GRAFITI V LJUBLJANI IN OKOLICI -...

1

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

LEA GRČAR

GRAFITI V LJUBLJANI IN OKOLICI

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

2

3

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

LIKOVNA PEDAGOGIKA

LEA GRČAR

Mentorica: izr. prof. dr. Bea Tomšič Amon

GRAFITI V LJUBLJANI IN OKOLICI

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

4

5

POVZETEK

Grafiti se med seboj razlikujejo z različnih vidikov. Po formi, vsebini, času nastanka, načinu

izdelave oziroma tehniki, po mestu nastanka (legalno ali ilegalno območje) itn. V različnih

okoljih imajo grafiti različno občinstvo, zato so glede na sporočilnost dostikrat prilagojeni

gledalcem. Vse lastnosti grafitov so med seboj močno prepletene in druga od druge odvisne.

Vsebina je na primer dostikrat odvisna od publike, ki ji je grafit namenjen, forma pa se

povezuje s časom, krajem in tehniko nastanka. Najsplošnejše in najpogosteje pojavljajoče se

vrste grafitov so Tag, Throw-up, Piece, Mural, Šablona, Karakter in Nalepka. S poznavanjem

teh vrst opazimo, da vsi grafiti niso enaki in da ne nastajajo z istim namenom. Skoraj več kot

sama vrsta ali forma, pa nam o grafitu pove tudi okolje kjer je nastal. Naj bo to na ulici, na

vlaku oziroma v podzemnih železnicah (pri nas postajah), ali pa v galerijah. Tudi v Ljubljani

najdemo veliko vrst grafitov, ki se glede na okolje precej razlikujejo.

Ključne besede: grafiti, Ljubljana, mesto, ulična umetnost, tehnike izdelave grafita, vrste

grafitov

6

SUMMARY

We can differentiate between graffiti based on many different aspects, including their form,

contents, techniques, time and place of creation (legal or ilegal territory). All the properties of

graffiti are intertwined and influenced by each other. The contents are often influenced by the

audience and are created with different intentions. The form is usually affected by the time,

place and technique. Most common types of graffiti are Tag, Throw-up, Piece, Mural, Stencil,

Character and Sticker. Graffiti can be found on many different locations, e.g. trains and train

station/subways or galleries, Ljubljana is a home of many graffiti, that carry a message,

connected with the environment in which they were placed.

Key words: graffiti, Ljubljana, city, street art, graffiti techniques, graffiti styles

7

KAZALO

1. UVOD ............................................................................................................................................. 8

2. OPREDELITEV POJMA GRAFIT ................................................................................................ 9

3. RAZLIKA MED JAVNO, ULIČNO UMETNOSTJO IN GRAFITI ............................................. 9

4. ZAČETEK IN RAZVOJ GRAFITOV .......................................................................................... 10

4.1. STENSKE POSLIKAVE V ČASU PRAZGODOVINE ....................................................... 10

4.2. OD STARIH GRKOV DO 2. SVETOVNE VOJNE ............................................................. 11

4.3 GRAFITI DANES ................................................................................................................... 14

4.4. ZAČETEK IN RAZVOJ GRAFITOV V SLOVENIJI .......................................................... 16

5. MATERIALI IN TEHNIKE GRAFITARSTVA .......................................................................... 17

5.1. IZVOR RAZPRŠILA V SPREJU IN NJEGOVE ZNAČILNOSTI ...................................... 17

5.2. SODOBNE TEHNIKE GRAFITARSTVA ........................................................................... 18

6. VRTSE GRAFITOV ..................................................................................................................... 20

6.1. DELITEV GRAFITOV PO FORMI ...................................................................................... 20

6.2. BERLJIVOST TEKSTUALNIH GRAFITOV ...................................................................... 27

7. POVEZAVA GRAFITOV Z OKOLJEM V KATEREM SO ....................................................... 27

7.1. GRAFITI NA VLAKIH IN PODZEMNIH ŽELEZNICAH .................................................. 28

7.2. GRAFITI V GALERIJI .......................................................................................................... 30

7.3. GRAFITI NA ULICAH ......................................................................................................... 31

7.4. GRAFITI NA LEGALIZIRANIH POVRŠINAH .................................................................. 32

8. GRAFITI V LJUBLJANI IN OKOLICI ....................................................................................... 34

8.1. Analiza Taga na fasadi gostilne Pod lipo ............................................................................... 35

8.2. Analiza Throw-upa na fasadi Stare mestne elektrarne ........................................................... 36

8.3. Analiza Šablone na prometnem znaku ................................................................................... 37

8.4. Analiza Murala na osnovni Šoli Franceta Bevka ................................................................... 39

8.5. Analiza Bombe na potniškem vlaku ....................................................................................... 41

8.6. Analiza Karakterja na steni podvoza ...................................................................................... 42

8.7. Analiza Šablone na pročelju SNG Drame .............................................................................. 44

8.8. Analiza Piecea na Metelkovi .................................................................................................. 45

9. ZAKLJUČEK ................................................................................................................................ 47

10. VIRI IN LITERATURA ............................................................................................................. 48

11. SLIKOVNO GRADIVO ............................................................................................................. 51

8

1. UVOD

V urbanem okolju po Sloveniji so grafiti neizbežen pojav. Povečini nastajajo v javnem,

zunanjem prostoru, kjer jih ni mogoče zavarovati in so v primerjavi z galerijskimi in

muzejskimi deli, na ogled vsem. Grafiti so poslikave ali napisi, ki se pojavljajo na različnih

območjih znotraj mesta in so s tem tudi del našega vsakdana. Najdemo jih na zidovih,

ogradah, zapuščenih stavbah, železniških postajah, ob avtocestah, v podhodih, podvozih, na

vlakih in na drugih javnih kot tudi zasebnih površinah, danes tudi že v galerijah.

Vsaka pot, ki jo prehodim kot prebivalka Ljubljane je zaznamovana z raznoraznimi grafiti,

besednimi, simbolnimi in slikovnimi. Mnogo grafitov skozi čas izgine, dostikrat pa se

namesto njih pojavijo drugi. Med tem, ko na nekem mestu izginjajo, na drugem že nastajajo

novi, ki jih verjetno čaka ista usoda. In ravno minljivost je ena tistih lastnosti zaradi katere se

sprašujem, čemu grafiti sploh nastajajo, kaj nam govorijo in kako se povezujejo s svojo

okolico?

V diplomski nalogi proučujem pojem grafita in kako se ta povezuje z javno in ulično

umetnostjo. Približam se prvotnemu nastanku grafitov in opišem začetek stenskih poslikav v

Prazgodovini ter njihov razvoj v umetniških obdobjih, ki sledijo. Po kratkem pregledu

zgodovine pojasnjujem, kdaj in kje so se začeli oblikovati grafiti kakršne poznamo danes in

kakšno je bilo življenje Jeana-Michela Basquiata kot prvega grafitarja, ki je prestopil prag, iz

ulice v galerijo. Ker so začetki mnogih umetniških smeri v Slovenijo prišli kasneje kot

ponekod drugod po svetu, se zato posebej osredotočim tudi na začetek in razvoj grafitov pri

nas, ob tem pa se najbolj posvečam Ljubljani in okolici, saj je ravno ta področje moje

raziskave. Od vsega me v diplomski nalogi najbolj zanima, kako se določeni grafiti

povezujejo z okoljem v katerem so. Podobnosti in razlike med grafiti določam s pomočjo

členjena na različne vrste grafitov (Tag, Throw-up, Piece, Mural, Karakter, Nalepka in

Šablona) (Slovar izrazov, 2008) ter si pri njihovi opredelitvi pomagam z vprašanji kot so: v

kateri tehniki so grafiti narejeni, kakšna je njihova forma in vsebina, v katerem okolju so

nastali, s kakšnim namenom, kakšna je stopnja nevarnosti, da jih pri delu zalotijo ali ujamejo,

kakšna je fizična nevarnost (na primer padca z višine pri ustvarjanju na višjih stenah ali

bližina premikajočih vlakov). Vse vrste grafitov se na različne načine povezujejo s svojim

okoljem in tudi v Ljubljani in njeni okolici ni nič drugače. V diplomski nalogi ugotavljam,

kakšni grafiti nastajajo na vlakih in podzemnih železnicah, od kdaj niso zgolj ulična umetnost

in ali imajo grafiti v galerijah sploh še isti namen. Ugotavljam tudi kakšne najdemo na

9

različnih površinah na ulici ter v čem se razlikujejo na legalnih in nelegalnih površinah, pri

tem pa se vselej omejujem na Ljubljano in okolico. S pomočjo analize nekaterih grafitov v

Ljubljani, v zaključku naloge ugotavljam, kakšna je povezava med različnimi vrstami grafitov

na različnih območjih v mestu in okolici ter, ali prihaja do morebitnih odstopanj od

predhodnih teoretičnih ugotovitev.

2. OPREDELITEV POJMA GRAFIT

Definicija in razlaga pojma grafit se od literature do literature spreminja. Večina avtorjev

poskuša pojem opredeliti z izpeljavo iz grške besede »grafo,« ki pomeni pisati in italijanske

besede »sgraffiare,« ki pomeni praskati (Lalić, 1991). Sgraffito je bila nekoč posebna vrsta

slikarstva oziroma tehnika praskanja, rezljanja oziroma rezbarjenja. Danes pa ob omembi

besede grafit pomislimo na ročno ustvarjene podobe in napise na javnih površinah, ki so

nastale s flomastri ali barvnimi spreji (Bulc in Abram, 2008).

Grafiti so umetniško gibanje, ki se osredotoča predvsem na komunikacijo in ohranjanje lastne

identitete. Pogosto nastanejo z namenom, da bi jih ljudje videli. Pojavljajo se v obliki napisov

in podob na vidne površine ter so odličen medij za širjenje idej po mestu, mestni okolici,

galerijah in drugih okoljih (Gastman, Rowland in Sattler, 2006). Jež (2005) pravi, da so grafiti:

»Simbolni izraz podzavesti mest, glasniki neke divje kulture, ki se ne more ne zna ali noče

artikulirati prek sofisticiranih uradnih poti in načinov jvane promocije in refleksije, hkrati pa

ustvarjajo hermetičen avtoreferencialni svet, v katerem tako kot v visoki kulturi vladajo boj za

obstanek, notranja hierarhija in prestiž.« (str. 97).

Pojem grafit je težko definirati, saj se navezuje na več različnih stvari. Ravno to pa nas vodi k

dejstvu, da neka splošna sprejeta definicija ne obstaja. To pomeni, da grafit spada med tiste

termine, ki jih lahko obrazložimo na različne načine. (Lalić, 1991). Ker mnogo avtorjev grafit

definira v povezavi do ulične in javne umetnosti, bom v nadaljevanju tudi sama pri iskanju

razlik med temi tremi pojavi, poskušala obrazložiti, kaj je grafit in kaj so njegove glavne

lastnosti.

3. RAZLIKA MED JAVNO, ULIČNO UMETNOSTJO IN GRAFITI

Grafiti so del javne umetnosti (public art), kar pomeni da jih lahko vidijo vsi. Javna umetnost

je širok pojav, zajema tako tradicionalne oblike umetnosti kot novejše izrazne oblike, ki se

10

pojavljajo v javnem prostoru. Pod ta, pri nas nekoliko novejši termin, spada vse od

spomenikov, fontan, uličnega gledališča pa do umetniških medijskih projektov, ki jih lahko

spremljamo na internetu in v časopisih. Javna umetnost je zgodovinsko pogojena, sledi

namreč političnim, gospodarskih in civilnodružbenim razmeram, ki se v določenem obdobju

in na določenem kraju odvijajo. Njena glavna značilnost, po kateri se razlikuje od ostalih

oblik umetnosti je ta, da pripada vsem in ne zgolj privilegirani družbi (Stepančič, Zrinski,

Lion the tiger, Petresin in Velikonja, 2004).

Ulično umetnost (street art) za razliko od javne umetnosti smatramo kot bolj uporniško in

naravno. Je oblika umetnosti, ki največkrat nastaja ilegalno, med tem ko javna umetnost

nastaja po naročilu ali po dogovoru med naročnikom in umetnikom. Pri tem gre dostikrat za

naročila s strani lastnika neke posesti ali s strani mesta (na primer, ko želijo postaviti

spomenik ali prirediti umetniški dogodek na ulici). Lahko bi rekli, da je javna umetnost v

nasprotju z ulično umetnostjo, družbeno bolj sprejemljiva ter hkrati razumljena kot del

kulturnega bogastva (Imam, 2012). Ulična umetnost ali Street art je torej tehnični termin, ki

ga ne smemo enačiti z javno umetnostjo. Najdemo jo na najrazličnejših predelih ulice: na

fasadah mestnih stavb, ograjah, pločnikih, prometnih objektih, postajališčih, spomenikih, na

notranji strani javnih vozil, električnih omaricah, na reklamnih panojih, žlebovih in tako dalje.

Od grafitov se razlikuje po tem, da posega po različnih tehnikah in materialih in se ne posveča

zgolj barvam v spreju. Street art zajema tudi predpriprave, kakršne so na primer potrebne pri

Stencilu (Šabloni), Paste-upih ali Nalepkah, med tem ko grafiti zajemajo zgolj neposredno

pršenje spreja na določeno površino. (Bulc in Abram, 2008).

Skupna stran grafitov, ulične in javne umetnosti je ta, da so na ogled širši javnosti. Grafiti so

del ulične umetnost ta pa je del javne umetnosti. Čeprav je med njimi kar nekaj razlik pa se

med seboj kljub temu močno povezujejo. Grafiti in ulična umetnost sta si tako blizu, da ju

nekateri med seboj sploh ne ločijo. Ker tudi v določeni literaturi med pojmoma ne navajajo

razlik, bom pri naštevanju grafitarskih materialov in tehnik tudi sama enačila grafite z ulično

umetnostjo.

