IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA …...3 Imaj}i predvid potrebata od izrabotka na Izve{taj za...

IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA

@IVOTNATA SREDINA

ZA

LOKALNA URBANISTI^KA PLANSKA DOKUMENTACIJA ZA IZGRADBA NA GRADBI SO

NAMENA G2-LESNA I NEZAGADUVA^KA INDUSTRIJA NA KP BR. 442/1, M.V. LIVADI, KO

DIHOVO VGR, OP[TINA BITOLA

N A C R T I Z V E [ T A J

Avgust, 2019 godina

2

So cel navremeno da se sogledaat mo`nite negativni vlijanija vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto, kako i socio - ekonomskite aspekti od realizacija na LUPD za izgradba na gradbi so namena G2-Lesna i nezagaduva~ka industrija na KP br. 442/1, m.v. Livada, KO Dihovo, op{tina

Bitola, soglasno ~len 65, stav 2 od Zakonot za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 187/13, 42/14, 44/15, 129/15, 192/15, 39/16 i 99/18), se naloì potrebata za sproveduvawe na Strategiska ocena na ìvotnata sredina. Izve{tajot za Strategiska ocena e potpi{an od Ekspert za Strategiska ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina (videno od Kopija na potvrda, dadeno vo prilog). Vo podgotovkata na Izve{tajot za Strategiska ocena na vlijanie vrz ìvotnata sredina u~estvuvaa:

Emil Stojanovski, dipl. in`. po za{tita na ìvotna sredina, Qup~o Avramovski, dipl. ekonomist. Gorenavedeniot izve{taj za strategiska ocena na ìvotnata sredina

soglasno ~len 66 stav (5) od Zakonot za ìvotna sredina e potpi{an od lice koe e vklu~eno vo listata na eksperti za strategiska ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina koja ja vodi Ministerstvototo za ìvotna sredina i prostorno planirawe. Kako dokaz za istoto vo prilog na izve{tajot e dadena kopija na Potvrdata so broj 07-10997/2 od 26.12.2012 godina dadena od strana na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe.

Enviro Resursi, DOO Skopje

Upravitel

Emil Stojanovski

3

Imaj}i predvid potrebata od izrabotka na Izve{taj za strategiska ocena vrz ìvotnata sredina za LUPD za izgradba na gradbi so namena G2-Lesna i nezagaduva~ka industrija na KP br. 442/1, m.v. Livada, KO Dihovo, op{tina Bitola kako i odredbite od Zakonot za ìvotna sredina donesuvam:

R E [ E N I E

Za opredeluvawe na ekspert za izrabotka na Izve{taj za strategiska ocena na ìvotnata sredina

Emil Stojanovski, diplomiran inèner, se opredeluva za ovlasten Ekspert za izrabotka na strategiska ocena na ìvotna sredina za LUPD za izgradba na gradbi so namena G2-Lesna i nezagaduva~ka industrija na KP br. 442/1, m.v. Livada, KO Dihovo, op{tina Bitola. Obrazloènie: Emil Stojanovski, diplomiran inèner, gi ispolnuva uslovite propi{ani so ~len 68 stav (3) od Zakonot za ìvotna sredina na Republika Makedonija so toa {to ima poloèn ispit za Ekspert za strategiska ocena na ìvotnata sredina kako i e vklu~en vo Listata na eksperti za strategiska ocena vrz ìvotnata sredina {to ja vodi Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe.

Enviro Resursi, DOO Skopje

Upravitel

_________________ Emil Stojanovski

4

5

6

7

8

9

10

Sodrìna:

Voved .............................................................................................. 12

1. Celi na Planskiot dokument ................................................... 15

1.1 Celi na za{tita na ìvotnata sredina ................................ 19

1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena ........................... 22

1.3 Upotrebena metodologija ......................................................... 23

1.4 Zakonodavna ramka ..................................................................... 24

1.5 Institucionalna ramka ............................................................ 26

1.6 Sodrìna na Izve{tajot za Strategiska ocena na

ìvotnata sredina ...................................................................... 28

1.7 Rezime ............................................................................................ 29

2. Pregled na planskiot dokument .............................................. 30

2.1 Osnovi na Planskiot dokument ............................................... 30

2.2 Planski opfat ............................................................................. 31

2.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba ................................. 31

2.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto ............................. .......... 32

3. Kratok opis i obrazloènie na planskite re{enija za

izgradba na komunalna i soobra}ajna infrastruktura...... 35

3.1 Soobra}aen plan ......................................................................... 35

3.2 Komunalna infrastruktura........................................................ 36

4. 4.1

Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba so ìvotnata sredina ...................................................................... Karakteristiki na prostorot .................................................

40

40

4.1.1 Soobra}ajna povrzanost ............................................................ 40

4.1.2 Reqefni uslovi, naklon i ekspozicija na terenot ............ 41

4.1.3 Geolo{ki karakteristiki ........................................................ 42

4.1.4 Seizmolo{ki karakteristiki na terenot ............................ 43

4.1.5 Hidrotehni~ka struktura ...... ................................................... 43

4.1.6 Klimatski i mikroklimatski karakteristiki ................... 44

4.1.7 Naselenie ...................................................................................... 45

4.1.8 Stopanstvo..................................................................................... 46

4.1.9 Hidrotehni~ka infrastruktura .............................................. 46

4.1.10 Kulturno-istorisko nasledstvo .............................................. 48

4.2 Opis na sega{nata sostojba so ìvotna sredina vo planskiot opfat ..........................................................................

48

4.3 Sega{na sostojba so ìvotnata sredina vo i okolu planskiot opfat ..........................................................................

51

5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument ....... 53

6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa ............. 54

7. Pretpostaveni vlijanija vrz mediumite na ìvotnata sredina ...........................................................................................

55

8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe

11

na zna~ajnite vlijanija vrz ìvotnata sredina od

implementacija na planskiot dokument ................................ 61

9. Plan na merki za monitoring na ìvotnata sredina ......... 72

10. Netehni~ko rezime ..................................................................... 74

11. Prilozi ......................................................................................... 84

Dodatok ........................................................................................... 86

Koristena literatura ................................................................. 89

12

Voved

So Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija izgradba na gradbi so namena G2 - Lesna i nezagaduva~ka industrija na KP 442/1, m.v. Livadi, KO Dihovo vgr, op{tina Bitola, (LUPD), se planira ureduvawe i koristewe na prostorot so opredeluvawe na grade`na parcela za izgradba gradbi so namena G2 na G.P. br. 1, na pogore poso~enata lokacija. Planskiot opfat e so povr{ina od 8281,02m2.

So samoto realizirawe na ovaa planska zada~a se dobivaat podatoci za po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra i dr. i se sozdavaat uslovi za iznao|awe na pri~inite vrz osnova na koja se odbiraat alternativite i se predviduvaat merki za za{tita i namaluvawe na vlijanijata. So identifikacijata na mo`nite problemi treba da se racionaliziraat tro{ocite i da se napravi najsoodveten izbor na merkite za za{tita na ìvotnata sredina. Rezultatot od u~estvoto na javnosta treba da se zeme {to e mo`no pove}e.

Cel na Strategiskata ocena e da se integrira za{titata na ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto vo procesot na podgotvuvawe i donesuvawe na planskite dokumenti preku ekspertska procenka i procenka na javnosta pred donesuvawe na istite.

Podgotovkata na planskiot dokument gi definira i jasno gi utvrduva osnovnite, a so tek na vreme i realnite celi i pravci vo domenot na zemjodelstvoto, {umarstvoto, energetikata, industrijata, turizmot, upravuvawe so otpadot, upravuvawe so vodite, prostornoto i urbanisti~ko planirawe i koristewe na zemji{teto, kako i Nacionalniot akcionen plan za ìvotna sredina i lokalnite akcioni planovi za ìvotna sredina koi ja nalaga potrebata soglasno ~len 65 od Zakonot za ìvotna sredina od sproveduvawe na Strategiskata ocena na vlijanieto na ovie planski i programski re{enija i celi.

Strategiskata ocena na vlijanieto na ìvotnata sredina se sostoi od nekolku fazi na planirawe:

- proverka; - opredeluvawe na opfat; - osnovni podatoci na ìvotnata sredina; - ocena; - podgotovka na izve{tajot za ìvotna sredina; - konsultacija so zasegnatata javnost; - prifa}awe na strategijata i - monitoring.

Pri opredeluvawe na obemot i detalnosta na informaciite vo Izve{tajot za ìvotna sredina, lokalnata samouprava na op{tina Bitola e dol`na da pobara mislewe od organite koi se zasegnati od planskiot dokument. Isto taka, spored Arhuskata Konvencija i Uredbata za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti, kako i planovi i

programi od oblasta na ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08 i

13

45/11) ~len 8, op{tinata e dol`na da go vklu~i u~estvototo na javnosta preku:

- }e treba da se utvrdi dinamikata i rokovite {to }e bidat realni za efikasno u~estvo na zasegnatata javnost;

- nacrt-pravilata }e treba da bidat javno raspolo`livi, i - na javnosta }e treba da i se ovozmoì da dade komentar.

Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe jasno gi

definira osnovnite, a so vreme i ostvarlivite celi i pravci na razvojot, osobeno vo pogled na neophodnite kvalitativni strukturni promeni i za niv relevantni i adaptibilni re{enija i opcii. Neposrednata povrzanost i me|usebnata uslovenost pome|u planskiot opfat i vlijanieto na ìvotnata sredina nametnuva ednovremen, integralen tretman na prostorot i definirawe na dolgoro~na strategija za ureduvawe, opremuvawe i koristewe na prostorot i efikasna za{tita na ìvotnata sredina, prirodata i kulturno-istoriskoto nasledstvo vo regionot.

Posebno vnimanie e posveteno na karakteristikite na koristewe na zemji{teto. Pravnata i administrativna ramka, koja gi opfa}a osnovnite zakoni, strate{ki planovi i standardi na ìvotnata sredina, kako i procedurite za Strategiska ocena na ìvotna sredina obraboteni se vo posebno poglavje od ovoj Izve{taj.

Analizata na alternativite koi se opfateni so ovoj Izve{taj ukaùva na potrebata od neminovno sproveduvawe na Strategiskata ocena na

14

vlijanieto vrz ìvotnata sredina vo procesot na planirawe zaradi pravilna i poefikasna izbrana alternativa. O~ekuvanite rezultati vrz ìvotnata sredina, preporakite i merkite za namaluvawe na vlijanijata, kako i planot za monitoring se prikaàni i objasneti vo posebni segmenti od ovoj Izve{taj.

