanja, ki zanimajo ljudi. Če bomo šli v javno-za-sebno partnerstvo, bomo morali pohiteti, čeprav zaenkrat še imamo osem intere-sentov. Naj povem še, da sežigalnice odpad-kov zagotovo ne bo, obstaja pa možnost sežiga plinov, iz katerih dobimo električno energijo in toploto – del bi jo lahko po-

rabili za ogrevanje Logatca. To pa je tudi razlog, zakaj Cool postaviti tako blizu na-selja. S pametnim posegom lahko energet-sko, predvsem pa toplotno oskrbimo šolo, vrtec in večnamensko dvorano. Predela-va bo popolnoma varna, saj v ozračje ne bomo spuščali nedovoljenih emisij, celo veliko manj kot zdaj na deponiji. Manj emisij CO2 bo tudi, če bomo s sežganimi plini ogrevali dolnjelogaško šolo, ki vsako leto porabi med 95 in 100 tisoč litri kuril-nega olja. Vedeti moramo, da so pri vsa-kem posegu v prostor tako negativne kot pozitivne strani.

Logatčani se bojijo tudi povečanega pro-meta zaradi dovoza odpadkov.28 tisoč ton odpadkov, kolikor naj bi vsaj na začetku vozili v Cool, so štirje tovor-njaki na dan, kar je le nekaj več, kot jih trenutno vozi na deponijo Ostri vrh. Poleg tega tovornjaki zdaj peljejo skozi naselje, v Cool pa bodo prišli iz avtoceste.

Petra Trček

Rekreacijska pot pod Sekirico je popularna, v prihodnje bo zato ob njej več košev za od-padke. (foto: David Kunc)

Narava je, da lahko dihamo.Milan Arsenović, OŠ Tabor

Drage občanke, dragi občani!

Pred nami je mesec maj, ki ga z veseljem pričakujemo tisti, ki v srcu še nosimo zavest o pomembnosti praznovanja delavskega praznika. Tradicija praznovanja 1. maja, medna-rodnega praznika vseh delavcev, je na Slovenskem dobro ukoreninjena, saj se vsako leto praznovanj s kresovanjem udeleži veliko ljudi. Svetovna gospodarska kriza pa bo letos zagotovo vplivala tudi na veselo razpoloženje ob tem prazniku. Čeprav je praznovanje 1. maja za kratko obdobje izgubilo svojo vlogo povezovanja in angažiranja delavcev, današnji časi napovedujejo, da se bodo delavci v boju za svoje pravice ponovno povezali, praznik pa bo s tem spet dobil svojo prvotno vlogo. Čeprav so časi za nekatere delavce in tiste, ki so ostali brez dela, težki, bi vam rad vseeno zaželel veselo praznovanje 1. maja, saj gre za dan vseh tistih, ki s svojim delom in trudom poskušamo ustvarjati boljši jutri. Želim vam tudi lepo praznovanje ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju.

Janez Nagodežupan Občine Logatec

S spodbujanjem občanov k ločevanju lahko rezultat izboljšate še za nekaj od-stotkov, kaj pa potem?Naredili bomo sortirnico, verjetno za po-trebe celotne Notranjske, kjer bi iz »čr-nih« posod lahko izločili še 25 odstotkov odpadkov in dosegli 75 odstotkov ločeno zbranih frakcij, ostanek pa odlagali. Tako bi izločili kovine, les in ostanke plastike. Dobili bi t. im. lahko frakcijo, ki lahko gre

4

Logaške novice, april 2010

Seja občinskega svetaLLogatec bo maja dobil tržnico

Zdravstveni dom ima na računih veliko denarja, kljub temu pa je občina za njegovo preureditev odštela več kot milijon evrov, zato ji mora v dveh mesecih nakazati okoli

350 tisočakov – Nove cene komunalnih storitev verjetno že jeseni – Občinski priznanji letos GRC Zapolje in nekdanjemu zdravniku Jožetu Skvarči

Prostor za tržnico na parkirišču pri Krpanu v Dolnjem Logatcu je že tlakovan. Obratovati bo začela maja, in sicer od ponedeljka do petka med 7. in 19. uro, pozimi med 8. in 17. uro, ob sobotah pa med 7. in 14. uro. (foto: David Kunc)

Na seji občinskega sveta, 15. aprila, so svetniki med drugim sprejeli odlok

o oskrbi s pitno vodo, na podlagi katerega bodo na eni od naslednjih sej potrjevali nove cene komunalnih storitev. Kot pra-vi v. d. direktorja Komunalnega podjetja Logatec Igor Petek, bodo nove cene pred-vidoma v veljavo stopile že jeseni. Sprejeli so tudi tržni red, saj naj bi Dolnji Loga-tec končno dobil urejeno tržnico, in sicer na parkirnem prostoru med Krpanom in nekdanjo občinsko stavbo. Znana sta pre-jemnika letošnjih občinskih priznanj, ki bodo podeljena ob občinskem prazniku – septembra.

Na odlok o pitni vodi so imeli svetniki že ob prvi obravnavi na prejšnji seji veliko pri-pomb. »Nekaterih nismo mogli upoštevati, čeprav so bile med njimi tudi zelo tehtne, a nam tega ne dopušča zakonodaja, saj smo zaradi novega državnega pravilnika o me-todologiji za oblikovanje cen storitev javnih služb precej omejeni,« je pojasnil Petek. Pripombe so bile tudi na tokratni seji, a so svetniki odlok sprejeli z 11 glasovi za in dvema proti, kljub predlogu Petra Stavanje, NSi, da pred potrditvijo o odloku še enkrat temeljito razmislijo. Na naslednji seji naj bi svetniki tako že obravnavali predlog novih cen, ki morajo stopiti v veljavo najpozne-je z začetkom prihodnjega leta, pred tem morata z njimi soglašati še ministrstvo za

Jaz skrbim za zemljo tako, da jem domačo hrano. Kupljena hrana ni zdrava, pa še preveč je zapakirana. Pazil bom tudi, da ne bo oči preveč škropil po njivah.Matej Mlinar, 2. r., POŠ Rovtarske Žibrše

okolje in prostor ter komunalna zbornica. Kot pravi Petek, bodo položnice z novimi cenami občani verjetno dobili že jeseni. Bistvena sprememba obračunavanja oskrbe z vodo je, da uvaja enako ceno za vse uporabnike; gospodarstvo je do zdaj namreč plačevalo za okoli 70 odstotkov več kot gospodinjstva. Vodarino bomo še vedno plačevali glede na dejansko porabo, fiksna omrežnina, s katero bo komunala pokrivala stroške javne infrastrukture, pa bo obračunana glede na dimenzijo priključ-ka. Petek ki sicer meni, da je zdaj veljaven občinski odlok boljši od novega, a nov na-čin obračunavanja cen komunalnih storitev nalaga državni pravilnik. Obenem prizna-va, da je ta pomanjkljiv. »Tudi komunalna podjetja imamo pripombe nanj, napisan je nejasno in prihaja v nasprotja z drugimi pravilniki in ostalo zakonodajo, zato ga bo verjetno treba spremeniti,« je dejal Petek.

Zdravstveni dom mora denar nakazati občiniDirektorica Zdravstvenega doma Logatec (ZD) Jasna Čuk je svetnikom predstavila poslovanje tega zavoda v lanskem letu in program dela v letošnjem: k prvemu so sve-tniki dali soglasje, program dela pa bodo morali v zdravstvenem domu oblikovati še enkrat, predvsem zaradi pripomb Borisa Hodnika, LDS. Ta je med drugim opozoril,

Na njegov predlog so svetniki zato spre-jeli sklepe, da mora ZD amortizacijo za le-tošnje leto in neporabljeno amortizacijo iz preteklih let nameniti za investicije, ki jih bodo opredelili v načrtu za letošnje leto, ter da presežek prihodkov nad odhodki v lan-skem letu, gre za okoli 80 tisoč evrov, ostane nerazporejen. Odločili so se še, da mora ZD okoli 345 tisoč evrov presežka iz preteklih let v dveh mesecih izplačati občni. »Prese-žek se nalaga vsako leto, kar sicer pomeni, da se zdravstveni dom obnaša racionalno, vendar bi del teh sredstev lahko vrnili v proračun, ne da bi ogrozili svoje poslova-nje,« je svoj predlog utemeljil Hodnik. Čukova je svetnikom sicer pojasnila, da so lansko leto zaključili pozitivno, kljub temu da je ZZZS zmanjšal financiranje zdravstvene dejavnosti. Ustvarili so dobrih 2,7 milijona prihodkov, večino iz naslova opravljanja javne službe. »Ustvarili smo okoli 80 tisoč evrov presežka, zato poslo-vanje ocenjujemo kot uspešno, še zlasti ob dejstvu, da je kar 31 zdravstvenih domov po Sloveniji leto zaključilo z izgubo,« je dejala Čukova.

Logatec končno dobil tržnicoMaja naj bi ob robu parkirišča med Krpa-nom in nekdanjo občinsko stavbo odprli novo tržnico, na kateri bodo lahko poleg živil prodajali predvsem cvetje, semena, sadike in izdelke domače obrti, le občasno in s posebnim dovoljenjem komunalnega podjetja kot upravljalca pa tudi galanterijo in oblačila. »Tržnica ni namenjena prodaji izdelkov, ki jih imajo na rednem mesečnem sejmu, ki ostaja na Cankarjevi cesti, pač pa želimo okoliškim pridelovalcem dati mo-žnost prodaje lastnih pridelkov in izdelkov

da ima zdravstveni dom na svojih računih veliko denarja, kar ga preseneča, še posebej zaradi tega, ker je občina v lansko adapta-cijo doma vložila okoli milijon evrov. »In to kljub temu da je zdravstveni dom denar očitno imel,« je dodal Hodnik.

5

Loga

ške

novi

ce, a

pril

2010

L Seja občinskega sveta/Pisali ste nam

Premislek o delavnici kot taki ali o skrbi za jasen besedni izraz

Ne vem, kateri plent je pomen besede delavnica tako razpotegnil, da ne pomeni več prosto-ra, v katerem se kaj izdeluje ali popravlja, ampak naj pomeni še vse kaj drugega, kar pa

z izdelovanjem ali popravljanjem ima, bogme, komaj kaj ali prav nič skupnega. Ampak no-vodobno so naprej in naprej razglašena vabila na gledališke, pevske, likovne, literarne, preda-vanjske, razpravljalske in bogsigavedi še kakšne delavnice. Nekoč smo hodili k vajam, vadbam, skušnjam, k inštrukcijam, k predavnjem, k razpravam, k pogovorom, k posvetovanjem, … In vse je bilo docela in zlahka jasno. Če me pa danes kdo povabi v/na delavnico »Kulturni dom«, pa ne vem, kaj bom tam delal. Skratka, hočem reči, da naj nam ne bo odveč skrb za jasno besedno izražanje.

Marcel Štefančič

na urejenem prostoru,« pravi Petek. Na tr-žnici bo zaenkrat osem stojnic; prodajalci jih lahko najamejo dnevno ali pa s komu-nalnim podjetjem sklenejo pogodbo za daljši čas. Poleg tržnice pa bo občina uredila tudi plakatna mesta za drobno plakatiranje, in sicer predvidoma deset v naselju Logatec in pet v ostalih krajih v občini. Kataster lastnih oglasnih mest naj bi vzpostavili v dveh mesecih. Ob tem je župan Janez Na-gode svetnike opozoril, da bo treba odstra-niti večino t. im. jumbo plakatov v občini. »Postavljeni so namreč na kmetijskih povr-šinah, kar pa je prepovedano; lahko so le na stanovanjskih površinah.«

V štirih urah so obdelali 16 točk dnevnega reda, tri jih če čakajo. (foto: David Kunc)

kar 21-odstoten. Redarji so lani v logaški občini izdali 340 opozoril in 726 plačilnih nalogov, naj-več zaradi napačnega parkiranja. Ob tem se je Vladislav Puc, NSi spraševal, zakaj mo-rajo kazni za napačno parkiranje pisati ob večjih prireditvah, na primer ob Gregor-jevem sejmu. »To se je zgodilo tudi pred večnamensko dvorano v Logatcu, čeprav zaradi snega ljudje niso imeli kje parkirati,« je še dejal Puc. »Bojim se, da bomo s tem odgnali še tiste ljudi, ki obiščejo Logatec.«

Sprejeli načrt razvoja varstva pred požaromKot je pojasnil svetovalec v občinski upravi Damjan Barut, naj bi načrt razvoja varstva pred požarom v občini Logatec do leta 2015 izboljšal stanje v gasilstvu, ohranil gasil-sko tradicijo z vidika kulturne dediščine in povečal stopnjo požarne varnosti. V petih letih naj bi zaključili ciklus opremljanja, usposabljanja, organiziranja in pridobiva-nja članov v prostovoljnih gasilskih dru-štvih v občini. A vse se začne in konča pri denarju. Da bi uresničili zastavljene cilje, bi morala občina do leta 2015 med drugim kupiti štiri nova gasilska vozila. Župan Na-gode je pojasnil, da iz proračuna za nakup takih vozili tudi sicer vsako leto namenijo med 125 in 130 tisoč evri, če bi želeli kupiti

še štiri in poleg tega zagotoviti sredstva za ostalo gasilsko opremo, bi letno potrebovali najmanj dodatnih 30 tisočakov. Barut pa je svetnikom predstavil še drugo možnost: s finančnim najemom bi lahko vozila kupili v dveh letih. »Investicija bi bila sicer za okoli 30 odstotkov dražja, a bi deset let plačevali okoli 120 tisoč evrov na leto, kar je realno in sprejemljivo,« je pojasnil Barut in dodal, da tako počnejo v več občinah.

Po štirih urah so svetniki sejo prekinili, ali jo bodo nadaljevali ali bodo sklicali novo, bo odločil župan Janez Nagode. Na obsežnem dnevnem redu so jim ostale še tri točke. Sprejeti morajo še letno poro-čilo za lansko leto in načrt poslovanja za letošnje Komunalnega podjetja Logatec ter dokument identifikacije in investicij-ski program za ureditev pločnika v Ho-tedršici.

Občinska priznanjaSvetniki so na seji potrdili tudi predloga za podelitev najvišjih občinskih priznanj. Komisija za priznanja jim je predlagala, naj spominsko plaketo z znakom pode-lijo TGM Žakelj in GRC Zapolje za dvig kakovosti bivanja v Logatcu in obogatitev gostinske, rekreacijske in turistične ponud-be, naziv častni občan pa Jožetu Skvarči. »Skvarča je ugledna in cenjena osebnost, kar je zgradil z dolgoletnim delom zdravni-ka in direktorja zdravstvenega doma, z nad-povprečnim občutkom za človeka, dejaven pa je tako na družbenem in kulturnem kot tudi športnem področju,« je razložila pred-sednica komisije Janja Peterlin. Na predlog Aleksandra Česnika, LDS, ki je izrazil stali-šče koalicijskih svetnikov, pa so se odločili, da TGM Žakelj prejme listino, Skvarča pa spominsko plaketo z znakom. »Brez teh-tnega premisleka se pogosto odločamo za podelitev najvišjih priznanj. S tako hitrimi odločitvami bomo razblinili smotrnost in težo nagrade,« je dejal Česnik.

Redarji kazni pišejo, ko je največja gnečaSvetniki so z nekaj pripombami sprejeli še poročilo o delu medobčinskega inšpektora-ta in redarstva (MIR) v lanskem letu. Naj-več kršitev, 41 odstotkov vseh, so inšpektor-ji na podlagi aprilske akcije obravnavali na področju oglaševanja. Vodja MIR Stanislav Bele pa meni, da je še bolj zaskrbljujoč po-datek, da je bil delež kršitev zaradi nedovo-ljenega odlaganja komunalnih odpadkov

Vprašanja in pobude svetnikov na april-skih seji bomo objavili v majski številki Logaških novic.

Brez odvečne razprave so svetniki sprejeli še odlok o javni službi pomoči na domu. Ta je namenjena tistim, ki živijo v svojem bivalnem okolju, a se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati sami, njihovi sorodniki pa jim ne morejo pomagati. Kot je pojasnila Nevenka Mala-vašič iz občinske uprave, so v odloku upo-števali pripombe, ki so jih svetniki imeli na prejšnji seji. Na hitro so svetniki potrdili še spre-membe odlokov o javnih vzgojno-izobra-ževalnih zavodih, vseh treh osnovnih šolah, vrtcu in glasbeni šoli, in jih tako uskladili z novo zakonodajo.

Petra Trček

6

Logaške novice, april 2010

L Najprej

Hotenjci zahtevajo možnost za razvojNa zboru krajanov v Hotedršici, na katerem je bil tudi župan Nagode, o pločnikih, prehodu za pešce, sprostitvi stanovanjske gradnje, športnem parku in bankomatu

Kje ob šoli bo zrasel športni park? (foto: David Kunc)

Na zboru krajanov so se 15. marca zbrali prebivalci Hotedršice, ki si

želijo, da bi občina naredila več za razvoj njihove vasi. Uvodoma je predsednik KS Franc Nagode opozoril, da nimajo niti športnega igrišča niti semaforiziranega prehoda prek obremenjene regionalne ceste proti Idriji ter da je stanovanjska gradnja na Logu onemogočena. Izposta-vil je še, da je pošta v Hotedršici zaprla svoj urad, kar se po njegovem mnenju lahko zgodi tudi s trgovino. Župan Janez Nagode je zavrnil očitke o tem, da je za vse kriva (premajhna) zavzetost občine.

Krajani so dali nekaj konkretnih predlo-gov, ki so jih opremili tudi z rokom za iz-vedbo. Ob tem jih je podžupan Aleksan-der Česnik opozoril, da so ti zastavljeni preveč na tesno, saj dogovarjanja, potreb-na za izvedbo projektov, pa tudi samo na-črtovanje in pridobivanje soglasij zahteva-jo veliko časa.

Prehod in pločnik ob KeltikiEna od stvari, ki bode krajane je, da na regionalni cesti, ki pelje skozi vas, ni ne pločnika ne urejenega prehoda za pešce. Kot je pojasnil župan, je cesta državna: »Zavzemam se, da bi dobili prehod za pešce s semaforjem, a na direkciji za ce-ste trdijo, da jo prečka premalo ljudi.« Po-vedal je še, da je občina pripravila idejni projekt za pločnik, ki ga je direkcija sprva

zavrnila, nato pa so ga uskladili in se do-govorili, da ga bodo gradili v več fazah. Že letos naj bi občina začela z gradnjo eno-stranskega pločnika od Loga do gasilskega doma, narejen naj bi bil do začetka novega šolskega leta. Gre za enostranski pločnik, višinsko na istem nivoju kot cesta, ločen s posebno, okolju prijazno leseno ograjo. Začetek gradnje je odvisen od pridobitve zemljišč, ki so v lasti krajanov Hotedršice. Na pločnik skozi ostali del vasi treba še nekoliko počakati, čeprav naj bi občina le-tos dobila vsa potrebna soglasja in zemlji-šča ter pripravila dokumentacijo. Župan je krajanom povedal, da bo tam pločnik ob obeh straneh ceste, ker tako zahteva direk-cija za ceste, saj veljajo tehnična pravila za projektiranje, ki zahtevajo tako izvedbo. Krajani so zahtevali, naj se osvetljen pre-hod za pešce uredi pri avtobusni postaji in določili konec aprila kot skrajni rok.

Gradnja na Logu še letosHotenjce moti tudi dejstvo, da ne morejo graditi na sicer zazidljivih zemljiščih na Logu. Težava je v tem, da je v celotni ob-čini gradnja na območjih, ki niso povsem komunalno opremljena, prepovedana. V logaški občini bo moč graditi, če bo vsak sam zgradil svojo čistilno napravo. »Ko-munalna infrastruktura mora biti urejena pred gradnjo, da ne prihaja do zapletov z lastniki zemljišč,« je najprej dejal župan, nato pa dodal, da bo lahko gradil le tisti,

ki si bo uredil lastno čistilno napravo. »Ob izgradnji skupne čistilne naprave se mora-jo nanjo priključiti vsi.« Zbor krajanov je sprejel sklep, da se ob sprejemu občinske-ga prostorskega načrta zagotovi možnost gradnje z malimi čistilnimi napravami, če ne bo sprejet do konca maja, pa naj bi se župan zavzel za to, da bo mogoče graditi z urejenimi malimi čistilnimi napravami.