4. ZAČETEK IN RAZVOJ GRAFITOV

4.1. STENSKE POSLIKAVE V ČASU PRAZGODOVINE

Grafiti oziroma prve stenske podobe, ki so jih odkrili v notranjosti jam na različnih koncih

11

sveta, izvirajo že iz prazgodovine. Takratni ljudje so jih rezljali s pomočjo kamnov in kosti in

tako na stenah in stropih tvorili reliefe. Poleg tehnik rezljanja pa so že poznali šablone in

tehniko pršenja, ki so ju izvedli s pihanjem obarvanega prahu okoli svoje roke, da bi prikazali

njeno silhueto (Ganz, 2006). Te podobe rok so se prvič pojavile že v času paleolitika,

natančneje 30.000 let pred našim štetjem v Gargaških jamah (Slika 1). Nekoliko mlajše pa so

poslikave v jami Lascauxu, te naj bi segale med 14.000 in 13.500 pred našim štetjem. V jami

lahko najdemo monodigitalne vreze, ki z izrazitimi linijami prikazujejo živali. Jamo tvorijo

trije prostori, vstopni hodnik, votlina z grafiti in dvorana bikov, kjer je s črno obrobo

upodobljenih šest petmetrskih bikov. Liki med seboj niso povezani zato je kompozicija je

prosta. Zelo pomembne in znane pa so tudi poslikave v Altamiri, ki so nastale med letoma

14.000 in 9.500 pred našim štetjem. Na stropu jame so leta 1879 odkrili naslikane ranjene in

negibne bizone velikih razsežnosti (Slika 2). Tako kot v Lascauxu so bile tudi te podobe

obrobljene, notranjost oblik pa je bila obarvana v zemeljsko rdeči barvi. V Neolitiku so se na

stenah živalim pridružile tudi podobe oboroženih ljudi in prizori obredov (Pischel, 1969).

Slika 1. Šablone rok v Gargaških jamah Slika 2. Bizon na stropu jame Altamira

4.2. OD STARIH GRKOV DO 2. SVETOVNE VOJNE

Nekateri raziskovalci menijo, da poslikave v jamah ne smemo imenovati grafiti in da so se

čisto prve zavestne stenske poslikave pojavile nekoliko kasneje, v času starih Grkov ter

Rimljanov (Ozis, 2015). Iz obdobja Stare Grčije naj bi našli ostanke ilovice v katera so bila

izrezljana sporočila, izkopavanje v Pompejih pa naj bi pokazalo nov slog grafitov, ki naj bi

prikazovali volilne slogane in različne risbe (Ganz, 2006). Stenske poslikave oziroma grafiti

so se pojavljale tudi po času Stare Grčije, na drugih koncih sveta. Odkriti so bili stenski napisi

Rimljanov, Majov in Vikingov in kasneje tudi stenski podpisi in freske renesančnih

Slikarjev. (Ozis, 2015). Freske Rimljanov so bile takart nanešene s tradicionalno tehniko

12

nanosa barv na vlažen omet. Dostikrat se je kot motiv pojavila krajina, priljubljeni pa so bili

predvsem prizori vrtov. Med 13. In 14. stoletjem se pojavijo prva imena stenskega slikarstva.

Slika 3. Poslikava vrtov Slika 4. Giotto - Freske v kapeli Scrovegni

Eden najbolj znanih Italijanskih slikarjev je Giotto, ki je znan po svojih freskah v kapeli

Scrovegni. To so freske, kjer se od Antike dalje, prvič spet pojavi perspektiva in

trodimenzionalnost. Giotto je s svojimi poslikavami kasneje močno vplival na vso Evropo.

Pravilna perspektiva se je v slikarstvu izoblikovala v času Renesanse v 15. In 16. stoletju.

Stenske poslikave so se v tem obdobju najpogosteje pojavljale v cerkvah in kapelah z

religioznimi motivi. Zelo znan je Masacciov cikel fresk v kapeli Brancacci v Firencah, kjer je

realizem od Giotta naprej še nekoliko napreduje. Ena od najbolj znanih poslikav na steno je

tudi Zadnja večerja renesančnega slikarja Leonarda da Vincija. Namesto na vlažnem, je

Zadnjo večerjo naslikal na suhem ometu, zaradi česar je še v času njegovega življenja freska

začela razpadati. Kasneje skoraj ni bila več vidna zato so jo morali večkrat restavrirati.

Slika 5. Masaccio – Davčni novčič Slika 6. Leonardo da Vinci – Zadnja večerja

Ene najbolj neverjetnih in obsežnih stenskih poslikav iz časa Renesanse pa najdemo v

Sikstinski kapeli v Rimu, ki so delo znamenitega umetnika Michelangela. Tudi v Baroku je

vera še vedno osrednji motiv slikarstva, predvsem stenskega, saj se freske še vedno pojavljajo

v cerkvah. Pojavi se iluzija, ki na stenah in stropih deluje kot okno v svet. Dober primer je

freska Pietra da Cortona imenovana Alegorija Božje previdnosti in moči Barberinijev. V 19.

stoletju stenskih poslikav ne najdemo več veliko. V tistem obdobju je bolj priljubljeno olje na

13

platno (Brar, Earey, 2018).

Slika 7. Michelangelo- strop Sikstinske kapele

Slika 8. Pietra da Cortona - Alegorija Božje previdnosti in moči Barberinijev

Bolj se bližamo 20. stoletju bolj so bili stenske poslikave podobne grafitom danes. Leta 1904

je bila izdana prva revija o straniščnih grafitih, nekaj desetletij kasneje, v času 2. Svetovne

vojne pa so grafite upodabljali nacisti, da bi širili sovraštvo do judov. V času 2. Svetovne

vojne pa na stene niso pisali le privrženci Hitlerja temveč tudi njegovi nasprotniki. Ti so se s

puščanjem letakov in sloganov na stenah upirali Hitlerjevemu režimu in tako širili svoj pogled

na svet (Ganz, 2006).

14

4.3 GRAFITI DANES

Grafiti kakršne poznamo danes imajo relativno kratko zgodovino. A čeprav so se pojavili šele

v drugi polovici 20. stoletja, se jim je v tem času uspelo razviti na vseh koncih sveta (Ganz,

2006). Mnogi trdijo, da so prvi grafiti nastali v New Yorku, vendar temu ni čisto tako. Prve

Tage so odkrili v poznih 60. letih prejšnjega stoletja v Filadelfiji, New York pa je mesto po

katerem so grafiti postali priljubljeni po celem svetu (Gastman, Rowland in Sattler, 2006).

Razumeti je treba, da je za mnoge New York mesto prvih grafitov, saj so se ti pojavili že v

začetku 70. let in hkrati tam tudi prvič silovito prodrli v javnost. To, danes veliko in

pomembno mesto, je bilo v času začetka grafitov v hudi finančni krizi, kar se je odražalo tudi

na obnašanju njegovih prebivalcev. Grafitarstvo je takrat pomenilo nestrinjanje oziroma upor

proti stanju in razmeram v mestu (Ozis, 2015).

Velik preskok v zgodovini modernih grafitov se je zgodil v času ustvarjanja Jeana-Michela

Basquiata, ki je kot prvi anonimni grafitar zaslovel kot velik umetnik. Leta 1980, ko so bili v

Združenih državah Amerike na vrhuncu Pop Art, Konceptualna umetnost in Minimalizem, je

Jean-Michel Basquiat prvič vstopil v svet umetnosti. Javnost je v tistem obdobju svojo

pozornost posvečala umetnikom kot so: Roy Lichtenstein, Claes Oldeburg, Robert

Rauschenberg, Andy Warhol, Carl Andre, Donald Judd, Sol LeWitt in Frank Stella

(Emmerling, 2003).

Jean-Michel Basquiat, ki je umrl že pri rosnih 27 letih zaradi prevelikega odmerka heroina je

danes javnosti znan po svojem zvezdniškem slogu življenja, zloglasnemu prijateljstvu z

umetnikom Andyem Warholom in seveda po svojih izjemnih in živahnih slikah. Je eden

najbolj osupljivih umetnikov, ki so si svojo pot v visoko umetnost utrli na ulici (Gray, b.d.).

Pot mladega Basquiata se je začela skupaj z grafitarjem in prijateljem Alom Diaz-om. Njun

psevdonim SAMO, s katerim sta se podpisovala pod svoje grafite je nastal, ko sta bila pod

vplivom marihuane. Akronim, ki izhaja iz izreka »SAMe Old Shit« se je razvil v njun

življenjski slog oziroma v izmišljeno religijo. 1978 je bilo na Brooklynskem mostu, v soseski,

kjer je bila šola Vizualne umetnosti, okoli Mary Boone galerije, v soseski SoHo in Tribeca s

sprejem napisanih veliko fraz in izrazov, ki so vsebovali akronim SAMO. Na primer: SAMO

kot nova oblika umetnosti, SAMO kot konec religijam, ki perejo možgane, politiki, ki ne pelje

nikamor in lažni filozofiji, SAMO kot možni izhod, SAMO, ki rešuje idiote, SAMO kot izraz

spiritualne ljubezni, SAMO kot alternativa bogu, SAMO kot t.i. avantgarda in tako dalje.

15

Basquiat in Diaz sta svojo »religijo« uporabila kot nadomestilo za vse vrednote in sisteme za

katere sta menila, da nas narobe predstavljajo. Projekt SAMO naj bi torej bil oster odgovor na

to, kako družba uporablja vrednote in ideale, oziroma umetniški produkt ukrojen za

priškobljeno družbo (Emmerling, 2003).

Slika 9. Jean-Michel Basquiat in Al Diaz – Primera grafitov SAMO

Basquiat se pri grafitih ni zadrževal, ni mu bilo mar koga bo z njimi užalil, kar se je izkazalo

za dobro, saj so na koncu ravno ti »užaljeni« posamezniki kupili njegova dela. Sporočila

njegovih grafitov so namreč nasprotovala privržencem visoke umetnosti, oziroma tistim

posameznikom, ki so zatrjevali da razumejo avantgardno umetnost in jo hkrati izkoriščali kot

dekoracijo svojemu življenjskemu slogu. Prijateljstvo med Basquiatom in Diazom je leta

1978 razpadlo, ko se je izkazalo da je Basquiat začel prodajati njune grafite ustanovi, ki sta se

je včasih sramovala. Ker je želel postati bolj prepoznaven in ker je izgubil interes, se je

oddaljil od grafitarstva in se posvetil ustvarjanju na platno. Spremembo je dokumentiral z

grafiti po celotni soseski SoHo: SAMO je mrtev (SAMO is dead) (Emmerling, 2003).

Basquiat je nato sodeloval na skupinski razstavi Keitha Haringa imenovani »Time Square

Show,« ki se je odvijala junija in julija leta 1980. Razstava je bil organizirana s strani dveh

skupin (Collaborative Projects Incorporated oz. Colab in Fashion Moda) preko nje pa je

Basquiat še vedno pod psevdonimom SAMO vstopil v svet umetnosti (Emmerling, 2003).

Basquiat je s pomočjo Haringa začel razstavljati po raznih klubih, leta 1981 pa je v

sodelovanju z galeristko Annino Nosei začel razstavljati dela tudi v galerijah. S samostojno

razstavo v takrat zelo pomembni galeriji Mary Boone so njegova dela postala del moderne

umetnosti (Stepančič, Zrinski, Lion the tiger, Petresin in Velikonja, 2004).

16

4.4. ZAČETEK IN RAZVOJ GRAFITOV V SLOVENIJI

Grafiti so se v Sloveniji prvič pojavili v prostorih diskoteke FV v Ljubljani leta 1981. K nam

so prišli relativno zgodaj, če primerjamo koliko časa so za to potrebovali drugi umetniški

izrazi. V kletnih prostorih omenjene diskoteke so kot nekakšna kodirana besedila nastajali

slogani in napisi, ki so jih razumeli samo redni obiskovalci. Poleg jezikovnih grafitov pa se je

začelo na ulicah razvijati grafiti slikarstvo. Leta 1983 je v prostorih Diska FV v Šiški skupina

R Irwin S organizirala prvo razstavo grafitov, imenovano Sveti urh. To je bila razstava

slikovnih grafitov, ki so nastali na podlagi knjige, ki je vsebovala fotografije usmrtitve

partizanov na Sv. Urhu. Kasneje je skupina R Irwin S tam organizirala tudi razstavo erotičnih

grafitov, ki so prav tako nastali na podlagi fotografij. Razstave v klubu so obiskovali drugačni

ljudje kakršni obiskujejo galerije, s tem pa je diskoteka postala nov prostor umetnosti. Tako

kot Irwini, ki so se zgledovali po formi ameriških grafitov in ne njihovi vsebini, je tudi

skupina Strip Core, ki se je sicer zavedala korenin grafitov, ustvarila lastno ikonografijo. Strip

Core je skupina, ki je nadaljevala razvoj Ljubljanskih grafitov konec 80. in začetku 90. let 20.

stoletja. Njihovi grafiti se povezujejo bolj s klasičnim slikarstvom kot običajnimi grafiti,

njihova ikonografija je fantazijska, oblike pa so natlačene. Strip Core so svojo prvo razstavo

organizirali leta 1992 v KUD Franceta Prešerna. V tistem času pa je skupaj s to skupino

delovalo še nekaj drugih: SK8, Mega Medi Group, Mizz Art in druge. Te skupine so svoje

grafite ustvarjale predvsem v prostorih različnih klubov, lokalov, studiov, oblikovalskih

ateljejev, manj pa so poslikavali mestne ulice. V sredini 90. let prejšnjega stoletja je

grafitarsko sceno zavzela mlajša hip hop generacija, hkrati pa se je grafitiranje začelo tudi v

Mariboru v Novi Gorici in malo kasneje še v Celju (Stepančič, Zrinski, Lion the tiger,

Petresin in Velikonja, 2004).

V Ljubljani so grafitarji zavzeli tri velika območja. Kot prvo je treba omeniti, danes še vedno

aktualno vojašnico na Metelkovi, kjer so vsa območja klubov in skejt park poslikali po vzoru

grafitov iz tujih držav. Kot druga, za tisti čas pomembna lokacija, je bila opuščena tovarniška

zgradba, kjer se je oblikovala Gheto Art Gallery v bližini BTC-ja. Tam so se srečevali

grafitarji okoliške Ljubljane, saj je bila stavba blizu različnih naselij kot so Moste, Fužine in

Zalog. Na opuščeni stavbi so se združevali grafiti, ki so temeljili na hip hop kulturi. Povečini

so bili abstraktni saj so grafitarji težili k raziskovanju barve, oblike in tehnike sprejanja.

Pojavljali so se tudi slogani, ki so nakazovali na to kakšen odnos ima javnost do grafitov in

kakšen položaj imajo grafiti v visoki umetnosti. Gheto Art Gallery je bilo za grafitarje zelo

17

pomembno območje, saj so si tam izmenjavali znanje, informacije in organizirali dogodke.