15

1. Celi na Planskiot dokument

Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija, ima krajna cel preku:

racionalno koristewe na zemji{teto;

maksimalno vklopuvawe na objektite i infrastrukturata so terenot;

oformuvawe prepoznatliva ambientalna celina;

po~ituvawe i nadgraduvawe na pejsa`nite vrednosti;

po~ituvawe i za{tita na pravoto na ~ovekot na rabota;

oformuvawe kulturen pejsa`;

vgraduvawe propratni sodrìni na osnovnata namenska upotreba na zemji{teto. So izrabotkata na Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija }e

se stimulira stopanskiot i ekonomskiot razvoj na ovoj pasiven del od op{tinata i }e se ovozmoì pobrza realizacija na investicionata inicijativa {to bi rezultiralo so podobruvawe na socijalno-ekonomskata polo`ba na odreden broj na ìteli na op{tina Bitola, a voedno }e se stimulira proizvodstvoto i }e se otvora prostor za novi rabotni mesta i spre~uvawe na masovniot odliv na naselenieto vo stranstvo, {to e eden od glavnite prioriteti i na dràvno nivo. Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija e izrabotena soglasno Zakonot za Prostorno i urbanisti~ko

planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 199/14, 44/15, 193/15, 31/16, 163/16, 64/18 i 168/18), Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe

(„Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16 i 86/18), a sodrìnata da bide vo soglasnost so ~len 13 od Pravilnikot za pobliska sodrìna, forma i na~in na obrabotka na GUP, DUP, UPS, UPVNM i Regulaciski plan na GUP, formata, sodrìnata i na~inot na obrabotka na urbanisti~ko-planski dokumentacii i Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt i sodrìnata, formata i na~inot na obrabotka na Proektot za infrastruktura („Sl. Vesnik na RM” br. 142), kako i drugite vaè~ki propisi i normativi od oblasta na urbanizmot.

Realizacijata na Lokalnata urbanisti~ko-planska dokumentacija za izgradba na objekti so osnovna klasa na namena G2 - lesna i nezagaduva~ka industrija na m.v. Livadi, KO Dihovo vgr. op{tina Bitola so povr{ina na planskiot opfat od 0,83 ha, }e ostvari udel vo razvojot na ekonomskite aktivnosti vo lokalnata i nacionalna ekonomija. Me|utoa, pojdovna postavka za prostorniot i regionalniot razvoj e deka za prostornoto i urbanisti~koto planirawe ne se dovolni soznanijata za razvitokot na stopanstvoto vo zemjata, tuku treba da se sogledaat i da se predvidat i posledicite od toj razvitok vrz negovoto razmestuvawe vo prostorot.

Spored opredelbite na Prostorniot plan, idniot razvoj i razmestenost na proizvodnite i uslu`ni dejnosti treba da bazira na odr`livost na ekonomijata primenuvaj}i gi zakonitostite na pazarnata ekonomija i relevantnata zakonska regulativa od oblasta na za{titata na ìvotnata sredina, osobeno na prevencija i spre~uvawe na negativnite

16

vlijanija na proizvodnite procesi i tehnologii vrz ìvotnata i rabotna sredina.

Planskiot opfat ja opfa}a KP br, 442/1, m.v. Livadi, KO Dihovo vgr, op{tina Bitola, lociran na zapadnata strana od urbaniot opfat na gradot. Terenot e so pad od okolu 6,05% do 1,44% od zapad kon istok, a visinskata razlika na nivo na planski opfat iznesuva 2,80m. Nadmorskata visina e od 728.90 do 731.70m.

KO Dihovo vgr. grani~i so Katastarskite Op{tini:

od istok so KO Bitola 1 i 2, KO Bitola vgr. i KO Brusnik;

od jug so KO Niòpole;

od zapad so KO Dihovo i

od sever so KO Snegovo. Planskiot opfat ja zafa}a KP br. 442/1 so povr{ina od 8.281,02m2

(0,83ha), smesten e vo isto~niot del na KO Dihovo vgr, vo blizina na granicite so KO Brusnik i KO Bitola 1 i 2 i istiot go definiraat slednite granici:

Od istok grani~i so KP br. 441/1, 441/2, 441/3 i 441/4;

Od jug grani~i so nekategoriziran zemjen pristepen pat, KP br. 1133;

Od zapad grani~i so KP br. 443, 444/1 i 445/2;

Od sever grani~i so KP br. 437. Za planskiot opfat za koj se izrabotuva ovaa Lokalna urbanisti~ka

planska dokumentacija izgradba na gradbi so namena G2 - Lesna i nezagaduva~ka industrija na KP 442/1, m.v. Livadi, KO Dihovo vgr, op{tina Bitola dosega nema izraboteno ili doneseno nikakva planska dokumentacija.

Spored noviot Prostoren Plan na RM od 2004 godina osnovnata namena na prostorot e zemjodelsko zemji{te, koe so soodvetna postapka }e bide prenameneto vo grade`no zemji{te.

So inventarizacijata e konstatirano deka planskiot opfat e neizgraden prostor.

Registrirana e edna KP br. 442/1 so vkupna povr{ina od 8.281m2, evidentirana kako zemjodelska katastarska kultura, poto~no ovo{tarnik od

III bonitetna klasa. Broj na KP ------------------------------------------------ 1 (442/1) Broj na evidentirani gradbi i povr{ina ------ 0 Spratnost i visina ------------------------------------- 0. Prema uvidot na lice mesto, aùriranata geodetska pologa i

dobienite podatoci od op{tina Bitola (br. 03-155/2 od 23.01.2018 godina), evidentno e deka planskiot opfat e neizgradena zemjodelska povr{ina, spored toa ne postojat ni gradbi so praven status steknat po osnov na Zakonot za postapuvawe so bespravno izgradeni objekti.

Vo planskiot opfat, prema podatocite od dobienite Uslovite za planirawe na prostorot koi proizleguvaat od Prostorniot plan na Republika Makedonija, a vrz osnova na Eksperten elaborat za za{tita na

17

nedvi`noto kulturno nasledstvo od posebno zna~ewe nema registrirano objekti koi se vodat kako spomenici nakulturata.

Isto taka, vrz osnova na Arheolo{kata karta na Republika Makedonija, vo samiot planski opfat nema evedentirano graditelska celina ili poedine~en objekt, kako kulturno nasledstvo, koe bi trebalo da se predvidi soodveten reìm na za{tita vo urbanisti~kata dokumentacija.

Spored podatocite od misleweto izdadeno od Elektrodistribucija DOOEL Skopje, KEC Bitola br. 14-173/2, od 24.01.2019 godina i uvidot na lice mesto, na poso~enata situacija (planskiot opfat) ne postojat elektri~ni instalacii vo sopstvenost na EVN, no prema grafi~kiot prikaz vo prilog na misleweto i aùriranata geodetska podloga na koja se naneseni elektri~ni i drveni stolbovi, tie se dovedeni na oddale~enost od 18m (oddale~enost od najbliskiot stolb) od ju`nata granica na KP 442.

Prema uvidot na lice mesto i dobienite podatoci od od nadle`noto javno pretprijatie za teritorijata na op{tina Bitola, JKP Niskogradba (br. 08/31/1 od 23.01.2019 godina) niz poso~enata lokacija ne pominuva linii ili mreì na izvedena fekalna i atmosferska kanalizacija (nemaat svoi instalacii) {to e i logi~no bidej}i se raboti za ruralna, dosega neurbanizirana sredina. Voedno, dadeni se i preporaki za separirano vodewe na kanalizacionite mreì pri re{avaweto na odvodnite vodi pri priklu~uvaweto na perspektivnite objekti.

Prema uvidot na lice mesto i dobienite podatoci od nadle`noto javno pretprijatie za teritorijata na op{tina Bitola, JKP Vodovod (br. 08-5/8 od 04.02.2019 godina), niz poso~enata lokacija nemaat svoi instalacii, no ne informiraat deka na rastojanie od okolu 700m e locirana najbliskata izgradena vodovodna mreà od PE F100mm, {to moè da se sogleda od priloèniot grafi~ki prikaz vo prilog na pismoto vo planskata dokumentacija, vo koj e nanesen i glavniot cevovod od ve{ta~koto ezero Streèvo prema Bitola so profili od ~eli~ni cevki so presek F700 i F800mm dovoden i usisen, koi pominuvaat na rastojanie od okolu 200m ju`no od planskiot opfat.

Celiot ovoj region pokrien e so signal na mobilna telefonija na dvata mobilni operatori.

Telefonskite korisnici vo ova podra~je vo elektronsko komunikaciskiot soobra}aj priklu~eni se preku telefonskata centrala vo Bitola.

Prema uvidot na lice mesto i dobienite podatoci i informacii od Makedonski Telekom - AD Skopje (br. 07-80092/1, od 30.01.2019 godina) vo navedeniot opfat nema postojna telekomunikaciska infrastruktura.

Razvojot i prostornata razmestenost na industrijata, infrastrukturata t.e. komunalnata suprastruktura pretstavuva zna~aen faktor i dviè~ka sila za pottiknuvawe na razvojot na vkupnata ekonomija i modernizacija na drugite oblasti od ekonomskiot i op{testveniot ìvot. Efikasnoto i uspe{no sproveduvawe na nasokite i opredelbite za pottiknuvawe na razvojot na ovie dejnosti i nivno racionalno razmestuvawe vo prostorot gi determiniraat pozitivnite promeni i vo drugite segmenti

18

na ekonomijata: porast na vrabotenosta, zgolemuvawe na bruto doma{niot proizvod, podobruvawe na ìvotniot standard i dr.

Razvojot na industrijata i komunalnata suprastruktura po oddelnite op{tini, osobeno pomalite, se o~ekuva da se ostvaruva so gradba na mali, fleksibilni kapaciteti.

Realizacijata na Lokalnata urbanisti~ko-planska dokumentacija za izgradba na objekti so osnovna klasa na namena G2 - lesna i nezagaduva~ka industrija na m.v. Livadi, KO Dihovo vgr., op{tina Bitola so povr{ina na planskiot opfat od 0,83ha, }e ostvari udel vo razvojot na ekonomskite aktivnosti vo lokalnata i nacionalna ekonomija. Me|utoa, pojdovna postavka za prostorniot i regionalniot razvoj e deka za prostornoto i urbanisti~koto planirawe ne se dovolni soznanijata za razvitokot na stopanstvoto vo zemjata, tuku treba da se sogledaat i da se predvidat i posledicite od toj razvitok vrz negovoto razmestuvawe vo prostorot.

Spored opredelbite na Prostorniot plan, idniot razvoj i razmestenost na proizvodnite i uslu`ni dejnosti treba da bazira na odr`livost na ekonomijata primenuvaj}i gi zakonitostite na pazarnata ekonomija i relevantnata zakonska regulativa od oblasta na za{titata na ìvotnata sredina, osobeno prevencija i spre~uvawe na negativnite vlijanija na proizvodnite procesi i tehnologii vrz ìvotnata i rabotna sredina.