Rad pijem vodo iz pipe. Pipo zme-raj zapiram, da ne bo vode zmanj-kalo.

Nik Kozlovič, 1. r., POŠ Rovtarske Žibrše

Športno igrišče in cesta do šoleObčina načrtuje ureditev športnega parka na zemljišču ob osnovni šoli, čemur pa ne-kateri krajani nasprotujejo. Na zboru kra-janov je bilo slišati več predlogov, kje naj bi ga uredili: med drugim so Hotenjci pre-dlagali, naj se v peskokopu naredi manjše igrišče, na zemljiščih za šolo, kjer bi bila možna tudi širitev le-te, pa večnamenski objekt z igriščem. O podrobnih rešitvah se bo župan dogovoril s krajevno skupnostjo, Športnim društvom Hotedršica in stro-kovnimi službami. Na pobudo krajanov naj bi občina ure-dila tudi cesto od Keltike do osnovne šole, po kateri otroci hodijo k pouku. Cesto bodo asfaltirali ter ob njej uredili pločnik. Župan je sprva predlagal, da bi bila cesta široka sedem metrov, predvsem zaradi večje obremenitve v prihodnosti, a so kra-jani menili, da tako široke ne potrebujejo. Pri tem so izpostavili dejstvo, da bi bilo za široko cesto težko pridobiti vsa potrebna zemljišča. Potem ko je v Hotedršici svoj urad zaprla pošta, je še banka umaknila ban-komat. Krajani si ga želijo; občina se je s prošnjo za postavitev že obrnila na več bank, a so vse odgovorile negativno. Na zboru krajanov so se strinjali, da posku-šajo poiskati rešitev. A na NLB so prošnjo spet zavrnili. »Ostajamo na stališču, da postavitev ni ekonomsko upravičena,« so 19. marca sporočili v dopisu. »KS Hotedr-šica ima premalo stalnega prebivalstva in nima širokega zaledja prebivalstva, ki bi gravitiralo h kraju.«

Petra Trček

7

Loga

ške

novi

ce, a

pril

2010

L Najprej

Narodni dom pred ponovno preizkušnjoKulturni center Logatca naj bi ostal v Narodnem domu, ki naj bi ga temeljito obnovili,

medtem ko bi knjižnico lahko uredili v Dolscheinovi hiši, kjer je zdaj glasbena šola

Občina Logatec je 11. marca povabila logaško javnost na de-lavnico Kulturni dom. Zanimivo predavanje Jurija Sadar-

ja iz Biroja Sadar + Vuga in še zanimivejši pogovor o nadaljnji usodi kulturnega doma v Logatcu sta v veliko dvorano Narodne-ga doma privabila vsega dvajseterico iz logaške »zainteresirane javnosti«. Še najbolj opazna je bila odsotnost tistih, ki naj bi jih obnova, prenova, rekonstrukcija in sploh nadaljnja usoda Naro-dnega doma in knjižnice najbolj zanimale.

okolju, češ da ni nujno, da bi bila povezana z Narodnim domom. Za primerno lokacijo naj bi veljala Dolscheinova hiša, iz katere naj bi glasbeno šolo preselili v izpraznjeni nekdanji občinski zgradbi na Tržaški cesti. V novih knjižničnih prostorih bi bila smotrno vgraje-na tudi galerija. Na vsak način pa je razprava pokazala, da moramo biti pri uve-ljavljanju prostorskih standardov dovolj pogumni. Število prebival-stva v občini se veča iz dneva v dan; vsak čas nas bo 15 tisoč. Priredi-tev je tudi vse več in več in te s svojo očitno naraščajočo kakovostjo vse bolj bogatijo naše življenje. Naj ga bogatijo ne v kakršnem koli, ampak v resnično kulturnem okolju.

Marcel Štefančič

Sodelujoči na delavnici o logaškem kulturnem domu so se strinjali, da naj Narodni dom ostane kulturno središče. (foto: David Kunc)

Jaz veliko hodim peš, tudi v šolo grem peš. Želim si, da bi vsi ljudje veliko hodili. Če pa se že morajo voziti z avti, naj se jih pelje več skupaj. To pa zato, da ne bo ze-mlja zbolela in umrla.

Matija Nagode, 2. r., POŠ Rovtarske Žibrše

Nagode spet za županaObčni zbor SLS Logatec je za jesenske

volitve potrdil kandidaturo župana Janeza Nagodeta za novega župana občine Logatec

Predsednik SLS Radovan Žerjav se je s predsednikom volilne-ga štaba SLS Josipom Bajcem sta se 7. aprila po obisku regije

najprej sestal z občinskim odborom SLS Logatec, nato pa v Na-rodnem domu prisostvoval občnemu zboru in predstavitvi kan-didata za župana občine Logatec na listi SLS, Janeza Nagodeta.

Nagode je predstavil najpomembnejše projekte, ki jih je v svojem hi-trem razvoju zadnji mandat realizirala občina: med projekti za var-stvo okolja prizadevanja za čistilni napravi in kanalizacijo v Logatcu in Rovtah, prenova in dograditev zdravstvena doma, prenova vseh treh osnovnih šol z nadstandardi, zagotovitev prostorov za otroško varstvo ter najtežja investicija, nadstandardni upravni center. Radovan Žerjav je županu in stranki čestital za dosežene uspehe v 16 letih vodenja občine, nato pa kritično spregovoril o vladi in ko-aliciji, ki sta prepočasni pri sprejemanju odločitev za spopad s krizo, zaradi česar ostaja izhodna strategija mrtva črka na papirju, afere pa brez epiloga. »Slovenija potrebuje manj besed in več dejanj, da ne bi zašli na pot Grčije,« je še dodal Radovan Žerjav. Glede lokalnih volitev pa sta skupaj s predsednikom volilnega štaba optimistično razlagala, da so priprave učinkovite: kandidatne liste za občinske svetnike se po Sloveniji lepo polnijo, enako uspešno pridobivajo kandidate za župane. Predsednik občinskega odbora SLS Andrej Kermavnar je po-vedal, da je odbor z navdušenjem sprejel odločitev, da zdajšnji žu-pan ponovno sprejema kandidaturo na volitvah, kamor se podaja s predvolilnim geslom Z znanjem in vrednotami za odgovorno razvojno politiko. Občni zbor je z aplavzom potrdil kandidaturo v prepričanju, da bo zanesljivo izvoljen za župana, morda celo v pr-vem krogu.

Marcel Štefančič

Predavanje je pokazalo na nekatera nujna izhodišča, ki so vredna premislekov pri načrtovanju stavbe za potrebe kulture. Tako je treba predvideti, da bo stavba z osmišljenim programom živela prek vsega dneva, upoštevajoč pri tem osnovne in spremljevalne dejavnosti; pri tem je treba računati na večnamenskost stavbe. Zunanjščina naj bo skladna z okolico. Katja Žagar z občine je ob priložnostnem informativnem listu predstavila zgodovino ter orisala razmere in ogroženost Narodne-ga doma, kar terja trezen premislek pred nadaljnjimi odločitvami, ki naj bi zagotovile primerno prenovo ali rekonstrukcijo prostorov kulturnega doma in knjižnice. Nato je stekla razprava o treh temelj-nih vprašanjih, lokaciji in vsebini kulturnega doma ter ustrezni umestitvi knjižnice. Župan Janez Nagode je zagovarjal potrebo po spodobni stav-bi za potrebe kulture. Hkrati je namignil na alternativni možnosti: ali od temeljev prenoviti zgradbo Narodnega doma ali za kultur-ni center izbrati nov prostor, na primer med nekdanjimi pošto in občinskima stavbama ter Švigljevo domačijo v središču Dolnjega Logatca ali med Lokvijo in gradom v Gornjem Logatcu. Večinoma so razpravljalci vztrajali na zdajšnji lokaciji, ki so jo dovolj smotrno izbrali že naši predniki in je skozi zgodovino potrjevala smiselnost postavitve kulturnega doma na tej dominantni točki.

Narodni dom kot center kulturePrenova Narodnega doma naj bi vključevala ureditev velike dvora-ne za gledališke in filmske predstave, koncerte, predavanja in kon-gresno dejavnost, manjše dvorane za komorne prireditve, likovne galerije in posebej vadbenih prostorov za inštrumentalne, vokalne in plesne dejavnosti. Knjižnico, ki je bila leta 1987 ponesrečeno na-slonjena ob Narodni dom, naj bi zgradili posebej. S parkovno in parkirno ureditvijo naj bi smotrno zaokrožili prostor, namenjen logaški kulturi. Vodstvo Knjižnice je utemeljevalo smiselnost razmisleka, da bi okoli 1.800 kvadratnih metrov obsežno knjižnico zgradili v novem

8

Logaške novice, april 2010

L Najprej/Poslanski kotiček

Znižano plačilo vrtca – kdaj ponovni izračun?Občina lahko tudi med letom izda novo odločbo za znižano plačilo vrtca,

če starši sporočijo morebitne spremembe

Občina Logatec vsako leto izda prek tisoč odločb za znižano plačilo vrtca staršem, katerih otroci obiskujejo vrtec. V vsaki

je navedena tudi določba, ki opredeljuje, v katerem primeru obči-na izda novo odločbo, zaradi izgube zaposlitve, spremembe števila družinskih članov ali spremenjenih dejstev in okoliščin. V vsaki odločbi je namreč zapisano pomembno dejstvo, s ka-terim se straši, ki odločbo slabo preberejo, ne seznanijo: »Vlaga-telj-ica mora skladno z 18. členom Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06, 79/08, 119/08, 102/09) pisno sporočiti vse spremembe dejstev in okoliščin, ki so bile podlaga za določitev plačila (sprememba števila družinskih članov, zaposlitev ali izgube zaposlitve, namestitev otroka v rejni-ško družino ali drugo obliko institucionalnega varstva, spremem-ba stalnega prebivališča, sprememba okoliščin, ki se lahko obrav-navajo kot izjemni primeri), in sicer v 15 dneh Občinski upravi Občine Logatec. Vlagatelju, ki ne ravna v skladu z določilom iz prejšnjega od-stavka, se razlika zaradi prenizkega plačila poračuna naslednji me-sec z zakonitimi zamudnimi obrestmi. V primeru, da družina prejme denarno socialno pomoč po predpisih o socialnem varstvu, je vlagatelj-ica za čas prejemanja denarne socialne pomoči oproščen-a plačila vrtca. Občinski upra-vi Občine Logatec vlagatelj-ica dostavi odločbo centra za socialno delo o prejemanju denarne socialne pomoči.«

Treba je oddati pisno vlogoNa podlagi opisanih določil, straši na naslov občine oddajo pisno vlogo, v kateri navedejo spremembo dejstev in okoliščin, ter pri-ložijo ustrezno dokazilo, ki potrjuje njihove navedbe, občina pa nato, tudi med letom, izda novo odločbo za znižano plačilo vrt-ca, ki se uveljavi s prvim dnem naslednjega meseca, ko je vlagatelj sporočil spremembo, razen v primeru spremembe stalnega prebi-vališča in zaposlitve, ki se uveljavi s prvim dnem naslednjega me-seca po nastanku spremembe.

Novo plačilo tudi v izrednih primerihV skladu z navedenim 18. členom pravilnika lahko občina določi novo plačilo, tudi če pride med letom do okoliščin, ki se lahko obravnavajo kot izjemni primeri v skladu s sedmim odstavkom 3. člena pravilnika, ki v povezavi z 32. in 45. členom zakona o vrt-cih (Uradni list RS, št. 100/05-uradno prečiščeno besedilo, 25/08) določa, da občina v izjemnih primerih, na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, ki jih vodi pristojni davčni organ ali center za socialno delo, poleg dohodka in premoženja upošteva tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo socialni položaj družine. Tako lahko – ni pa nujno – občina staršem, ki oddajo vlogo z opisom socialnega stanja in priložijo ustrezna dokazila, dodatno zniža pla-čilo vrtca.

Nevenka Malavašič, spec., občinska uprava

V začetku marca sem se kot član

parlamentarne skup-ščine Sveta Evrope, na to funkcijo sem bil namreč izvoljen v državnem zboru, udeležil sestanka od-bora za ekonomske zadeve in razvoj v Parizu. Osrednja toč-

ka dnevnega reda je bila zagotovo razgovor z Philippom Maystatdom, predsednikom Evropske investicijske banke (EIB). To je banka, ki je poleg Evropske banke za obno-vo in razvoj (EBRD) najbolj pomembna za razvoj evropskih držav, še posebej tistih, ki so se šele pred kratkim izvile iz nedemokra-tičnih sistemov, med njimi je tudi Slovenija. Prisotne nas je zanimalo njegovo videnje trenutnih zaostrenih gospodarskih razmer v Evropi, saj je bila prav EIB pozvana, naj s

Dr. Peter Verlič

Rdeča luč na semaforju izhodne strategijesvojim kreditnim potencialom sodeluje pri izhodni strategiji odprave gospodarske in finančne krize v Evropi. Priznam, da sem najprej pomislil, da si je Evropa izraz izhodna strategija sposodila od našega predsednika vlade Pahorja, ki je izhodno strategijo ilustriral celo s panojem semaforjev, rdečimi, rumenimi in zelenimi lučmi. No, če v Sloveniji reševanje gospo-darske in finančne krize vedno bolj spomi-nja na Pahorjev medijski šov, pa je slika, ki sem jo dobil z razgovora s predsednikom EIB, nekaj povsem nasprotnega. EIB je v po-moč izhodni strategiji sprostila nekaj manj kot 100 milijard evrov kreditnega potencia-la. 30 milijard evrov kreditov bo namenje-nih pomoči malim in srednjim podjetjem. Maystatdt ocenjuje, da bo do te pomoči upravičeno skoraj 50.000 takih podjetij po Evropi. Saj vemo: mala in srednja podjetja so hitreje odzivna, se lažje prilagajajo spre-membam trga, so motor zaposlovanja in tudi novih idej. Kako pa je v Sloveniji? Če sem prav razumel medije, Nova Ljubljanska banka kot banka v državni lasti meni, da bo 150 milijonov evrov kredita, namenjenih dokončanju Jankovičevega stadiona v lju-bljanskih Stožicah dobra kreditna naložba. Si predstavljate koliko podjetij in delovnih

mest bi rešili s 150 milijoni evrov? Nadaljnjih 37 milijard evrov bo namenje-nih projektom, ki prispevajo h klimatskim spremembam, torej projektom spodbujanja javnega potniškega prometa, novim tehno-logijam za zmanjševanje toplogrednih pli-nov ter raziskavam in razvoju novih virov energije. Kako pa je v Sloveniji? Največ časa posvečamo novemu bloku termoelektrarne v Šoštanju, ki bo ljudi iz tiste regije za no-vih 50 let priklenila h kopanju lignita. Da ne govorimo o javnem potniškem prometu, kjer mestnega avtobusa ni mogoče podalj-šati za tri postaje izven Ljubljane, Bloke pa imajo en avtobus dnevno, pa še to ne proti Ljubljani, ampak Postojni. Preostali denar EIB je namenjen razvoju manj razvitih regij oz. regij v zaostanku. Kako pa je v Sloveniji? Pokrajin Pahorjeva vlada kljub načelni podpori še ni vpeljala, se pa zato vedno bolj bohoti Ljubljana. Ker ni pokrajin, stojijo mnogi projekti. Eden takih, za Logatec izredno pomembnih, je regijsko odlagališče odpadkov. Še vedno se nič ni premaknilo. Za Pahorjevo vlado in koalicijo SD, LDS, Zares in Desus zato na mojem semaforju gori rdeča luč.

dr. Peter Verlič poslanec v DZ

Narava je naš dom in zato jo mora-mo spoštovati. To nam vsak dan do-poveduje ekologija, mi pa je sploh ne poslušamo, kar je zelo žalostno.

Zarja Beguš, OŠ Tabor

9

Loga

ške

novi

ce, a

pril

2010

L April - mesec Zemlje

Zakaj so modre kante vedno polne?Je čistilnih akcij dovolj, sta mesto in ob-

čina Logatec dovolj čista, ali ločujemo odpadke in koliko se nam nabere v mo-drih posodah za embalažo, ali kdaj po-mislimo, koliko embalaže kupimo, smo sploh varčni z vodo in elektriko? To so bila vprašanja na katera so nam odgovar-jali mimoidoči Logatčani, ki so ozavešče-ni o tem, da je treba odpadke ločevati ter varčevati, kjer lahko. Žal pa se je večini mudilo, niso imeli časa. Upajmo, da so si ga vzeli vsaj 17. aprila, ko smo čistili Slo-venijo.

Jasmina ŠkerbecZdi se mi koristno, da skrbimo za na-ravo, mesto in ob-čina se mi zdita v urejena, problem je Jačka. Doma loču-jemo vse odpadke, problem povzroča-jo otroške plenice.

Modra posoda je super, saj danes skoraj ni izdelka brez embalaže. Ko kupujem, raje vzamem škatlo kot plastično vrečko. Doma varčujemo tudi z elektriko in vodo.

Silva Kranjc De-bevcAkcij bi moralo biti nedvomno več, sam Logatec pa bi moral biti bolj čist, saj je pov-sod polno smeti. Z ločevanjem ni težav, saj ločujemo vse odpadke, se pa v modri posodi nabere preveč. Menim, da bi jih morali prazniti vsak teden. Na embalažo pomislim, prav-zaprav je draga in jo tudi plačam, jo je pa preveč. Logaška voda je čista in dobra, var-čujemo tudi z elektriko.

Maja GantarČistilnih akcij bi moralo biti več, saj smo precej malo-marni, mesto je si-cer čisto, je pa veli-ko divjih odlagališč. Doma ločujemo vse odpadke, vsakega v svojo posodo, tudi

kosovne in nevarne odpadke. Modro po-sodo precej napolnimo, vendar namesto plastične in druge embalaže raje kupim ste-kleno. Varčujemo tudi z vodo in elektriko, vodo pijemo doma, električne aparate pa uporabljamo kar se da malo.

Tajda OblakPrav bi bilo, da bi bile čistilne akcije večkrat na leto, saj je enkrat premalo. Glede občine in samega mesta se mi zdi dobro po-skrbljeno. Doma ločujemo vse, je pa odpadne embalaže in tudi ostalih smeti veliko preveč, vendar o tem, koliko embalaže nakupim, še nisem razmišljala. Z elektriko in vodo varčujemo, poleti pa po vodo hodimo k naravnim iz-virom.

Tim UršičLahko da je čistil-nih akcij premalo, tudi v sami občini ne vidim nobenih komunalnih delav-cev, ki bi pobirali smeti tako kot po Ljubljani, na primer. Ločujem vse odpad-

ke, doma se nam nabere skoraj pol modre posode, zdi pa se mi tudi, da je v trgovinah preveč plastike. Kupujem osnovne potreb-ščine, seveda pogledam tudi ceno. Varču-jem tudi z vodo in elektriko.

Borut ŠemerlZ akcijami je tako, da bi lahko bile čez celo leto. Mesto in občina sta čista, če pri-merjam z ostali-mi slovenskimi mesti. Ločujem vse, pravzaprav se trudim, saj je treba dobro pomisliti, kam kaj spada. Danes ima vsak izdelek svojo embalažo, tega je preveč. Nisem še pomislil na to, koliko embalaže kupim, saj kupujem izdelke, ki jim zaupam. Vodo večinoma pijem iz plastenk, saj sem veliko na poti, doma jo uporabljam po po-trebi, z elektriko pa varčujem.