Kot tretja lokacija pa je bila pomembna južna ljubljanska obvoznica, ki je bila v tistem času

ravno končana in je tako ponujala ogromno sivih površin, ki so jih grafitarji z veseljem

izkoriščali. Leta 2000 se je v Ljubljani zgodila še ena prelomnica povezana z grafiti in sicer

grafitarski festival. Zgodil se je Subrban cakes festival, kjer so se spoznali in srečali grafitarji

iz različnih mest Slovenije, povabljeni pa so bili tudi grafitarji iz bivše Jugoslavije. Na tem

dogodku so skupaj poslikali wall of fame na Metelkovi (Stepančič, Zrinski, Lion the tiger,


Ker so bili grafiti v tistem času nova oblika umetniškega izražanja, so bili tudi veliko bolj

povezani s samo umetnostjo. V 21. stoletju pa se je pogled na grafite spremenil. Mladi jih niso

več smatrali kot umetniški dosežek temveč bolj kot medij komunikacije ter uporniški ali

izzivalni izdelek. Pojavil in širil se je Tag vse manj pa je bilo v prejšnjem stoletju tako

priljubljenih Pieceov (Stepančič, Zrinski, Lion the tiger, Petresin in Velikonja, 2004).

5. MATERIALI IN TEHNIKE GRAFITARSTVA

Pri izdelavi grafitov je mogoče uporabiti različne materiale. Čeprav grafiti izvirajo že iz

prazgodovine, pa se največ ljudi, ko pomisli na grafite, spomni na sodobne pripomočke. To so:

razpršilo (aerosol) oziroma barve v spreju (spray paint) in flomastri (markers). Ti pripomočki

so osnova za začetek grafitasrtva in obenem veljajo za je material, ki ga vsak grafitar mora

imeti. Barve v spreju in flomastri so sredstva za katera se zdi, da ne bodo nikoli zastarela.

Brez njih pa si modernih grafitov sploh ne moremo predstavljati in tudi grafitarji, ki so uspeli

prodreti iz ulice v galerijo še vedno vztrajajo pri omenjenih likovnih sredstvih (Dačić, b.d.).

Nekateri grafitarji uporabljajo le barve v spreju, med tem ko se drugi poslužujejo tudi čopičev

in valjčkov. Valjčki so priročni predvsem tistim, ki želijo na hiter način svojemu grafitu

predhodno ustvariti ozadje. Čopiče pa uporabljajo le redki, saj so manjši in za večji grafit

vzamejo več časa, poleg tega pa jih je potrebno v nasprotju s spreji, po uporabi umiti (Lunn,

2006).

5.1. IZVOR RAZPRŠILA V SPREJU IN NJEGOVE ZNAČILNOSTI

Prvi originalni koncept razpršila v spreju sega nazaj v 18. stoletje, natančneje v leto 1790, ko

so začeli streči gazirane pijače. Leta 1837 je bil prvič izumljen sifon za pločevinko z ventilom,

razpršila v pločevinkah pa so bila prvič uporabljena leta 1862, a so bila v tistem času še

18

pretežka za komercialno uporabo. Sprej kakršnega poznamo danes je v začetku 20. stoletja

izumil Norvežan Erik Rotheim. Majhne in prenosljive razpršilce, ki tekočino pršijo s pomočjo

tlaka pa sta izumila Lyle Goodhue in William Sullivan. Te lahki spreji so prišli v javno rabo

leta 1947. Dve leti kasneje pa so se pojavile prve barve v spreju, ki jih je s predlogom žene

izumil Edward Seymour (Gray, b.d.). Seymourjev izum je v kratkem času postal izredno

priljubljen zaradi česar je začel v podjetju Seymour of Sycamore množično oblikovati in

proizvajati svojo znamko. 1973 so v Združenih državah Amerike letno izdelali kar 270

milijonov pločevink, do leta 2010 pa je proizvodnja narasla na kar 412 milijonov. Barva v

spreju je tako postala eden najbolj razširjenih medijev med grafitarji. Ker je majhna jo lahko

neopazno prenašajo ali celo ukradejo. Obenem se barva hitro in enostavno nanaša, saj

razpršilo deluje kot barva in čopič v enem, hitro se tudi posuši in se odlično prime na različne

podlage. Danes lahko dobimo barvo v spreju od različnih proizvajalcev, tako ameriških, kot

evropskih. Kvaliteta barv je v parih letih tako narasla, da je zdaj mogoče kupiti tudi barve, ki

so zaščitene pred UV žarki in drugimi vremenskimi pojavi (Greenbaum in Rubinstein, 2011).

Barve v spreju pa imajo tudi slabo lastnost, saj so zelo strupene oziroma toksične. Inhalacija

barvnega plina lahko škoduje našemu zdravju in s tem kratkotrajno vpliva na zdravje oči,

nosu in grla, povzroča glavobole, izgubo koordinacije in slabost. Dolgotrajno pa lahko vpliva

tudi na jetra, pljuča ali na centralno živčevje. Zdravstvenim težavam se je mogoče izogniti z

upoštevanjem navodil za uporabo, ki naj bi bila zapisana na barvnem spreju. Da jih na kratko

povzamem: uporaba razpršila je varnejša, če jo uporabljamo v zunanjih prostorih in to zgolj

kadar je temperatura med 10°C in 32°C. Barve se ne sme uporabljati v bližini gorečih

izdelkov ali ognja in na površinah, ki se lahko segrejejo čez 93°C. Odvečno barvo s spreja je

potrebno odstranjevati z žičnatim čopičem ali brusilnim papirjem. Za še boljšo varnost pa

proizvajalci sprejev priporočajo, da se med uporabo barve nosi zaščitno masko, rokavice in

drugo zaščitno opremo (The hazards of spray paint fumes, 2013).

5.2. SODOBNE TEHNIKE GRAFITARSTVA

V 21. stoletju se je marsikaj spremenilo. Kljub temu, da vse po svetu, tudi preko spleta, v

specializiranih in drugih trgovinah prodajajo odlične, profesionalne pripomočke s pomočjo

katerih se je kvaliteta grafitov dvignila, pa umetniki težijo k drugačni ulični umetnosti. Mnogi

so začeli hrepeneti po kreativnosti in drugačnosti ter tako poiskali nove materiale s katerimi

lahko okrasijo ulice. Danes imajo umetniki na voljo nešteto različnih materialov o katerih v

preteklosti niso mogli niti sanjati (Dačić, b.d.). Ti materiali pa so tudi ključen element po

katerem ločimo grafite od ulične umetnosti. Grafiti naj bi imenovali le tiste poslikave, ki so

19

ustvarjene specifično z barvo v spreju, pod ulično umetnost pa spadajo stvaritve v vseh ostalih

možnih materialih (Bartlett, 2015). A ker so grafiti del ulične umetnosti in ker izraza pogosto

enačimo, (Lunn, 2006) bom v nadaljevanju opisala tudi nekaj drugih materialov, ki se

dostikrat pojavljajo na ulicah.

Enega od prvih bolj nenavadnih materialov je v svojih delih uporabil grafitar Invader.

Namesto barve je posegel po ploščicah, s pomočjo katerih je na zidovih sestavil pikselne like

iz nekdaj popularnih računalniških igric (Slika 4). Podobno kot Invader, pa čeprav sama sebe

ne smatra za ulično umetnico, lahko sem prištejemo tudi Carrie Reichardt. Svoje mozaične

Murale ustvarja s pomočjo ploščic raznolikih oblik in barv ter drugih keramičnih detajlov. V

nasprotju s temi kompaktnimi in dlje obstojnimi materiali pa poznamo tudi umetnike, ki

uporabljajo papir. Argentinski umetnik JAZ ustvarja velike kolaže le, da jih namesto na platno,

izdeluje na zidove kot nekakšne papirnate Murale. Francoski umetnik Mademoiselle Maurice

pa je postal znan po svojih precizno sestavljenih origamijih, ki jih postavlja v urbano okolje.

Obstajajo tudi umetniki, ki na zidove ne pritrjujejo ničesar. Čeprav izvor klesanja v steno

izhaja že iz Antičnih časov pa je Vhils zagotovo prvi umetnik, ki je obudil to tehniko. Vhils v

fasade s pomočjo dleta, kladiva, svedra in drugih pripomočkov upodablja portrete neverjetnih

velikosti, ki so iz materiala kakršna je stena na kateri ustvarja (Dačić, b.d.).

Ogromno materialov se je začelo uporabljati šele v zadnjih parih letih. Pretežno nova tehnika

imenovana yarnbombing ali yarnstorming zajema pletenje in kvačkanje, kjer umetniki svoje

pisane volnene izdelke vpletejo v zunanji prostor. Ena trenutno najbolj aktualnih in

priljubljenih tehnika s strani javnosti pa so eko grafiti (Dačić, b.d.). Gre za zelene grafite, ki

so izdelani iz mahu. Izdelava je zelo preprosta, zanjo moramo imeti pivo, sladkor in mah. Vse

potrebno skupaj zmešamo in s čopičem v poljubne oblike nanesemo na senčno in vlažno steno.

Čez nekaj tednov bo mah zrasel in na steni se bo pokazal zelen grafit (Eržen, 2011). Še ena

okolju prijazna alternativa, ki je pravo nasprotje strupenim barvam v spreju so »obratni«

grafiti (reverse graffiti). Gre za grafite ki s pomočjo pripomočkov za čiščenje nastanejo na

neočiščenih oziroma umazanih zidovih. Videti so kot šablone le, da so izdelane na obraten

način. Danes poleg že omenjenih tehnik obstaja tudi nešteto drugih s katerimi grafitarji

ustvarjajo. A ne glede na to koliko materialov je že v uporabi, vedno so se in se bodo

spreminjali in ne glede na to, koliko novih tehnik je že odkritih, umetniki še vedno posegajo

po tradicionalnem grafitarskem pripomočku, barvi v spreju (Dačić, b.d.).

20

6. VRTSE GRAFITOV

Grafite delimo na tekstualne (jezikovne), slikovne (likovne) in simbolične. Obstajajo pa tudi

kombinacije vseh treh, torej: slikovno-tekstualne, simbolično-slikovne in simbolično-

tekstualne (Lalić, 1991). Grafiti pa se med seboj ne razlikujejo le po formi temveč tudi vsebini.

Po Laliću (1991), ki je naredil raziskavo za mesto Split, grafite delimo na: športno-navijaške,

politično-ideološke, teritorialne, nacionalne, glasbene, religiozne, humoristične,

motociklistično-avtomobilske, grafite, ki se navezujejo na družbo, skupino oziroma

prijateljstvo, na nasilje, ljubezen in spolnost, odnos do življenja, alkohol, šolo in ostale.

6.1. DELITEV GRAFITOV PO FORMI

Tako kot vsaka subkultura imajo tudi grafiti in ulična umetnost svoj lastni žargon in izraze, ki

opisujejo različne pisave, sloge in poglede. Pogovorni žargon in termini, ki jih grafitarji

uporabljajo v različnih državah, mestih ali regijah med seboj nekoliko variirajo (Randal, b.d.).

Najbolj osnovni obliki grafitov, ki ju poznajo povsod po svetu sta Tag in Throw-up iz katerih

pa izvirajo tudi kompleksnejši slogi. Teh danes poznamo zelo veliko. Med njimi so tudi

Nalepke (Stickers), ki jih morda ne bi smeli šteti pod posebno vrsto grafita, vendar so še

vedno del ulične umetnosti in njene scene (Anapur, b.d.). Poleg Taga, Throw-Upa in Nalepk

se bom posvetila tudi drugim izrazom. Opisala bom vrste grafitov, ki se najpogosteje

pojavljajo in jih najdemo tudi v Ljubljani, to so: Piece, Karakter, Mural in Šablono.

6.1.1. Tag

Tag je najbolj osnovna in najpogosteje pojavljajoča se oblika grafita, ki nastane s flomastrom

ali barvo v spreju. Prepoznamo ga po tem, da je narejen zgolj v eni barvi, zaradi česar je

Slika 10. Invader- Pac-Man mozaiki v Bilbau Slika 11. Primer Eko grafita

21

pogosto v kontrastu s svojim ozadjem. Tag ali slovensko »oznaka« ni samostojna vrsta grafita

temveč gre za podpis grafitraja, njegovega imena oziroma umetniškega vzdevka (Randal, b.d).

Je kot nekakšen stiliziran logotip avtorja po katerem ga prepoznamo. Tag lahko poleg črk, ki

tvorijo avtorjev psevdonim, vsebuje tudi druge poljubne znake kot so narekovaji, puščice,

zvezde itd. (Slovar izrazov, 2008). Poleg teh okrasnih dodatkov pa jih od drugih grafitarskih

napisov ločimo po posebni tipografiji in izredno premišljenem oblikovanju črk (Stepančič,

Zrinski, Lion the tiger, Petresin in Velikonja, 2004). Podobno kot podpis na sliki

tradicionalnega umetnika, lahko Tag zasledimo pod dokončanimi (kompleksnejšimi) grafiti ali

pa skupaj s Tagi drugih avtorjev, ločene od ostalih vrst grafitov (Slovar izrazov, 2008). V

Združenih državah Amerike je bil Tag začetna oblika grafitiranja v Sloveniji pa so se pojavili

šele v 21. stoletju, ko je bil Piece že uveljavljen. Pri nas so se in se še vedno pojavljajo v

središčih mest, na avtobusnih postajah, v avtobusih, šolah in tako dalje (Stepančič, Zrinski,

Lion the tiger, Petresin in Velikonja, 2004). Na splošno pa Tage narisane s flomastri velikokrat

najdemo v notranjih prostorih, na primer na vratih javnega stranišča, na oknih in znotraj

avtobusov ali vlakov. Tage narisane s sprejem pa običajno opazimo le v zunanjih prostorih.

Tagerji imajo od vseh grafitarjev najmanj spoštovanja do tuje lastnine zaradi česar je med

ljudmi to tudi najmanj priljubljena oblika grafitov. Mnogo ljudi prezira Tage, saj se pojavljajo

tako rekoč povsod, so nesmiselni in primitivni. A grafitarji, ki jih pišejo (writers) menijo, da je

potrebno Tage jemati resneje. Tag mora biti verodostojen in ne sme vsebovati neumnih besed

ali imen. Vse kar bi v Tagu identificiralo writerja bi bilo prenevarno, zato Tag ne sme

vsebovati inicialk, vzdevkov, ali drugih besed s katerimi bi lahko prepoznali njegovega

avtorja. Poleg tega mora biti kratek, saj sta lahko čas in prostor, kjer ga grafitar riše omejena.

Dober Tag je Tag, ki vsebuje vse to in obenem izstopa od drugih. Za kaj takega pa je potrebno

veliko vaje. Nekateri writerji pri tem uspejo drugi žal ne (Lunn, 2006).

22

6.1.2. Throw-up

Podobno hitro in enoslojno kot Tag nastane tudi Throw-Up oziroma »Throwie« (Randal, b.d.)

le da gre tu za večjo in bolj dodelano obliko grafita. Za razliko od Taga, ki je običajno narisan

enobarvno, je Throw-Up upodobljen v dveh. Notranjost črk (fill-in) je ene barve, obroba

(outline) pa druge. Velikokrat gre za kombinacijo črne, bele, zlate in srebrne čeprav grafitarji

pri tem niso omejeni (Slovar izrazov, 2008). Throw-Up je tako kot Tag sestavljen iz črk.