Industrijata i infrastrukturnite aktivnosti se vode~ki stopanski dejnosti i dvigatel na razvojot na vkupnata ekonomija i imaat zna~ajno vlijanie vrz kvalitetot na ìvotnata sredina. Vo uslovi na usvoenata razvojna paradigma na odr`liv razvoj, naporite treba da se naso~at kon su{testveni promeni vo strategijata i politikata za razvoj i prostorna alokacija na proizvodnite kapaciteti zasnovani na principite na ekolo{ka za{tita.

Site aktivnosti vo prostorot treba da se usoglasat so nasokite na Prostorniot plan na dràvata, osobeno zna~itelnite i onie koi se odnesuvaat na planiraweto i izgradbata na:

dràvnite infrastrukturni sistemi (pati{ta, èleznici, vozdu{en soobra}aj, telekomunikacii);

energetskite sistemi, energovodi i pogolemi vodostopanski sistemi;

grade`nite objekti va`ni za Dràvata;

kapacitetite na turisti~kata ponuda;

stopanskite kompleksi i onie koi se odnesuvaat na pogolemi koncentracii (slobodni ekonomski zoni);

kapacitetite za koristewe na prirodnite resursi. Prostornite planovi na regionite i podra~jata od poseben interes i

urbanisti~kite planovi se usoglasuvaat so Prostorniot plan na Republikata, osobeno vo odnos na slednite elementi:

namenata i koristeweto na povr{inite;

mreàta na infrastruktura;

mreàta na naselbi;

19

za{titata na ìvotnata sredina. Nasokite na Prostorniot plan na Republikata vo odnos na namenata i

koristeweto na povr{inite se odnesuvaat na zalo`bata pri izrabotkata na urbanisti~kite planovi, povr{inite za site urbani sodrìni treba da se

baraat isklu~ivo na povr{ini od poslabi bonitetni klasi (nad IV kategorija).

Posebni merki i aktivnosti za ostvaruvawe na racionalnoto koristewe i za{tita na prostorot, kako i posebni interesi na prostorniot razvoj se:

1. Obezbeduvawe na sproveduvawe na postojnite zakoni i propisi so koi se za{tituva prostorot, resursite i nacionalnoto bogatstvo i se organizira i ureduva prostorot so cel za vkupen razvoj.

2. Racionalno koristewe na podra~jata za gradba i nivno pro{iruvawe ili formiraweto na novi vrz baza na kriteriumite za izgotvuvawe na soodvetna planska dokumentacija.

3. Nasokite i kriteriumite za ureduvawe na prostorot nadvor od grade`nite podra~ja treba da se utvrdat so pomo{ na stru~ni osnovi i upatstvata od resorite na zemjodelstvoto, vodostopanstvoto, {umarstvoto i za{titata na ìvotnata sredina.

4. Sozdavawe na uslovi za locirawe na mali stopanski edinici. Povolnata postavenost na opfatot, vo odnos na Bitola so postojnite

infrastukturni sistemi, ovozmoùva odr`liv razvoj na stopanstvoto za vakvi i sli~ni nameni {to }e bidat vo integritet so ekolo{ki ~istiot predel.

Vo pogled na za{tita treba da se po~ituva se ona {to zna~i standard koj e zacrtan generalno za naselbite vo najbliska okolina.

So valorizacijata na ovoj prostor }e se zgolemi negovata socijalna i ekonomska opravdanost.

Realizacijata na ovaa LUPD bi trebalo da predizvika pozitivni impulsi i efekti vrz celoto neposredno okruùvawe od aspekt na povisoka organizacija, infrastrukturna opremenost i uredenost na prostorot i se razbira ekonomski efekti manifestirani preku privlekuvawe na nova rabotna sila i vrabotuvawe.

1.1 Celi na za{tita na ìvotnata sredina

Za{titata na ìvotnata sredina podrazbira mnoèstvo na razli~ni postapki i merki koi go spre~uvaat zagrozuvaweto na ìvotnata sredina. Pod za{tita na ìvotnata sredina se podrazbira ne samo za{tita na ~ovekot tuku i za{tita na bilnata vegetacija i ìvotinskiot svet. Celite na za{titata na ìvotnata sredina se za{tita na zdravjeto na lu|eto, kvalitetot na ekosistemite, za{tita na rastitelniot i ìvotinskiot svet i kulturni dobra ~ij tvorec e ~ovekot, za~uvuvawe na ramnoteàta i ekolo{kata stabilnost na prirodata, racionalno i adekvatno koristewe na prirodnite resursi.

20

Deklaracijata za ìvotnata sredina e donesena na Svetskata konferencija na Obedinetite dràvi vo 1972 godina. Stokholmskata konferencija za ~ovekovata sredina, odràna 1972 godina ja razbudila svesta i go ozna~ila po~etokot na ekolo{kata era i istovremeno ja inicirala Pariskata konvencija na Pretsedateli na Dràvi i Vladi na zemjite od Evropskata ekonomska zaednica, odràna istata godina. Vo usvoenata deklaracija kako osnovna cel na ekolo{kiot razvoj se naveduva smaluvawe na rizikot vo pogled na uslovite na ìvot, podobruvawe na kvalitetot na ìveewe i da se vo ostvaruvawe na ovie celi posebno vnimanie obrati na za{titata na ìvotnata sredina. Spored toa, Evropskoto zakonodavstvo koe go ima usvoeno Sovetot na Evropskite ekonomski zaednici se naglasi garancijata na pravoto na sekoj gra|anin na ~ista i zdrava ìvotna sredina.

Vo tekot na 1992 godina vo sila stapi Bazelskata Konvencija, ~ija {to cel e smaluvawe na supstanciite odredeni kako opasen otpad. Vo Maj 2004 godina stapi vo sila i Stokholmskata konvencija za perzistentni organski zagaduva~i, so koi gi definira 12 ekstremno otrovni organski zagaduva~i, baraj}i nivna redukcija ili nivno celosno eliminirawe.

Me|unarodnata pravna za{tita na ìvotnata sredina se sveduva vo najgolem del na me|unarodno - pravna akcija protiv zagaduvaweto. Sepak, me|unarodnata regulativa vo oblasta na ìvotnata sredina seu{te ne dostignala na nivo koj bi ovozmoìl miren ìvot na site ìvi su{testva na na{ata planeta. Se donesuvaat razni protokoli, konvencii, deklaracii i dr.

Republika Makedonija, vo ramkite na evrointegraciskite procesi vo ìvotnata sredina ima potpi{ano golem broj na me|unarodni konvencii, bilateralni dogovori i protokoli i koi zaedno so nacionalnite propisi ja so~inuvaat pravnata ramka koja go ureduvaat upravuvaweto so mediumite na ìvotnata sredina. Vo procesot na aproksimacijata na EU zakonodavstvo od oblasta na ìvotnata sredina preku transponirawe na EU zakonodavstvoto Republika Makedonija gi ima doneseno slednite zakoni:

Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 187/13, 42/14, 44/15, 129/15, 192/15, 39/16 i 99/18);

Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 92/07, 35/10, 47/11, 100/12, 163/13, 10/15 i 146/15);

Zakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 71/04, 107/07, 102/08, 143/08, 124/10, 51/11, 123/12, 163/13, 51/15, 146/15, 156/15, 192/15 i 39/16);

Zakon za upravuvawe i pakuvawe i otpad od pakuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 161/09, 17/11, 47/11, 136/11, 6/12, 39/12, 163/13, 146/15 i 39/16);

Zakon za upravuvawe so baterii i akumulatori i otpadni baterii i akumulatori („Sl. Vesnik na RM” br. 140/10, 47/11 i 148/11);

Zakon za elektri~na i elektronska oprema i otpadna elektri~na i

elektronska oprema („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/11 i 6/12);

21

Zakon za za{tita od bu~avata vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07, 124/10, 47/11, 163/13 i 146/15);

Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 148/11, 59/12, 13/13, 163/13, 41/14, 164/15, 63/16 i 113/18) i dr. Procesot na usoglasuvawe so zakonodavstvoto na EU i vo sega{no

vreme e vo tek, posebno vo tehni~kite barawa dadeni vo aneksite na EU Direktivite. Listata na relevantni zakoni i relevantni EU Direktivi i me|unarodni dogovori se dadeni vo to~kata 11 od ovoj Izve{taj. Site obvrski {to proizleguvaat od ovie zakonski i nacionalni strate{ki dokumenti, bea analizirani i zemeni vo predvid pri definirawe na osnovnite celi za za{tita na ìvotnata sredina vo planskiot opfat pri izgotvuvawe na ovoj Izve{taj.

Kako generalni celi utvrdeni po ovie zna~ajni osnovi se slednite: - Obezbeduvawe na preventivni merki na za{tita na vodnite resursi-

podzemnite vodi od mo`nite zagaduva~ki emisii na materii od realizirawe na planskiot opfat;

- Iskoristuvawe na obnovlivite izvori na energija - kako ~ista energija, preku implementirawe na konceptot po~ista sredina;

- Vospostavuvawe na permanenten monitoring na kvalitetot na vodata, po~vata i vozduhot;

- Zbogatuvawe na {umskiot fond preku zasaduvawe na pojas od soodvetni drvni rastenija;

- So~uvuvawe na postojniot biodiverzitet i eliminirawe na mo`nite kontaminacii na istiot i negovo is~eznuvawe;

- Vospostavuvawe na permanentna sorabotka vo sledeweto na sostojbite vo oblasta na kvalitetot na vodata, po~vata i drugite mediumi vo ìvotnata sredina od strana na lokalnite i Republi~kite zdrastveni institucii od aspekt na so~uvuvawe na zdravjeto na naselenieto;

- Vklu~uvawe na javnosta vo procesot na monitorirawe na sostojbite i donesuvawe na odluki za mediumite vo ìvotnata sredina;

- Vospostavuvawe na baza na podatoci za sostojbata vo sekoj medium vo ìvotnata sredina na lokalno i regionalno nivo. Vo ovoj proces se predlaga pocelosno implementirawe na gore

navedenite celi preku realizirawe sistem na predlog merki za za{tita, odbegnuvawe, namaluvawe, neutralizirawe ili kompenzacija na negativnite vlijanija od realizacija na predvidenite sodrìni soglasno urbanisti~kiot plan. Za taa cel vo ponatamo{niot tekst na sodrìnata na ovoj dokument se predlagaat:

Tehni~ki merki koi treba da se prevzemat za vreme na sproveduvawe na planot;

Preporaki za podgotvuvawe, donesuvawe i dopolnuvawe na planovite i programite vo ramkite na sproveduvaweto na zakonskite obvrski vo ìvotnata sredina.