Besedilo in foto: David Kunc

Tako so čistile že naše babiceZveza potrošnikov Slovenije je lani pre-

gledala 88 čistilnih sredstev in ugotovi-la, da je največ zdravju in okolju nevarnih izdelkov med detergenti za strojno pomi-vanje posode, sledijo jim čistila za WC in detergenti za strojno pranje perila v prašku. Naše babice so se znale umazanije znebiti na veliko bolj naraven način in še jih lah-ko posnemamo, poceni in okolju prijazno. Najbolje se obnesejo kis, limona, pesek, groba sol in pepel, če imamo pri roki še sodo bikarbono in navaden detergent za čisto stanovanje skoraj ne potrebujemo drugega. Zmagovalec je alkoholni kis: očisti okna, odstranjuje vodni kamen (brez calgo-na) in madeže in mehča perilo. Za vas smo izbrali nekaj koristnih nasvetov (viri: www.bodieko.si, www.kulinarika.net, www.zps.si).Univerzalno čistilo: mešanica kisa, limoni-nega soka in soli, lahko še malo sivkinega olja.Posoda: bakreno in keramično za peko zdr-gnemo z grobo soljo. Prismojeno hrano od-stranimo, če damo v posodo razredčen kis in grobo sol ali sodo, zavremo in pustimo čez noč. Zapečene madeže iz nerjaveče ali bakrene posode zdrgnemo z lesnim pepe-lom.Steklenice: s peskom, jajčnimi lupinami (steklenice od mleka), surovim rižem, gro-bo soljo ali koprivami in vodo.

Okna: mešanica 1/4 skodelice kisa, žlička škroba, 1/4 skodelice domačega amoniaka ali sode in liter tople vode; okna obrišemo s časopisnim papirjem.Tla: trdovratne madeže zdrgnemo s pralno sodo, manj trdovratne z mešanico skodeli-ce pralne sode, 4 litrov tople vode in nekaj žličkami kisa ali limoninega soka za sijaj.Preproge, tekstilne talne obloge: z gosto pasto iz kaolina ali belilne gline, soli, otro-bov in vode premažite madeže, po 24 urah posesajte.Madeži na belem bombažu: namočite jih v razredčeno mleko, najbolje skisano.Proti vonju v hladilniku vanj postavimo skodelico s pecilnim praškom ali sodo.Srebrnina: s sodo ali jo namočimo v krom-pirjevo vodo. Poliranje pohištva: mešanico limoninega soka, žlice olivnega olja in žlice vode nane-semo z mehko krpo, pustimo nekaj minut in spoliramo.Osvežilec zraka: posušena zelišča, šopek mete, melise, rmana, bezgovega cvetja ali sivke, nekatera od njih odganjajo tudi muhe. Posodo napolnite s cvetovi in listi vrtnic ter jih poškropite s citronskim oljem. Mravlje in miši odganjajo nageljnove žbi-ce, poprova meta, kajenski poper in čili.

Petra Trček

10

Logaške novice, april 2010

L April - mesec za Zemljo

Namesto na deponijo v kraško jamoNajbolj na udaru so jame na obrobjih naselji – Največ smeti je na črno odloženih ob

koncu tedna – Onesnaževanje kraških jam ogroža vodne vire

V črna odlagališča se najhitreje spre-minjajo vhodi v kraške jame in bre-

zna, ki so v bližini naselji in prometnic. Predsednik Jamarskega društva Loga-tec Drago Korenč nam je povedal, da je samo na logaškem območju okoli 50 kraških jam onesnaženih do te mere, da se jih preprosto ne splača oziroma jih je nemogoče kakovostno očistiti. V takšnih primerih, pravi Korenč, bi jamo najbolje sanirali, če bi jo zasuli z jalovino.

Onesnaževanje kraških jam na Loga-škem se je začelo po drugi svetovni vojni in marsikje so še vidni ostanki in sledovi industrijskih odpadkov. V kraških jamah pristane skoraj vse: od klavniških odpad-kov do nerazgradljive plastike, avtomobil-skih pnevmatik in gradbenega materiala. Ob vhodih in bližnji okolici jam pa svoje začasno (ali večno) počivališče najdejo bela tehnika, odsluženi kolesa, avtomobil-ske školjke in podobno. Jamarji opozarjajo, da si z nevestnim početjem sami natikamo zanko okoli vra-tu, saj s tem onesnažujemo vodne vire. Ne gre pozabiti, da logaški kraški svet leži na območju podzemnega porečja Ljublja-nice, prav tako so potencialno ogrožene vodne vrtine in zajetja. Vodnim virom

so najbolj nevarna strojna olja, nafta ter ostanki barv in lakov. Brez dvoma onesna-ževanje ogroža tudi favno v podzemnem svetu; glede na to, da so jame na našem območju večinoma vodnega nastanka, pa je vpliv odpadkov na tvorjenje kapniških sistemov manjši.

S smetmi so zatrpani tudi vhodi v kraška brezna. (foto: arhiv JD Logatec)

Resna grožnjaLogaški jamarji se dobro zavedajo, da gre pri onesnaževanju jamskega sveta za resno grožnjo naravni dediščini, zato so pripra-vili že več očiščevalnih akcij. Pred dese-tletjem so z vodo in krtačami temeljito očistili Logaško jamo, ob lanskem dnevu Zemlje so s pomočjo tabornikov, skavtov in planincev očistili okolico Gradišnice. Vendar se bojijo, da gre pri tem početju za Sizifovo delo. Lani so na primer upri-zorili pravi odvoz kosovnih odpadkov iz koliševke pod jamarsko kočo, a letošnji pomladanski pogled vanjo že spet kvari marsikaj, kar bi sodilo na deponijo odpad-kov. In tako so jamarji 17. aprila zavihali rokave in v družbi ljubiteljev narave spet čistili koliševko pod kočo. Pri nas je na načelni ravni izrečenih veliko lepih besed o varovanju narave, pravi Drago Korenč, ki kot vzroke one-snaževanja jam in narave nasploh navaja pomanjkljivo zakonodajo, predvsem pa odsotnost nadzora komunalnih inšpek-torjev. Potrošniki pa k čistejši naravi lahko prispevamo z večjim odstotkom ločevanja odpadkov in ne nazadnje tudi s potrošni-škimi navadami, s katerimi že na izvoru zmanjšamo količino odpadkov.

Bojan Leskovec

Odpadno embalažo odvaža SlopakV slovenski družbi za ravnanje z od-

padno embalažo Slopak sodelujejo z več slovenskimi podjetji, ki kot njihovi pogodbeni podizvajalci ravnajo z od-padno embalažo, izrabljenimi gumami, fitofarmacevtskimi sredstvi (FFS) in od-padno električno in elektronsko opremo (OEEO). Damjan Cigale je v Slopaku zaposlen kot komercialist in skrbi za odvoz vseh vrst odpadnih materialov, za katere ima podjetje dovoljenje.

Podjetja s katerimi sodeluje Slopak, veči-noma zbirajo in odvažajo odpadno emba-lažo, ki jo nato ročno presortirajo na sor-tirnih linijah. Tako nastanejo čiste frakcije plastične, papirne, kovinske in steklene embalaže. Vse to gre v nadaljnjo predela-vo. Sama predelava odpadne embalaže

okolju ne škoduje. Ljudje bi morali sami že v začetku odpadno embalažo bolje ločeva-ti, saj bi s tem pridobili na samem izvoru bolj čiste frakcije, meni Cigale. Povedal je tudi, da se je v Logatcu s postavitvijo modrih zabojnikov količina zbrane em-

balaže povečala, to pa pomeni, da se črni zabojnik polni počasneje. Slopak sodeluje z vsemi slovenskimi komunalnimi podje-tji, tudi logaškim, ki je po mnenju Cigaleta eno boljših. Dodal je, da smo danes veliko bolj ozaveščeni o tem, kako odpadno em-balažo pravilno ločevati. O tem se začnejo pogovarjati že v vrtcih, kjer embalažo tudi ločujejo, največ pa lahko za to naredijo starši s svojim zgledom. Tudi podjetje Slopak je 17. aprila so-delovalo pri akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Damjan je povedal, da tudi doma ločujejo vse vrste odpadkov, ki na-stajajo v gospodinjstvu, varčujejo z elek-triko in vodo. Meni pa, da bi moral vsak državljan poskrbeti za pravilno ločevanje in odlaganje svojih odpadkov, saj bi s tem naredil največ za čistejše in lepše okolje, v katerem živimo.

David Kunc

Damjan Cigale (foto: David Kunc)

11

Loga

ške

novi

ce, a

pril

2010

L April - mesec za Zemljo

Dober kmet je okoljsko ozaveščenMarjan Trček iz Rovt ne uporablja ne umetnih gnojil ne krmil, a je s kmetovanjem več

kot zadovoljen – Pri skrbi za ohranjanje narave mu sledijo vsi člani družine

Ni težko odgovoriti na vprašanje, kdo je vsak dan znova v stiku z naravo,

to je seveda kmet. Zato naj bi bil prav on tisti, ki zna zanjo tudi najbolje skrbeti. V zadnjem času, ko je postala skrb za nara-vo pereč svetovni problem, se ne more-mo izogniti temu, da povprašamo tiste, ki se s tem podrobneje srečujejo pri vsa-kodnevnih opravilih. Zato sem obiskala kmeta iz Rovt Marjana Trčka.

Njegova kmetija je srednje velika, ima okoli petnajst glav živine, ki jo v glavnem redi zaradi mesa. Že pred leti se je odlo-čil za ekološki način kmetovanja. Skrb za zdravo in čisto okolje mu je prvotnega po-mena, saj se zaveda, da je to pogoj za pri-delovanje zdrave hrane. Da bi se ukvarjal z intenzivnim kmetijstvom, mu že teren ne dopušča, saj kmetuje v pretežno hribovi-tem predelu. Marjan ni naklonjen uporabi umetnih pripravkov za zatiranje škodljivcev ali ple-vela na travnikih oziroma njivah, zato ne uporablja herbicidov, povsem se izogiba tudi umetnim gnojilom. »Vse to nikakor ne odtehta naravne krme, ki jo zaužije ži-vina,« je prepričan in pravi, da se pri de-narju tako kmetovanje niti ne pozna tako zelo, saj so umetna gnojila in razni strupi precej dragi. Ves čas pa mora biti v stiku z novostmi in se izobraževati, saj se »vrste strupov iz leta v leto menjajo«.

Živina ima naravno krmo, brez umetnih krmil in mlečnih priprav-kov za teleta. Kakovost gnoja in gnojevke je zato boljša in ne smrdi-ta tako zelo, gnoj je kompaktnejši, gnojnice je bistveno manj.

»Pod imenom zdrava biohrana se vse prevečkrat skrivajo izdelki, polni umetnih sestavin, ki jih je rastlina ali žival dobila v prehranjevalni verigi,« je prepričan Marjan Trček iz Rovt, ki se je odločil za ekološko kmetovanje. (foto: Metka Bogataj)

blato in je zato več gnojevke. Marjan ve-liko krme posuši naravno, balira le nekaj trave v začetku košne sezone. Dodatnega sušenja s sušilno napravo ne uporablja, kar pomeni tudi prihranek pri električni energiji. Embalažo, ki ostane po porabi bal, odpelje na deponijo odpadkov. Pravi, da je opazil veliko razliko glede na krmo, kjer je prej zemljišče intenzivno gnojil. Ba-lirana krma je zdaj bolj kakovostna, paziti pa mora, kdaj balira. Skrb za zdravje živine je na prvem me-stu, če hoče, da se kmetovanje sploh spla-ča. Dokazano je, da več zdravljenja potre-bujejo živali na intenzivnih kmetijah, kjer je živina bolj izpostavljena vplivom kemi-je. Telička, na primer, že po enem tednu hranijo z mlečnimi pripravki. Marjan ima v hlevu največ lisaste pasme, ki je mesna-te sorte. Le nekaj jih je kupil, saj meni, da so doma vzrejene živali boljše. Hrani jih s kravjim mlekom in nato s senom.

Ekološko tudi v gozduIma tudi nekaj hektarov gozda, s katerim, pravi, je treba pametno gospodariti. Nekaj lesa porabi za kurjavo, za kar pa poskrbi s pospravljanjem gozda. Tudi na področju gozdarstva se sproti izobražuje. Pravi, da je gozdu najbolj nevaren smrekov luba-dar, ki se zaradi celoletne sečnje hitro širi. »Sekali naj bi le dvakrat letno, spomladi in jeseni, ko drevesa nimajo toliko sokov,« pravi. Zaradi vleke lesa se sicer veliko dreves, polnih sokov, poškoduje in po-suši, v njih pa se običajno zaredi lubadar.

Strokovnjaki v zadnjem času odsvetujejo tudi kurjenje vej, ki se v kupu naravno raz-gradijo, priporočajo le lupljenje panja. Pri delu z motorno žago Marjan že uporablja le dvoodstotno mešanico, za mazanje pa ekološko olje.

Trudi se vsa družinaKer na kmetiji še vedno uporabljajo stu-denčnico, zelo pazijo, zato tam ne gnojijo. Marjan podpira vsako pobudo za čimbolj ekološko gospodarjenje in kmetovanje. Za ohranjanje narave si prizadevajo vsi člani družine. Hrane kupijo malo, saj sko-raj vse pridelajo doma, in to brez izjeme ekološko. Plevela ali koloradskega hrošča ne zatirajo s herbicidi ali pesticidi, ampak se pri zadnjem poslužujejo stare metode – pobirajo ga ročno. Olje iz gospodinjstva zbirajo v posebne posode, ki jih odpeljejo na zbirališče odpadkov. Izogibajo se agre-sivnim čistilom in uporabijo kar kis, ki je odlično sredstvo za čiščenje in mehčanje vode. Marjanova vizija je, da bi se popolno-ma posvetil ekološkemu kmetovanju. Za-veda se pomena zdrave pridelave prehrane in pravega odnosa do okolja. »Le tako se nam ne bi bilo treba bati za kmetijstvo in zdravo slovensko hrano,« meni. Da bi le večina kmetov ravnala podobno in ne bi ob tem le nejevoljno zamahnili z roko, češ, nekdo si spet nekaj izmišljuje. Marjan ostaja zvest načelu: manj je več.

Metka Bogataj

Letos je Marjan na manjšem delu po-lja poskusil s t. im. zelenim gnojenjem in že jeseni posejal facelijo, ki hitro raste in prekrije plevel. Rezultat je že viden, njiva je brez plevela. »Če se bo obneslo, bom posejal večjo površino.« Analize zemlje ne rabi, saj ne uporablja umetnih gnojil.

Gnoj ne smrdi tako zeloKer je krma za živino naravna, ne upora-blja ne krmil ne umetnih mlečnih priprav-kov za mlada teleta. Pravi, da je kakovost gnoja in gnojevke boljša in ne smrdita tako zelo, gnoj je kompaktnejši, gnojnice pa je bistveno manj. Živina, hranjena na kmetijah z intenzivno rejo, izloča čistejše

12

Logaške novice, april 2010

L April - mesec za Zemljo

Bomo še imeli dan Zemlje?O skrbi za okolje, vremenskih spremembah in poplavah smo se pogovarjali z

meteorologom Andrejem Velkavrhom, ki je po rodu Logatčan

22. marec je svetovni dan voda, 23. marec dan meteorolo-gije, 22. april dan Zemlje. Se ob teh dnevih vsaj zami-

slimo nad usodo našega planeta?Glede na to, da je na cesti vse več ogromnih avtomobilov, v ka-terih se vozijo le vozniki, je zavedanja bolj malo. Vse gre v smeri »kar si lahko privoščim, bom kupil, porabil«, »zakaj ne bi kupil, če je pa poceni, saj potem tega ni škoda zavreči«. Če se to v naših glavah ne bo spremenilo, nam ne bo pomoči. Nam bo najbrž pri-hranjeno, ne pa našim otrokom, vnukom. Vpeti smo v kolesje, ki ga težko zaustavimo, a nas to ne opravičuje, da ne bi vsaj pri sebi nekaj storili. Če nas bo takih vsak dan več, bomo še imeli dan voda, dan Zemlje, ...

Letošnja zima je bila vsaj v Logatcu ena pravih. Se to bode s teorijo o globalnem segrevanju?Tako pojmovanje je zelo poenostavljeno. Globalno segrevanje ne pomeni, da bo samo vse topleje. Lahko bo hladneje, ali pa bodo zime bolj mrzle ter hkrati bolj tople, nihanja bodo večja. Govorimo o globalnem segrevanju, torej o Zemlji kot celoti. Lo-kalne spremembe bodo precej različne. Ponekod bo lahko celo hladneje. Sicer pa letošnja zima ni bila nič posebnega, pravza-prav čisto povprečna. Nekoliko odstopa le po tem, da smo imeli res malo sonca, tudi kakšnega posebnega mraza ni bilo. Je bilo pa kar veliko ledenih dni.

In kakšno bo poletje?Sezonske napovedi so vse preveč splošne, da bi si lahko z njimi pomagali pri načrtovanju dela, dopusta. Če rečem, da bo leto-šnje poletje nekoliko bolj suho od povprečja, še ne pomeni, da boste med dopustom imeli sončno vreme. Lahko bo veliko ploh in neviht, ki od sebe ne dajo dosti dežja, pa se bo na koncu po-kazalo, da je bilo padavin res manj od povprečja, a je bilo vreme vse prej kot stabilno.

Vrniva v Logatec. Je širjenje obrtno-industrijskih con res kri-vo za to, da imamo zadnja leta več megle?To je težko dokazati. Megle je več, ker se je Logatec razširil, veli-

ko več je kurišč in industrije, zato je v zraku več kondenzacijskih jeder, predvsem trdnih delcev, ki pospešujejo nastajanje megle. Izsekavanje gozda bi lahko kvečjemu povečalo prevetrenost pla-note.

Po tridesetih letih smo lani imeli poplave, spomladi in de-cembra. Je to slučaj?Najbrž bolj slučaj kot kaj drugega. Logaščica je kraški vodotok in lahko se zgodi, da se požiralnik zaradi vej, listja in podobnega, kar nanese narasla voda, vsaj deloma zamaši. Poleg tega je težava podobna kot marsikje drugje: pozidalo se je poplavno ravnico. Včasih je bil na poti od pokopališča mlin; tam so živeli v prvem nadstropju, ker je pritličje večkrat poplavilo. Torej ni nič izje-mnega, če voda izraziteje naraste.

Kolesarjenje je ena tvojih ljubezni. Logaška kolesarska tran-sverzala je dolga okoli sto kilometrov. Po katerem delu se mo-ramo vsekakor popeljati?Vsekakor se morate ustaviti Pri Kljukcu, ki je zagotovo ena naj-boljših slaščičarn pri nas. Pa šalo na stran. Del trase od Logatca skozi gozdove Menišije do Laz in prek Grčarevca v Logatec je primeren za toplejše dni, ker je precej senčen, spomladi pa vam lahko prečenje struge Unca (preverjeno) prepreči visoka voda. Žibrško-Rovtarski del je precej bolj razgleden in sončen.

Brane Pevec

Andej Velkavrh na delovnem mestu, kjer prognozira vreme, v agenciji za okolje in prostor. (foto: Brane Pevec)

Čistilna akcija na Petkovcu

Krajani Petkovca, ki nam ni vseeno, kaj se dogaja z naravo, smo se zbrali 27. marca. Ker je bila čistilna akcija že drugo

leto, smo pričakovali malo manj nesnage, vendar je nabirka teh-tala okrog tisoč kilogramov smeti. Udeleženci so bili razdeljeni v sedem skupin, najmlajši je bil star komaj dve leti. Pregledali smo celotno vas, prehodili okrog 20 kilometrov. Pobirali smo od pločevink, polivinila in avtomobilski gum do starega železa, celo okna in vrata so ležala v naravi, ponekod pa so bile odvržene cele vreče smeti. Akciji je sledila zaslužena malica v prostorih gasilskega doma na Petkovcu. Bili smo zadovoljni, da smo pri-pomogli k lepšemu videzu kraja, ter hvaležni pomoči Krajevne skupnosti Rovte in Komunalnega podjetja Logatec.