Dostikrat gre za ime avtorja oziroma njegov nadimek, pri čemer bi lahko rekli, da učinkuje

podobno kot Tag (Randal, b.d.). Če je Throw-Up nadgrajeni Tag potem moramo v tem

predelu omeniti tudi Bubble (slo. mehur/mehurček). Bubble je nastal iz prvotne oblike

Throw-Upa in še vedno ohranja vse njegove značilnosti. Za razliko od navadnega Throw-upa

ima Bubble pretirano zaobljene robove črk, ki spominjajo na napet mehur po čimer je dobil

tudi ime. Poleg zaobljenih robov pa je Throw-up mogoče nadgraditi tudi na druge načine, na

primer z dodajanjem različnih barv, ki dajo tovrstnemu grafitu posebne učinke (Anapur, b.d.).

Tudi Bomba je neke vrste grafit, ki ga lahko štejemo pod Throw-up, saj nastane v zelo

kratkem času (Slovar izrazov, 2008).

Slika 12. Primer Tag-a na steni podhoda v Zalogu Slika 13. Primer skupine Tag-ov na fužinskem

transformatorju

23

6.1.3. Piece

Izraz Piece izhaja iz besede masterpiece (slo. mojstrovina) in kot nam že sama izpeljanka

pove, gre za kompleksnejši, bolj dodelan grafit (Slovar izrazov, 2008). To skrajšavo bi lahko

jemali tudi kot kritiko vrednotenja umetniških del. Za grafitarje so namreč kvalitetni grafiti

med seboj enakovredni, zato namesto oznake mojstrovine oz. Masterpiece uporabljajo njeno

skrajšavo (Stepančič, Zrinski, Lion the tiger, Petresin in Velikonja, 2004). Piece je velik,

kompleksen, grafit, ki zahteva veliko časa, potrpljenja in trdega dela, zaradi česar ga

največkrat upodobi izkušenejši grafitar. Določen grafit naj bi šteli pod Piece le kadar je

upodobljen v vsaj treh barvah. Seveda pa ima lahko Piece tudi kakšno barvo manj, če so vanj

vpleteni svetlostni prehodi, sence ali tridimenzionalni učinek. Najlažje pa ga prepoznamo

kadar vsebuje kombinacijo vseh teh značilnosti (Randal b.d.). Zaradi dovršene in kompleksne

sestave je Piece berljiv le gledalcem grafitarske subkulture ali drugim strokovnjakom (Slovar

izrazov, 2008).

Slika 14. Primer Throw-upa na Masarykovi cesti

v Ljubljani

Slika 15. Primer Throw-upa na Metelkovi cesti

v Ljubljani

Slika 16. Primer Piece-a na steni košarkarskega

igrišča na Fužinah

24

6.1.4. Mural

Mural označuje grafit, ki je narejen na legalnem območju. Dostikrat gre zgolj za en prizor,

včasih pa tudi za povezavo samostoječih oblik in likov (Allen, b.d.). Mural je večje delo z

ozadjem, ki ga velikokrat, tudi po naročilu, naredi številčnejša skupina grafitarjev. Tovrstna

oblika grafitov pogosto nastaja za komercialne namene in ima svojega naročnika. Tako kot

Piece gre za kompleksen grafit, od Piecea se razlikuje le po tem, da nastaja na stenah, kjer je

to dovoljeno (Slovar izrazov, 2008).

Slika 18. Pallo Ollap – Primer Mural-a na stavbi Slika 19. Primer Mural-a na Zaloški cesti v Mostah

nekdeanjega kina Vič v Ljubljani

Slika 17. Primer Piece-a na podvozu pod železniško progo

na Kajuhovi ulici

25

6.1.5. Karakter

Karakter je največkrat karikirana, včasih tudi realistična podoba, ki je lahko povsem

izmišljena ali pa izvzeta iz stripov, televizije oziroma popularne kulture (Slovar izrazov, 2008).

Mnogo grafitarjev ustvarja lastne domišljijske like, po katerih je avtorje mogoče prepoznati.

Karakter lahko stoji sam zase, lahko pa je del večjega grafita oziroma prizora (Allen, b.d.).

Včasih nadomesti tudi črko v Piecih. Nad Karakterjem se pogosto pojavljajo tudi oblački z

besedilom, kakršne najdemo v stripih. Dostikrat gre za misli avtorja, kakšno izjavo ali

pohvalo (Slovar izrazov, 2008, str. 21).

Slika 20. Primer Karakterja v AKC Metelkova Slika 21. Primer Karakterja v podvozu pri

Dolgem Mostu

6.1.6. Nalepka

Hitro narejena, prenesena in pričvrščena. Z nalepko je mogoče hitro in na preprost način

razširiti neko podobo, tag, misel ali lik. Nalepke so največkrat natisnjene že vnaprej zato ne

kradejo časa in se širijo še hitreje kot Tag ali Throw-up. Pojavljajo se povsod, na stenah,

ograjah, stebrih, uličnih svetilkah, klopeh itn. (Allen, b.d.). Pod nalepke uvrščamo tudi plakate

in paste-upe oziroma vse papirnate izdelke, ki jih lahko s pomočjo lepila prilepimo na neko

mesto. Na ulicah najdemo manjše in tudi večje nalepke, ti se dostikrat prilepijo z lepilom za

tapete ali s čim podobnim, najdemo pa tudi kombinacijo večjih in manjših nalepk ali Paste-

upe manjših kosov. Aktualni pa so tudi plakati, ki največkrat vsebujejo politično sporočilo

oziroma idejo. (Abram, 2008). Kazen lepljenja Nalepk ali Paste-upov je manjša kot pri risanju

grafitov s sprejem, zato veljajo tudi za bolj varno obliko ulične umetnosti (Lunn, 2006).

26

Slika 22. Primer Nalepk na žlebu v Ljubljani Slika 23. Primer Plakatov v AKC Metelkova

6.1.7. Šablona

Šablona oziroma šablonski grafiti se od preostalih vrst grafitov razlikuje predvsem po

postopku izdelave. Kot nam že sam izraz pove je za izdelavo grafita potrebna šablona - torej v

tršem papirju ali kartonu izrezana oblika, ki se jo s sprejem preslika na steno. Običajno

preslikavajo črke in podobe ali pa kombinacijo obeh (Allen, b.d.). Šablone so povsod po svetu

zelo popularna oblika grafitov. Omogočajo hitro reproduciranje, saj se lahko isto obliko

izrezano iz kartona uporabi večkrat. Množična reprodukcija pomaga pri večji opaznosti,

predvsem kadar želi avtor z grafitom javnosti kaj sporočiti. Šablona pa je odlična vrsta grafita

tudi, ker nastane zelo hitro in je zato manjša možnost, da grafitarja pri delu ujame policija

(Randal, b.d.). Šablonski grafiti so običajno manjših dimenzij, saj so šablone A4 formata bolj

praktične in lažje prenosljive, poleg tega pa jih je lažje skriti. Kljub temu, da se najpogosteje

pojavljajo manjši šablonski grafiti, pa je na ulicah mogoče najti tudi večje. Ti so dostikrat

sestavljeni iz več manjših. V mestih je danes mogoče izslediti enobarvne kot tudi večbarvne

šablone (Abram, 2008). Na začetku so jih namreč izdelovali le v enem sloju, skozi čas pa so

začeli eksperimentirati in dodajati sloje v različnih odtenkih in barvah. To je omogočilo, da so

tudi šablone dobile učinek prostora (Randal, b.d.). V zadnjih letih, ko se je tehnologija močno

razvila je izdelava šablon postala enostavnejša. Grafitarji se morajo še vedno vnaprej

pripraviti kadar želijo upodobiti šablonski grafit, sploh ob izrezavi oblike v karton. A

tehnologija je k temu vseeno pripomogla, saj omogoča lažje pretvarjanje nekega motiva v

obliko in s tem omogoča, da je proces izdelave enostavnejši in hitrejši. Šablone lahko delimo

na več podvrst, ki pa med seboj niso prav strogo ločene. Šablone, ki se na primer pojavljajo

na električnih omaricah so utilitarne, obstaja tudi anonimno šabloniranje, kjer ne poznamo

avtorja oziroma pod grafitom ni nikakršnega logotipa, ki bi označeval njegovega avtorja.

Pojavlja se tudi politično šabloniranje, ki je bilo v določenem obdobju pri nas precej

popularno. Ker so meje med temi klasifikacijami zelo zabrisane, se pogosto pojavljajo tudi

27

kombinacije vseh omenjenih vrst. Šablone pa se ne združujejo le med seboj temveč jih

najdemo tudi v prepletu z drugimi vrstami grafitov. Pogosta kombinacija so Šablone z

Nalepkami ali Plakati (Abram, 2008).

6.2. BERLJIVOST TEKSTUALNIH GRAFITOV

Grafitarji, ki se ukvarjajo predvsem s tekstualnimi grafiti (Tagi, Throw-upi) želijo, da bi bili

njihovi grafiti berljivi in da bi obenem izstopali. Obe lastnosti v enem grafitu pa sta težko

izvedljivi. Avtorji takšnih grafitov morajo, če želijo da je napis berljiv njihovim vrstnikom in

ne javnosti, upoštevati nekaj glavnih pravil pri oblikovanju črk, hkrati pa morajo biti

inovativni. Bolj se bodo posvečali berljivosti, manj bo njihov grafit izstopal, če pa se bodo

bolj posvečali inovativnosti, bo grafit berljiv le manjšim množicam. Vsak grafitar, ki želi

ohraniti, tako berljivost kot unikatnost, mora poiskati ravnotežje med obema lastnostma.

Grafite je lažje brati, če poznamo avtorjev slog, upoštevamo pa lahko tudi nekaj pravil. Za

boljšo berljivost mora avtor razumeti, kako na grafit vpliva okoljska svetloba, zavedati se

mora razdalje in kota pod katerim naj bi bil napis berljiv, ugotoviti ali izbrati pravo barvo pod

napisom, uporabiti primerne barve, črke med seboj postaviti dovolj narazen, da so jasno

ločene in zagotoviti, da so črke med seboj različne (Lunn, 2006).

7. POVEZAVA GRAFITOV Z OKOLJEM V KATEREM SO

Grafite najdemo vsepovsod. Največkrat jih opazimo v zunanjem prostoru, včasih pa prodrejo

tudi v razstavne prostore galerij. Zunaj nastajajo v vseh možnih vremenskih razmerah od

ekstremnih zimskih temperatur pa do nevarnih poletnih neviht. Največkrat nastajajo ponoči,

pod ulično svetilko ali mesečino, včasih pa tudi podnevi. Najdemo jih v skromnih in

zapuščenih predelih mest, kot tudi na slabo pokritih in suhoparnih površinah (Jež, 2005).

Slika 24. Primer enobarvne Šablone na Slovenski

cesti v Ljubljani

Slika 25. Primer dvobarvne šablone na Slomškovi

cesti v Ljubljani

28

Pojavljajo se na zidovih zapuščenih tovarn in stavb, v podhodih in podvozih, podzemnih

železnicah, železniških postajah, vlakih, na protihrupnih ograjah ob avtocestah, v mestnih

središčih in na sveže pobeljenih fasadah. Grafitarji ta okolja razumejo in vidijo drugače kot

ostali. Njihov pogled na okolje se razvija sočasno z razvojem mesta. Grafitar presodi vizualne

značilnosti nekega okolja, njegov značaj, novosti, arhitekturo in njegove posebnosti. Na to

kakšen grafit bo nastal na izbranem mestu je odvisno tudi od možnosti izvedbe. Na območjih

kjer preži nevarnost pred pregonom bo grafit nastal hitreje, če pa bo želel narisati grafit na

streho stolpnice se bo moral sprijazniti s predpripravo in morda tudi z morebitnimi

posledicami ustvarjanja na tako fizično nevarnem območju (Stepančič, Zrinski, Lion the tiger,

Petresin in Velikonja, 2004). Okolje nam lahko o samih grafitih pove zelo veliko in obratno,

tudi sama forma grafita nam lahko pove veliko o njegovem okolju. V nadaljevanju se bom

osredotočila na štiri različna okolja, na vlake in podzemne železnice, galerije, ulice in legalne

površine. S pomočjo primerjave med vsemi štirimi bom opisala, kako se je grafitarstvo v

določenem okolju začelo, opisala bom glavne značilnosti grafitarstva za vsako okolje posebej,

poskušala ugotoviti kako vsa območja vplivajo na nastanek grafitov in kako je z vsem tem v

Sloveniji, predvsem v Ljubljani.

7.1. GRAFITI NA VLAKIH IN PODZEMNIH ŽELEZNICAH

Grafiti so se prvič pojavili na podzemnih železnicah v New Yorku v poznih 60. letih

prejšnjega stoletja. To umetniško gibanje je do sredine 80. let zajelo tudi ostala ameriška

mesta, do 90. let pa se je razširilo po celem svetu. Grafiti so se v tistem času pojavili tudi v

Izraelu, Braziliji, Južni Afriki, Rusiji, na Japonskem in v celotni Evropi (Gastman, Rowland

in Sattler, 2006). Grafiti na vlakih so nekaj posebnega, saj potujejo iz mesta v mesto, iz države

v državo, kjer jih, dokler jih ne očistijo, vidi nešteto ljudi. Ena pomembnih lastnosti grafitov

na vlaku je ta, da se gibljejo in nikoli ne stagnirajo kot grafiti na zidu, katere javnost

največkrat še opazi ne. Od grafitov na zidu pa se razlikujejo tudi po postopku izdelave. Ta je

namreč veliko nevarnejši in zahtevnejši. V tujini so predvsem večje železniške postaje in

podzemne železnice zavarovane s kamerami, ponekod tudi z varnostniki in drugimi

napravami, zato morajo biti grafitarji zelo spretni, da jih pri dejanju ne zalotijo. Lahko bi rekli,

da je vsak grafit na vlaku narisan hitro in adrenalinsko kar jim daje poseben značaj in jih

razlikuje od grafitov z ulic (Judd, 2013).