22

1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena

Specifi~nite celi na Strategiskata ocena na ìvotnata sredina se definirani soglasno nacionalnata i me|unarodna legislativa i se prikaàni preku statusot na biolo{ka raznovidnost, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra, kulturnoto nasledstvo i predelot:

- Za{tita na ìvotnata sredina so implementacija na planskiot dokument;

- Podobruvawe na ekonomskite uslovi i zgolemuvawe na ìvotniot standard;

- Pravilno upravuvawe so prostorot zaradi odrùvawe na postojanoto nivo na flora i fauna;

- Obezbeduvawe na za{titni zeleni pojasi i formirawe na hortikulturni nasadi od aspekt na pojava na zgolemena bu~ava i vibracii;

- Podobruvawe na kvalitetot na vozduhot; - Za~uvuvawe na kvalitetot na vodata; - Integralno upravuvawe so otpadot i negova selekcija za za~uvuvawe

na po~vata, a so toa i minimizirawe na otpadot; - Minimizirawe na pojavite od nesre}i i havarii; - Za~uvuvawe na karakteristikite na predelot i ìvotnata sredina.

Planskiot opfat e usoglasen so:

Prostorniot plan na RM;

Uslovite za planirawe na prostorot. Planskata dokumentacija treba da bide vo korelacija so:

Strategija za regionalen razvoj na RM;

Nacionalna strategija za regionalen razvoj 2007-2009;

Vtor nacionalen izve{taj za klimatski promeni;

Vtor Nacionalen ekolo{ki akcionen plan na RM, 2006;

Nacionalen plan za upravuvawe so otpad vo RM 2008-2020;

Strategija za vodi na RM;

Strategija i akcionen plan za implementacija na Arhuskata Konvencija, 2005.

Vrska so drugi planski dokumenti: Prostoren plan na RM

Uvaùvawe na realnite faktori na razvoj;

Prevzemawe stimulativni merki od strana na dràvnite i drugi vidovi poddr{ka za programi na lokalnite zaednici i stopanskite akteri;

Vospostavuvawe na pazarni principi i formirawe soodvetna institucionalna ramka vo koja }e moàt da funkcioniraat pazarnite institucii;

Sozdavawe na regionalen diferenciran ambient za stopanisuvawe so pomo{ na soodvetna politika.

23

Nacionalen ekolo{ki akcionen plan:

Da se ovozmoì integrirawe na politikata za za{tita na ìvotna sredina vo ostanatite sektorski politiki;

Da se pottiknat industrijata, davatelite na uslugi i drugite subjekti vo oblasta na ìvotnata sredina kon pogolema odgovornost za za{titata na ìvotnata sredina;

Da se dadat nasoki za ekolo{ki odr`liv pristap;

Da se zgolemi stepenot na ispolnuvawe na obvrskite od regionalnite i globalnite dogovori vo oblasta na ìvotnata sredina.

1.3 Upotrebena Metodologija

Pri podgotovkata na Izve{tajot za Strategiska ocena se kreira{e metodologija kompatibilna na karakteristikite na prostorot opfaten so planskiot dokument, planskata zada~a, dostapnite strategii i dokumenti.

Postapno se prevzedoa slednite ~ekori:

24

– Se napravi prvi~en uvid na sega{nite sostojbi vo ìvotnata sredina vo analiziraniot planski opfat, negovata okolina i po{iroko;

– Podetalno se prou~ija sodrìnite {to se predvideni da se lociraat vo planskiot opfat, urbanisti~kiot proekt, namenata i kategorijata na zemji{teto;

– So investitorot se realizira razgovor za celite na investicionite aktivnosti i sodrìni koi }e bidat opfateni vo prostorot;

– Detalno se razgledaa tehni~kite re{enija predvideni za realizacija na proektnata zada~a;

– Definirani se celite za za{tita na ìvotnata sredina utvrdeni vo strate{kite dokumenti na lokalno, nacionalno i me|unarodno nivo;

– Sogleduvawe na mo`nite negativni vlijanija po ìvotnata sredina od realizacija na sodrìnite predvideni so urbanisti~kiot proekt;

– Nadminuvawe na eventualnite vlijanija po ìvotnata sredina od realizacija na sodrìnite predvideni so urbanisti~kiot proekt;

– Nadminuvawe na eventualnite vlijanija ili nivno ublaùvawe i za taa cel predlagawe na preventivni i korektivni merki;

– Predlagawe na sistem na permanenten monitoring na sostojbite; – Vklu~uvawe i zapoznavawe na site zainteresirani strani vo

procesot na izgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe na sostojbite vo ìvotnata sredina so realizacija na planot.

Pri izgotvuvawe na planskiot dokument koristena e stru~na literatura od ovaa oblast, EU Direktivite, nacionalni strate{ki dokumenti, relevantnata zakonska regulativa, me|unarodni dogovori, prostorni i urbanisti~ki planski dokumenti, katastarski skici i drugi dokumenti relevantni za izrabotka na dokumentot.

1.4 Zakonodavna ramka

Izve{tajot za Strategiska ocena na ìvotnata sredina za LUPD za izgradba na gradbi so namena G2-Lesna i nezagaduva~ka industrija na KP br. 442/1, m.v. Livada, KO Dihovo, op{tina Bitola e izraboten soglasno postojnata zakonska regulativa vo ìvotnata sredina i prirodata vo Republika Makedonija:

Zakon za @ivotna sredina Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 187/13, 42/14, 44/15, 129/15, 192/15 i 39/16).

25

Strategiska ocena na ìvotnata sredina 1. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukite

dali opredeleni planski dokumenti bi moèle da imaat zna~itelno

vlijanie vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 114/07);

2. Uredba za sodrìnata na izve{tajot za strategiska ocena na

ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07); 3. Uredba za strategiite i programite, vklu~uvaj}i gi i promenite na

tie strategii, planovi i programi, za koi zadolìtelno se sproveduva postapka za ocena na nivnoto vlijanie vrz ìvotnata sredina i vrz

ìvotot i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07 i 45/11); 4. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i

drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnata

sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08 i 45/11); 5. Pravilnik za formata, sodrìnata i obrazecot na Odlukata za

sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe na strategiska ocena i na formularite za potrebata od sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe

na strategiska ocena („Sl. Vesnik na RM” br. 122/11).

Za{tita na prirodata Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 148/11, 59/12, 13/13, 163/13, 41/14, 146/15, 63/16 i 113/18).

Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 92/07, 35/10, 47/11 i 100/12-pre~isten tekst, 10/15 i 146/15).

Zakon za urbano zelenilo („Sl. Vesnik na RM” br. 11/18).

Upravuvawe so otpadot Zakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 71/04, 107/07, 102/08, 143/08, 124/10, 51/11, 123/12, 147/13, 163/13, 51/15, 146/15, 192/15 i 39/16).

Za{tita od bu~ava Zakon za za{tita od bu~ava vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07, 124/10, 47/11, 163/13 i 146/15).

Zakon za voda Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/2011, 44/12, 23/13, 163/13, 180/14, 146/15 i 52/16).

Nacionalna strategija za upravuvawe so otpad (2008-2020) Nacionalen plan za upravuvawe so otpad (2009-2015)

26

Zakon za za{tita i spasuvawe Zakon za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04, 49/04, 86/08, 124/10, 18/11, 41/14, 129/15, 71/16, 106/16 i 83/18).

Prostorno planirawe Prostoren plan na Republika Makedonija („Sl. Vesnik na RM” br. 39/04). Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 199/14, 44/15, 193/15, 31/16, 163/16, 64/18 и 168/18).

Pravilnik za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl.

Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i

86/18). Pravilnikot za pobliska sodrìna, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka na urbanisti~ki planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15).

1.5 Institucionalna ramka

Zakonot za organi na upravata gi definira odgovornostite na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, kako {to sledi:

Podgotovka na re{enie vo onie slu~ai vo koi ne se soglasuva so odlukata za sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe na SOV@S ili so opredeleniot obem na SOV@S vo odlukata;

Podgotovka na re{enie za soodvetnosta na izve{tajot na SOV@S za planskiot dokument, i;

Vospostavuvawe i aùrirawe na listata na eksperti za SOV@S. Organi na dràvnata uprava/edinicite na lokalna samouprava koi gi

podgotvuvaat-usvojuvaat planskite dokumenti imaat obvrska za:

Podgotovka na izve{tajot za SOV@S;

Objavuvawe na informacii za otpo~nuvaweto na podgotvuvaweto na planskite dokumenti i za u~estvo na javnosta vo procesot na konsultacii;

Objavuvawe na informacii za nacrt planskiot dokument koj se podgotvuva i za predlog izve{tajot za SOV@S;

Podgotovka na izve{tajot od konsultacijata so javnosta vrz osnova na dobienite komentari i mislewa od javnite konsultacii;

Kompletirawe na izve{tajot za SOV@S i na planskite dokumenti so dobieni mislewa i komentari, i

Monitoring na vlijanijata od implementacijata na planskiot dokument i vo slu~aj na negativni efekti i informirawe na M@SPP.

27

Ministerstvoto za nadvore{ni raboti e odgovorno za sproveduvawe

na prekugrani~ni konsultacii za SOV@S vo odnos na dostavuvawe na izvestuvawe do sosednata dràva koja moè da bide zasegnata od podgotovkata na planskiot dokument ili koga Republika Makedonija moè da bide zasegnata od podgotovka na planski dokument vo sosedna dràva.

Drugi ministerstva i dràvni institucii so odredeni nadle`nosti na poleto na za{tita na ìvotnata sredina se:

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo;

Ministerstvo za transport i vrski;

Republi~ki Zavod za zdravstvena za{tita;

Ministerstvo za zdravstvo;

Uprava za hidrometerolo{ki raboti i

Edinicite na lokalnata samouprava. Postoi i Parlamentarna komisija za ìvotna sredina, koja

sorabotuva so Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe.

28

1.6 Sodrìna na Izve{tajot za Strategiska ocena na ìvotnata sredina

Sproveduvaweto na Strategiskata ocena na ìvotnata sredina e

interaktiven proces koj treba da se sprovede paralelno so razvojot na planot ili programata. Strategiskata ocena na ìvotnata sredina e proces za da se osigura deka zna~itelen efekt vrz ìvotnata sredina {to proizleguvaat od politiki, planovi i programi se identifikuvaat, ocenuvaat i namaluvaat. Vaèn instrument za da im se pomogne vo postignuvawe na odr`liv razvoj i kreirawe na politikata e Strategiskata ocena na ìvotnata sredina. Posebni beneficii vo Strategiskata ocena vklu~uvaat:

– Poddr{ka na odr`liviot razvoj; – Da se podobrat dokazite kako dobra osnova za strate{kite

odluki;

– Da se konsultiraat site zasegnati strani vo procesot na izgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe na sostojbite vo ìvotnata sredina so realizacija na planot;

– Da se naso~at na drugi procesi, kako {to se vlijanieto vrz ìvotnata sredina na ocenkite vrz oddelni razvojni proekti.