Besedilo in foto: Silva Brenčič, Petkovec

13

Loga

ške

novi

ce, a

pril

2010

L April - mesec za Zemljo

Tudi šola v Rovtah je ekošolaV osnovni šoli v Rovtah so si s prizadevnim delom prislužili ekozastavo

Kaj vse se ne znajde v odmaknjenih kotanjah – lovca LD Rovte Marko in Vinko sta z učenci poiskala divja odlagališča. (foto: arhiv OŠ Rovte)

V šoli in doma učenci v Rovtah pazi-jo, da luč ni prižgana po nepotreb-

nem, da po nepotrebnem ne teče voda. V razredih imajo po tri koše, za papir, biološke odpadke in ostalo embalažo. Učenci uživajo sadje, delitev poteka en-krat tedensko. Bolj pridni bralci berejo pri ekobralni znački, bolj tekmovalni pa tekmujejo pri ekokvizu.

Šola Rovte se je skupini ekošol pridružila v šolskem letu 2007/08, za kar so morali iz-vesti številne dejavnosti in projekte. Prvo leto je bilo v znamenju odpadkov. Ker je šola v vaškem okolju, je bilo še ne dolgo nazaj v navadi, da česar ne potrebuješ več, pač odneseš tja, kjer je skrito očem. Zato so učenci leta 2007 z lovci poiskali trinajst črnih odlagališč, jih fotografirali, vnesli v zbirnik in vrisali na zemljevide.

Ekohimna OŠ Rovte, ki so jo sesta-vili učenci: »Ko si v naravi, ne hodi ji po glavi, ker dala ti je vse, kar pre-more nje srce. Ko si prišel na svet, ti dala je to moč, da ko boš velik, ti ji boš v pomoč.«

okolje. Leta 2009 so junijski ekodan zdru-žili z evropskim projektom. Tema je bila sadje in zdrave jedi, pripravljene iz sloven-skega sadja. Pekli in pripravljali so jedi in jih dali v pokušino obiskovalcem. Iz odpa-dnih plastičnih zamaškov so naredili za-stave držav evropske skupnosti. V šolskem letu 2009/10 bil ekodan na zadnji delovni dan v letu. V gosteh je bila znana pravlji-

čarka in lutkarica Jana Stržinar, ki v svoje pravljice vnaša okoljsko vzgojne elemen-te. Nato so učenci naredili gozd dreves iz blaga, plastenk, vrečk, gumbov, rokavic in podobnih materialov.

Zbiralne in humanitarne akcijeUčenci dvakrat na leto zbirajo star papir, nabere se ga prek osem tisoč kilogramov. Zbirajo tudi tonerje, kartuše in trakove ter baterije, ki veljajo za posebno strupen in nevaren odpadek. Množična je bila tudi akcija zbiranja odpadne električne in elek-tronske opreme. Na ekošoli pa ne skrbijo le za okolje, pa tudi za odnose med ljudmi in odnos do živali, saj sodelujejo v humanitarnih ak-cijah. Po neurju v Železnikih so šolarji za prizadete zbrali igrače in pri pouku vložili sadje in zelenjavo ter skuhali marmelado. Ob novoletnih praznikih zbirajo sestavine za peko za tiste družine, ki jim dohodki tega ne omogočajo. Vsako leto posadijo eno sadno ali drugo tipično drevo, na nji-hovem vrtu že rastejo lipa, češnja in breza. Tudi najmlajši v vrtcu se že navajajo na varovanje okolja. Skupaj z vzgojiteljica-mi se trudijo, da ločujejo odpadke.

Metka Bogataj

Obiskali smo sku-pino Račke, ki jih

vodi vzgojiteljica Kata-rine Treven. V igralnici so se zbrali tri leta sta-ri malčki. Ko sem jim povedal, da se bomo pogovarjali o ekologiji, so takoj začeli: »Niko-li ne mečem papirčkov po tleh.« »Jaz poberem smeti okrog hiše.« »Na ekološkem otoku smo bili.« Razložili so, da ekološki otok ni nava-den otok, ampak prostor z različno obarvanimi zabojniki za različne vrste odpadkov. »Moj oči vedno vzame vrečko, ko greva z kužkom na sprehod,« mi je povedal eden od malčkov, drugi pa je takoj pripomnil, da je okoli Sekirice še veliko kakcev. Dejali so še, da naravo one-snažujejo tudi dimniki in avtomobili. »Z mami greva v vrtec peš. Nekatere seveda pripeljejo z avtom, saj morajo starši potem

v službe.« Na vprašanje, kaj pijejo, ko so žejni, so takoj odgovorili, da vodo iz pipe. Vedo, da je ta vsaj v Logatcu dobra, boljša od tiste iz plastenke. Otroci so mi pokazali še recikliran papir, iz katerega so naredili čestitke za mamice in žoge, iz praznih ška-tlic pa vlak, avtomobile in druge igračke.

Besedilo in foto: Brane Pevec

Ekološki otok ni navaden otok. (foto: Katarina Treven)

Vsako leto imajo na šoli ekodan. Leta 2008 so iz odpadnega materiala in emba-laže izdelali igrače, oblačila, papir, čevlje, majice, kelihe, športne rekvizite, ekona-lepke in družabne igre, v knjižnici so iskali literaturo o ekologiji in brskali po spletu. Istega leta so podpisali ekolistino, s kate-ro so se učitelji in učenci zavezali skrbi za

14

Logaške novice, april 2010

L April - mesec za Zemljo

Ali si lahko zamisliš življenje brez ptic in rastlin?

Mmmm ... daj še meni malo melone. (foto: Marinka Istenič)

Na osnovni šoli 8 talcev Logatec se že od šolskega leta 2002/03, ko smo uspešno prehodili sedem korakov pro-

grama Ekošole, trudimo, da bi s svojim obnašanjem pomagali sebi in naravi. Aprila, ko praznuje Zemlja, svoji vsakdanji skrbi dodamo aktivnosti. Zbirali smo plastične zamaške in jih nabrali 330 kilogramov. V šolo smo nanosili lepo število odpadlih bate-rij, kartuš, tonerjev, CD-jev in mobilnih telefonov. En teden smo namenili zdravju. Učencem smo ponudi-li ekomlečne izdelke. Pokušali so lahko raznovrstno zelenjavo. Nadzemnih kolerabic z orehi so pojedli dva kilograma, tudi po narezani čebuli so posegali, pojedli so je cel kilogram. Nekoliko manj so bili navdušeni nad brstičnim ohrovtom, so pa zato po-jedli vse sadje. Bele in oranžne melone so zaužili osem kilogra-mov. Iz novih steklenih vrčev, ki jih je šoli poklonilo komunalno podjetje, pa so učenci v eni uri popili kar 43 litrov vode iz pipe. Neverjetno veliko dela je imelo tudi osebje zdravstvenega doma, ki je učencem preventivno pregledovalo oči in merilo krvni tlak. Stoli pred medicinskimi sestrami so bili neprestano zasedeni. 17. aprila smo se priključili akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Učenci so en dan pouka namenili ekološkemu ozavešča-nju. Z dejavnostmi, kot so izdelovanje lutk iz odpadnega mate-

riala, spoznavanje umetnih snovi, preoblikovanje materialov in spoznavanje živil, so še korak bližje k spoznanju, kako pomemb-no je, da za naš planet skrbimo vsak trenutek posebej.

Bojana Pivk, OŠ 8 talcev

Na OŠ Tabor podpisali ekolistino

V drugem letu vključenosti OŠ Tabor v projekt Ekošola smo si za cilj postavili podpis ekolistine, kar je eden od pogo-

jev, da tudi uradno postanemo Ekošola. Na šoli počnemo veliko stvari, da bi se tudi naši učenci bolj zavedali pomena ekologije: skrbimo za zdravo prehrano, med drugim učenci vsak četrtek uživajo tudi sadje in zelenjavo, skrbno ločujemo odpadke, zbi-ramo star papir, baterije, organiziramo ekostraže, ki vsak teden očistijo okolico šole. 14. aprila smo imeli s pomočjo KS Tabor in gasilci iz Gornjega Logatca zbiralno akcijo odpadnih elektron-skih in električnih aparatov, ves čas zelo dobro sodelujemo s Ko-munalnim podjetjem Logatec. 17. aprila smo se priključili akciji Očistimo Slovenijo.

Voda je vir življenja

22. marec je svetovni dan vode. Voda je vir življenja, kajti brez te po-

membne tekočine življenja ni bilo. Vodo uporabljamo za pitje, umivanje, pomemb-na je za rastje in živali, uporabljamo jo za pridobivanje energije. Voda – reke, jezera in morja – prekriva okoli 70 odstotkov Ze-mlje, zato jo imenujemo tudi Modri pla-net. Kljub temu nekateri še vedno umirajo zaradi pomanjkanja vode. O rekah in jeze-rih pa obstajajo tudi razne bajke, zgodbe in pesmi. Na OŠ 8 talcev Logatec smo na ta dan pod vodstvom Petre Fefer organi-zirali delavnice in pokušali logaško vodo. Zanimalo nas je tudi, kaj o naših vodah in vodi nasploh vedo najmlajši na naši šoli. Odgovarjali so nam učenci 1. a razreda

13. aprila smo imeli svoj ekodan, ko so bile vse šolske dejav-nosti podrejene ekologiji. Učenci so skupaj z učitelji imeli do-brodelno akcijo zbiranja papirja. Seznanjali so se s pomenom pitne vode za življenje, se podrobneje poučili o ločevanju od-padkov in zdravem načinu življenja, v literarni in gledališki de-lavnici so ustvarjali ekopesmi in ekoigrico, skupina učencev pa je spremljala potek celega dne in pripravila reportažo za šolske spletne strani. Najbolj slovesen trenutek je bil podpis ekolistine, ki nas je popeljal še korak bliže cilju, da tudi pred našo šolo čim prej zavihra zastava ekošole.

Bojana Levinger, OŠ Tabor

Neža, Tinkara, Mark in Jernej.Kaj je voda in zakaj je pomembna?Neža: Vodo pijemo, če smo žejni. Je zelo zdrava, zato, ker imamo vodo, tudi živimo.Tinkara: Vem, da je tekoča in da jo pije-mo.Mark: Voda ni živa, vendar jo potrebuje-mo.Jernej: Voda je modra in je zelo pomemb-na.Poznate kakšno zgodbo, ki je povezana z vodo?Mark: Povodni mož.Kaj se je zgodilo v tej zgodbi?Neža: Eno punco je vzel in je ni bilo več iz vode.Tinkara: Zala Uršika je bila prevzetna.

Mark: France Prešeren je napisal to pe-sem.Jernej: Uršika je hotela ujeti vse v svoje mreže.Ali imajo vsi na zemlji dovolj vode?Vsi: Neeee!Neža: Nekje ni vode, v Afriki je ni.Mark: Sonce osuši vso vodo, imajo pa morje.Koliko kozarcev na dan spijete?Neža: Šest kozarcev na dan.Tinkara: Toliko kot sem žejna.Mark: 12 kozarcev.Jernej: 13 kozarcev.Ob vprašanju, ali je voda zdrava, pa so vsi prikimali in dodali, da več vode kot spije-mo, boljše se počutimo.

Špela Simonišek, 9.b, OŠ 8 talcev

15

Loga

ške

novi

ce, a

pril

2010

L April - mesec za Zemljo/Na kratko

Biti eko je danes nuja

V Rovtarskih Žibršah so otroci zbrali cel kup zamaškov. (foto: Ana Žakelj)

Tisti, ki živimo na podeželju, imamo to prednost, da lahko od blizu spremljamo čudežno spreminjanje narave. Vsi smo

del narave, živimo z njo. Eno Zemljo imamo in to moramo spo-štovati. Narava je poštena. Vedno nam daje to, kar ji damo mi. Zato smo se na podružnični šoli v Rovtarskih Žibršah odločili, da se vključimo v projekt Ekošola. Biti eko je še pred desetimi leti pomenilo predvsem modno muho razvajenih posamezni-kov. Danes pa je biti eko več kot način življenja, je nuja, saj je ravnovesje med človekom in naravo precej porušeno. Vse leto smo vestno in zavzeto skrbeli za naravo in zdrav način življenja, varčevali z energijo, z vodo, ločevali odpadke, zbirali papir, kartuše, izdelovali izdelke iz odpadnega materiala in poskušali vplivati na starše in ostale krajane. Obljube o varč-ni rabi vode, elektrike, papirja, o spoštljivem odnosu do narave in vseh živih bitij, do hrane ter skrbi za urejenost okolice smo napisali na ekolistino, ki smo jo podpisali 26. marca. Listino so poleg učencev, učiteljice in staršev podpisali koordinatorka eko-šole Milena Pollak, ravnateljica Marinka Dodič, predstavnika KS Trate Henrik Žerjal in KŠD Trate Jelka Bogataj. Upamo, da

Banka Koper donirala Rdečemu križu

Agencija Banke Koper v Logatcu je praznovala tretje leto delovanja in ob tej priložnosti 19. marca logaškemu Rde-

čemu križu podarila 700 evrov za socialno ogrožene družine. Ob tem je vodja agencije Petra Klavžar pojasnila, da sta huma-nitarnost in doniranje pomoči potrebnim že dolgo sestavni del filozofije Banke Koper. Tokratna donacija bo pomagala socialno ogroženim Logatčanom pri plačilu položnic, stanarine in nujnih življenjskih potrebščin. Posebno skrb bodo namenili otrokom in mladim iz teh družin. Logaški RK organizira krvodajalske akcije in usposabljanja za prvo pomoč, prizadeva pa si pomagati tudi socialno šibkejšim skupinam prebivalstva. V ta namen bodo po-rabili donatorska sredstva, ki bodo po besedah predsednice RK Logatec RK Nade Sajovec mnogim družinam in posameznikom, ki živijo na pragu revščine, omogočila bolj dostojno življenje.

David Kunc

Vodja agencije Logatec Petra Klavžar je predsednici Rdečega kri-ža Logatec Nadi Sajovec predala bon v vrednosti 700 evrov. (foto: David Kunc)

bodo semena, ki jih sejemo in gojimo na šoli, nekoč rodila ne-precenljiv in stoteren sad spoštovanja življenja, narave in okolja.

Ana Žakelj, POŠ Rovtarske Žibrše

Občni zbor društva paraplegikov

Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine, ki združuje več kot tristo paraplegikov in tetraplegikov v 38 občinah

osrednje slovenske pokrajine, tudi v logaški, je drugi redni občni zbor pripravilo marca v Ljubljani.

Po minuti molka v spomin članom, ki so zapustili društvo, in poročilu verifikacijske komisije, so začeli z delom. Člani društva in gostje so prisluhnili poročilom nadzornega odbora, disciplin-ske komisije, referentov za socialo, interesne dejavnosti, osebno asistenco, šport in odpravljanje arhitekturnih ovir ter poročilu predsednika za leto 2009 in jih potrdili. Osrednja točka dnevnega reda je bila predstavitev obseže-nega programa dela za letošnje leto, saj je od dobro zastavljene-ga programa z uresničljivimi cilji odvisna uspešnost celotnega poslovanja društva. Program je predstavil predsednik društva Gregor Gračner, člani občnega zbora pa so ga po razpravi in

pripombah potrdili. Pomemben del socialnega programa je tudi program osebne asistence. Delo petih osebnih asistentk je dokaj naporno, vendar za člane društva zelo pomembno. Zato je občni zbor na predlog upravnega odbora sprejel nov pravilnik o osebni asistenci, potrdil pa je še pravilnik o pritožbenem postopku. Sledila je obsežna razprava, v katero se je vključil tudi pred-sednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic in podal vr-sto zanimivih informacij. Predstavil je trenutni potek dograditve doma na morju, možnosti obnovitvene rehabilitacije, ki jo bo društvo razširilo še na zdravilišče Zreče, aktualno zakonodajo in vlogo zveze. Ob tem je predsednik društva Gregor Gračner pripomnil, da so ob vseh aktivnostih, ki jih izvaja društvo, društveni prostori že premajhni. Po končanem delu občnega zbora je društvo za vse udeležence pripravilo še družabno srečanje.

Jože Globokar, Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine

16

Logaške novice, april 2010

L Propagandno sporočilo

Glasbena šola Log  30, 031 625 577 atec, Notranjska cesta 4, 1370 Logatec, tel. 01 759 07dislocirani oddelki  te 100, 1373 Rovte v Rovtah, Rov

www.gslogatec.si GLASBENA ŠOLA LOGATEC 

OBJAVLJA  RAZPIS ZA VPIS NOVIH UČENK IN UČENCEV V ŠOLSKO LETO 2010/2011 

 

PREDMET  PRIPOROČLJIVA STAROST  OPOMBE Predšolska glasbena vzgoja  5 let  brez predhodnega preizkusa Glasbena pripravnica  6 let  brez predhodnega preizkusa  Plesna pripravnica – novo!  6–8 let  brez predhodnega preizkusa  

Balet 1. in 2. razred – novo!  9 let  sprejemni preizkus Klavir  7–9 let   sprejemni preizkus Harmonika  7–9 let  sprejemni preizkus Violina  7–9 let  sprejemni preizkus Viola  7–13 let  sprejemni preizkus ali predznanje  

4 razredov violine Violončelo  7–9 let  sprejemni preizkus Kontrabas  11–18 let  sprejemni preizkus Kitara  7–9 let  sprejemni preizkus Kljunasta flavta  7–9 let  sprejemni preizkus Flavta  10–12  let  sprejemni preizkus Oboa  10–12 let  sprejemni preizkus Klarinet  10–12 let  sprejemni preizkus Fagot  10–18 let  sprejemni preizkus Saksofon  10–12 let  sprejemni preizkus Rog  9–11 let  sprejemni preizkus Trobenta  9–11 let  sprejemni preizkus Pozavna  9–11 let  sprejemni preizkus Tuba  11–18 let  sprejemni preizkus Druga konična trobila  10–18 let  sprejemni preizkus Tolkala  9–18 let  sprejemni preizkus Petje  17–24 let  sprejemni preizkus Orgle  11–18 let  predznanje štirih (4) razredov klavirja Citre  9–11 let  sprejemni preizkus Tamburice  9–11 let  sprejemni preizkus Otroški zbor – novo!  6–11 let  sprejemni preizkus Druge VIZ: električne klaviature  ni omejitve  sprejemni preizkus Druge VIZ: bas kitara   ni omejitve  sprejemni preizkus Druge VIZ: jazz‐pop‐rock kitara  ni omejitve  sprejemni preizkus Druge VIZ: Šola nastopanja,  pop‐ rock petje  

ejemni preizkus 12–18 let  spr 

Zaradi večjega števila prostih mest še posebej priporočamo vpis k predmetu plesna pripravnica, balet, violina, viola, violončelo, klarinet, fagot, rog, trobenta, tuba, druga konična trobila, citre in tamburice.  Vpis v predšolsko glasbeno vzgojo, glasbeno pripravnico, plesno pripravnico in sprejemni preizkusi za vpis v šolsko leto 2010/2011 bodo v dvorani Glasbene šole Logatec in v prostorih islociranih oddelkov v Rovtah. d Logatec  sreda, 19. maj, od 16. do 19. ure  

(vsi predmeti, razen predmeta (solo) petje)  sobota, 22. maj, od 9. do 12. ure (vsi predmeti, razen predmeta (solo) petje) 

Rovte  petek, 21. maj,  od 17. do 19. ure a (solo) petje(vsi predmeti, razen predmet ) 

 

Logatec  sreda, 19. maj,  od 18. do 19. ure (samo predmet (solo) petje) 

petek,  1. maj,  od 18. d2 o 19. ure (samo pr olo) petje) edmet (s

Dodatne informacije: www. gslogatec.si/vpis ali po tel. 01  759 0 730 (od 8. do 15. ure). 