V podzemnih železnicah v New Yorku pa grafiti niso živeli prav dolgo. Leta 1977 se je MTA

(Gastman, Rowland in Sattler, 2006) (The Metropolitan Transportation Authority) - največje

29

severno ameriško transportno omrežje (The MTA Network, b.d.), odločilo izbrisati vse grafite

iz podzemnih železnic in vlakov. Porisana vozila so umikali s prometa in jih čistili. Noben z

grafiti porisan vlak ni smel obratovati. Grafite so izbrisali z vseh linij, okoli postaj so zgradili

ograje, zaposlili so več varnostnikov ter povišali kazen. 12. Maja 1989 jim je uspelo očistiti

vse grafite v podzemni železnici kar pomeni, da niti eno vozilo ni bilo več poslikano. Mnogi

grafitarji so bili zato prisiljeni prenehat z risanjem grafitov, saj so bile njihove priljubljene

površine predobro varovane. Grafitiranje na vlakih se je v New Yorku tako končalo obenem

pa je sprožilo vse več grafitiranja na ulicah. Nekateri grafitarji, ki so delovali večinoma v

podzemnih železnicah so se preselili na strehe in vidne zidove stavb, zaradi česar so morali

prilagoditi svoje sloge novim površinam. V grafitarski subkulturi se je po uspešni čistki

vlakov pojavil nov izraz - »clean trains« (čisti vlaki). Tisti redki grafitarji, ki so si upali risati

po t.i. clean trains, zavedajoč da nanje preži velika nevarnost, so bili med svojimi vrstniki zelo

cenjeni. Grafitiranje po čistih vlakih je v New Yorku in drugih varovanih podzemnih

železnicah še vedno velik dosežek in vse kaže, da se želja po grafitiranju na prepovedanih

območjih nadaljuje tudi v mlajše generacije (Gastman, Rowland in Sattler, 2006).

7.1.1. Grafiti na vlakih slovenskih železnic

Slovenske železnice zatrjujejo, da je skoraj četrtina potniških vagonov porisana z grafiti, na

lokomotivah in tovornih vagonih pa jih skorajda ni. Tudi slovenskim grafitarjem so vlaki

zanimivi, ker potujejo in jih zato vidi več ljudi. Ne samo meščani temveč tudi ljudje v drugih

mestih in državah. Le nekaj let nazaj je imelo grafitiranje na vlake s strani grafitarjev še eno

dobro plat. Ker je bilo čiščenje vozil zelo drago (stalo je namreč okoli pet tisoč evrov), so

grafiti na vagonih ostali več let. Stroški posega so bili še dražji kadar je med čiščenjem vozila

prišlo do poškodbe. Namesto celotnih grafitov so zato čistili le oznake, ki naj bi bile po

pravilniku nujno vidne (Hreščak, 2012). Danes je temu nekoliko drugače. Na Slovenskih

železnicah naj bi od marca 2017 začeli uporabljati antigrafitne folije. Čeprav z omenjenim

materialom ne morejo preprečiti, da bi grafitarji prenehali s svojim početjem, ali da se barva v

spreju ne bi prijela na vagone, pa je anigrafitna folija vseeno dobra rešitev, saj omogoča

hitrejše in tudi dosti cenejše čiščenje (Rabuza, 2017).

30

V Sloveniji sta glavni železniški postaji (Mariborska in Ljubljanska) zaščiteni s kamerami,

vsako noč pa so na preži tudi tamkajšnji delavci. Na vsake toliko časa na omenjenih postajah

zasačijo nepridiprave, a celostno varovanje vlakov je nemogoče. Za popoln nadzor bi morali

okrog vseh postaj po Sloveniji zgraditi visoke ograje, povsod namestiti varnostne kamere in

hkrati zaposliti več varnostnikov. To pa je zelo drag projekt, ki je v naši državi skorajda

nemogoč. Povsod po Sloveniji stoji namreč vsako noč več kot dvesto vlakov na različnih

postajah, ki jih je brez visokih stroškov nemogoče zavarovati (Hreščak, 2012).

7.2. GRAFITI V GALERIJI

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so se grafiti iz ulic preselili v muzeje in galerije.

Septembra leta 1973 so v galeriji Razor v New Yokru prvič odprli razstavo grafitov (Meh,

2014). Razstava je bila ključnega pomena, saj so se po njej grafiti uveljavili kot nova

umetniška oblika, ki je del javne umetnosti in obenem nastaja izven umetnostnih institucij.

(Stepančič, Zrinski, Lion the tiger, Petresin in Velikonja, 2004). Temu dogodku je sledilo vse

več podobnih razstav. V Sloveniji je bila prva uradna razstava grafitov odprta v Ljubljani,

natančneje v Mladinskem centru v Šiški, leta 1983. V zadnjih desetletjih se je po Sloveniji

zvrstilo že kar nekaj grafitarskih razstav med katerimi je najbolj odmevna razstava

Mednarodnega grafičnega centra (MGLC) leta 2004, s katero so grafiti v Sloveniji postali del

visoke umetnosti. To, da so grafiti postali del umetniškega področja in se vse pogosteje

pojavljati v galerijah je sprožilo nekaj zadovoljstva kot tudi nezadovoljstva. Sandi Abram trdi,

da se je s prestopom grafitov iz ulic v galerije začela pospešena komercializacija in da gre pri

tem le za reprodukcijo kapitala. Obenem pa so grafiti med širšo javnostjo postali bolj sprejeti

in nadzorovani (Meh, 2014).

Slika 26. Očiščene oznake na vlaku slovenskih

železnic Slika 27. Očiščena številka serije na vlaku slovenskih

železnic

31

Galerije so omogočile, da je javnost grafite sprejela kot del umetnosti oziroma kot novo

umetniško gibanje in s tem nekoliko zatrla njihove napade (Stepančič, Zrinski, Lion the tiger,


Čeprav so bili grafiti po vstopu v umetniško področje sprejeti s strani množice, pa so zaradi

tega izgubili nekaj svojega »uličnega značaja«. V galerijah so nastali oziroma še vedno

nastajajo brez kakršnekoli nevarnosti (pred izbrisom, policijo ali vremenskimi razmerami), so

nepremični in obenem tudi le za čas razstave narisani na stene galerijskih prostorov (Bulc,

2008). Grafitar TeoSon meni, da grafiti v galerijah izgubijo svojo zgodbo in pridih. Na ulicah

naj bi po njegovem grafiti živeli, saj jih tam lahko spremljajo mimoidoči ljudje, jih porišejo,

izbrišejo, spremenijo jih lahko vremenske razmere, med tem ko je v galerijah grafit povsem

na varnem, stagnira in nihče ali nič ga ne sme spremeniti (Meh, 2014). Grafitu dajeta veljavo

ulica in kršenje zakona, ne pa galerija. To sta tudi glavna dejavnika, ki določata položaj in

ločujeta grafite od drugih vizualnih umetnosti. Grafiti za svoj obstoj ne potrebujejo podpore

umetniških institucij, če že, v galerijah le izgubijo ostrino in s tem svoj namen (Stepančič,

Zrinski, Lion the tiger, Petresin in Velikonja, 2004).

Na »ulični značaj« grafita pa močno vplivajo tudi njihovi avtorji. V polje visoke umetnosti ni

sprejet kar vsak ulični grafitar. Po mnenju Božidarja Zrinskega – kustosa prvih dveh

grafitarskih razstav v MGLC-ju - je umetnostna izobrazba zelo pomembna pri ustvarjanju

dobrih grafitov, zaradi česar je na svojih razstavah predstavljal zgolj študente z Likovne

akademije, oblikovanja in arhitekture. In tudi to je razlog, da takšnega grafitiranja ne smemo

enačiti z uličnim grafitiranjem (Bulc, 2008). Že to, da so grafitarji izbrani za razstave po

nekem ključu (v tem primeru po smeri študija), razlikuje grafite na ulicah od tistih v

umetnostnih ustanovah. Morda je kvaliteta grafitov na razstavah res boljša, a ravno to

odvzema grafitom pristnost oziroma tisto kar imajo le grafiti z ulice.

7.3. GRAFITI NA ULICAH

Grafiti na ulicah so se začeli razvijati sočasno z grafiti na vlakih in podzemnih železnicah

(Ganz, 2006). Poleg tega, da se pogosto pojavljajo na vlakih in včasih tudi na drugih javnih

prevoznih sredstvih kot so avtobusi, pa grafite najdemo tudi na različnih območjih znotraj

ulice, tako v Sloveniji kot drugod po svetu. Najdemo jih na fasadah mestnih stavb, na

pločnikih, ograjah, prometnih znakih in semaforjih, na postajališčih, spomenikih, in žlebovih,

na omaricah za električno napeljavo na telefonskih govorilnicah, reklamnih panojih (Bulc in

32

Abram, 2008), na protihrupnih ograjah ob avtocestah in mestnih vpadnicah, na podhodih,

podvozih itd. (Stepančič, Zrinski, Lion the tiger, Petresin in Velikonja, 2004). Na teh predelih

pa imajo grafiti različne vloge. Vse je odvisno od tega kje točno se nahajajo. Grafiti na

mestnih fasadah so v primerjavi z grafiti na odmaknjenih delih mesta za nekatere napad na

lastnino. Na javnih kot tudi zasebnih fasadah se pogosto pojavljajo grafiti, ki se odražajo kot

del nove javne oziroma aktivistične umetnosti. Mnenje javnosti o tovrstnih grafitih je

nekoliko pristransko. V primeru, da smo lastniki hiše na kateri so narisani grafiti, bomo to

dejanje smatrali kot napad na nas in našo lastnino, če pa se grafiti pojavijo na tujih fasadah,

jih bomo videli kot umetnost (Stepančič, Zrinski, Lion the tiger, Petresin in Velikonja, 2004).

Grafiti na zapuščenih in odmaknjenih predelih mesta, kot so revne soseske (»favele«),

obcestne zaščitne ograje, podhodi, podvozi ali zapuščene tovarne so s strani zastopnikov

državnega kapitala nemoteči. Pravzaprav so postali značilni za ta območja in si danes težko

predstavljamo, osamelo ulico ali zapuščeno tovarno brez grafitov (Stepančič, Zrinski, Lion

the tiger, Petresin in Velikonja, 2004). Grafiti na prometnih znakih pa povzročajo preglavice

predvsem prometnikom, saj jih morajo zaradi varnosti odstranjevati. Čiščenje grafitov s teh

površin je zaradi uporabe različnih sprejev lahko zahtevno. Običajno uporabljajo industrijsko

čistilo ali posebne brusne materiale, na območjih kjer je vandalizem pogostejši pa se lahko

tako kot na vlakih uporabijo antigrafitne folije (Ocvirk, 2013). Od predela mesta pa je odvisno

tudi to kakšen grafit bo tam nastal. Če bo območje bolj zavarovano ali vidno na primer na

fasadi v središču mesta, bo grafit nastal hitreje, najverjetneje bo šlo v tem primeru za Tag,

Nalepko, Šablono ali Throw-up. Če pa bo nastal na oddaljenem, nezavarovanem predelu

mesta bo grafit gotovo kvalitetnejši kot je recimo Piece.

7.4. GRAFITI NA LEGALIZIRANIH POVRŠINAH

Veliko držav v Evropi je grafite sprejela veliko bolje kot so jih sprejeli v Združenih Državah

Amerike. Kljub temu, da so v mestih kot so Berlin, London, Kopenhagen, Rim in Pariz

ilegalni grafiti kar cveteli, so v teh mestih uradno »odprli« tudi prve legalne površine. Legalne

stene in Murali, ki so jih naročale države so bili in še vedno so v Evropi vsakdanji. Evropska

podjetja so bila tudi ena prvih, ki so kapitalizirala vizualni potencial grafitov (Gastman,

Rowland in Sattler, 2006). Legalne stene grafitarjem dajejo priložnost, da pokažejo svoje

grafitarske sposobnosti široki publiki. Kvaliteta grafitov na legalnih stenah je dosti višja od

grafitov na ilegalnih območjih, saj se umetniki ne ubadajo več s tem, kdaj jih bodo zalotili

temveč se koncentrirajo le na svoje delo. Po drugi strani pa adrenalin ob ustvarjanju upade,

zaradi česar lahko grafitarji izgubijo nekaj inspiracije (Lunn, 2006).

33

7.4.1. Legalizirane površine v Ljubljani

Iz zapuščenih industrijskih con in prostorov so se grafiti preselili na posebej izbrane lokacije

sredi Ljubljane, ki jih je pred nekaj leti legaliziral Župan Zoran Jankovič. S tem je grafitarjem

omogočil neovirano ustvarjanje in urjenje risarskih veščin (Lešničar, 2014). Območja so bila

legalizirana z namenom, da bi zmanjšali uničevanje tuje lastnine. Naštejemo lahko kar trinajst

lokacij, kjer je grafitiranje dovoljeno: v podhodu pod Celovško cesto v Šiški, v podvozu pod

železniško progo na Drenikovi v Bežigradu, na betonskih stebrih pod avtocesto pri Dolgem

mostu, v Mostah na podvozu pod železniško progo na Kajuhovi, v Trnovskem pristanu na

betonskem zidu ob pločniku, na zidu ob parkirišču pri osnovni šoli Trnovo, v notranjih

zidovih kompleksa tovarne Rog, na notranjih zidovih kompleksa Metelkova mesto in

notranjih zidovih košarkarskega igrišča, v podhodu pred predorom Šentvid, na Viču pod

podvozom in podhodom pod železniško progo, pri transformatorski postaji zraven OŠ Trnovo,

na parkirišču ob igriščih in na strelišču ob Dolenjski cesti. Naštetih lokacij pa niso legalizirali

le zato, da bi s tem zmanjšali vandalizem in uničevanje javnega okoliša (Grafiti odslej

zakoniti na 13 lokacijah v Ljubljani, nadzor nad vandali pa bo okrepljen, 2011). V mesti

občini Ljubljana želijo s tem dvigniti tudi kakovost grafitov in tako obogatiti podobo mesta.

Nikakor pa niso pozabili na grafitarje, katerim so z legalizacijo dali možnost, da začnejo

izvajati velike in pomembne projekte. Odločitev, da legalizirajo ta območja so v Ljubljanski

občini sprejeli tudi zato, ker je v zadnjih letih mesto pridobilo novo urejeno podobo

(predvsem v starem mestnem jedru), kakršno želijo tudi ohraniti. Da bi ohranili prenovljeno

podobo pa so poostrili tudi nadzor (Ivanc, 2010). Mestno redarstvo in policija lahko kršitelju,

ki riše ali piše po ilegalnih zidovih, ograjah in drugih javnih površinah v Ljubljani zaračuna

kar 208,65 evra. V primeru, da grafiti nakazujejo na narodnostno, politično, rasno, spolno,

versko, etnično nestrpnost lahko kršitelj prejme tudi do 834,58 evrov kazni (Krajčinović,

2011). Po legalizaciji mest se je upor grafitarjev vidno zmanjšal. A to še ne pomeni, da so vsi

pospravili spreje in začeli risati le na dovoljenih območij. Sem in tja se še vedno najdejo

osebe, ki pustijo svoj pečat na ravnokar prebeljeni fasadi v centru mesta, ali pa porišejo znan

spomenik. Vedno se pojavi nekdo, ki se na tak način upre sistemu. A stanje se je v mestu kljub

temu izboljšalo, med tem ko so vlaki po drugi strani, grafitiranju še vedno močno

izpostavljeni (Lešničar, 2014).