Strategiskata ocena sledej}i gi odredbite za sodrìnata na ovoj Izve{taj, gi obrabotuva slednite sodrìni:

– Karakteristiki na ìvotnata sredina vo oblastite koi bi bile zna~itelno zasegnati;

– Problemi od oblastite koi se od posebno zna~ewe za ìvotnata sredina, a osobeno od aspekt na za{tita na divite ptici i habitatite;

– Celite na za{tita na ìvotnata sredina, odredeni na nacionalno ili me|unarodno nivo, koi se relevantni za planskiot dokument i na~inot na koj ovie celi i site aspekti na ìvotnata sredina se zemeni vo predvid za vreme na nivnite podgotovki;

– Verojatnite zna~ajni vlijanija vrz ìvotnata sredina vo celina, vklu~itelno i vrz biodiverzitetot, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, florata, faunata, vodata, vozduhot, po~vata, klimatskite faktori, kulturnoto nasledstvo, pejsaòt i materijalnite pridobivki. Ovie vlijanija vklu~uvaat sekundarni, kratkoro~ni, dolgoro~ni, trajni i privremeno pozitivni i negativni efekti;

– Rezime/kratok pregled na pri~inite na alternativite, opis za toa kako e napravena procenkata, vklu~uvaj}i gi site pote{kotii

(kako {to se tehni~kite nedostatoci ili nedostigot na know-how) do koi se do{lo pri sobiraweto na potrebnite informacii;

– Opis na predvidenite merki koi se odnesuvaat na monitoringot vo soglasnost so zakonskite obvrski;

– Ne-tehni~ko rezime na informaciite dadeni vo soglasnost so barawata navedeni vo prethodnite to~ki.

29

1.7 Rezime

Vrz osnova na sprovedenata Strategiska ocena na ìvotnata sredina za LUPD za izgradba na gradbi so namena G2-Lesna i nezagaduva~ka industrija na KP br. 442/1, m.v. Livada, KO Dihovo, op{tina Bitola, organot e dolèn da gi sledi efektite vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto so cel vo ranata faza da se sogledaat eventualnite negativni vlijanija naporedno so izrabotkata na planskata dokumentacija pred da bide prifatliva za implementacija.

30

2. Pregled na Planskiot dokument 2.1 Osnovi na Planskiot dokument

Osnovna strate{ka opredelba na Republika Makedonija e

obezbeduvawe uslovi i izgraduvawe na otvoreno stopanstvo, pogolema infrastruktura i ekonomska integracija so sosednite i evropskite zemji i vklu~uvawe vo sovremenite tekovi i formi, kako i kvalitativni promeni vo prostornata, ekonomskata i socijalnata struktura, so {to se podobruva prostornata ramnoteà vo razvojot, so po~ituvawe na lokaciskite, tehnoekonomskite kako i kriteriumite za za{tita na ìvotnata sredina.

Stopanstvoto pretstavuva edna od potencijalno najdinami~nite formi na ekonomskiot razvoj i promenite vo prostorno-urbanata struktura. Mini stopanskite kompleksi treba da zna~at i zapo~nuvawe na procesot na restruktuirawe na prostorot vo Makedonija. Se o~ekuva so ovie stopanski kompleksi da se re{at najbitnite problemi vo odnos na stranskite investicii: transfer na stranska tehnologija, pristap kon stranski pazari, konkurentni ceni i pritoa da se obezbedi za{tita na doma{nata kultura od vlijanieto na stranskiot sistem.

Prednostite na takva politika se golemi vo odnos na vra}aweto na doverbata na stranskite partneri. Pri toa, }e se obezbedat i golem broj na novi vrabotuvawa.

Pri planiraweto na prostorot, maksimalno se po~ituvani barawata i programskite zada~i dogovoreni so nara~atelot vo korelacija so relevantnata urbanisti~ka zakonska regulativa.

Vo planskata dokumentacija }e bidat vgradeni site potrebni elementi proizlezeni od analizite na dokumentacioanata osnova kako osnova za planskiot koncept na dadeniot opfat.

Pri planiraweto }e bidat zapazeni site nasoki i urbanisti~ki parametri od Zakonot za Prostorno i urbanisti~ko planirawe propi{ani

za izrabotka na Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija („Sl. Vesnik

na RM” br. 199/14, 44/15, 193/15, 31/16, 63/16 i 64/18 i 168/18), Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16 i 86/18), a sodrìnata da bide vo soglasnost so ~len 13 od Pravilnikot za pobliska sodrìna, forma i na~in na obrabotka na GUP, DUP, UPS, UPVNM i Regulaciski plan na GUP, formata, sodrìnata i na~inot na obrabotka na Urbanisti~ko-planski dokumentacii i Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt i sodrìnata,

formata i na~inot na obrabotka na Proektot za infrastruktura („Sl. Vesnik na RM” br. 142), kako i drugite vaè~ki propisi i normativi od oblasta na urbanizmot.

Soglasno ~len 46, alineja 1 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, Lokalna urbanisti~ko-planska dokumentacija e planska dokumentacija so koja moè da se vr{i ureduvawe i koristewe na prostorot so opredeluvawe na grade`na parcela von planskiot opfat, za gradbi od vtora kategorija utvrdeni so Zakonot za gradewe.

31

Sintezen plan za LUPD za izgradba na gradbi so namena G2-Lesna i nezagaduva~ka

industrija na KP br. 442/1, m.v. Livada, KO Dihovo, op{tina Bitola

Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija se izrabotuva vrz osnova na izvod od prostorniot plan (bidej}i se ureduva koristewe na prostorot von granicite na planskiot opfat).

2.2 Planski opfat 2.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba

Planskiot opfat koj se sostoi od G.P. 1, se sovpa|a so granicite na

KP br, 442/1, m.v. Livadi, KO Dihovo vgr, op{tina Bitola. Lociran e kon zapadnata granica na urbaniot opfat na gradot, vo

blizina na lokalniot paten pravec koi gi povrzuva KO Bitola 1 i 2 i KO Dihovo, a e pristapna preku juèn krak kon spomenatiot pat, na oddale~enost od okolu 1km od istiot.

Geografskata polo`ba i soobra}ajnata postavenost na ova lokacija odat vo prilog za oformuvawe na planski opfat za izgradba na gradbi so namena G2 - Lesna i nezagaduva~ka industrija na KP 442/1, m.v. Livadi, KO Dihovo vgr, op{tina Bitola.

Planskiot opfat e prostor namenet za izgradba na gradbi so namena G2 - Komunalna suprastruktura kako osnovna klasa na namena, vo koja spa|aat

32

i vo koja vleguvaat site vidovi proizvodstvo koi ne pobaruvaat mnogu energija, ne sozdavaat golem promet na surovini, materijali i soobra}aj i ne proizveduvaat {tetni emanacii, konkretno proizvodstvo na aluminiumska i PVC bravarija.

Planskiot opfat koj e predmet na izrabotka na ovaa Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija izgradba na gradbi so namena G2 - Lesna i nezagaduva~ka industrija na KP 442/1, m.v. Livadi, KO Dihovo vgr, op{tina Bitola, e so povr{ina od 8.281,02m2 (po aùrirana digitalizirana podloga). Povr{ina na planskiot opfat e identi~na so povr{inata na KP 442/1 (8.281,02m2). Terenot e so pad od okolu 6,05% do 1,44% od zapad kon istok, a visinskata razlika na nivo na planski opfat iznesuva 2,80m. Nadmorskata visina e od 728.90 do 731.70m.

KO Dihovo vgr grani~i so slednite Katastarski Op{tini:






Od istok grani~i so KP br. 441/1, 441/2, 441/3, i 441/4;



Od sever grani~i so KP br. 437.

2.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto

Grupata na klasi na namena G e sostavena od 4 (~etiri) osnovni klasi na nameni (G1, G2, G3 i G4) od koi vo ramkite na planskiot opfat e zastapena slednata osnovna klasa na namena:

G2 - Lesna i nezagaduva~ka industrija kako osnovna klasa na namena, vo koja vleguvaat site vidovi proizvodstvo koi ne pobaruvaat mnogu energija, ne sozdavaat golem promet na surovini, materijali i soobra}aj i ne proizveduvaat {tetni emanacii (konkretno proizvodstvo na aluminiumska i PVC bravarija). Osnovnata klasa na namena vo ovaa lokalna urbanisti~ko-planska

dokumentacija e definirana spored ~len 28 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16 i 86/18).

Maksimalen dozvolen procent (%) na u~estvo na zbirot na kompaktibilni klasi na nameni vo klasata na namena G2 kako osnovna klasa na namena iznesuva 49%, a kako kompaktibilni nameni (soglasno pogore spomenatiot Pravilnik) se navedeni B1, B2, B4, V2, D2, D3, D4, G3 i G4. Vo

33

konkretniot slu~aj kako kompaktibilni nameni }e bidat zastapeni G3 (servisi) i G4 (stovari{ta).

Vo ramkite na grade`na parcela se planira edna aproksimativna povr{ina za gradewe, vo koja so ponatamo{na razrabotka so AUP moàt da se predvidat pove}e povr{ini za gradewe.

Izgradbata na gradbite }e bide vo granicite na aproksimativnata povr{ina za gradewe, koja e regulirana so grade`ni linii.

Povr{ini za gradba i visinski plan Povr{inata za gradba e definirana soglasno na Pravilnikot za

standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe kako i drugite pozitivni zakonski ramki. Istata e aproksimativna maksimalna povr{ina za gradewe na pove}e gradbi vo edna GP i e ograni~ena so grade`ni linii.

Planiranata aproksimativna maksimalna povr{ina za gradba vo GP1 kako i procentot na izgradenost e daden podolu vo tabelata i iznesuva 73,67%. Kone~niot procent na izgradenost }e bide pomal i to~no }e se utvrdi so izrabotka na Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt za GP1, soglasno ~len 45 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko

planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16 i 86/18).

Ova }e se dolì na razumno planiranata aproksimativna maksimalna povr{ina za gradba, bezbednosnite rastojanija pome|u gradbite (od protivpoàren aspekt) i planirawe na pogolemi slobodni povr{ini za razvivawe na interen pe{a~ki ili soobra}aen pristap do gradbite, parkirawe i sli~no. Isto taka, noviot proektiran volumen na gradbite vo planskiot opfat, odnosno koeficientot na iskoristenost na zemji{teto }e se utvrdi so izrabotka na Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt za ovaa GP1 prema potrebite i }e bidat vo ramkite na Pravilnikot za standardi i

normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16 i 86/18).