17

Loga

ške

novi

ce, a

pril

2010

L Iz naše občine

Gasilci PGD Dolnji Logatec uspešni tudi v lanskem letu 2009

Dolnjelogaški gasilci so imeli lani veliko dela. (foto: arhiv PGD Dolnji Logatec)

20. februarja je bil v osnovni šoli 8 talcev 132. občni zbor PGD Dolnji Logatec. Predstavili so delovanje društva v

lanskem letu, posameznikom so podelili priznanja za dolgoletno uspešno delo, nekaj članom pa tudi napredovanja v čine. Naj-mlajši so prejeli potrdila o uspešno opravljenem usposabljanju za preventivne značke Preprečujmo požare.

Intervencije v lanskem letudimniški požar 2požari v naravnem okolju 13požari v stanovanjskih objektih in pomožnih poslopjih 7zabojniki za smeti in deponije 6požari avtomobilov in prevoznih sredstev 3tehnične intervencije in prometne nesreče 14naravne nesreče in pomoč drugim društvom 3skupaj 48

Društvo je bilo lani zelo aktivno, saj smo imeli 48 intervencij. Število posredovanj pri klasičnih požarih se zmanjšuje, število požarov v naravi ostaja v okvirih prejšnjih let, povečuje pa se šte-vilo tehničnih intervencij, predvsem posredovanj pri prometnih nesrečah. Gasilci veliko časa posvečamo preventivni dejavnosti in izobraževanju članov, zato lahko rečemo, da je naše posredo-vanje kvalitetno in hitro. Preteklo leto je bilo tudi leto tekmovanj za memorial Matevža Haceta, kjer smo v različnih kategorijah pobrali večino prvih mest na občinskem nivoju, dobro smo se odrezali tudi na regijskih tekmovanjih, ekipi starejših gasilcev pa se je uspelo uvrstiti na državno tekmovanje, ki bo v letošnjem letu. Zelo zanimivo je tudi na srečanjih naših najmlajših, saj se

spoznavajo z opremo in veščinami ter sodelujejo na tekmova-njih oz. srečanjih. Načrtov za v prihodnje imamo gasilci veliko. Trudimo se, da s sredstvi, ki jih imamo na voljo, izpeljemo celoten program, ki si ga zastavimo v posameznem letu. V letošnjem letu se pripra-vljamo na zamenjavo 24 let starega gasilskega tovornjaka, ki je potreben zamenjave, saj nam ne omogoča kakovostnih posre-dovanj na tehničnih intervencijah in ob prometnih nesrečah. V društvu je trenutno 132 gasilcev. Vsi, ki bi se nam želeli pridru-žiti, ste lepo vabljeni. Pozdravljam vas z gasilskim pozdravom Na pomoč!

Tomaž Šen, poveljnik PGD Dolnji Logatec

Narave ne smemo onesnaževati.Tim Podobnik, prvošolec OŠ Tabor

Kje so naše priložnosti v turizmu?V Hotedršici imamo veliko kulturnih in naravnih spomeni-

kov, naj omenim samo nekatere: Tomažinov mlin, zemljan-ke, črna kuhinja, zbirka starih predmetov, trg pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika in notranjski kozolec, poleg tega pa še veliko lepih zanimivosti. Prav zaradi teh pestrih in zanimivih lepot se je Kulturno-tu-ristično društvo Hotedršica odločilo, da 19. marca izvede delav-nico s področja turizma. V goste smo povabili predstavnike No-tranjskega ekološkega centra: Lili Mahne, Ano Kranjc in Tomaža Stojanoviča. Lili Mahne ima večletne izkušnje s programi pro-mocije slovenske dediščine, zato nam je dobro opisala primere dobrih praks ter dala nekaj dragocenih napotkov pri podjetni-škem obnašanju na področju turizma, na primer, kako dobiti denar in kakšne so priprave ter organizacija dela za prijavljanje projektov na razpise. Delavnica je bila namenjena vsem zainte-resiranim posameznikom, društvom, podjetnikom in ostalim v občini, ki se kakor koli ukvarjajo s turizmom, vendar smo največ časa posvetili prav naši vasi, Hotedršici.

Ugotovili smo, da imamo zelo dobro zasnovano turistično pot, imenovano Krožna pot, zato smo se pogovarjali predvsem o tem, kako jo dokončno izdelati, promovirati v Sloveniji in tu-jini ter z njo tržiti. Najprej pa je treba opozoriti, da je v začetku pomembno, da se krajani zavemo svoje kulturne in naravne de-diščine ter da do nje razvijemo spoštljiv odnos. Šele nato lahko pritegnemo pozornost drugih – turistov. Primeri praks iz ostalih podeželskih vasi v Evropi kažejo, da se vse začne v vasi – dela se moramo lotiti sami in med seboj sodelovati. Nujno je dobro delovanje mreže in vključevanje mladih, že otrok, da prepoznajo slovensko dediščino v lokalnem okolju. Možnosti vključevanja mladih pri ohranjanju dediščine sta predstavila Ana Kranjc in Tomaž Stojanovič, ki sta poudarila, da je treba mladim dati priložnost in podporo za delovanje v mreži sodelovanja. Delavnice se je udeležila tudi Renata Gutnik, koordinatorka za turizem na občini Logatec, ki nas je nagovorila s spodbudnimi besedami in predlogi za razvoj turizma v vasi. Vsem, ki so kakorkoli na svoj način sooblikovali delavnico, se zahvaljujemo, saj smo dobili veliko dragocenih napotkov in in-formacij, ki jih bomo lahko uporabili pri turistični ponudbi vasi. Kako dobro, pa je odvisno predvsem od nas samih.

Maruša Treven Nagode, Hotedršica

18

Logaške novice, april 2010

L Kulturni razgledi

Otroci na odruV Narodnem domu se je pogumno predstavil logaški gledališki,

lutkovni in pevski podmladek

V eni od predstav na gledališko-lutkovnem maratonu obupani zajček s pomočjo drugih živali ni in ni mogel pregnati pomladi. (foto: David Kunc)

Na gledališko-lutkovnem maratonu, ki ga pripravlja javni sklad za kulturne

dejavnosti, so se devetič predstavili otroci iz občine. Srečanja se je 18. in 19. marca udeležilo devet skupin iz Dolnjega in Gor-njega Logatca, Rovt ter Vrha Svetih Treh Kraljev. Že 23. marca pa je bila v Naro-dnem domu tudi občinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov Zapojmo pomladi.

Otroci iz vrtcev, osnovnih šol in kulturnih društev so nanizali devet predstav, ki si jih je ogledalo okoli dva tisoč ljudi, predvsem osnovnošolcev. Kot je povedala vodja lo-gaške izpostave javnega sklada Tanja-Pina Škufca, na občinski ravni v ospredju ni uvr-ščanje na regijsko in državno srečanje, pač pa strokovno spremljanje, druženje in pod-pora. »Srečanje je bolj izobraževalne narave in nudi mentoricam ter skupinam osnovno informacijo za nadaljnje delo.« Seveda je uvrstitev naprej posebnega pomena, predstavlja pa tudi vzpodbudo in motivacijo za nadaljnje delo. Na regijsko sre-čanje, ki bo za lutkovne skupine 19. aprila, za gledališke pa 21. in 22. aprila, sta se uvr-stili Mlajša gledališka skupina iz OŠ Rovte z mentorico Petro Jenko Lukan in Dramska skupina OŠ Rovte, ki jo vodi Aleksandra Ste-fanovska. Strokovni spremljevalki Simona Zorc in Irena Rajh Kunaver sta pohvalili do-bre stvari, opozorili pa sta na pomanjkljivosti in napake. »Spodbudno je tudi to, da so si že dve leti zapored nekatere mentorice ogledale vse predstave in se pridružile strokovnemu

pogovoru. Le tako je zares upravičen namen izpostave, da organizira strokovno spremlja-no srečanje kot eno od oblik izobraževanja,« je poudarila Škufčeva in dodala, da so naše skupine zelo kakovostne.

Nedisciplinirano poslušalstvoTeden pozneje pa je bilo v Narodnem domu slišati mlade pevce. S programom treh ali štirih skladb se je predstavilo sedem otro-ških in mladinskih pevskih zborov. Škufčeva meni, da si vsak zasluži pohvalo, prav tako mentorji, ki uspejo mlade navdušiti za pre-pevanje in vztrajanje pri tem, saj zborovsko petje med mladimi ni najbolj priljubljeno. Revija se je od prejšnjih razlikovala po tem, da so imeli zborovodje skupen pogovor

s strokovno spremljevalko Branko Potočnik. Tak način, pravi Škufčeva, daje večjo vzpod-budo za rast in napredek in odpira prostor za pogovor in polemike. Potočnikova je poleg pozitivnih vzpodbud opozorila na veliko ne-discipliniranost poslušalcev, češ da tako ne-mirne publike ni nikjer v Sloveniji. Za boljšo vzgojenost naj bi bili odgovorni zborovodje, vzgojitelji in učitelji, predvsem pa starši. »Iz-vzeti niso niti mediji niti občinska uprava, ki lahko pripomore k izboljšanju ambientalnih pogojev, ki vplivajo na počutje in obnašanje obiskovalcev,« dodaja Škufčeva. Regijska re-vija otroških zborov bo 16. aprila v dvorani KS Tabor v Logatcu. Nanjo sta se uvrstila otroški in mladinski pevski zbor OŠ Tabor, ki ju vodi Zdravko Novak.

Saša Musec

Ko furmani nam furajo …Vokalni oktet Pa kol'k'r tol'k' je 27. marca s pesmijo in pred-

stavo Franca Pupisa Med furmani ter z gostujočim ljudskim ansamblom Volk iz Ilirske Bistrice napolnil dvorano Narodnega doma.

Pevci so pod umetniškim vodstvom Franca Pupisa izpeli nekaj domovinskosti, ljubezenske osrčenosti in otožne nostalgičnosti. V krajšem koncertnem nastopu so fantje najbolj po moško zapeli zna-no makedonsko rodoljubno pesem v Simonitijevi obdelavi Bolen mi leži, kjer se je solistično preizkušal Janez Podjed. Milan Trobič, sicer tudi avtor knjige Furmani, je spregovoril o furmanstvu, ki je izhajalo iz srednjeveške tradicije tovorništva. Ra-zložil je troje časovnih razmejitev furmanstva: 1. furmani na dolge poti – do Trsta in celo do Dunaja, 2. furmani na krajše razdalje – do Ljubljane, Postojne, Idrije, … in 3. furmani za potrebe doma ali vasi. So bili pa furmani tudi prenašalci novic, ki so si jih najpogosteje nabirali po gostilnah. In prav na furmansko žitje in bitje je bila intonirana gostilniška

predstava, za katero je scenarij in režijo pripravil Franc Pupis, ki je tudi odigral eno od karakternih osebnosti furmanskega omizja. Ton in ritem omizju in celotnemu dogajanju v krčmi je dajal furman Ja-nez Podjed z gorenjsko pobarvano šegavostjo, ki je krčmarjevo hčer nagovarjal z ljudsko metaforiko. Omizje sta razigrano dograjevala furman Kostja Šmuc in kovač Martin Pišlar z idrijsko narečno in-tonacijo, ki je že sama po sebi zabavala navdušeno občinstvo. Temu omizju in še dvema iz ozadja, v katerih so gostovali furmani Janez Petek, Matija Logar, Franc Nagode, orgličar Silvo Slabe, pijanec Jože Kermavner s prikupno gnevno ženo Agato Smrekar in poet žalostnega lica Boris Šprajc, so stregli krčmar Franc Jureš, njegova žena Majda Mihevc in hči Anita Garafolj. Vsi pogovori so tekli v slikovitem ljudskem jeziku. Na scensko in kostumografsko detajli-rani furmansko-gostilniški sceni je zavel pristni duh furmanov, ki je skozi vihrave razgovore, mikavne storije, bistre dovtipe in furman-sko obarvane pesmi prostodušno trosil ljudsko modrost in praznil bokale vipavca.

Marcel Štefančič

19

Loga

ške

novi

ce, a

pril

2010

L Kulturni razgledi

Alberta išče ljubezenIgralci društva Novi oder so navdušili s pravljico o mali miški

Člani gledališke zasedbe Novi oder so 3. marca s predstavo Alberta išče lju-

bezen nastopili v Narodnem domu v Lo-gatcu, 12. marca pa v Hotedršici. V vlogi male miške Alberte je otroke razveseljeva-la Darja Merlak, Špela Zupan je prepričlji-vo odigrala miškino mamo, mišku Frediju je igralsko noto vdahnil Boris Delux. Vlo-ge je z režijsko nitjo povezala Irma Krivec, ki je odigrala vlogo predsednikove tajnice.

Ko so deklice in dečki z mamicami in očki odhajali iz dvorane Narodnega doma, so bile v njihovih očeh prižgane lučke, lička so se jim smejala. Predstava jih je navdušila. Igra je navudšila tudi občinstvo v knjižnici v Ho-tedršici. Pravljico o mali miški, ki išče ljubezen, je napisala Isabel Abedi. Ko je prišla v roke Darji Merlak in Bojani Levinger, ju je takoj navdušila in Levingerjeva je brž napisala sce-narij. Prvotno naj bi predstavo zaigrali otroci OŠ Tabor, a je bila napisana le za tri igralce, zato je scenarij čakal na primeren trenutek. Letos pa so se člani Kulturnega društva Novi oder odločili, da bodo razveseljevali otroke. Članici Novega odra sta tudi učiteljici na OŠ Tabor, zato jima je pod roke prišel scenarij

Darja Merlak kot miška Alberta in Boris Delux v vlogi miška Fredija, v ozadju mama miš, ki jo je odigrala Špela Zupan. (foto: Rafael Marn)

V odsevih mojega oknaLiterarni večer Zelenih oblakov z bogatimi plodovi petega zbornika Čas besed v oblak

ujet

Lahko rečemo, da je bil večer 20. marca v Kulturnem domu Tabor eden osrednjih kulturnih dogodkov na Logaškem, vsaj v leto-

šnjem prvem četrtletju. Dozorel je namreč že petič Čas besed v oblak ujet, zbornik plodov, avtorskih del dvaindvajseterice iz Literarnega društva Zeleni oblaki.

Knjigo, ki jo je z zastrtimi okenskimi motivi fotografsko opremil Andrej Korenč, je skrbno uredila Vanda Lavrič; oblikovno pa jo je upodobila Tena-Daša Lavrič. Uvodne takte so knjigi na pot intonirali Andrej Ko-renč, predsednica Zelenih oblakov Branka Novak in Vanda Lavrič. Za ta večer skoraj pretesna dvorana, nagnetena z zvestim poslušal-stvom, je odobravajoče pozdravila nov zbornik in petnajst bralcev svo-jih del: Jana Martinška, Tino Pongračič, Ano Balantič, Barbaro Bezek Rot, Bojano Levinger, Evo Nežo Kermavnar, Francko Čuk, Heleno Fre-ce, Jako Dolenca, Jožeta Omerzuja, Laro Hvala, Lidijo Rupnik, Matejo Hajdinjak, Matejo Tomazin, Nado Kržan, Tilko Jerič, Tima Uršiča, Vla-dimirja Kržišnika, Tineta Vučka in Marcela Štefančiča. Ti so z večjim ali manjšim približkom odsevali skoz svoja čuteča, razmišljujoča ali pripo-vedna okna, da so se ta svojsko lesketala skoz literarni večer – V odsevih mojega okna. Nastopajoče so pospremili Lara Hvala, Jaka Dolenc, Mateja Toma-zin in Tim Uršič. Glasbeni okvir so oskrbeli Ženski pevski zbor Tabor z zborovodjem Zdravkom Novakom, kitaristka Karmen Kunc in David Kunc. Knjiga Čas besed v oblak ujet 5 se prijazno ponuja v branje – v žlahtno branje.

Marcel Štefančič

Polje, kdo te ne bi ljubil

V vaškem muzeju in galeriji v Lazah je 11. marca svoje nove foto-grafije Planinskega polja na ogled postavil Milan Jeran. Tokrat

je poleg novih videnj Planinskega polja nanizal še nekaj zanimivih makrofotografij. Razstavil je 30 fotografij. Jeran se že vse življenje iz-raža na likovni način. Najprej z risanjem, zadnja leta pa s fotografijo. Ne mine dan, da ne bi bil na Planinskem polju: tam je tik pred zoro, ko se dan prebuja v jutranjih meglicah, pa pozno zvečer, ko se pri-žigajo prve zvezde. Razstavo si lahko ogledate do 22. maja. Odprta je po dogovoru, zato pokličite Natašo Prestor na tel. št. 031 380 398.

Ekologija je nekakšna veda, ki naravo vsak dan pregleda.

Lucija Tomazin, OŠ Tabor

Besedilo in foto: Brane Pevec

o miški Alberti, ki išče ljubezen. Nad ljubko pravljico sta navdušili ostale člane igralske zasedbe, ki so na vajah v scenarij vnesli svoje domislice in nastala je prisrčna, preprosta, prepričljiva in pristna predstava za otroke pa tudi za odrasle z otrokom v srcu.

Darja Merlak, KD Novi oder

20

Logaške novice, april 2010

L

regijsko, državno in mednarodno tekmo-vanje lahko zelo dolgi. V primeru, ko je treba naštudirati dolge in težke tekmoval-ne skladbe in obdržati formo na najvišji umetniški ravni, so meseci od septembra do februarja, marca, lahko zelo dolgi. Zanimivo pa je, da matematično ena-ko dolge mesece lahko vidimo oz. obču-timo tudi kot (pre)kratke. Glasbeniki jih že lahko tako dojamemo. Kdaj pa? Največ-krat takrat, ko si učenec in njegov profesor prizadevata tekmovalni program naštudi-rati do pikice natančno, a malce nejevolj-no ugotavljata, da bi potrebovala le še dva tedna, da bi bila zares pripravljena in se-veda oba verjameta, da bi bili rezultati še boljši. Naša šola je bila organizator pianistič-nega tekmovanja regije, na katerem se je 10. februarja na novem koncertnem kla-virju priznane znamke Steinway & Sons pomerilo 16 pianistk in pianistov. Na regijskem tekmovanju sta sakso-fonistka Sara Trček in klarinetist Filip Gantar prejela zlato priznanje, kar je po-goj za uvrstitev na državno tekmovanje. Flavtistke Monika Hodnik, Špela Erjavec in Katja Albreht ter klarinetisti Nik Marić, Lovrenc Fortuna in Žiga Lukančič so pre-jeli srebrno priznanje. Bronasto priznanje so prejele pianistka Vesna Nagode, klari-netist Domen Likar in flavtistka Monika Pivk. Njihovi mentorji in korepetitorji so bili Luka Loštrek, Roman Gačnik, Andrea Ilić, Matjaž Albreht, Klemen Golner, Mar-jan Grdadolnik, Janja Nagode in Tanja Žagar. Iz prizadevnega oddelka citer naše šole sta se na regijsko tekmovanje solistov, ki ga je v zadnjih dneh januarja organizi-ralo Citrarsko društvo Slovenije, odpravili citrarki Polona Tratnik in Ana Martinšek s profesorico Kornelijo Lovko. Polona je prejela srebrno priznanje, Ana pa brona-sto.