34

Slika 28. Grafiti v AKC Metelkova Slika 29. Grafiti v podhodu na Kajuhovi ulici

8. GRAFITI V LJUBLJANI IN OKOLICI

Grafiti se pojavljajo na različnih območjih znotraj mesta in mestne okolice in tudi pri nas ni

nič drugače. V Ljubljani sem jih v samem centru mesta zasledila na fasadah, vratih in oknih

privatnih stanovanj ter hiš, na javnih prostorih kot so kulturne ustanove, gostinstva, lokali,

podjetja, na telefonskih govorilnicah, kioskih, žlebovih, stebrih, ograjah, javnih klopeh in

smetnjakih. Izven centra Ljubljane pa je bilo grafitov na fasadah zasebne in javne lastnine

manj. V okolici Ljubljane so grafitarstvu izpostavljeni predvsem zapuščeni objekti, podvozi,

podhodi, železniške postaje, protihrupne ograde ob cestah, prometni znaki, vodovodna in

električna infrastruktura, začasne gradbene ograje ter vlaki. Glede na okolje in površino, kjer

so nastali se grafiti med seboj razlikujejo po formi, vsebini, materialu, po času in načinu

izdelave, stopnji nevarnosti, publiki, ki prevladuje v določenih okoljih itd. Te značilnosti so

med seboj močno povezane. Forma nekega grafita je na primer odvisna od časa izdelave, čas

pa je odvisen od stopnje nevarnosti na nekem območju. Prav tako je vsebina grafita povezana

s publiko kateri grafitar želi kaj sporočiti.

Da bi ugotovila kakšni grafiti se glede na te lastnosti pojavljajo v različnih okoljih in kako se

z njim povezujejo, sem se odločila s fotoaparatom dokumentirati grafite v Ljubljani in njeni

okolici. Najprej sem fotografirala nekaj mirujočih vlakov na železniški postaji Moste in v

delavnici Slovenskih železnic, nato sem naredila še nekaj posnetkov grafitov v naselju Fužine.

Našla sem jih na zidovih in ograjah stanovanjskih garaž, stanovanjskih blokih, na

košarkarskem igrišču in na transformatorjih. Zatem sem posnela nekaj fotografij na

zapuščenem Vevškem bazenu ter v njegovi okolici našla grafite na ograjah, smetnjakih in

prometnih znakih. V Zalogu sem fotografirala ilegalne grafite v podhodu in podvozu pod

železniško progo, v Mostah, na Kajuhovi, pa sem prav tako v podvozu pod progo, za

primerjavo z ilegalnimi grafiti v Zalogu, posnela nekaj fotografij legalnih grafitov. V Mostah

35

sem fotografirala tudi okolico knjižnice Jožeta Mazovca, kjer sem našla grafite na ograjah ter

stenah trgovinskih poslopij. V centru mesta sem naredila nekaj fotografij fasad in ograj v

AKC Metelkova, na muzejski ploščadi na Metelkovi, na Kotnikovi in na Slomškovi ulici. Na

grafite sem naletela tudi na Erjavčevi cesti na SNG Drama ter na javnih površinah na Rimski

cesti. V dokumentaciji pa imam tudi nekaj fotografij s podvoza pri Dolgem Mostu in z

Osnovne šole Franceta Bevka v Bežigradu.

8.1. Analiza Taga na fasadi gostilne Pod lipo

Na Rimski cesti v Ljubljani na fasadi gostilne Pod lipo se nahaja z belim sprejem narisan

grafit, ki ima skoraj vse lastnosti Taga. Narisan je v eni barvi in poleg nenavadno oblikovanih

črk vsebuje tudi znake. Čeprav se Tagi običajno nahajajo pod večjimi Piece-i ali skupaj z

ostalimi Tagi, pa je ta za razliko od drugih, samostojen. To pa še ne pomeni, da čez čas okoli

njega ne bodo nastali novi Tagi. Tudi skupino takšnih grafitov je nekako treba začeti.

Tipografija grafita je nejasna. Iz leve proti desni vidimo dve vzporedni črti, ki najbolj

spominjata na matematični enačaj, zatem je črka »H«, ki se mi zdi od vseh znakov še najbolj

razločna. Desno od nje je polglasniku podoben simbol »ə«, lahko pa bi bil tudi neobičajno

oblikovan »a.« Naslednji znak je mogoče prepoznati kot črko »T,« za njo pa črko »S,« ki

deluje bolj svojevrstno in bi lahko predstavljala tudi kaj drugega. Na koncu stoji poseben znak,

ki najbolj spominja na egipčanski križ »☥« (Ankh). Če bi vsi znaki imeli res tak pomen,

potem bi bila natipkana verzija grafita videti takole: =həts☥. Najbolj razumljiv prevod

celotnega grafita bi bil »hats« ali bolje »həts.« Posebnost Tagov je ravno ta, da jih ljudje, ki

se ne ukvarjamo z grafitarstvom, ne moremo kar tako enostavno prebrati. Vsak si lahko Tage

razlaga drugače, kar jih loči od drugih vrst oziroma tehnik grafitarstva. Ena lastnost Tagov je

tudi ta, da se zelo pogosto pojavljajo na fasadah in pročeljih privatne lastnine in tudi Tag, ki

ga analiziram ni nobena izjema. Po dokumentaciji grafitov, ki sem jo nabrala v mesecu maju

in juniju, se na privatni lastnini večinoma pojavljajo le Tagi ali manjši napisi. Največkrat se

pojavijo na fasadi, najti pa jih je mogoče tudi na vhodnih vratih, oknih in ograjah. Na fasadi

sredi mesta, predvsem taki, ki je izpostavljena večjim množicam ljudi bomo le redkokdaj

videli kompleksnejši grafit, saj je večja možnost da bodo grafitarja pri delu ujeli. Tagi pa v

nasprotju s temi nastanejo hitro kar jim daje možnost, da pridejo do izraza tudi na najbolj

obljudenem delu mesta.

36

Slika 30. Tag na fasadi gostilne pod Lipo na Rimski cesti v Ljubljani

8.2. Analiza Throw-upa na fasadi Stare mestne elektrarne

Na Slomškovi in Kotnikovi ulici v Ljubljani je na fasadah stavb ogromno število ilegalnih

grafitov kar bi lahko pripisali bližnjemu Avtonomnem kulturnem centru na Metelkovi, kjer so

grafiti že nekaj let legalizirani. Zdi se kot da je na Metelkovi zmanjkalo površin za poslikavo,

zaradi česar so se grafiti preselili na okoliške ulice. Na teh nedovoljenih površinah v okolici

Metelkove nastajajo predvsem Tagi, Throw-upi in Šablone, ki se na vsake toliko pomešajo z

nalepkami na žlebovih.

Throw-up na Stari mestni elektrarni od vseh najbolj izstopa zaradi kontrasta med barvo grafita

in barvo fasade. Grafit je bel in obrobljen s črno, fasada Stare mestne elektrarne pa je

opečnata zaradi česar bel grafit močno žari in izstopa. H kontrastu pa pripomore tudi živo

rumeno-zeleno ozadje, ki je del grafita. Da gre za manjšo nadgradnjo običajnega Throw-upa

vidimo po črnih sencah, ki dajejo grafitu tridimenzionalni učinek in če štejemo h grafitu še

ozadje, potem lahko dodamo tudi to, da je narejen v treh barvah. Linije so ravne, zato ne

moremo govoriti o Bubblu, lahko pa bi bil to malo manj kompleksen Piece. Vidimo tudi, da je

37

bela barva nanesena zelo na tanko, saj je v ozadju še vedno mogoče opaziti barvo opeke.

Grafit sestavljajo črke PL'B, na trenutke pa se zdi kot, da je med opuščajem (') in črko B,

stisnjena še črka E. Grafit bi se v tem primeru glasil PLEB, kar bi v slovenščini opisovalo

osebo nižjega sloja. Glede na okolje, kjer se nahaja in glede na značilnosti Throw-upa, bi šlo

lahko tako za družbeno-kritično izjavo kot zgolj za psevdonim avtorja. Na tem območju je

namreč veliko družbeno kritičnih grafitov kot tudi podpisov grafitarjev, zato bi si vsak

vsebino grafita lahko predstavljal po svoje.

Slika 31. Throw-up na fasadi Stare mestne elektrarne na Kotnikovi ulici v Ljubljani

8.3. Analiza Šablone na prometnem znaku

Na cesti 13. julija v smeri Zadvor-Vevče je na znaku za križišče s prednostno cesto s črnim

sprejem narisana šablona Mona Lise. Da gre za šablono vidimo po črnem robu okoli podobe

in po drobnih detajlih na obrazu, ki jih je z barvo v spreju neposredno na površino skoraj

nemogoče upodobiti. Iz črnega roba lahko predvidevamo iz kolikšne razdalje je grafitar pršil

in kakšne oblike ter velikosti je bil karton oz. material v katerega je bila šablona izrezana.

38

Najbolj znano šablono Mona Lise je upodobil Banksy eden najbolj kontroverznih grafitarjev

na svetu. Njegovi grafiti so družbeno kritični, pogosto pa tudi satirični. V njegovem

preprostem in komičnem Stencilu je Mona Lisa prepoznavna po svojem slavnem nasmešku, a

tokrat namesto elegantne poze, strelja z bazuko in nosi slušalke, kot da bi bila vojakinja.

Sporočilo Banksyeve šablone ni povsem razjasnjeno. Najverjetneje prikazuje kako otopeli in

umirjeni so postali ljudje in vojaki ob pogledu na nasilje in vojno s tem, da njihova čustva

primerja z izrazom brezbrižnega nasmeška Mona Lise (Neu, 2017). Šablono (karton) Mona

Lise je danes mogoče dobiti že povsod na internetu. Mogoče jo je natisniti in nato izrezati ali

pa že izrezano kupiti. Kaj bi sporočala Mona Lisa na prometnem znaku v okolici Ljubljane je

težko reči. Lahko bi se navezovala na Banksyevo Mona Liso z bazuko, lahko je kulturno

kritična ali pa grafitarju, ki jo je upodobil predstavlja čisto nekaj drugega, gotovo pa je pri

razmišljanju o pomenu potrebno upoštevati tudi to, da je odtisnjena na prometni znak.

Prometni znaki so že kar nekaj časa tarča grafitiranja. Ker so nelegalne površine se na njih

zato pojavljajo hitri grafiti, kot v tem primeru Šablona. Pogosto pa se na na njih znajdejo tudi

nalepke, Tagi ali raznorazni napisi. Vidni so vsem udeležencem v prometu iz česar lahko

sklepam, da jih grafitarji ravno zato radi uporabljajo kot platno za svoje izražanje. Grafiti na

znakih so lahko komični in za mnoge zanimivi, kot na primeru grafitov francoskega umetnika

Cleta Abrahama, ki je v različnih mestih po Evropi kot tudi v New Yorku in v Osaki

preoblikoval prometne znake s pomočjo že v naprej pripravljenih nalepk. Njegova dela so

zabavna in provokativna obenem pa znaki ohranjajo svojo prvotno funkcijo (Warner, 2015).

Grafiti na prometnih znakih bi lahko kljub temu nekaterim predstavljali oviro, saj so si

simboli zelo podobni, poleg tega pa se barve znakov ponavljajo. Preveliki grafiti, ki bi

zakrivali simbole na znakih bi lahko zato v prometu povzročili tudi večjo zmedo.

39

Slika 32. Šablona na Prometnem znaku na Cesti 13. julija v Ljubljani

8.4. Analiza Murala na osnovni Šoli Franceta Bevka

Zanimivo poslikavo vzhodne fasade je mogoče najti na osnovni šoli Franceta Bevka, kjer so

leta 2012 sodelovali na petem mednarodnem bienalnem likovnem natečaju Po Fabianijevih

poteh, in zmagali. Poslikava prikazuje rumeno-rdeče stopnice narisane v nepravi perspektivi,

ki naj bi predstavljale pot k uspehu cilju in znanju do katerih pridemo le s trudom. V

sodelovanju s fakulteto za arhitekturo in pedagoško fakulteto je tako nastala poslikava

velikosti 15 m2, ki s svojim pogledom na ulico Pohorskega bataljona opozarja krajane na

prisotnost šole in jih vabi k sodelovanju. (Novak Trobentar, 2012). Popačene stopnice, ki se

izmenjujejo v barvah rumene in rdeče so ločene z belo linijo, ki obenem razločuje tudi

stopnišče od ostalih treh barvnih površin. Na dnu je travnato zelena, ki se povezuje z naravno

okolico, desno od stopnišča je temno, levo pa svetlo siva. Barve so nanesene ploskovito,

svetlobnih prehodov ali senc ni mogoče zaznati, še vedno pa stopnišče deluje

tridimenzionalno, skoraj iluzionistično. Če dobro pogledamo bi stopnice lahko vodile navzgor,

ali pa navzdol.

Ker je poslikava nastala za natečaj in, ker je bila naročena s strani šole bi lahko rekli, da gre

40

za nekakšen Mural. Fasada, kakor so poimenovali projekt je nastala legalno na steni osnovne

šole z namenom da bi sodelovala v mednarodnem natečaju in tako učencem osnovne šole kot

mimoidočim nekaj sporočala in veljala. Poslikava pa nima le teh značilnosti Murala, temveč

je tudi premišljeno delo, ki je nastalo skupinsko. Čeprav zaradi čistih in ploskovitih barv

deluje enostavno pa za poslikavo stoji veliko načrtovanja in trdega dela (Novak Trobentar,

2012). Ena značilnost, ki me je pri tej poslikavi najbolj pritegnila je kompozicija v razmerju

do stene. Stena namreč ni običajno pravokotna temveč bolj peterokotna. Zanimivo pri tem je,

da tam kjer se dvig po stopnicah konča, se streha nekoliko spusti kar naredi kompozicijo še

bolj razgibano in privlačno za oko.