Visinskiot plan, t.e. maksimalnata visina na gradbite e planiran vrz osnova na postojnata sostojba, potrebite iskaàni od strana na investitorot, a vo soglasnost na ~len 41, 42, 43, 44, od Pravilnikot za

standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16 i 86/18), kako i drugite pozitivni zakonski ramki. Istata e maksimalna do horizontalna strea (kaj gradbite), mereno od najvisokata to~ka na pristapniot trotoar na soobra}ajnica pred planskiot opfat (koj e varijabilen i na potezot od opfatot iznesuva 2,80m) i iznesuva 7,00m.

Spratnosta na gradbite ili na delovi od gradbite vo GP1 e planirana kako P+1, a to~nata visina }e se utvrdi so izrabotka na Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt.

[to se odnesuva do kotata na nultata plo~a, bidej}i terenot e vo pad, so varijabilna visinska razlika od 2,80m (od +728,90 do 731,70), taa }e se presmeta od najvisokata to~ka, +731,70m, {to treba da bide vgradeno vo maksimalnata visina na gradbite pri izrabotkata na ponatamo{nata

34

urbanisti~ka i proektna dokumentacija. Istata }e bide definirana so izrabotkata na Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt za GP1, a vo soglasnost na ~len 45 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko

planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16 i 86/18).

Isto taka, maksimalnata visina na slemeto e planska odredba, koja se odreduva so urbanisti~ki plan i istata }e bide definirana so izrabotkata na Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt za GP1, a vo soglasnost na ~len 46, 47 i 48 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko

planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16 i 86/18). So ovoj LUPD e odredena maksimalna visina od 7,00m koja e sosema dovolna imaj}i vo predvid deka se raboti za specifi~na namena, G2 - Lesna i nezagaduva~ka industrija.

35

3. Kratok opis i obrazloènie na planskite re{enija za izgradba na komunalna i soobra}ajna infrastruktura.

3.1 Soobra}ajno povrzuvawe

Vo sostav na konkretnoto LUPD, izraboteno e soobra}ajno re{enie

na primarnata soobra}ajna mreà. Kako osnova na modernoto urbanisti~ko planirawe e koncepcijata na

uli~nata, odnosno patnata infrastrukturna mreà. Soobra}ajnata infrastruktura treba da obezbedi bezbedno i

neprekinato odvivawe na soobra}ajnite tokovi kako i ramnopraven tretman na site u~esnici vo soobra}ajot, treba da bide pregledna i jasna.

Hierarhiskiot sistem na postavenost na soobra}ajnata mreà e eden od preduslovite za ispolnuvawe na gorespomenatite uslovi.

Relevantnite regionalni patni pravci za predmetnata lokacija vleguvaat vo grupata na regionalni pati{ta "R1" i "R2" i se so oznakite:

R1101 - (Prilep-vrska so A3-Bitola-Makazi-Carev Dvor-vrska so R1307);

R2331 - (Bitola-vrska so R1101) - Niè Pole-Pelister-Braj~ino-Qubojno-vrska so R-1308). Pristapnata soobra}ajnica vo ovoj del e planirana na mestoto od

postojniot (od ju`nata strana na planskiot opfat) nekategoriziran pristapen zemjen pat koj e na rastojanie od okolu 200m (vozdu{no rastojanie vo linija so opfatot) od lokalniot asfaltiran pat koj gi povrzuva KO Dihovo i KO Bitola 1 i 2.

Soobra}ajniot profil na planiranata soobra}ajnica iznesuva vkupno 9m (1,5+3+3+1,5), so {irina na kolovozot od 6m.

Soobra}ajnata infrastruktura pretstavuva zna~aen faktor vo eden planiran prostor i e od vitalno zna~ewe za ostvaruvawe na ìvotot vo istiot.

Najva`na osnova na modernoto urbanisti~ko planirawe e koncepcijata na uli~nata mreà da bide taka postavena za da bide pregledna i jasna, da ovozmoì bezbedno i neprekinato odvivawe na soobra}ajnite tokovi i da ovozmoì ramnopraven tretman na site u~esnici vo formiraweto na soobra}ajnite tokovi.

Sega{niot pristap do planskiot opfat koj e na samata granica na katastarskiotkiot opfat na s. Dihovo i gradot Bitola e preku postoen nekategoriziran pat do nivite od atarot KO Dihovo vgr.

So ogled na faktot {to se raboti za planski opfat lociran na edna soobra}ajnica so samo edna grade`na parcela, soobra}ajnata mreà vo planskiot opfat e skoro celosno determinirana.

So novoto soobra}ajno re{enie, do planskiot opfat, odnosno do GP1, koja e na samata granica na katastarskiotkiot opfat na s. Dihovo i gradot Bitola, glaven nositel na sevkupniot soobra}aj }e bide proektiranata soobra}ajnica so profil od 9m (1,5+3+3+1,5), na mestoto na postojnata

36

nedefinirana i nekategorizirana pristapna soobra}ajnica do GP1 i do zemjodelskite povr{ini so sli~na namena koja }e bide predmet na ponatamo{na razrabotka na soodveten infrastrukturen proekt.

Vo planskiot opfat, odnosno vo GP1 za odvivawe na pristapniot i interniot soobra}aj (dinami~en i stati~ki) so ponatamo{nata razrabotka na kompleksot so AUP, }e treba da se planiraat interni ulici parkinzi ili pe{a~ki pateki, koi }e se nadovrzuvaat na pogore spomenatata pristapna soobra}ajnica i }e prodolùvaat do samite gradbi i drugite sodrìni.

Parkiraweto ili garaìraweto e eden od osnovnite preduslovi za planirawe na gradbite vo GP1 i istoto e potrebno da se realizira vo sostav na samata GP.

Parkiraweto ili garaìraweto, koe e potrebno da se predvidi vo sklop na GP1 (potrebniot broj na parking mesta) potrebno e da se dimenzionira soglasno na ~len 59, stav 1 od Pravilnikot za standardi i

normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16 i 86/18), a vo nego za namena G ili konkretno G2, potrebniot broj parking mesta se utvrduva so proektna dokumentacija vo zavisnost od specifi~nite potrebi i uslovi.

Potrebniot broj na parking mesta moè da se definira i so izrabotka na Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt za GP1 (eden ili pove}e), soglasno potrebite proizlezeni od funkcijata i dinamikata na razvoj na samiot stopanski kompleks.

3.2 Komunalna infrastruktura

Vodosnabduvaweto na planskiot opfat za izgradba na gradbi so namena G2 - Lesna i nezagaduva~ka industrija na KP 442/1, m.v. Livadi, KO Dihovo vgr, op{tina Bitola so povr{ina od 8.177m (0,82ha.), }e bide re{eno na na~in koj }e ovozmoì tehni~ko re{enie za vodosnabduvawe i hidrantskata mreà vo planskiot opfat, odnosno }e se obezbedat dovolno koli~ini na voda za sevkupnite potrebi na site sodrìni vo kompleksot, od aspekt na voda za piewe, tehnolo{ka, sanitarna i protivpoàrna voda, bidej}i na rastojanie od okolu 700m od samata granica na planskiot opfat postoi mreà od RE F100 od distributerot JKP Vodovod - Bitola, dodeka vo samiot planski opfat nema priklu~ok (br. 08-5/8 od 04.02.2019 godina, informacija dopolneta so grafi~ki prilog na planskata dokumentacija).

Vkupnata koli~ina sanitarna voda samo za ovoj planski opfat e slednata:

37

Ovie koli~ini se zanemarlivi i istite potrebi }e bidat pokrieni so

obezbeduvawe na potrebite na vodi za za{tita od poàr i hidrantskata mreà.

Vo ovaa faza obezbedena e poàrna voda za celokupna povr{ina i e pokriena so hidrantska mreà i potreben broj (konkretno 4) na podzemni ili nadzemni poàrni hidranti F80 vo slobodnata povr{ina, so uslov da kompletiranosta i rasporedot na istite }e bide daden so izrabotka na Arhitektonski-urbanisti~ki proekt za GP-1, za da gi pokrivaat sodrìnite - objektite vo opfatot. Potrebna koli~ina na voda za gasnewe poàr }e se obezbeduva so priklu~ok na postojniot cevovod od vodovodniot sistem vo blizina za isto~nata granica, so kapacitet {to }e gi zadovoli potrebite za

site nadzemni poàrni hidranti F80 so protok na Qpoàr=10 l/sek. so {to }e obezbedi istovremena rabota na dva nadvore{ni nadzemni poàrni hidranti pri eventualna pojava od poàri.


Vkupnata koli~ina na fekalna otpadna voda, koja }e bide prisutna vo planskiot opfat, }e bide prifatena vo eden sobiren kanal i priklu~ena na monta`na pre~istitelna stanica, a pro~istenata voda od istata }e se odveduva vo upivatelen bunar koj e lociran vo neposredna blizina na istata. Istite se locirani vo GP1 kade se o~ekuva da se sobere sevkupnata koli~ina na fekalna i druga otpadna voda.

Vakvata postavka obezbeduva ~ista i zdrava okolina bez negativni posledici po ìvotnata sredina. Fekalnata kanalizaciona mreà, sobirniot kanal i ogranocite }e bidat izvedeni od PVC so F200, a nivniot raspored }e bidat re{en so izrabotka na Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt za fekalna kanalizacija.

Sistemot za odveduvawe na atmosferskite vodi se sostoi od slivnici, {ahti i cevkovodi so pad koj vo pogolemiot del go sledi padot na soobra}ajnicite. Za presmetuvawe na koli~inata na atmosferskata voda koja treba da se prifati i odvede od lokalitetot so atmosferskata kanalizacija, se presmetuva vo zavisnost od slednite parametri:

38

Vkupna o~ekuvana koli~ina do`dovna voda - sopstvena od ovoj planski opfat iznesuva:

O~ekuvaniot priliv na atmosferska voda vo ovoj del se o~ekuva da

ima i od tranzitnata voda od drugite povr{ini na po{irokoto opkruùvawe, dodeka atmosferskite vodi od planskiot opfat, del }e se prifatat vo sopstven kolektorski sistem, a del }e se pu{tat vo dvornite zeleni povr{ini. Kone~noto re{enie za prifa}awe na atmosferska voda }e se obezbedi so izrabotkata na Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt za GP-1.

Za ovie koli~ini voda predvideni se dijametri na cevki od F200 po ulicite vo opfatot na GP-1, od kade }e bide mo`no ponatamo{no istekuvawe po priroden pat se do prirodnite povr{inski vodoteci, do realizacija na atmosferska kanalizacija.

Vo presmetkata se vklu~eni i povr{ini koi od severozapadniot del gravitiraat kon zonata.