Domov so prišli s plaketamiV začetku marca se je začelo državno tek-movanje mladih slovenskih glasbenikov, na katerem se lahko pomerijo vsi, ki so bili dobitniki zlatih priznanj na regijskih tekmovanjih oz. tekmujejo v višjih kate-gorijah inštrumentov ali petja. Iz naše šole so nastopili trije, saksofonistka Sara Trček z mentorjem Luko Loštrekom, klarine-tist Filip Gantar in pevka Mateja Petelin, ki jo poučuje profesorica Nina Kompare

Kulturni razgledi

Pomladni uspehi učencev Glasbene šole Logatec

Saksofonistka Sara Trček je najuspešnejša tekmovalka Glasbene šole Logatec. (foto: arhiv GŠ Logatec)

Sneg se je poslovil in s pomladjo so prišla vsakoletna tekmovanja mla-

dih glasbenikov; regijsko tekmovanje pa celo pred njo. Sredi februarja so se učen-ci in učenke različnih inštrumentov, pe-tja in solffegia pomerili na regijskih tek-movanjih. Glasbena šola (GŠ) Logatec je v regiji Okolica Ljubljane in Zasavja. Na teh tekmovanjih so bile v letošnjem letu tekmovalne discipline petje in klavir, kljunasta flavta, flavta, klarinet, oboa, fagot, saksofon, solffegio, komorne sku-pine s trobili, na katerih je GŠ Logatec zastopalo deset učencev, ki so domov prinesli veliko priznanj.

Letošnja zima je bila dolga in za vse lju-bitelje čarobnih snežink »ta prava«. Če iščemo povezave, bi lahko rekli, da so tudi meseci priprav naših pridnih učencev na

Volasko. V močni konkurenci najboljših mladih glasbenikov iz cele Slovenije je Trčkova prejela srebrno plaketo, Petelino-va bronasto, Gantar pa priznanje za ude-ležbo. Tekmovalne uspehe je nadgradila ki-taristka Špela Simonišek, ki je z odličnim uspehom opravila sprejemne preizkuse na Konzervatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Njen mentor za kitaro je Miha Meglič, za nauk o glasbi, ki je tudi pogoj za sprejem, pa profesorica glasbene peda-gogike Lidija Janjić. Prav kitaristi se pod natančno men-torsko roko profesorja kitare Megliča pri-pravljajo za visok cilj, udeležbo na znanem mednarodnem tekmovanju kitaristov, ki bo v okviru Mörskega festivala kitare od 14. do 18. aprila v Murski Soboti.

»Novih prostorov se že veselimo«Veselje, ki so ga prinesli uspehi učencev, daje dovolj vzpodbud in optimizma za smelo zrenje v prihodnost umetniškega razvoja mladih in talentiranih gojencev logaškega hrama glasbene učenosti. S ko-lektivom šole upamo, da bosta občina in župan Janez Nagode čim prej uresničila obljube o ureditvi prostorov davčnega urada, SDK-ja ali A-banke za izvajanje vzgojnoizobraževalnega procesa glasbene šole. Glede na to, da so finančna sredstva za nakup oz. najem in preureditev teh prostorov že zagotovljena v proračunu za leto 2010, volja in želja po novi prostorih pa je tako s strani vseh zaposlenih, učenk in učencev glasbene šole pa tudi občine Logatec ter župana, upam, da bodo vsi uradni postopki, ki so potrebni, stekli kar se da hitro in brez zapletov. Menim, da si na podlagi vseh uspehov zadnjih let in po več kot petletnem čakanju, v Glasbeni šoli Logatec le zaslužimo dodatne prostore in s tem normalne pogoje za nemoteno de-lovanje.

Primož Malavašič ravnatelj GŠ Logatec

Jaz skrbim za zemljo tako, da nabi-ram zdravilne rastline. Tudi dru-gim priporočam, da pijejo zdravil-ne čaje namesto kupljenih pijač.

Domen Pivk, 1. r., POŠ Rovtarske Žibrše

21

Loga

ške

novi

ce, a

pril

2010

L Športni kalejdoskop

Pohod na Ratitovec

Poln avtobus logaških planincev se nas je 28. mar-ca z vodjem Tomažem Nagličem podalo na po-

hod na Ratitovec (na fotografiji), pogorje nad sori-škimi vasmi s slikovitimi vrhovi in grebeni: Gladki vrh (1.666 m), Kosmati vrh (1.643 m), Altemaver (1.678 m) in Kremant (1.658 m). Ratitovec s planin-skim domom tik pod Gladkim vrhom postaja zaradi svoje razmeroma lahke dostopnosti pojem kratkega, a močnega planinskega doživetja. Kar je za popoldan-sko smučanje Krvavec, je za popoldansko planinstvo Ratitovec. 21. marca smo se planinci udeležili zimskega po-hoda na Porezen, 14. marca, ko je bil večji del Slo-venije pod snežno odejo, pa se nas je 13 odpravilo na pohod po pešpoti, imenovani po Josefu Resslu, speljani po delu italijanskega primorskega krasa nad Trstom.

Besedilo in foto: Marinka Petkovšek, PD Logatec

Mladinke spet ekipne državne prvakinje

Po lanskem uspehu na ekipnem državnem prvenstvu so mla-dinke Namiznoteniškega kluba Logatec 10. in 11. aprila na

Ptuju ponovno osvojile naslov državnih ekipnih prvakinj. Tjaša Mihevc, Katja Gutnik in Nina Zupančič so pod vodstvom tre-nerja Darka Maliča na kvalifikacijah suvereno premagale na-sprotnice iz NTK Preserje, NTD Kajuh Slovan, NTK Fužinar, v polfinalu še NTK Sobota, v finalu pa so z borbo do zadnjega

atoma moči nadigrale še NTK Iskra Avtoelektrika. Za ta izre-den uspeh si dekleta zaslužijo pohvale vodstva kluba in lokalne skupnosti, še posebej zaradi dejstva, da je v letošnji sezoni prišlo do menjave generacij. Mladinci Deni Kožul, Nejc Gutnik, Anže Vrabl in Blaž Bončina, ki jih trenira Darko Kojadinovič, pa so po dolgem dvoboju z NTK Ptuj za vstop v polfinale izgubili s 5:4, na koncu pa osvojili še vedno odlično 6. mesto.

Janez Bončina, NTK Logatec

Član ekipe GRC Zapolje Logatec Ivan Pergovnik se je že če-trtič udeležil smučarskega maratona Engadin na 42 km v

Švici, ki se ga je udeležilo prek 10 tisoč tekmovalcev. Maraton je potekal po zaledenelem jezeru, tekače pa so vzpodbujali številni gledalci. Pergovnik je s časom 2.07.00 zasedel 869. mesto, med 855 tekmovalci v kategoriji 50–55 let pa 77.

Besedilo in foto: SkiVan

Jaz tako skrbim za zemljo, da ugašam rdeče lučke. Že-lim si, da bi to delali vsi, ker elektrarne spuščajo veliko plina.

Simon Moljk, 1. r., POŠ Rovtarske Žibrše

Turistično-kulturno društvo Grčarevec je z Društvom kmeč-kih in podeželskih žena Logatec 12. aprila pripravilo po-

hod iz Grčarevca na Lanišče. Pohodniki so se najprej ogreli na ekokmetiji Gutar in si nato ogledali predelavo lesa pri Kobalovih. Na Rapalski meji so predstavili knjigo Rupnikova linija in Alpski zid Aleksandra Jankoviča-Potočnika. Na Lanišču so si ogledali rimsko utrdbo in del zapornega zidu, predstavil pa se jim je še rimski vojak z Inštituta Ivan Michler za zgodovino prostora.

Besedilo in foto: Brane Pevec

22

Logaške novice, april 2010

L Upokojenci/Na kratko

Marec v domu starejšihV mesecu marcu smo praznovali rojstne dneve stanovalcev,

rojenih v mesecu februarju. Imeli smo odprtje razstave akvarelov gospe Marije Strnad. Gospa je doma iz Brezovice in živi z družino v Postojni. Nekaj besed o svojih slikah je poveda-la sama. Več lepih in vzpodbudnih besed je povedala kritičarka Polona Skodič. Na odprtju so nastopil ljudski pevci Studenček iz Ivančne gorice. Zapeli so nekaj lepih pesmi v spremljavi har-monike in kitare. S svojim nastopom so nam lepo popestrili po-poldne. Za osmi marec so nas obiskali otroci nižjih razredov OŠ Ta-bor. Nastop je bil sestavljen iz petja in recitiranja ob spremljavi kitare in violine. Povezovala ga je mentorica Teja Lipic. Na kon-cu nastopa so nas otroci obdarili z darili, ki so jih naredili sami. Otroci so vedno luštni in prijetni. Ob materinskem dnevu nas je obiskal mešani pevski zbor Društva upokojencev Logatec. Šteje 17 članic, zborovodja je Mi-tja Logar. Zapeli so nam precej lepih pesmi. Na koncu je nekaj pesmi zaigral na harmoniko tudi Franc Jeraj. Program je pove-zovala Rozi Sedej. Na koncu so nas obdarili s krasnimi darilci. To urico so nam lepo popestrili, ker tako petje zelo radi posluša-mo. Kot vsako leto smo tudi letos delali butare. Delali smo jih v vsakem nadstropju, naredili smo tudi butaro velikanko. Material

V domu starejših ni nikomur dolgčas. (foto: arhiv DS Logatec)

so priskrbeli zaposleni v domu. V soboto so pri maši butare bla-goslovili. Zdaj jih vsak v svojem nadstropju občudujemo. V tem mesecu je bila dvakrat kuharska delavnica, ki jo je vodila domska prostovoljka Angelca Trontelj. Pekli smo piškote. Testo pripravi Angelca, pri peki nekatere stanovalke pomagajo, druge pa opazujejo. Ko so piškoti pečeni, jih razdelimo po sobah vsem stanovalcem, tako lahko vsi pokusimo naše dobrote.

Ivanka Pečenik, DS Logatec

Za vsakogar nekaj

Bolj kot semena in izdelki domače obrti so otroške oči pritegnile plastične igrače, pisani baloni in nepogrešljiva sladkorna pena. (foto: David Kunc)

Na nekaterih stoj-nicah je bilo opaziti tudi otrokom bolj prijazne igrače, na primer lesene lutke. Otroci jih imajo radi prav tako ali celo še bolj kot moderne bar-bike.(foto: Brane Pevec)

Letošnji Gregorjev sejem je le dan po Gregorjevem, 13. marca, v Logatec

privabil množico obiskovalcev od blizu in daleč. Na občini si prizadevajo, da bi na sejem vsako leto privabili čim več ponu-dnikov izdelkov domače obrti, prideloval-cev domače zelenjave, sadja in medu ter branjevk in prodajalcev semen in dreves. Poleg njih so tudi letos na Cankarjevi uli-ci svoj prostor med drugimi dobili člani društva za zdravilne rastline Ognjič, ki so ponujali čaje in druge zdravilne pripravke, pa tudi podeželska dekleta in žene, ki so ponujale kruh iz krušne peči, slastne po-tice in gregorjeve ptičke. Kljub temu pa glavnino sejemske ponudbe poleg njih in ribniških suhorobarjev še vedno predsta-vljajo prodajalci takih in drugačnih obla-čil in plastičnih igrač, ki gredo prav tako ali celo še bolje v promet. Kot da nimamo doma omar, polnih stvari, na katerih se nabira prah.

Petra Trček

Gasilcem, petim članom PGD Medvedje Brdo, se najlepše zahvaljujem za pomoč pri odpravi posle-dic snežne ujme v mesecu marcu.

Jožefa Nagode, Medvedje Brdo 44, Rovte

23

Loga

ške

novi

ce, a

pril

2010

L

Mamicam so zaplesali male čarovnice in čarovniki iz prvega razre-da. (foto: Nataša Vidmar)

Šolski odmevi

Dan, namenjen njej

Krajanke Rovt in okolice so 25. marca množično napolni-le dvorano Doma krajanov. Vzrok je bil materinski dan.

Mnoge so prišle v spremstvu svojih močnejših polovic. Videti na odru toliko mladih nadebudnežev, ki so vsi hoteli izkazati pozornost svojim mamicam, je bilo prav posebno doživetje. Nitko prireditve smo spletali od tistih, ki kričijo v zibelki in se jim reče dojenček, pa vse do ostarelih babic ali prababic z vnučko v naročju. Nastopili so otroci iz vrtca in prvih štirih razredov osnovne šole. Bilo je veliko plesa, recitacij in petja. Ne-kateri otroci so prvič stali na odrskih deskah, zato je bilo to zanje in za njihove mamice nepozabna izkušnja. Kako zahteven je angleški valček, so izkusili drugošolci, hip-hop pa je tako ali tako mladostniška domena, pri plesnem krožku so naštudirali Piko Nogavičko in Pusti soncu. Najbolj so navdušile čarovnice in čarovniki iz prvega razreda s čisto pra-vimi metlami in klobuki. Vrtičkarji pa tako ali tako požanjejo največji aplavz, če se le opogumijo in pridejo na oder. Bilo je še veliko recitatorjev in recitatork, ki so se strinjali, da so lahko zelo srečni, da imajo očke, mamice, dedke in babice. Da, tudi na očke in dedke nismo pozabili, kajti šele z njimi žene postanejo mami-ce in babice. Pomen besede hvala smo lahko videli v zaigranem prizorčku o Hvaležnem medvedu. Mnogim staršem, še posebej mamicam, so ob pogledu in poslušanju svojega sina ali hčerke

stopile solze v oči. A ne tiste, ki pomenijo žalost. Jočemo lahko tudi od sreče in ganjenosti. In tokrat je bilo tako. Svoje moči so učenci ob koncu združili v pesmi Mamica moja, ki je privrela iz sedemdesetih grl. Ni pomemben trud, ki so ga vložili v pripravo prireditve, po-membno je to, da so bili obiskovalci veseli, ganjeni in srečni, da smo jim ponudili urico prijetnega druženja. Rožica ob izhodu je bila le pika na i. Mnoge mamice so spet začutile, kako so bogate, ker so dale življenje bitju, ki se mu reče otrok. Otrok, ki se smeje in joče, ki včasih razjezi, a vedno razveseli.

Metka Bogataj, OŠ Rovte

Raziskujemo domači kraj

RDK-jevci smo učenci izbirnega predmeta v 9. razredu na osnovni šoli 8 talcev. Pri predmetu raziskujemo in spozna-

vamo domači kraj, od tu tudi kratica RDK – Raziskujemo do-mači kraj. Ko smo prišli do poglavja Prebivalstvo Logatca, nas je naša učiteljica Jana Jureš peljala na ogled novega Upravnega centra. Tako nas je 17. marca v avli centra sprejela predstavnica za stike z javnostjo Romana Hribar. Na dvournem ogledu smo do-bili številne informacije o organiziranosti centra, spoznali smo dejavnosti in vrste poklicev, ki so našle dom v novi stavbi, iz-vedeli pa smo tudi, katere storitve lahko občani opravljamo v novem upravnem centru. Vsi smo bili navdušeni nad novimi in lepimi prostori, hkrati pa prijetno presenečeni, da so si prav vsi zaposleni, tudi gospod župan, vzeli čas za nas in nam povedali nekaj o svojem delu. Vsem zaposlenim, še posebej pa gospe Hribarjevi se zahva-ljujemo za prijazen in poučen sprejem. Mi pa smo prepričani, da bomo po tem obisku v upravni center stopili z veliko lažjim korakom, saj zdaj vemo, kaj in kdo nas čaka v njem.

Učenci RDK-ja in učiteljica

Narava je ∞ lepa.Lepa + lepa + lepa.Nič ni › od narave.

Luka Nagode, OŠ Tabor

JSKD, območna izpostava logatec in Knjižnica Logatec vabita k vpisu na30-urni sklop delavnic

FOTOGRAFIJA 2010Delavnice bodo od 3. maja do 30. junija v Knjižnici Logatec, na sedežu JSKD OI Logatec na Notranski 14 in na terenu, pod vodstvom fotografa Rafaela Marna. Urnik bo oblikovan po dogovoru med mentorjem in udeleženci.

Rok prijave: do 26. 4. – Knjižnica Logatec (01 754 17 22) ali JSKD OI Logatec (01 759 17 40)Trajanje: 30 urŠtevilo prostih mest: 12Starost udeležencev: starejši od 13 let Prispevek: 50 € (plačilo možno v dveh obrokih)Oprema: zaradi lažjega spremljanja dela je zaželen digitalni fotoapoarat, v pomoč sta tudi stativ in bliskavicaPredznanje: priporočljivo je osnovno fotografsko znanje (poznavanje osnovnih fotografskih pojmov)Informacije: Knjižnica Logatec (Bibijana Mihevc), JSKD OI Logatec (Tanja Pina Škufca)

Kratka vsebina delavnic:- zgodovina fotografije: 2 uri- pregled do zdaj uporabljanih tehnik fotografiranja: 2 uri- osnove fotografske tehnike (optika, vrste in tipi fotoaparatov, nosilci zapisa,

sestava fotoaparata, dodatna oprema): 6 ur- osnove fotografske kompozicije: 2 uri- osnove tehnike osvetljevanja: 2 uri- osnove dokumentarne fotografije: 2 uri- osnove portretne fotografije: 2 uri- specifike dela v posebnih pogojih (mraz, vlaga, ...): 1 ura- dramaturgija v fotografiji (kako s fotografijo povedati zgodbo): 4 ure- izdelava samostojnega omnibusa na prosto ali določeno temo: 4 ure- analiza lastnega dela in dela ostalih sodelujočih: 3 ure

Logatčan Rafael Marn je začel fotografirati leta 1988, po naključju. Prva leta je preživel nekaj sto noči v temnici. Od l. 1992 se preživlja s fotografijo. Nekaj mesecev je delal na časniku Slovenec, nato tri leta na Dnevniku. Zadnjih štirinajst let dela kot samostojni fotograf in objavlja v pretežnem delu slovenske periodike. S fotografijami je opremil pet monografij. V zadnjih letih se je težišče njegovega dela premaknilo iz reporterskega k studijskemu okolju, tako da zase trdi, da je fotografska amfibija.

24

Logaške novice, april 2010

L Šolski odmevi

Igralca Miha Brajnika ste najprej lahko srečevali ob različnih improviziranih

gledaliških dogodkih, slišali ste ga lahko v kakšni radijski igri ali ga videvali na uličnih predstavah. Midva sva ga spoznala prek malih televizijskih zaslonov v oddaji na POP TV As ti tud not padu. Ker naju je igralec, ki je bil še v srednji šoli prepričan, da bo postal predsednik države, zanimal, sva ga povabila v svojo družbo in ob tej priložnosti je nastal intervju.

Miha Brajnik je želel postati predsednik

in da se bolj vidim v teatru, saj je malo podoben parlamentu. Prepisal sem se na AGRFT, vendar dvakrat nisem opravil sprejemnih izpitov. Tako sem po izobrazbi ostal gimnazijski maturant. Najlepše mi je bilo v osnovni šoli, od predmetov sem najraje imel telovadbo in gospodinjstvo ter interesno dejavnost roč-na dela, ki sem jo obiskoval celo osnovno šolo.

Kako ste začeli nastopati na televiziji?Že v gimnaziji sem po malem nastopal v gledališču z igrami, ki smo jih pripravi-li v šoli, nato pa smo na Vrhniki začeli z lastnim gledališčem, ki se je imenovalo Dejmo stisnt teater, počasi so me opazili še drugi in me povabili na televizijo. Zdaj

Miha Brajnik (na sredini) z mladima novinarjema. (foto: arhiv OŠ 8 talcev)

delam v SNG Drama, Špas teatru, na POP TV-ju, v Cafe Teatru in našem Dejmo sti-snt teatru.

Katero delo vam je najbolj pri srcu?Vsako po svoje, pri vseh se zabavam.

Kako pa potekajo snemanja oddaje As ti tud not padu? Snemanja skečev potekajo zelo sprošče-no, brez tekstov ali fiksnega scenarija. V celotni oddaji je veliko improvizacije. Vsi nastopajoči smo prijatelji, se dobro razu-memo in se družimo tudi v prostem času. Mogoče je včasih malo težje odigrati ka-kšen skeč z gosti v oddaji, ker nimajo vsi talenta za igranje, vendar se na koncu vse naredi.

Kaj raje igrate: Bojana Baniča ali Šala-bajska?Igram z enakim veseljem, saj sta si oba na nek način podobna po značaju. Po doma-če povedano, oba sta malo zmešana.