Mural kakor sem poslikavo poimenovala se nahaja na šolski fasadi, kar za to okolje ni tako

presenetljivo. Dosti šol ima stene, ki so tam ravno s tem namenom, da se nanje riše in

dovoljujejo, da se lahko učenci pri likovni umetnosti svobodno izražajo. Na šolah običajno

najdemo dve skrajnosti grafitov. Ali gre za kvalitetne izdelke, ki nastajajo na pobudo same

šole kot na primeru OŠ Franceta Bevka, ali pa gre za nekakšne hitre grafite Tage, Throw-upe

ali razne napise, ki se včasih pojavijo na fasadah, notranjih stenah, na vratih stranišč in šolskih

klopeh.

Slika 33. Mural na Osnovni šoli Franceta Bevka v Bežigradu

41

8.5. Analiza Bombe na potniškem vlaku

Na vlakih, ki sem jih imela priložnost videti v Ljubljani, sem zasledila veliko različnih vrst

grafitov. Tage, Throw-upe, Piece in karakterje. Zadnja dva velikokrat tudi v povezavi drug z

drugim. Od vseh najbolj izstopajo ravno Piecei, saj se dostikrat raztezajo po celotni dolžini

vagona ali pa celo vlaka in so zato vidni tudi oddaljenim opazovalcem. (Fotografija)

Čeprav nimam podatkov o tem na katerih postajah se nahajajo varnostniki in kje vse so

nameščene varnostne kamere, pa lahko že po dobri kvaliteti grafitov na številčnih vlakih

sklepam, da so ta javna transportna vozila pri nas slabo varovana. S fotografijami, ki sem jih

posnela pa lahko prav tako potrdim, da večina grafitov nastaja na potniških vlakih, med tem

ko so tovorni večinoma nepopisani. Na spodnji fotografiji lahko vidimo kontrast med

potniškim vlakom (v ospredju) in tovornim (v ozadju), s tem da na tvornih vlakih namesto

grafitov prevladujejo oglasi. (Fotografija)

Ker je na vlakih zlahka najti grafite in ker imam v svojem naboru veliko tovrstnih fotografij,

sem se odločila za analizo grafita, čigar slog ni v hipu prepoznaven in ga je zaradi tega tudi

težje formalno analizirati. Odločila sem se za manjši napis na sprednjem delu lokomotive

»ALOHA 2016,« ki bi ga formalno težko uvrstila. Čeprav ne gre za podpis grafitarja pa kljub

temu delno spominja na Tag, saj so črke podobno oblikovane. Ne le, da ne gre za podpis, od

Taga se namreč razlikuje tudi po tem, da je napisan v dveh barvah, v beli in črni, s tem da črna

deluje kot senca in daje grafitu iluzijo prostora. Teoretično pa ne gre niti za Throw-up, saj bi

moral biti grafit v tem primeru z eno barvo obrobljen z drugo pa zapolnjen. Grafit bom zato

imenovala Bomba, saj je ta izraz v teoriji najmanj pojasnjen, vse kar vemo je to, da nastane v

nekaj minutah in nima drugih specifičnih značilnosti.

Grafit sem za analizo izbrala tudi zato, ker se na zanimiv način povezuje s svojim ozadjem.

Zavitost začetne in končne črke besede »ALOHA« ter simbol za avtorske pravice (©)

imitirajo rumene spirale v ozadju zaradi česar napis in njegovo ozadje delujeta kot eno. Kljub

temu pa je težko reči ali sta nastala hkrati, ali je bilo ozadje na lokomotivi že prej. V nasprotju

s formo pa je vsebina grafita v primerjavi z drugimi grafiti na vlakih bolj razločna. Lahko bi

rekli, da gre za grafit, ki opisuje odnos do življenja ali novega leta. Napis pozdravlja leto 2016

iz česar lahko sklepam, da je bil narejen med prehodom iz leta 2015 in 2016. Zanimivo pri

tem je, da se grafit na vlaku nahaja že več kot eno leto (fotografija je bila posneta maja 2017),

42

kar ponovno kaže na to, kakšno stanje je trenutno na Slovenskih železnicah in kako ne redno

je čiščenje vlakov.

Slika 34. Bomba na vlaku slovenskih železnic

8.6. Analiza Karakterja na steni podvoza

V podvozu na Zaloški cesti v vzhodni Ljubljani sem naletela na Tage, Piece in Karakterje.

Med Karakterji je močno izstopala podoba iz znanega risanega filma (animeja) Princesa

Mononoke. Da gre za Karakter sem vedela takoj, saj sem prepoznala vse upodobljene like iz

tega filma in jih obenem povezala z napisanim naslovom animeja nad grafitom. Upodobljeni

liki pa ne stojijo sami zase temveč se povezujejo z ozadjem in skupaj z njim tvorijo

kompleksnejši prizor. Čeprav je perspektiva naslikane pokrajine nepravilna, lika pa sta bolj

ploskovita kot v filmu, je še vedno mogoče prepoznati za koga gre. Tanke linije okoli likov in

pokrajine dajejo občutek stripa obenem pa nam kažejo, da grafit ni narisan z barvo v spreju.

Čeprav se na fotografiji zaradi slabe svetlobe ne vidi potez čopičev, lahko že po tankih linijah

in majhnih detajlih, kot so zobje volka in ornamentih na nožu predvidevamo, da so bili ti

gotovo uporabljeni. Grafit pa se od ostalih ne razlikuje le po uporabljenih materialih, temveč

tudi besedilu, ki je napisno zraven njega. Nekateri Karakterji vsebujejo oblaček z besedilom,

43

kot je to značilno za strip, v tem primeru pa je besedilo uporabljeno nekoliko drugače. Zeleno

ozadje grafita se povezuje v pravokotno površino na kateri je, prav tako s čopičem, zapisano

nekaj zanimivih informacij, ki nam povedo veliko o avtorju grafita in hkrati razlog s katerim

je grafit sploh nastal. Površina z informacijami opisuje kaj je anime in celo navaja spletno

stran na kateri se lahko o animeju še pozanimamo. Pod spletnim naslovom piše »Veselimo se

vašega obiska!« kar nam pove, da je morda avtor grafita soustanovitelj ali član te spletne

strani. S tem prav tako promovira svojo spletno stran in se obenem izpostavlja javnosti veliko

bolj kot drugi grafitarji. Po tem kot tudi po sami kvaliteti grafitov na stenah podvoza lahko

sklepamo, da grafiti na tem območju za javnost niso moteči. Čeprav Zaloški podvoz ni na

seznamu legaliziranih območij (med tem ko nekateri drugi Ljubljanski podvozi so), lahko

rečem da so grafiti v takem okolju bolj dobrodošli kot preganjani, saj dajejo pustim stenam

vsaj malo življenja in funkcionalnosti.

Slika 35. Karakter na steni podvoza pod železniško progo na Zaloški cesti v Ljubljani

44

Slika 36. Levi del grafita na steni podvoza pod železniško progo na Zaloški cesti v Ljubljani

8.7. Analiza Šablone na pročelju SNG Drame

Na pročelju SNG Drame na Erjavčevi cesti v Ljubljani se nahaja v angleškem jeziku napisan

grafit »It's all crazy« (vse je noro). Da gre za Šablono prepoznamo po tankih in ravnih linijah

ter rahlega modrega roba, ki je nenamerno nastal pri uporabi izrezanega kartona. Od Šablon,

ki sem jih v Ljubljani našla ta izstopa po tem, da ne gre za podobo temveč zgolj napis. Izstopa

pa tudi po tem, da je narejen v dveh barvah. Dvobarvnost pri Šablonah ni tako pogost pojav,

predvsem kadar se barvi med seboj mešata, zaradi česar nastane še tretja. V tem primeru nek

odtenek zelene. Črke so berljive kljub temu, da so sprva nekoliko prelomljene, pri besedi

»crazy« pa že skoraj razdrobljene. Lahko bi rekla, da se tipografija zaradi tega ujema z

vsebino grafita. Sporočilo grafita je dokaj jasno, še vedno pa si ga lahko razlagamo po svoje.

To lahko storimo tudi v povezavi z objektom na katerem je nastal. SNG Drama je kulturna

ustanova na kateri se grafiti pojavljajo bolj redko. Gre za stavbo, ki je v veliki verjetnosti

varovana in je s svojo lokacijo ter funkcijo na očeh vsem. To pa je tudi razlog, da na kulturnih

ustanovah kakršna je ta, ne bomo naleteli na kompleksne grafite temveč bolj na Tage in

Šablone, ki nastanejo hitro. Grafit sem za analizo izbrala predvsem zaradi njegove lokacije.

Zanimivo bi bilo namreč vedeti, kako Drama reagira ob prihodu novega grafita, saj je ugledna

45

ustanova, ki obenem podpira vse oblike umetnosti. Grafitarstvo pa kot vemo je že nekaj časa

nazaj prodrlo v svet umetnosti.

Slika 37. Šablona na vhodni strani SNG Drame na Erjavčevi cesti v Ljubljani

8.8. Analiza Piecea na Metelkovi

Na notranji steni košarkarskega igrišča na Metelkovi se tik pod košarkarskim obročem nahaja

velik grafit, ki ima vse značilnosti Piecea. Njegovo ozadje je obarvano v sivi barvi, prepletene

in težko berljive črke pa se prelivajo iz živo rumene do pastelno roza. Te so, tako kot

vzdolžno sivo ozadje, obrobljene s črno linijo, ki v debelini variira in daje grafitu občutek

prostora. Grafit deluje mehko, saj robovi niso ostri temveč zaobljeni. Črke so nenavadno

oblikovane. Med njimi skoraj ni presledka, med seboj so močne stisnjene in prepletene, edino

kar jih loči je črna linija in redki prazni prostori. Grafit je težko berljiv zaradi prepleta in

oblikovanja črk, učinka topljenja, kot tudi barve. Prvi del grafita je obarvan zgolj v enem

odtenku rumene, zardi česar je težko ločiti med posameznimi črkami. Na mestu, kjer se

rumena rahlo prelije v roza bi lahko rekli, da se začne nova beseda. A zaradi same stisnjenosti

črk in preliva barv v isti obliki, to ni nujno res. V samem grafitu prepoznam le dve jasni črki

46

to sta črka A in C, vse ostale pa bi lahko po mojem mnenju bile tudi izmišljene podobe ali

izredno abstrahirane črke. Če gre letnici v majhnem predelu grafita verjeti, potem lahko

rečemo, da je Piece nastal leta 2016. Kot vidimo je bilo na steni pred njegovim nastankom že

več grafitov, saj jih ta le delno prekriva. Čeprav se grafit nahaja na legalizirani steni pa mu

vseeno grozi izbris. Morda ga res ne bodo prepleskali na prvotno barvo ograde, vseeno pa bo

nekega dne, na njegovem mestu nastal drug grafit, tako kot je ta nastal na grafitih, ki so bili

tam pred njim. Minljivost pa je tudi ena pomembnih lastnosti grafitov. Če jih ne izbriše

mestna občina ali vremenski pojavi, potem jih preslika nek drug grafitar, kar je značilno

predvsem za legalizirane površine, kjer praznih prostorov za nove grafite več ni.

Fotografiranje je pri takšnem načinu izražanja nujno, predvsem kadar želimo grafite

ovekovečiti.

Slika 38. Piece na notranji strani košarkarskega igrišča na Metelkovi

47

9. ZAKLJUČEK

Iskanje grafitov v Ljubljani ni zahtevno, niti dolgotrajno opravilo. Na grafite je namreč

mogoče naleteti na vsakem koraku, tako v Ljubljanski okolici kot tudi v samem centru mesta.

Kljub temu, da je Ljubljana razmeroma majhno mesto pa so grafitarji v njem zelo aktivni. Tu

je mogoče videti stare kot tudi čisto sveže grafite raznolikih oblik in vsebin. V najbolj

turistično urejenih predelih mesta je grafitov najmanj. Če dobro gledamo jih bomo sicer našli,

a bo šlo zgolj za kakšne nalepke na žlebovih ali hiter Tag zlit v reklamni pano. Za analizo ali

zaključni del naloge sem imela na voljo raznolike grafite na različnih območjih mesta in

predmestja, kar mi je delo le oteževalo. Našla sem namreč veliko zanimivih in izstopajočih

grafitov, zato sem se težko odločila katerim bi posvetila več pozornosti in katere bi povsem

izločila. Izbor dokumentiranih grafitov za analizo sem naredila na podlagi lastnega mnenja,

odločala sem se za formalno raznolike grafite in pazila, da se območja, kjer se grafiti nahajao

ne bi ponavljala. Prav tako sem izbirala na podlagi latsnih občutij, ki sem jih doživljala ko

sem stopila v stik z grafiti v živo ter na podlagi kvalitete fotografij. Pri zadnejm so mi največ

težav predstavljali slabo osvetljeni podhodi in podvozi v katerih so bili grafiti izredno

zanimivi, a na fotografiji zaradi slabe svetlobe tega ni bilo mogoče doživeti.

Med analizo izbranih del mi je največji problem predstavljala določitev vrste grafita, saj poleg

najbolj splošnih vrst grafitov obstaja še veliko podvrst in kombinacij. Najlažje sem določila

šablone, saj so bile lastnosti teh skoraj identične s tistimi, ki sem jih opisala v teoriji, poleg

tega pa je bilo že od daleč mogoče videti za katero tehniko izdelave gre. Najtežje je bilo ločiti

med Throw-upi in Piece-i, saj so imeli navidez preprosti grafiti (Throw-upi) pogosto kar nekaj

značilnosti Piece-a. Dostikrat sem naletela tudi na povezavo med Karakterjem in Piece-om v

enem grafitu ali pa na dobro berljiv napis, ki ga nisem mogla označiti za Tag. Čeprav grafite

težko posplošujemo na določene vrste in podvrste, saj je prav vsak grafit svojevrsten in

drugačen, pa lahko na podlagi podrobnejše analize osmih grafitov rečem, da se značilnosti

posameznih grafitov pogosto skladajo z njihovim okoljem. Tag-e, Nalepke in Šablone, kot

najhitreje izvedene in najbolj razširjene grafite sem našla na najbolj obljudenih in

prepovedanih mestih, od prometnih znakov pa do fasad kulturnih ustanov v središču

Ljubljane. Na teh površinah je bilo manj Throw-upov, ti so se namreč preselili na nekoliko

odmaknjene ulice in vlake, med tem ko je Piece-e in Karakterje mogoče najti le na

odmaknjenih koncih mesta, kjer grafiti niso preganjani ali na legalnih stenah kot sta Tovarna

Rog in AKC Metelkova.

48

Ob analizah sem spoznala, da se moje ugotovitve pogosto ujemajo s teorijo in le redko prihaja

do izstopanj, še vedno pa z analizo zgolj osmih grafitov teorije žal ne morem potrditi.