Spored podatocite od misleweto izdadeno od Elektrodistribucija DOOEL Skopje, KEC Bitola br. 14-173/2, od 24.01.2019 godina i uvidot na lice mesto, na poso~enata situacija (planskiot opfat) ne postojat elektri~ni instalacii vo sopstvenost na EVN, no prema grafi~kiot prikaz vo prilog na misleweto i aùriranata geodetska podloga na koja se naneseni elektri~ni i drveni stolbovi, tie se dovedeni na oddale~enost od samo 18m (oddale~enost od najbliskiot stolb) od ju`nata granica na KP 442/1.

Osnovnoto re{enie za Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija za izgradba na gradbi so namena G2 - Lesna i nezagaduva~ka industrija na KP 442/1, m.v. Livadi, KO Dihovo vgr, op{tina Bitola, opfa}a povr{ina na planski opfat od 8177m2 (0,82ha) od koi pod maksimalna aproksimativna bruto razviena povr{ina (povr{ina pod objekti) ima vkupna povr{ina od 12.048m2 i e predmet na izgotvuvawe na osnovno elektroenergetsko napojuvawe.

Ednovremeneta snaga za osvetluvawe na pristapnite pati{ta, eventualniot parking prostor i pridru`nite objekti vo kompleksot iznesuva:

Posle utvrdenata potrebna instalirana snaga od 13,3kW }e se

dokompletiraat sevkupnite potrebi za elektri~na energija so planirawe na adaptirana ili kompaktna TS vo sostav na predvidenata aproksimativna povr{ina za gradewe. Nejzinoto povrzuvawe na postojnata niskonaponska mreà }e se ostvari so postavuvawe na visokonaponski kabel na postojnite stolbovi koi sluàt za niskonaponskoto napojuvawe na lokalitetot.

Vo prostorot za koj se izrabotuva LUPD ne postoi uli~no osvetluvawe, pa zatoa treba istoto da se dopolni, odnosno da se obezbedi

39

osvetluvawe na planskiot opfat, pa i na pristapnata ulica i parcijalno pokraj samata GP1, so poseben akcent na osvetluvawe na vlezovite vo kompleksot i objektot, so soodvetni svetilki koi }e ja ovozmoùvaat potrebnata osvetlenost.

Kone~noto definirawe na potrebite za dvorno svetlo i nivnoto pozicionirawe na svetilkite (rasporeduvawe) vo prostorot na GP, }e se re{i so izrabotkata na AUP.

Telekomunikacionata mreà e zna~aen faktor vo razvojot na op{testevniot standard, so mo`nosta za brzo {irawe na sekakov vid na iznformacii. Vo neposredna blizina na prostorot za koj se izrabotuva LUPD ne postoi izvedena telekomunikaciona mreà (Makedonski Telekom - AD Skopje br. 490830/1, od 26.12.2017 godina, podatoci i informacii).

Komunikacijata }e bide re{ena so pomo{ na mobilna telefonija. Korisni~ki kompanii za mobilna telefonija vo makedonija se: T-Mobile i VIP. Tie vo svoite sekojdnevni razvojni aktivnosti vr{at kvalitetno mre`no pokrivawe so mobilen signal na regioni, op{tini i naseleni mesta, izgotvuvawe na proekti za razvoj na GSM mreàta soglasno postojnata infrastruktura na terenot i usoglasuvawe na razvojnite planovi so oddelni institucii na dràvata.

Razgleduvaniot lokalitet e vo celost pokrien so signal na dvata mobilni operatori.

40

4. Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba so ìvotnata sredina

4.1 Karakteristiki na prostorot

Bitola e najgolemiot gradski centar vo plodnata i najgolemata makedonska kotlina Pelagonija i vtor grad po golemina vo Republika Makedonija. Gradot Bitola se nao|a vo krajniot jugozapaden del na R. Makedonija, vo podno`jeto na planinata Baba so vrvot Pelister (2601 m) neposredno do gr~kata granica koja e oddale~ena 13 km. Bitola na sever e opkolena so ~etiri povrzani ridovi, so viso~ina od 640 do 890 metri, nare~en Bair, koi se del od Oblakovsko-snegovskata planina (1430 m). Od jugot, gradot e zagraden so ridot Tumbe Kafe, so viso~ina od 744 m koj e ogranok na povisokiot planinski lokalitet Neolica, a taa pak e del od prostranata Baba Planina. Kon istok, Bitola e {iroko otvorena kon kotlinskoto dno na Pelagonija, a kon zapad, kon fluvoglacijalnite nanosi na rekata Dragor, {irokata |avatska pregrebenska dolina i visokiot Pelister.

Mestopolo`ba na gradot Bitola vo

Republika Makedonija

4.1.1 Soobra}ajna povrzanost Bitola ima dobri soobra}ajni vrski so sosednite i podale~nite gradovi od zemjata i stranstvo re~isi vo site pravci. Samo na 14 km e dràvnata granica so Republika Grcija, vospostavena po Balkanskite vojni vo 1913 godina. Kako najva`ni magistralni komunikacii kon sever se: Bitola - Prilep (porane{na oznaka M-27, a denes M-5) koj se nadovrzuva so avtopatot od me|unarodno zna~ewe vo blizina na Gradsko (oznaka E-75 ili M-1). Potoa na zapad: Bitola - Ohrid (oznaka M-26 ili M-5), koj {to natamu

41

se povrzuva so zapadnata magistrala. Na jug: Bitola - Gr~ka granica - Lerin (porane{na oznaka M-27 ili E-56, denes M-5). Mnogu va`ni za komunikacijata so gradot se i patnite pravci od regionalen karakter: Bitola - Kru{evo, Bitola - Demir Hisar - Ki~evo, Bitola - Pelister, Bitola - Nièpole, Bitola - Ba~ - Staravina, Bitola - Makovo - Rape{ i dr. Treba da se spomene deka re~isi site pati{ta i do najodale~enite selski naselbi se asfaltirani. So èlezni~kata linija gradot e povrzan so Prilep - Veles, a me|unarodna èlezni~ka vrska ima i so sosedna Grcija: Bitola - Lerin - Voden - Solun, vospostavena u{te vo 1894 godina. Vo Bitola ima 13 magistralni, 62 kolektorski ulici i 270 ulici od lokalen karakter. Za preku 90% od kolovozite moè da se kaè deka se osovremeneti - asfalt ili kamena kocka.

Mapa na pati{ta vo Republika Makedonija

4.1.2 Reqefni uslovi, naklon i ekspozicija na terenot Terenot na koj leì Bitola e navednat od 715 do 585 metri od zapad kon istok, odnosno od Pelister i Baba Planina kon pelagoniskata kotlina, i toa od 710 do 590 metri so {to gradot ima nadmorska viso~ina od 650 metri. Ovie razliki vo viso~inite bitno vlijaat na izgledot na gradot i strukturata na gradskiot pejsa`. Od edna strana gradot e smesten na ramni~arskiot predel, od druga strana na ridsko zemji{te. Bitola se nao|a vo zona kade se dopiraat dve razli~ni poljodelski celini, poljodelsko-gradinarska na istok, severoistok i jugoistok i ovo{tarski-gradinarskata i sto~arskata zona na zapad i jugozapad.

42

Gradot Bitola se protega na slednite koordinati: od 21018’20” od 21022’11” isto~no od Grini~kiot meridijan (IGD) i od 41000’00” do 41003’20” severno od Ekvatorot (SG[). Administrativno gledano gradot Bitola e sedi{te na op{tina Bitola, no i glaven regionalen centar za jugozapadniot region na Republika Makedonija.

Reqefni uslovi, naklon i ekspozicija na terenot vo Republika Makedonija

4.1.3 Geolo{ki karakteristiki

Bitola e najgolemiot gradski centar vo plodnata i najgolemata makedonska kotlina Pelagonija i vtor grad po golemina vo R. Makedonija. Gradot Bitola se nao|a vo krajniot jugozapaden del na R. Makedonija, vo podno`jeto na planinata Baba so vrvot Pelister (2601m) neposredno do gr~kata granica koja e oddale~ena 13km. Bitola na sever e opkolena od 4 povrzani ridovi, so viso~ina od 640 do 890m, nare~eni Bair. Kon istok Bitola e {iroko otvorena kon kotlinskoto dno na Pelagonija, a kon zapad kon fluvoglacijalnite nanosi na rekata Dragor, {irokata |avatska pregrebenska dolina i visokiot Pelister. Terenot na koj leì Bitola e navednat od 715 do 585m,od zapad kon istok, odnosno od Pelister i Baba planina kon Pelagoniskata kotlina, i toa od 710 do 590m so {to gradot ima sredna nadmorska viso~ina od 650m. Ovie razliki vo viso~inite bitno vlijaat na izgledot na gradot i strukturata na gradskiot pejsa`.

43

4.1.4 Seizmolo{ki karakteristiki na terenot

Seizmi~kite pojavi-zemjotresite se dominantni prirodni nepogodi vo Republika Makedonija, koi moàt da imaat katastrofalni posledici vrz ~ovekot i prirodata. Prisutni se niz vekovite, nad 10 seizmi~ki àri{ta vo zemjata i nejzinata okolina. Zemjotresite so umereni magnitudi (M<6,0) moàt da predizvikaat seriozni razurnuvawa, bidejki tradicionalno gradenite objekti, osobeno vo ruralnite sredini, ne moàt da gi izdràt ovie zemjotresi bez zna~itelni o{tetuvawa.

Seizmolo{ki prikaz za gradot Bitola

Zavisno od klimatskite i hidrometerolo{kite uslovi koi vladeat vo op{tinata, se smeta deka elementarnite nepogodi ne se ~esta pojava.

Zemjotresite se elementarna nepogoda koja ne smee da se zanemari. Spored seizmi~kite karti se smeta deka na prostorot na lokalitetot se mo`ni potresi od 80 prema MCS, poradi {to seizmikata treba da bide biten element pri stati~kata presmetka na objektite.