Kakšni so vaši občutki pred nastopom?Pred nastopom imam ponavadi dober ob-čutek, z leti nastopanja vedno boljši, tudi trema je z leti manjša in nastop postaja ru-tina, pa vendar vsak posebej nekaj novega in drugačnega.

Imate kakšen hobi?Moji hobiji so košarka in nogomet ter šivanje, iz filca izdelujem figurice. Poleg tega zelo rad kuham, in to dobro.

Žan Knafelc in Christijan Jereb, 8. c, OŠ 8 talcev

Jaz ugašam luči, da ne bi zemlja zbolela. Vsi ljudje naj ugašajo luči, če jih ni v hiši ali če je dan.

Nejc Kozlovič, 1. r, POŠ Rovtarske Žibrše

Izjemen uspeh šolskega glasila Žvrgolač

V osrednji knjižnici v Celju so v mese-cu aprilu razstavljena šolska glasila z

letnico 2008/09, ki so sodelovala na nate-čaju revije Mentor pod okriljem javnega sklada za kulturne dejavnosti. Svoja literarna glasila in publikaci-je je letos poslalo 62 šol iz vse Slovenije, med njimi je na natečaju sodelovala tudi Osnovna šola Tabor z glasilom Žvrgolač. Žirija, v kateri sta bila Miha Mohor in Dragica Breskvar, je izmed vseh prispelih glasil izbrala šest najboljših, ki so za svo-jo kakovost prejeli posebne nagrade, med njimi pa je tudi glasilo Žvrgolač. V Žvrgolaču z letnico 2008/09 so učenci OŠ Tabor od 1. do 9. razreda pod mentorskim vodstvom Barbare Facija in

Špele Zupan ustvarjali literarne prispevke na temo ljubezni. Tako smo lahko v njem prebirali razmišljanja najmlajših, ljube-zenske pesmi malo starejših, ljubezenska pisma najstnikov in šaljive recepte za sreč-no ljubezen ter spoznali različne ljube-zenske vraže in običaje po svetu. Pika na i literarnim prispevkom pa je bila kot pona-vadi čudovita paleta likovnih prispevkov, ustvarjenih na isto temo, ki jih je skrbno izbrala in uredila mentorica Marija Čeha-jić. Prejeta nagrada je za vse ustvarjalce, ki v teh aprilskih dneh že pripravljajo le-tošnjo številko, najlepša vzpodbuda za na-daljnje delo.

Bojana Levinger, OŠ Tabor

Kje ste preživljali otroštvo in kje živite zdaj?Rodil sem se 19. 9. 1976 ob 3.10 zjutraj v ljubljanski porodnišnici kot prvi od treh otrok. Otroštvo sem preživljal v bloko-vskem naselju za Bežigradom, bolj zna-nem po kratici BS3, vikende pa v okolici Turjaka na Dolenjskem, pri starih starših. Zdaj živim na Kodeljevem. V bližnji pri-hodnosti bom živel na Zaplani, kjer za-ključujem z gradnjo svoje hiše.

Ste v šolo radi hodili?Obiskoval sem osnovno šolo Milana Šu-šteršiča v Ljubljani, nato sem se vpisal na matematično-računalniški oddelek Gim-nazije Vič, pozneje sem se vpisal na fakul-teto za družbene vede, smer politologija, saj sem celo srednjo šolo govoril, da bom postal predsednik Slovenije. Tam sem po dveh letih ugotovil, da politika ni zame

25

Loga

ške

novi

ce, a

pril

2010

L Kmetijstvo

O, kako lepa je ta narava! Če jo bodo ljudje uničili, bomo naše na-slednike prikrajšali za nekaj čudo-vitega.

Peter Gladek, OŠ Tabor

Z valjanjem pritisnemo od zmrzali dvignjeno travno rušo ob tla, da rastline hitreje dobijo stik z zemljo in hranilnimi snovmi, po-ravnamo pa tudi krtine. (foto: Roman Rupnik)

Kmetijska svetovalna služba Logatec 01 754 29 33, roman.rupnik@siol.net

Izobraževanje za uporabnike FFS3-dnevni osnovni tečaj za izvajalce ukrepov varstva rastlin

Informacije in prijava: KSS Logatec, tel.: 01 754 29 33, GSM: 041 310 186.

Vloge za podporo kmetijstvu od 16. 4. do 20. 4.Obveščam vas, da je bil v Logaških novi-cah, št. 2, 15. marca 2010, objavljen javni razpis za dodelitev proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in po-deželja v občini Logatec za leto 2010. Vlo-ge za naložbe v kmetijska gospodarstva in vloge za zagotavljanje tehnične podpore sprejema Občina Logatec, Tržaška cesta 50 a, do 20. 4. do 14. ure. Dodatne infor-macije in razpisno dokumentacijo lahko dobite v sprejemni pisarni občine Logatec (tel. 01 759 06 08) ali v pisarni KSS Loga-tec.

Spomladanska opravila na travnikihKo se tla primerno osušijo, je treba poskr-beti, da bodo rastline v travni ruši dobile vse potrebno za novo rast. Prva spomla-danska opravila na travnikih in pašnikih so tako čiščenje in brananje ali valjanje travne ruše. Omenjeni agrotehnični ukre-pi so za zagotavljanje visokega pridelka kakovostne krme nujni, kajti mlade rastli-nice potrebujejo za hitro rast in dobro raz-raščanje optimalne rastne pogoje. Z od-stranitvijo ostankov stare rasti in drugega onesnaženja dosežemo boljše zračenje in rastlinam dovedemo potrebno svetlobo in toploto. Odvisno od načina in intenzi-tete rabe, nato travno rušo še pognojimo

v skladu z načeli dobre kmetijske prakse oziroma gnojilnega načrta. Še pomembno opozorilo: kurjenje suhe trave na prostem je prepovedano in ni strokovno dejanje. Obstaja namreč nevarnost požara, poleg tega pa lahko ogenj poškoduje rastne vr-šičke kakovostnih trav in hkrati toplotno obdela seme plevela ter gospodarsko manj vrednih vrst trav, ki potem hitreje vzkalijo in zasenčijo rast nežnih kakovostnih trav in detelj.

Gnojenje travnih površinZa ohranjanje ali izboljšanje rodovitnosti tal moramo zemlji vrniti vsaj toliko hranil, kot smo jih odnesli s pridelkom. Z vsako tono sena odvzamemo zemlji: 16 kg du-

šika, 6 kg fosforja in

preusmeritev na ekološki način kmetova-nja. Več informacij na tel. št. 041 310 186.

Pred začetkom pašne sezonePred izpustom živali na pašnik je treba pregledati ograjo, zamenjati neprimer-ne kole, napeti žico in urediti napajališče za vodo. Nekaj dni pred začetkom paše preverimo delovanje električnega toka in po potrebi očistimo zarast ob žici. Mlade živali, ki se bodo prvič znašle v elektroo-graji, je treba na to navaditi vsaj pol dneva prej. Zelo pomembno je, da upoštevamo sedemdnevni prehod na spremenjen kr-mni obrok. Suho mrvo in silažo postopo-ma zamenjujemo z mlado travo. Po tem obdobju podaljšujemo čas zadrževanja ži-vali na pašniku za eno uro na dan, zmanj-šujemo pa zimski obrok. Ne pozabimo na cepljenje živali proti pašnim parazitom.

27 kg kalija. Koliko bomo torej gnojili z živinskimi gnojili in koliko še z mineralni-mi, določimo na pod-lagi poznavanja zalo-ženosti tal z glavnimi makrohranili (potreb-na je analiza) in na podlagi predvidene rabe travinja (eno-, dvo- ali trikosna raba, paša, …).

Prijave za izobraževanje o ekološkem kmetijstvuKmetijska gospodar-stva obveščamo, da pripravljamo izobra-ževanje za ciljne sku-pine, ki se zanimajo za

Datum Lokacija Ura Predavatelji

7. 4.–9. 4. Kulturni dom Groblje, Groblje 1, Domžale 14.30–19.30 predavatelji KGZS,

zavoda Ljubljana

13. 4.–15. 4.Zadružni dom Zadvor, Cesta II grupe odredov 34

14.30–19.30 predavatelji KGZS, zavoda Ljubljana

20. 4.–22. 4. Gostilna Mihelič, Škrabčev trg, Ribnica 14.30–19.30 predavatelji KGZS,

zavoda Ljubljana

21. 4.–23. 4. Kulturni dom Mlinše 14.30–19.30 predavatelji KGZS, zavoda Ljubljana

Osnovno izobraževanje za uporabnike fitofarmacevtskih sredstev (FFS)V kolikor ste uporabnik fitofarmacevtskih sredstev (različnih škropiv oz. pestici-dov) in še nimate opravljenega obveznega usposabljanja za uporabo FFS vas obve-ščamo, da v aprilu pripravljamo izobraže-vanje, urnik izobraževanj si lahko ogledate v tabeli.

Kmetijski svetovalec Roman Rupnik

26

Logaške novice, april 2010

L Pisali ste nam/Zahvale

Čistilna naprava in kanalizacija v Grčarevecu

Odziv na prispevek v Logaških novicah 2/2010 Do čistilne naprave le še dve leti.

Če se ne motim, smo zaradi perečih vaških problemov decembra 2006 v Grčarevcu skli-cali zbor vaščanov, ki sta se ga udeležila tudi predsednik KS Tabor Jože Rožmanc in župan občine Logatec Janez Nagode. Na sestanku je bilo govora tudi o čistilni napravi. V stilu Saj ni res, pa je! je kaj kmalu Komunalno podje-tje Logatec blizu vaškega vodnjaka (kotle), v neposredni bližini Planinskega polja, vkopalo čistilno napravo. Govorice, da je čistilna na-prava »blef«, saj je za celoten Grčarevec pre-majhna, in da je postavljena zgolj zaradi pri-vatnih interesov, so se žal izkazale za resnične. Čudno je bilo že to, da so napravo postavili, preden so bili sploh narejeni projekti oz. pre-den bi odgovorni sploh stopili do lastnikov zemljišča, kjer naj bi kanalizacija potekala (pustimo ob strani, kje je bila prej ta čistilna naprava, itd.). Sledil je sestanek na »občini« (kamor smo bili vabljeni vaščani), kjer se je dejansko izkazalo, da čistilne naprave za cel Grčarevec ne bo. Ta čistilna naprava naj bi pokrivala 1/3 kapacitet, med njimi tudi priva-tnega investitorja, ki bi na podlagi te čistilne naprave dobil gradbeno dovoljenje za pozida-vo. V igri je bil (in je še) kapital, vaščani smo bolj postranskega pomena. Ker vaščani nismo bili za to, da se kanalizacija dela v več fazah in da se protežira zgolj en del Grčarevca, je

stvar zastala. Zaradi tega naj bi bilo rečeno, da čistilne naprave ne bo, ker Grčarevčani ni-smo složni. Halo!? Mislim, da smo složni, ne pa tudi naivni in ponižni. Skratka, čistilna naprava že nekaj let ždi v zemlji in čaka na nek občinski poljub, ki jo bo spravil k življenju. V letošnji 2. št. Logaških

novic beremo intervju z županom z optimi-stičnim naslovom Do čistilne naprave le še dve leti. Pod naslo-vom v odebeljenem tisku beremo, da bo morala Sloveni-ja Evropi plačevati kazen, če do konca l. 2012 ne bo rešila odvajanja in čiščenja odpadnih voda v naši občini. V intervjuju nam župan razkrije projekte čistilnih na-prav in kanalizacije v občini Logatec. Na koncu je beseda tudi o Grčarevcu. Pokaže se, v katerem grmu tiči zajec. Citiram: »… če želimo v tem naselju sprostiti gradnjo, se bo pojavila težava z oskrbo s pitno vodo, ker je vodni vir pre-majhen. Zato se s pro-jektom povezovanja Grčarevca z vodovo-dom na Kalcah pri-javljamo na razpis za kohezijska sredstva.«

Ekologija mi pomeni skrb za oko-lje, ki ga v sedanjih časih ljudje množično uničujemo zaradi nepra-vilnega odlaganja odpadkov in zelo škodljivega pridobivanja energije.

Peter Podržaj, OŠ Tabor

Torej, vaščani smo spet v drugem pla-nu. Če prav razumem: šele, ko bo Grčarevec povezan z vodovodom Kalce, se bo sprostila gradnja. Šele po tem bo kanalizacija. Torej, kanalizacija bo zaradi investitorjev in ne za-radi že obstoječih objektov v občini. Ali je mo-žno izvedeti, katerega leta se bo začela delati kanalizacija v Grčarevcu, če sploh? Je mogoče bolje investirati v individualne čistilne napra-ve, saj je strošek odvoza fekalij precej drag? Res se je v zadnjih letih v Grčarevcu nekaj premaknilo na bolje. Toda še vedo smo v pri-merjavi z drugimi zaselki v občini zaposta-vljeni in v očitnem zaostanku. Tudi glede te-lekomunikacije (kabelska televizija, internet) – pa čeprav skozi vas ob glavni cesti poteka mednarodni optični telefonski kabel! Zdi se, kot da smo svetlobna leta oddaljeni od ma-tične KS Tabor in občine in da smo geografsko odrezani od sveta. Pa smo locirani ob stoletja stari prometnici Dunaj–Trst! Čas bi že bil, da se v Grčarevcu spet orga-nizira zbor vaščanov in se nanj povabi župa-na občine Logatec, predsednika KS Tabor, pa mogoče še direktorja Komunalnega podjetja Logatec.

Gvido Komar

Zahvala

Frančiška Bogatajroj. Cigale

24. 2. 1924–23. 2. 2010

V jutru, dan pred svojim 86. rojstnim dnem, je tiho zaspala in odšla k večnemu počitku naša draga mama, stara mama in tašča Frančiška Bogataj. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, daro-vano cvetje in sveče ter darove za svete maše. Zahvaljuje-mo se osebju Zdravstvenega doma Logatec, njeni osebni zdravnici dr. Janji Šešok, patronažni službi, še posebej go-spe Evi, osebju kliničnega oddelka za gastroenterologijo v Ljubljani, pogrebnemu zavodu Menart, Komunalnemu podjetju Logatec, gospe Vehar za vodenje molitve, župni-ku Bogdanu Bercetu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo petje, sosedi Magdi Kržišnik za poslovilne besede ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.

Žalujoči: sin Drago z Anico, sinova Henrik in Mirko z družinama, bat Jože ter ostalo sorodstvo

27

Loga

ške

novi

ce, a

pril

2010

L Zahvale

ZahvalaNi smrt tisto, kar nas loči,

in življenje ni, kar druži nas.So vezi močnejše. Brez pomena

zanje so razdalje, kraj in čas.

Sara Modrijan10. 1. 2001–8. 3. 2010

Ob boleči in veliko prezgodnji izgubi drage hčere, sestre, vnukinje, pravnukinje, nečakinje in sestrične se zahvalju-jemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znan-cem, ki ste nam pomagali v trenutkih žalosti, ji poklonili cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo OŠ Tabor, ravnateljici Ma-rinki Dodič, spec. ped. Jani Martinšek, razredničarki Darji Merlak ter učencem in staršem 3. a razreda za vso pomoč med njeno boleznijo kot tudi za besede slovesa, pevskemu zboru pa za zapete pesmi. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Janezu Selanu za lepo opravljen pogrebni obred, Komunalnemu podjetju Logatec ter Cvetličarni Karmen za pogrebne storitve. Iskrena hvala vsem, ki ste nam kakor koli pomaga-li, nam izrekli sožalje in jo v velikem številu pospremili k preranemu počitku.

Žalujoči vsi njeni, ki jo bomo zelo pogrešali

ZahvalaKdor živi v srcu svojih dragih, ni mrtev,

še naprej ostaja navzoč v njihovem življenju.(I. Kant)

Jože Gorjanc22. 8. 1944–15. 3. 2010

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Jožeta Gor-janca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijate-ljem, sosedom in znancem, ki ste ga spremljali k zadnjemu počitku in mu darovali cvetje in sveče. Hvala tudi gospodu župniku Janezu Komparetu za lepo opravljen obred ter pogrebnemu zavodu Menart in Komunalnemu podjetju Logatec za pogrebne storitve.

Žalujoči vsi njegovi

ob smrti dragega moža, očeta in dedka

Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate bo ostal večen spomin.

Štefan Trpin

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znan-cem, sosedom ter vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala osebju Zdravstvenega doma Logatec za pomoč in vzpodbudo v času njegove bolezni, gospodu župniku, društvu upokojencev, čebelarskemu in gasilske-mu društvu, pevcem in trobentaču ter Menartovim in Ko-munalnemu podjetju Logatec. Vsem skupaj iskrena hvala.

Vsi njegovi

Zahvalaob smrti naše mame, stare mame, prababice in sestre

Obogatena z dobrimi deli,ki si jih skozi celo življenje

delila vsem, ki so jih bili potrebni,nam pa dajala vzgled ljubezni,

si za vedno odšla v večnost.

Marija Gantar, roj. Meze

Plešnarjeva mamaz Režiške 11, Gornji Logatec

27. 3. 1922–9. 2. 2010

Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem za izreče-no sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev sv. Janeza in svete maše za pokojno mamo, ter da ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku Janezu Selanu za obiske na domu, lepo opravljen cerkveni obred in zelo lepe čustvene besede o njenem življenju. Lepa hvala tudi cerkvenima pevskima zboroma, mladinskemu in starejšemu, organistu in trobilnemu kvartetu, Mariji Čuk za molitve, Pe-tru Kuncu za organizacijo pogreba, Komunalnemu podjetju Logatec pa za opravljene storitve. Hvala zdravnicam Zdra-vstvenega doma Logatec, ki sta jo zdravili v zadnjih letih, ko je pešala njena življenjska moč.