10. VIRI IN LITERATURA

- Abram, S. (2008). Transkripcija čajanke za sodobno umetnost o streetartu v Galeriji

Alkatraz, AKC Metelkova mesto. Časopis za kritiko znanosti, 36 (231-232), 93-113.

- Allen, J. (10.7.2013). 14 Street art terms – Illustrated. Mental Floss. Pridobljeno s

http://mentalfloss.com/article/51583/14-street-art-terms%E2%80%94illustrated

- Anapur, E. (b.d.) Graffiti styles you need to know. Widewalls. Pridobljeno s

http://www.widewalls.ch/graffiti-styles/

- Bartlett, L. (13. 08. 2015).Ten ways to tell the difference between street art and graffiti.

Westword. Pridobljeno s http://www.westword.com/arts/ten-ways-to-tell-the-

difference-between-street-art-and-graffiti-6961170

- Brar, V. Earey, M., Neubauer, N., Graham-Dixon, A. (2012). Likovna umetnost: popoln

slikovni vodnik. Ljubljana, Mladinska knjiga.

- Bulc, G., Abram, S. (2008). Okvir. Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo

antropologijo,36 (231/232), 11-19.

- Bulc, G. (2008). Tag kot umetnina: Grafiti in režim vrednotenja. Časopis za kritiko

znanosti, domišljijo in novo antropologijo, 36 (231/232), 73-92.

- Dačić, A. (b.d.). Graffiti materials: From supplies to unconvential street art materials.

Widewalls. Pridobljeno s http://www.widewalls.ch/graffiti-materials-supplies-

unconventional-street-art/

- Emmerling, L. (2003). Jean-Michel Basquiat. Köln: Taschen GmbH.

- Eržen, S. (16.6.2011). Eko grafiti. Mladina, (24). Pridobljeno s

http://www.mladina.si/54309/eko-grafiti/

- Ganz, N. (2006). Graffiti world: Street art from five continents. London: Thames &

Hudson.

- Gastman, R., Rowland, D., Sattler, I. (2006). Freight Train Graffiti. London: Thames &

Hudson.

http://www.dlib.si/results/?&query=%27rele%253d%25c4%258casopis%2Bza%2Bkritiko%2Bznanosti%27

http://mentalfloss.com/article/51583/14-street-art-terms—illustrated

http://www.widewalls.ch/graffiti-styles/

http://www.westword.com/arts/ten-ways-to-tell-the-difference-between-street-art-and-graffiti-6961170

http://www.westword.com/arts/ten-ways-to-tell-the-difference-between-street-art-and-graffiti-6961170

http://www.mladina.si/54309/eko-grafiti/

49

- Grafiti odslej zakoniti na 13 lokacijah v Ljubljani, nadzor nad vandali pa bo okrepljen.

(13. 01. 2011). MMC RTV Slovenija. Pridobljeno s

http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/grafiti-odslej-zakoniti-na-13-lokacijah-v-ljubljani-

nadzor-nad-vandali-pa-bo-okrepljen/272711

- Greenbaum, H., Rubinstein, D. (06. 11. 2011). The origin of spray paint. The New York

Times Magazine, str. MM22.

- Gray, S. (b.d.). Basquiat street art masterpieces: Street art legends series. Widewalls.

Pridobljeno s http://www.widewalls.ch/street-art-legends-best-of-basquiat-art/

- Hreščak, A. (21. 01. 2012). Grafiti in grafitarji: A oglas jih pa ne moti? Dnevnik.

Pridobljeno s https://www.dnevnik.si/1042503795

- Imam, J. (05. 08. 2012). From graffiti to galleries: Street vs. public art. Cable New

Network. Pridobljeno s http://edition.cnn.com/2012/08/03/living/ireport-street-art-

public-art/index.html

- Ivanc, S. (20. 12. 2010). Grafiti: Za nekatere umetnost za druge vandalizem. Delo.

Pridobljeno s http://www.delo.si/kultura/grafiti-za-nekatere-umetnost-za-druge-

vandalizem.html

- Jež, D. (2005). Grafiti Ljubljane. Ljubljana: Delo tiskarna.

- Judd, G. (21.6.2013). My secret life as a graffiti artist. The Guardian. Pridobljeno s

https://www.theguardian.com/artanddesign/2013/jun/21/my-secret-life-graffiti-artist

- Krajčinović, N. (14. 12. 2011). Ulični umetniki, izvolite! Delo. Pridobljeno s

http://www.delo.si/novice/slovenija/ulicni-umetniki-izvolite.html

- Meh, N. (14. 09. 2014). Grafitarstvo ni več subkultura. MMC RTV Slovenija.

Pridobljeno s https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/grafitarstvo-ni-vec-

subkultura/346271

- Neu, R. (20. 05. 2017). Mona Lisa with bazooka rocket. Stencil revolution. Pridobljeno s

https://www.stencilrevolution.com/banksy-art-prints/mona-lisa-with-bazooka-rocket/

- Lalić, D., Leburić, A., Bulat, N. (1991). Grafiti i subkultura. Zagreb: Alinea.

- Lešničar, T. (24. 10. 2014). Grafiti v simbiozi z mestom. Delo. Pridobljeno s

http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/grafiti-odslej-zakoniti-na-13-lokacijah-v-ljubljani-nadzor-nad-vandali-pa-bo-okrepljen/272711

http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/grafiti-odslej-zakoniti-na-13-lokacijah-v-ljubljani-nadzor-nad-vandali-pa-bo-okrepljen/272711

http://www.widewalls.ch/street-art-legends-best-of-basquiat-art/

https://www.dnevnik.si/1042503795

http://edition.cnn.com/2012/08/03/living/ireport-street-art-public-art/index.html

http://edition.cnn.com/2012/08/03/living/ireport-street-art-public-art/index.html

http://www.delo.si/kultura/grafiti-za-nekatere-umetnost-za-druge-vandalizem.html

http://www.delo.si/kultura/grafiti-za-nekatere-umetnost-za-druge-vandalizem.html

https://www.theguardian.com/artanddesign/2013/jun/21/my-secret-life-graffiti-artist

http://www.delo.si/novice/slovenija/ulicni-umetniki-izvolite.html

https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/grafitarstvo-ni-vec-subkultura/346271

https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/grafitarstvo-ni-vec-subkultura/346271

https://www.stencilrevolution.com/banksy-art-prints/mona-lisa-with-bazooka-rocket/

50

http://www.delo.si/novice/ljubljana/grafiti-v-simbiozi-z-mestom.html

- Lunn, M. (2006). Street art uncut. Melbourne: Craftsman House.

- Novak Trobentar, P. (2012). Projekt učencev Osnovne šole Franceta Bevka Ljubljana

»FASADA«in sodelovanje na 5. mednarodnem bienalnem likovnem natečaju Po

Fabianijevih poteh. Osnovna šola Franceta Bevka. Pridobljeno s

http://www.francebevk.si/files/2015/09/Projekt_FASADA.pdf

- Ocvirk, T. (2013). Navodila za sestavo, postavitev in vzdrževanje prometnega znaka.

Meblo signalizacija, 1-5. Pridobljeno s

http://meblosignalizacija.si/application/meblo/upload/files/navodilo_znaka.pdf

- Ozis, L. (2015). Od blackbooka do piecea: Grafitarska – writerska subkultura na primeru

mesta Celje. Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 55 (1/2), 86-93.

- Pischel, G. (1969). Zgodovina umetnosti 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Rabuza, M. (2017). Slovenske železnice z novo pridobitvijo nad grafitarje. SiolNet.

Pridobljeno s http://siol.net/posel-danes/novice/slovenske-zeleznice-z-novo-

pridobitvijo-nad-grafitarje-436759

- Randal, M. (b.d.) 10 graffiti terms to remember. Widewalls. Pridobljeno s

http://www.widewalls.ch/10-graffiti-terms/

- Slovar izrazov. (2008). Časopis za kritiko znanosti, 36 (231/232), 20-24.

- Stepančič, L., Zrinski, B., Lion the tiger,Petresin, N., Velikonja, N. (2004). Grafitarji.

Ljubljana: Mednarodni grafični likovni center (MGLC)

- The hazard of spray paint fumes. (24. 04. 2013). Sentry Air Systems. Pridobljeno s

http://sentryair.com/blog/ductless-spray-booth/the-hazards-of-spray-paint-fumes/

- The MTA Network. (b.d.). Metropolitan Transportation Authority . Pridobljeno s

http://web.mta.info/mta/network.htm

- Warner, S. (28. 09. 2015). Clet Abraham’s hacked street signs speak love to power. Huck

magazine. Pridobljeno s http://www.huckmagazine.com/art-and-culture/art-2/clet-

abrahams-hacked-street-signs-speak-love-power/

http://www.delo.si/novice/ljubljana/grafiti-v-simbiozi-z-mestom.html

http://meblosignalizacija.si/application/meblo/upload/files/navodilo_znaka.pdf

http://www.dlib.si/results/?euapi=1&pageSize=25&query=%27rele%253dGlasnik%2B(Slovensko%2Betnolo%25c5%25a1ko%2Bdru%25c5%25a1tvo)%27

http://www.dlib.si/results/?euapi=1&pageSize=25&query=%27rele%253dGlasnik%2B(Slovensko%2Betnolo%25c5%25a1ko%2Bdru%25c5%25a1tvo)%27

http://siol.net/posel-danes/novice/slovenske-zeleznice-z-novo-pridobitvijo-nad-grafitarje-436759

http://siol.net/posel-danes/novice/slovenske-zeleznice-z-novo-pridobitvijo-nad-grafitarje-436759

https://www.dlib.si/results/?euapi=1&pageSize=25&query=%27rele%253d%25c4%258casopis%2Bza%2Bkritiko%2Bznanosti%27

https://www.goodreads.com/author/show/16281207.Lilijana_Stepan_i_

https://www.goodreads.com/author/show/16281208.Bo_idar_Zrinski

https://www.goodreads.com/author/show/16281209.Lion_the_tiger

https://www.goodreads.com/author/show/4700800.Natasa_Petresin

https://www.goodreads.com/author/show/4502366.Nata_a_Velikonja

http://sentryair.com/blog/ductless-spray-booth/the-hazards-of-spray-paint-fumes/

http://web.mta.info/mta/network.htm

http://www.huckmagazine.com/art-and-culture/art-2/clet-abrahams-hacked-street-signs-speak-love-power/

http://www.huckmagazine.com/art-and-culture/art-2/clet-abrahams-hacked-street-signs-speak-love-power/

51

11. SLIKOVNO GRADIVO

Slika 1. Pridobljena s https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a8/Gargas_-

_Grande_Paroi_-_Panneau_6-_Mains_noires_et_rouges_doigts_incomplets_sauf_pouce_-

_YR.jpg

Slika 2. Pridobljena s

https://en.wikipedia.org/wiki/Cave_of_Altamira#/media/File:AltamiraBison.jpg

Slika 3. Priodbljena s https://www.coolinarika.com/clanak/rimski-vrt/

Slika 4. Pridobljena s https://expoitalyart.it/crocifissione-giotto-nuovo-linguaggio-arte-

italiana/

Slika 5. Pridobljeno s

https://en.wikipedia.org/wiki/The_Tribute_Money_(Masaccio)#/media/File:Masaccio7.jpg

Slika 6.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Zadnja_ve%C4%8Derja_(Leonardo_da_Vinci)#/media/File:Leo

nardo_da_Vinci_-_The_Last_Supper_high_res.jpg


https://sl.wikipedia.org/wiki/Sikstinska_kapela#/media/File:Lightmatter_Sistine_Chapel_ceili

ng.jpg


https://en.wikipedia.org/wiki/Allegory_of_Divine_Providence_and_Barberini_Power_(Corto

na)#/media/File:Ceiling_of_Palazzo_Barberini.jpg

Slika 9. Pridobljena s http://d2jv9003bew7ag.cloudfront.net/uploads/Jean-Michel-Basquiat-

Samo-graffiti-865x577.jpg

Slika 10. Pridobljena s https://www.cnewyork.net/wp-content/uploads/2015/11/pac-man.jpg

Slika 11. Pridobljena s http://d2jv9003bew7ag.cloudfront.net/uploads/Ana-Garforth-Grow-

2013.jpg

Slika 12 – 17: osebni arhiv

Slika 18. Pridobljena s https://img.rtvslo.si/_up/upload/2014/07/08/65125526_ollap.jpg

Slika 19. Pridobljena s osebni arhiv

Slika 20 -32: osebni arhiv

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a8/Gargas_-_Grande_Paroi_-_Panneau_6-_Mains_noires_et_rouges_doigts_incomplets_sauf_pouce_-_YR.jpg



https://en.wikipedia.org/wiki/Cave_of_Altamira#/media/File:AltamiraBison.jpg

https://www.coolinarika.com/clanak/rimski-vrt/

https://en.wikipedia.org/wiki/The_Tribute_Money_(Masaccio)#/media/File:Masaccio7.jpg

https://sl.wikipedia.org/wiki/Zadnja_ve%C4%8Derja_(Leonardo_da_Vinci)#/media/File:Leonardo_da_Vinci_-_The_Last_Supper_high_res.jpg

https://sl.wikipedia.org/wiki/Zadnja_ve%C4%8Derja_(Leonardo_da_Vinci)#/media/File:Leonardo_da_Vinci_-_The_Last_Supper_high_res.jpg

https://sl.wikipedia.org/wiki/Sikstinska_kapela#/media/File:Lightmatter_Sistine_Chapel_ceiling.jpg

https://sl.wikipedia.org/wiki/Sikstinska_kapela#/media/File:Lightmatter_Sistine_Chapel_ceiling.jpg

http://d2jv9003bew7ag.cloudfront.net/uploads/Jean-Michel-Basquiat-Samo-graffiti-865x577.jpg

http://d2jv9003bew7ag.cloudfront.net/uploads/Jean-Michel-Basquiat-Samo-graffiti-865x577.jpg

https://www.cnewyork.net/wp-content/uploads/2015/11/pac-man.jpg

http://d2jv9003bew7ag.cloudfront.net/uploads/Ana-Garforth-Grow-2013.jpg

http://d2jv9003bew7ag.cloudfront.net/uploads/Ana-Garforth-Grow-2013.jpg

https://img.rtvslo.si/_up/upload/2014/07/08/65125526_ollap.jpg

52

Slika 33. Pridobljena s https://i.ytimg.com/vi/VZe0MZGw5lo/maxresdefault.jpg

Slika 34-38: osebni arhiv

https://i.ytimg.com/vi/VZe0MZGw5lo/maxresdefault.jpg

Date post:	01-Sep-2019
Category:	Documents
Upload:	others
View:	4 times
Download:	0 times

GRAFITI V LJUBLJANI IN OKOLICI -...

Documents