Vsi njeni

Zahvala

28

Logaške novice, april 2010

L Knjižnica Logatec/Napovednik

Novo v Knjižnici LogatecLEPOSLOVJE SlovenskoFERRARI, V.: Pot, ki si ti (poezija)GRABEC, I.: Kipi in stihi (poezija)JERAMA, R.: LebdenjeJURCA, K.: Vojni dnevnik desetnika (dnevniki, spomini)KOLAR, M.: Primer profesorja KlasincaMLINAR, R.: Prvi doktor (roman o dr. Francu Sušniku) (biograf. r.)*MOČNIK, U.: V 14 dneh do konca sveta: popotovanje v notranji mir: Camino (dnevniki, spomini)*OGOREVC, M.: Iskanj : bioterapevtovo razmišljanje o zdravju, športu, odnosu do življenja in sveta: kolumne v tedniku 7 dni (spomini, dnevniki)PURIČ, V.: Burjin časREBULA, A.: Pod vrhom tisočletja : dnevnik 1996-1999 (dnevniki, spomini)TOMC, J.: Zgodba o Davidu Locku, 1. delTujeADLER, E. A.: Povabilo v Provanso*BARCLAY, F. L.: Slikarjeva pesemBENEDIKT, B. D.: Inkvizitor: zgodovinski roman (zgod. r.)BREŠAN, I.: Nič svetegaCARROLL, C.: Ni mi mar zanj: no, mogoče čisto malo …*CAVINO, C.: V deželi PenavritCHILD, L.: Velika prevara (krim. r.)*DÜRRENMATT, F.: Pes; Predor; Okvara (kratka proza)*FEYNMAN, R. P.: Gotovo se šalite, gospod Feynman! (dnevniki, spomini)GERRITSEN, T.: Kirurg (krim. r.)*HARI, D.: Prevajalec: spomini Darfurca (dnevniki, spomini)*HARRIS, R.: Zarota (zgod. r.)HERMANS, W. F.: Paranoja (kratka proza)KERRIGAN, K.: Gracin darKINSELLA, S.: Se me spomniš?KUEGLER, S.: Plenilka in plen*KUNDERA, M.: Srečanje (eseji)*LAHIRI, J.: Tolmač tegobMARIËN, M.: Liki s krme (kratka proza)MELO, F.: To je moje telo*MERCIER, P.: Nočni vlak v Lizbono*MONTEFIORE, S.: Sašenka (zgod. r.)NETTEL, G.: Bodljikave zgodbe (kratka proza)PETKOVIĆ, R.: Usoda in komentarjiPETRIŠKA, S.: AnastazijaSTEFANOV, V.: Izgubljena osla (sedem svitkov, posvečeno Animal Messianium) (humor)*SWARUP, V.: Revni milijonarTAMMINEN, P.: Skrivališča (kratka proza)TASIĆ, V.: Poslovilno darilo: concertoTAVI, A.: Izgnana od bogaVIAN, B.: SrcederWEISBERGER, L.: Vsi, ki kaj veljajo

STROKOVNA LITERATURASplošnoŠLAMBERGER, V.: Junaki svinčenih časov: 50 let Dela, 50 let delaFilozofijaMODER, G.: Hegel in Spinoza: substanca in negativnost*PFALLER, R.: Umazano, sveto in čisti um

SPENGLER, O.: Zaton zahoda: oris morfologije svetovne zgodovine, 1. zvezekMejne znanostiCOOPER, D.: Prelomno leto 2012: napovedi, prerokbe in spremembe našega planetaPsihologijaBIRD, J.: Spremenite svoje življenje v 7 korakihJERALA Z., V.: Vse je v glavi ali Umetnost učenjaKLEIN, S.: Čas: snov, iz katere je življenje: navodilo za uporaboTEMPLAR, R.: 100 pravil, kako obogateti: priročnik za večjo blaginjoTEMPLAR, R.: 100 pravil za srečno ljubezen : za srečnejše in bolj izpolnjujoče razmerje*WINTERHOFF, M.: Naj naši otroci ne postanejo tirani: še je čas za pozitivne spremembeVerstvoCAMPBELL, J.: Poti do sreče: mitologija in osebna preobrazbaSvetovne religijeAMALIETTI, P.: Kitajski zen (čan): učenje ne-učenjaNAŠ um je Buda: klasični zenovski koani in anekdoteSociologijaVOGRINC, J.: Historični materializem in humanistične vedePravoCARNEY, T. P.: Spolno nasilje: strateški in operativni postopki kriminalistične preiskave in samovarovanje potencialnih žrtevGROSSI, P.: Pravna EvropaKOVAČIČ, N.: Notariat: 1994-2009: prvih petnajst letJavna upravaKRITIČNA infrastruktura v SlovenijiPedagogikaNOVAK, H.: Projektno delo kot učni model v vrtcih in osnovnih šolahOKOLIŠ, S.: Zgodovina šolstva na SlovenskemNarodopisjeSLOVENSKI vremenski pregovori in rekiLjudsko slovstvoSLOVENSKE ljudske pesmi = Slovenian folk songsŽivalstvo*HOARE, B.: Živalske selitve: neverjetna potovanja po zraku, kopnem in morjuMedicinaBUDWIG, J.: Rak: problem in rešitevKÄCH, H.: Metulji otrok: nega umirajočega otroka domaAlternativna medicinaBOŽJAK, F.: Klic k spremembi, bolezen ni porazBUDWIG, J.: Laneno olje, resnična pomoč pri artritisu, srčnem infarktu, rakuPRETNER, T.: Celostna bioterapija (po programu usposabljanja za poklic zdravilec, za katerega potekajo preverjanja znanja na GZS, skupni del za vse bioterapevte)ZAGHET, A.: Regresivna hipnoza v psihoterapiji: nova metoda zdravljenja psihosomatskih obolenjTehnikaELEKTRONIKA za začetnike

KuhariceBUDWIG, J.: Oljno-proteinska kuharicaVRTNARJEVA kuharica: več kot 200 receptov za jedi z vašega vrta ali zelenjavne grediceUmetnostInterpretacije vizualnosti: študije o sodobni slovenski likovni umetnostiArhitektura/Urbanizem*GORZA J., A.: Čudoviti vrtovi Slovenije: 26 zasebnih okrasnih vrtovAlpinizem/Gorništvo*GROŠELJ, V.: Everest: sanje in resničnostHUMAR, T.: Ni nemogočih potiJezikoslovjeKRAJNC I., M.: Razgovor kot vrsta komunikacijskega stikaMERŠE, M.: Slovenski knjižni jezik 16. stoletja: razprave o oblikoslovju, besedotvorju, glasoslovju in pravopisuMIHEVC-G., E.: Grščina: teksti in vaje za pouk grščineLiterarna teorijaKOS, J.: Svetovni romanBiografijeBORČIĆ, M.: Od daleč in blizu: pogovori z Mirjano

KUGY, J.: Kugy v prvi svetovni vojni: od Julijskih Alp do Kobarida, čez Tilment, Piavo in nazajREBULA, A.: Alojz Rebula: biografia per immagini = biografija v slikahSvetovna zgodovinaIBN, H.: Mukadima: uvod v knjigo primerovZgodovina – Slovenija*JELINČIČ, K.: Judje na Slovenskem v srednjem veku (Judje na Koroškem, Štajerskem, Kranjskem, Goriškem, v Trstu in Istri v srednjem veku do izgonov v letih 1496-1515)VENELIN, J. I.: Starodavni in današnji SlovenciŽVANUT, M.: Plemiške zgodbe: kranjsko plemstvo v šestnajstem in sedemnajstem stoletjuNOBČMAK, M.: Junaki neba III: zavezniški piloti v Sloveniji med 2. svetovno vojnoEARLE, J.: Cena domoljubja: SOE in M16 na stičišču Italijanov in Slovencev med drugo svetovno vojno

*Še posebej priporočamo. Maja Gregorič

Napovednik20. 4. Lutkovna predstava za otroke Debela repa, gledališče Fru Fru, 17.00, knjižnica

Rovte. Vstop prost. Org.: Knjižnica Logatec, 01 754 17 22.

22. 4. Predstava za otroke in ustvarjalna delavnica ob dnevu Zemlje Pepi in njegovo gnezdo, Zavod Vista, 17.00, Prešernova dvorana Narodnega doma

Vstop prost. Org.: Knjižnica Logatec, 01 754 17 22.

22. 4. Predstavitev filmov Cirila Mlinarja Cica Podvodni in jamski svet Slovenije, 19.00, velika dvorana Narodnega doma. Vstop prost.

Org.: Knjižnica Logatec, 01 754 17 22.

23. 4. Območno srečanje odraslih folklornih skupin občin Logatec, Vrhnika, Cerknica in Kočevje Zaplešimo kolo, 17.00, Narodni dom. Vstopnina 3 evre, prodaja vstopnic uro pred

prireditvijo v Narodnem domu. Org.: JSKD OI Logatec, 01 759 17 40.

23. 4. Odprtje razstave udeležencev slikanja akvarela pri Petru Lazareviću, ob 19.00, GRC Zapolje (hodnik). Do 19. maja.

1. 5. Prvomajska budnica Pihalnega orkestra Logatec, od 6. ure po ulicah in zaselkih Logatca.

6. 5. Potopisno predavanje dr. Irene Mrak Ekvador in Galapagos, 19.00, velika dvorana Narodnega doma. Vstop prost. Org.: Knjižnica Logatec, 01 754 17 22.

14. 5. 42. območna revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin občine Logatec Ko zapojejo spomladi, 19.00, Narodni dom. Vstopnina 3 evre, prodaja vstopnic

uro pred prireditvijo v Narodnem domu. Org.: JSKD OI Logatec, 01 759 17 40.

Razstava ilustracij otrok OŠ Rovte, ustvarjenih na delavnicah JSKD OI Logatec

pod vodstvom ilustratorja Adriana Janežiča, knjižnica Rovte. Do 31. maja, ob torkih od 15.00 do 19.00 in četrtkih od 12.30 do 19.00.

Ponedeljki, 18.00–20.00: Mozaik, delavnice izdelovanja mozaikov (1. 3.–10. 5.), Notranjska 14, Logatec. Vodi akademska kiparka Galina Malahova. Na voljo je še nekaj

mest. Org.: JSKD OI Logatec, 01 759 17 40.

Urnik Knjižnice Logatec in njenih enottel. 01 7541-722, knjiznica.logatec@log.sik.si, www.log.sik.si

Knjižnica Logatec: pon., sre., pet. 9.00–19.00, tor., čet. 12.00–19.00, sob. 8.00–13.00

Krajevna knjižnica Rovte: tor. 15.00–19.00, čet. 12.30–19.00Krajevna knjižnica Hotedršica: sre. 16.00–19.00, pet. 16.00–19.00

Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev: tor. 12.30–14.30, pet. 17.00–19.00

29

Loga

ške

novi

ce, a

pril

2010

L Na kratko

Ob svetovnem dnevu vodaOb 22. marcu, svetovnem dnevu voda, se moramo zamisliti

tudi ob usihanju in onesnaževanju vode, ki sta posledica segrevanja zemlje in njenega onesnaževanja s pesticidi in gnojili. V državah v razvoju vzrok za različne bolezni v kar 80 odstotkih pripisujejo onesnaženi vodi. Slovenija je sicer z vodo bogata dr-žava, pravimo, da imamo čisto vodo, vendar smo podtalnico po-nekod že precej onesnažili s pesticidi, predvsem v Prekmurju. V logaški občini še lahko brez skrbi pijemo vodo iz vodovodnega omrežja, v katerega je vključenih enajst zbiralnikov, rezervoar-jev, in štirinajst črpališč, in jih oskrbuje šest delavcev komunal-nega podjetja.

Prvi vodovodni zbiralnik za logaški vodovod na Naklu so zgradili v času vladavine Franca Jožefa leta 1898. (foto: France Brus)

Obnovljeni vodnjak ob Tržaški cesti je bil zgrajen v spomin na od-prtje logaškega vodovoda. (foto: France Brus)

Pogled na Logaščico z mosta na Brodu. (foto: France Brus)

Struga potoka, kjer je nekoč stal trden Tršarjev jez. (foto: France Brus)

Jaz zmeraj nosim obleke od mojih sestričen in tudi dru-gim priporočam, da ne kupujejo zmeraj novih oblek.

Patricija Kržišnik, 2. r.,

POŠ Rovtarske Žibrše

V Logatcu so prvi vodovod z rezervoarjem zgradili leta 1898 na Naklu, v spomin nanj pa tudi vodnjak pred Škrljevo hišo v križišču Tržaške in Rovtarske ceste, ki obnovljen stoji sredi par-ka. Tudi Logaščica, ki je še pred leti poganjala vrsto vodnih ko-les, ki so gnala mline in žage, je v pomladanskem času videti dokaj čisto; v njej je kar nekaj rib. Nekateri pravijo, da so v njej opazili celo manjše rake, kar dokazuje, da je voda čista. Prvi logaški vodovodni zbiralnik, vodnjak ob Tržaški cesti in del Logaščice na Brodu sem v objektiv fotografskega aparata ujel z željo, da bi Logaščica še naprej ostala vsaj taka, kot je, s čisto vodo in bregovi brez smeti.

France Brus

30

Logaške novice, april 2010

Iz naše občineLGospodariti ali ne gospodariti z gozdom?

Z gozdom se nam splača gospodariti, saj z nego gozd plemenitimo, vzgojimo vrednejše sortimente, dobimo denar in še veliko drugega – Veliko lastnikov z gozdovi ne

gospodari zaradi različnih, po večini napačnih predstav

V Sloveniji se je leta 2008 posekalo 3,427 milijona kubič-nih metrov lesa, lahko pa bi jih posekali 4,93 milijona

kubikov, kar pomeni, da mo posekali milijon in pol kubikov manj, kot bi lahko. Če ta les bi uspeli izkoristiti, bi v ozračje spustili okoli 1,35 milijonov ton CO2 manj, saj kubični me-ter povprečnega lesa pomeni 0,9 tone CO2. S tem bi izpolnili kriterije iz kjotskega sporazuma in država bi privarčevala 20 milijonov evrov kazni, da ne govorimo o tem, koliko denarja bi s tem lesom lahko zaslužili. Vidimo lahko, da veliko denar-ja pravzaprav vržemo proč.

Takoj se zastavi vprašanje, zakaj z gozdovi ne gospodarimo bolje. V državnih gozdovih se poseka toliko, kot je predvideno, težava je v zasebnih, ki predstavljajo 74 odstotkov vseh gozdov. Glavna težava v zasebnih gozdovih pa so velika razdrobljenost posesti, nezainteresiranost lastnikov in drugo. Veliko lastnikov z gozdovi ne gospodari zaradi različnih, po večini napačnih predstav, ki jih bom ovrgel v nadaljevanju.

Revirni gozdar me bo že obvestil, ko bo treba kaj posekatiRes je, da nekateri revirni gozdarji lastnike vzpodbujajo k sečnji, vendar zaradi velikih površin in velike razdrobljenosti gozdov vsi tega ne počno, pa tudi ni to njihova dolžnost. Dolžnost revir-nega gozdarja je, da obvesti in odredi posek v primeru napada lubadarja in podobnih težav.

Za gozd je boljše, če ne gospodarim – Narava bo že poskrbela za gozdPonekod velja prepričanje, da z odvažanjem lesa gozd siromaši-mo. Za izgradnjo lesa drevo porabi okoli deset odstotkov hranil, ki jih nadomesti iz drugih virov (preperevanje kamenin, iz zra-ka, …). Dejansko škodo se je v preteklosti delalo s steljarjenjem, s čimer se je večina hranil odnesla iz gozda. Nekatere živali so vezane na mrtvi les, na primer ptice duplarice in nekatere red-ke žuželke. Gozdarji to težavo rešujemo z gozdnimi rezervati in pragozdovi, v gozdu načrtno puščamo odmrla drevesa. Res je tudi, da narava z ekološkega vidika za gozd poskrbi bolje, kot znamo gozdarji ali kdor koli drug, vendar ga moramo v tem pri-meru pustiti popolnoma na miru, da se razvija po svoje. Na skicah si lahko ogledate primer gozda, s katerim so naro-be gospodarili oz. je bil zaradi drugih okoliščin, npr. preštevilčne divjadi, poškodovan, zato je bila potrebna sadnja in so se pojavi-le večje količine grmovja. Negospodarjen gozd je primer, ko smo gozd pustili popol-noma na miru. Pri tem se pogosto srečujemo tudi s težavo, da ima premalo zelene mase v spodnjem sloju, zaradi česar ne nudi dovolj hrane za divjad, zato se ta preusmeri na tisto redko mlad-je, ki je, s tem pa je pomlajevanje še bolj otežkočeno.

Nekaj moraš storiti tudi za naravo, za gozd. Sprehajaj se po njem. Pobiraj smeti, ki jih najdeš ob poti. Posadi kakšno seme, ki ostane od jabolka.

Jan Martinšek, OŠ Tabor

Pri gospodarjenem gozdu smo posekali drevo, ki je začelo sla-beti, prav tako smo posekali grmovje in bukev, ki se je razvijala v koš in delala senco, ker je bila na samem, in razredčili smre-kov nasad. S tem smo dobili nekaj denarja in druge dolgoročne koristi. Pojavilo se je mladje in s tem bolj stabilen gozd, ki lažje kljubuje naravnim katastrofam (prenamnožitve podlubnikov, žled, vetrolom, …). Poleg tega je mladje gostejše, zaradi česar se lahko razvije bolj kakovosten gozd, saj drevesa zaradi gosto-te tekmujejo za svetlobo in razvijejo debla, ki so bolj ravna in z manj vejami. Z redčenjem smrek smo dali moč bolj kakovo-stnim drevesom, saj imajo več svetlobe in jim ostaja več hranil. Poleg tega smo povečali stabilnost nasada pred snegolomi, saj lahko drevesa razvijejo normalno krošnjo in se bolje razvijejo.

Z gozdom je preveč dela in se ne splača gospodaritiTudi ta argument ne zdrži. Če v povprečnem gozdu vsako leto priraste okoli šest kubičnih metrov na hektar, če vzamemo pov-prečno kakovost lesa in če vse potrebno v gozdu naredi poobla-ščeno podjetje, dobimo najmanj 30 evrov po kubičnemu metru, kar pomeni najmanj 180 evrov na hektar vsako leto. Nekateri tudi pravijo, da bodo raje počakali na konec rece-sije in višje cene lesa. Res je, da so cene lesa do pet evrov nižje od najvišjih v prejšnjem letu, vendar nam tudi konec recesije ne more prinesti višjih cen. Lesna industrija je namreč večinoma

Foto: Tadej Grom

31

Loga

ške

novi

ce, a

pril

2010

Iz naše občineL

Vas zanima, kdo je sosedu

pokosil travo, postrigel živo mejo

in uredil vrt?

Prekosim

Urejanje zelenic,Jurij Juršič s.p.

www.prekosimvse.comjure@prekosimvse.com

Pokličite in ugotovite!

040-453-994

 Gozdarske storitve BRANIKA Mihael Grom, s.p., Čevica 8, Logatec 

 Odkup lesa, organizacija odkupa na panju,  

skrbništvo nad gozdovi, …  

GSM: 051 684 299 E‐pošta: tadej.grom@gmail.com 

V negospodarjenem gozdu so propadla drevesa, zaradi česar je les iz tega gozda slabše kakovosti, pa še manj podmladka bo.

Če z gozdom gospodarimo, imamo več koristi: denar, bolj stabilen gozd, mladje, boljša drevesa, bolj stabilna pred podlubniki, snego-lomom, žledom in vetrolomom.

vezana na gradbeništvo, gradnja stanovanjskih objektov pa ver-jetno tudi po koncu recesije ne bo tako masovna, kot je bila. V gozdu se sicer lahko nekoliko počaka, vendar bolje, da dobimo nekaj manj za les, kot pa da nam nekaj lesa propade in zanj ne iztržimo ničesar.

Izvajalci v gozdu me lahko opeharijoLahko se prepričate, koliko lesa je dejansko posekanega. Prvi nadzor je odločba zavoda za gozdove, kjer piše, koliko kubičnih metrov lesa je označenega za posek. To sicer ni natančen poda-tek, vendar nam lahko pomaga pri približni orientaciji. Posek lahko na grobo ocenimo tudi, če preštejemo koliko tovornjakov lesa so odpeljali s sečišča. Pri tem morate vprašati odkupovalca lesa ali šoferja, koliko kubičnih metrov gre na tovornjak. Najbolj zanesljiva metoda pa je, da vse premerimo sami, a pri kubici-ranju ne smemo pozabiti odšteti lubja. Sicer pa je danes večina odkupovalcev plačanih po kubičnih metrih, zato je v njihovem interesu zmeriti čim več in ne čim manj.

Tadej Grom, Gozdarske storitve Branika

Pretirano natančna globa. (foto: Brane Pevec)

Imamo medobčinski inšpektorat, ki bdi nad napačnimi rav-nanji, s katerimi se kršijo določbe odloka o javnem redu in

miru. Tako je prav. Toda. Bo kar prav, da se inšpektorji izogibajo pretirane natančnosti, ki ne sledi izjemnim okoliščinam, kakršne življenje vendarle kdaj pa kdaj tudi ponudi. V takih okoliščinah bi ne bilo odveč, ko bi poleg odloka upoštevali tudi kako zrno soli. Letošnji Gregorjev semenj je ob lepem sončnem vremenu obiskalo veliko ljudi od blizu in daleč. Dan današnji se na tovr-stne prireditve ljudje, zlasti oni od daleč, pripeljejo z avtomobili. Tako se je primerilo tudi ob letošnjem sejmu. Logatec je bil prav zaradi obilnega obiska zatrpan z avtomobili; parkirišča so bila prepolna. In ta in oni voznik je v tej zadregi parkiral zunaj dovo-ljenega, pa ne da bi posebej motil prometne in peštokove. A in-špektorji – služba tudi iz občine Logatec – so lepili globe. Dovolj premišljeno? Z dovolj soli? Bodo ljudje še prihajali na Gregorjev semenj, če jim bomo tako neljubeznivi gostitelji? Spričo tako pretirane natančnosti naših inšpektorjev najbrž ne.

mAš