4.1.5 Hidrotehni~ka struktura

Hidrografskite priliki na Bitola i nejzinata okolina se usloveni i determinirani od geolo{kite, geomorfolo{kite i klimatskite karakteristiki. Niz Bitola te~e rekata Dragor vo dolìna od 4,5km. Dragor nastanuva od pove}e mali reki i toa od Dihovskiot Dragor (vo dolìna od 12km ~ii izvori{en del go ~inat pove}e vodoteci {to izviraat od padinite na Pelister i toa: Sapun~ica, Lak potok, Crvena reka i Klisurica) i Bratindorskiot Dragor ili Boroica. Vkupnata dolìna na rekata Dragor iznesuva 25,123km so obem na vododelnicite od 67km, sliv od

44

188km2 i sreden pad od 17.0%. Koli~estvoto na voda vo rekata zavisi isklu~ivo od vrneìte i podzemnite vodi na Baba i Pelister. Prose~niot protek na r. Dragor niz gradot od noemvri do juni iznesuva 2-3m3/sek. Stati~koto nivo na podzemnite vodi vo razli~ni podra~ja od gradot e razli~na i se dviì od 0,5m pa se do 6,50m. Od brojnite bunari vo gradot poradi urbanisti~kata izgradba nivniot broj e re~isi prepoloven i vo pove}eto od niv vodata e zagadena od otpadni vodi. Na 22km od Bitola se

nao|a ve{ta~ko akumulaciono ezero „Streèvo” koe e zna~aen hidrografski objekt za Bitola i Bitolsko. Ova ezero zafa}a volumen od 112.000.000 m3 voda, dlabo~ina kaj branata od 72m, povr{ina od okolu 7km2, prose~na {irina od okolu 1km i dolìna od 7km. Drugi hidrografski objekti se

bazenot „Dovlexik” koj e kompenzacionen bazen so dolìna od 170m, {irina od 60m, volumen 13.600 m3 voda, dlabo~ina okolu 3m i kapacitet od 2-3000

kapa~i i „Olimpiski bazen” so dimenzii 50 h 25m, kako i po eden detski bazen na dvete mesta. Vo è{kite letni denovi dvata hidrografski objekti se koristat za kapewe i rekreacija. Na vrvot na planinata Baba - Pelister

se nao|aat dve ledni~ki ezera, pove}e poznati kako „Pelisterski O~i” - Golemoto i Maloto Ezero.

4.1.6 Klimatski i mikroklimatski uslovi na regionot

Spored meterolo{kite podatoci, gradot ima sredna godi{na temperatura na vozduhot od 11,10S, no so golemi otstapuvawa vo odredeni godini od 10,10S vo 1975 godina do 13,10S vo 1952 godina. Najstuden mesec e januari, so prose~na mese~na temperatura od 0,60S, no so apsolutna minimalna temperatura od -30,40S. Najtopol mesec e juli, so sredna mese~na temperatura od 22,20S i so apsolutna maksimalna temperatura od 41,20S. Apsolutnoto godi{no varirawe na temperaturata vo vozduhot iznesuva 71,60S {to e specifika na podra~jata so kontinentalna klima. Proletnite i esenskite meseci se so prijatni temperaturi na vozduhot, no istite moàt da dobijat specifiki i na prodolèna zima ili na prodolèno leto. Spored toa vo Bitola klimata, vo osnova, so umereno-kontinentalen karakter, so naglasena kontinentalna komponenta, so dinami~na i so nestabilna klima na suvo mnogu toplo leto i na zimski period podelen na pokratok, suv i studen. Poinaku kaàno, temperaturata ima specifika na kontinentalna klima, a vrneìte, na su{na izmeneto-mediteranska ili stepska klima, koja na momenti ima probivi i na è{ki vozdu{ni masi od Severna Afrika - Sahara. Prose~noto godi{no koli~estvo na vrneì iznesuva 601mm. So vrednosti koi se dviàt od 332mm do 879mm, {to pretstavuva razlika koja e blizu do prose~noto koli~estvo. Bitola, isto taka e primer so pojavata na polarna svetlina. Preku Bitola pominuva izohzmata (linija koja povrzuva mesta so ednakov broj na denovi so pojava na polarna svetlost) 0,1 {to zna~i deka na neboto nad Bitola prose~no samo edna{ vo 10 godini se pojavuva polarna svetlost.

45

4.1.7 Naselenie Vo 2002 godina podra~je na op{tinata Bitola go opfa}a{e gradot Bitola i 18-te sela: Bratindol, Brusnik, Bukovo, Gorno Orizari, Dolno Orizari, Dihovo, Karamani, Krklino, Lavci, Logovardi, Magarevo, Nièpole, Orehovo, Poe{evo, Ra{tani, Snegovo, Trn, Trnovo.

Op{tina Bitola Vkupno naselenie

Doma}instva Stanovi (site vidovi ìveali{ta)

Vkupno naselenie vo op{tina Bitola

86408 26387 33232

Grad Bitola 74550 23010 28155

18 sela 11858 3377 5077 Vkupno naseleni vo op{tina Bitola

(Izvor: Dràven zavod za statistika, Popis 2002 godina)

Vo 2004 godina so novata teritorijalno podelba na R. Makedonija podra~jeto na op{tina Bitola e utvrdeno so zakon i gi opfa}a gradot Bitola i 65-te sela: Bratindol, Brusnik, Bukovo, Gorno Orizari, Dolno Orizari, Dihovo, Karamani, Krklino, Lavci, Logovardi, Magarevo, Nièpole, Orehovo, Poe{evo, Ra{tani, Snegovo, Trn, Trnovo, Lera, Laèc, Krstoar, Opti~ari, Oleveni, Ramna, Rotino, Svini{te, Capari, Crnobuki, Crnovec i drugi.

Op{tina Bitola Vkupno naselenie

Doma}instva Stanovi (site vidovi ìveali{ta)

Vkupno naselenie vo op{tina Bitola

95385 28942 37225

Grad Bitola 74550 23010 28155

18 sela 20835 5932 9070 Vkupno naselenie vo op{tina Bitola (Gustina na naselenieto: 788 lica/km2)

Vkupnoto dvièwe na brojot na naselenieto se sostoi i zavisi od

prirodnoto i mehani~koto dvièwe. Osnovnite komponenti na prirodnoto dvièwe na naselenieto se natalitetot (rodnost) i mortalitetot (smrtnost), a nivnata rezultanta po pravilo e prirodniot prirast (pove}e rodeni nad brojot na umreni, ili pokonkretna razlika pome|u natalitetot i mortalitetot). Op{tinata i gradot Bitola se vbrojuva so grupata na op{tini - gradovi so niska stapka na natalitet, mortalitet i priroden rast vo Republika Makedonija. Ovaa sostojba direktno e uslovena od zgolemeniot broj na migracii vo stranstvo i toa na mlado fertilno naselenie, potoa golem broj na neèneto-nemaèno naselenie, odnosno naselenie koe ne stapuva vo brak kako i golem broj na mali semejstva so edno do dve deca. Doma}instvata kako poseben element pretstavuvaat osnovni socio-ekonomski zaednici vo koi naselenieto ìvee, stopanisuva i vr{i

46

biolo{ka reprodukcija. Brojot na doma}instva vo op{tinata Bitola, prosleden niz popisite po Vtora svetska vojna, postojano se zgolemuva. Zgolemuvaweto na brojot na doma}instvata vo gradot osven prirodniot proces na prirodno zgolemuvawe i raslojuvawe na doma}instvata, se dolì i na mehani~kiot priliv na doma}instvata od selskata sredina.

4.1.8 Stopanstvo

Bitolskoto pole go zafa}a najgolemiot del od Pelagoniskata kotlina, so vkupno obrabotliva povr{ina od 70.000 ha. Od nea, najgolem del se oranici, potoa, gradinarski povr{ini, ovo{tarnici, lozja i livadi. So izgradba na hidrosistemot Streèvo, sozdadeni se dopolnitelni povolni uslovi za razvoj na zemjodelstvoto i za ostvaruvawe na mnogu pogolemi prinosi.

[umskoto bogatstvo pretstavuva solidna osnova za podinami~en razvoj na sevkupnata ekonomija na op{tina Bitola, planinite Baba (Pelister), Kajmak~alan i ostanatite {umski prostori koi raspolagaat so golemi {umski kompleksi od ogrevno drvo i industrisko drvo.

Drug zna~aen krupen kapacitet e hidromeliorativniot gigant Streèvo, koe ima 220 vraboteni. Branata e izgradena na rekata [emnica. Preku glavniot dovoden kanal, se distribuira akumulirana voda. Streèvo sluì za snabduvawe na Bitola i drugite naseleni mesta so voda za piewe, gi snabduva so industriska voda oddelnite kapaciteti vo Bitola me|u koi i REK Bitola.

Bitolskata ekonomija glavno e zastapena so slednive subjekti: IBM Mlekara, Lozar-Pelisterka, @ito-Bitola, Ideal {ipka, Kiro Dandaro, Mikena, Cermat i dr.

4.1.9 Hidrotehni~ka infrastruktura

Vodosnabduvawe Na 22km od Bitola se nao|a ve{ta~koto akumulaciono ezero Streèvo koe e zna~aen hidrografski objekt za Bitola i Bitolsko. Ova ezero zafa}a volumen od 112.000.000m3 voda, dlabo~ina kaj Branata od 72 metri, povr{ina od okolu 7km2, prose~na {irina od okolu 1 km i dolìna od 7km. Izgradeniot hidrosistem Streèvo gi zafa}a site vodi od rekite [emnica i Dragor so svoite pritoki i vodoteci od Baba planina: Ki{evska, Grae{ka, Ostre~ka, Zloku}anska, Stara Reka, Kinderka i istite se vlevaat vo akumulacijata. Branata e izgradena na rekata [emnica. Preku glavniot dovoden kanal, se distribuira akumuliranata voda. Hidrografskite priliki na Bitola i nejzinata okolina se usloveni i determinirani od geolo{kite, geomorfolo{kite i klimatskite karakteristiki. Niz Bitola te~e rekata Dragor vo dolìna od 4,5km Dragor nastanuva od pove}e mali reki i toa od Dihovskiot Dragor (vo dolìna od 12km ~ii izvori{en del go ~inat pove}e vodoteci {to izviraat od padinite

47

na Pelister i toa: Sapun~ica, Lak potok, Crvena reka i Klisurica) i Bratindorskiot Dragor ili Boroica. Vkupnata dolìna na rekata Dragor iznesuva 25,123km so obem na vododelnicite od 67km, sliv od 188km2 i sreden

pad od 17.0%. Koli~estvoto na voda vo rekata zavisi isklu~ivo od vrneìte i podzemnite vodi na Baba i Pelister. Prose~niot protek na r. Dragor niz gradot od noemvri do juni iznesuva 2-3 m3/sek.

Stati~koto nivo na podzemnite vodi vo razli~ni podra~ja od gradot e razli~na i se dviì od 0,5m pa se do 6,50m. Od brojnite bunari vo gradot poradi urbanisti~kata izgradba nivniot broj e re~isi prepoloven i vo pove}eto od niv vodata e zagadena od otpadni vodi. So izgradba na hidrosistemot Streèvo e ovozmoèno obezbeduvawe na potrebnite koli~ini na voda za navodnuvawe na del od Pelagonija (proektno predvideni 20.200 ha neto obrabotliva povr{ina), nadopolnuvawe do potrebnite koli~ini na neprerabotenata voda za potrebite na JP Vodovod - Bitola, obezbeduvawe na potrebite od tehnolo{ka voda za del od industrijata (termoelektrana Bitola, Fabrika za kvasec i {piritus, Fabrika za prerabotka na ovo{je i zelen~uk). Gradot Bitola se snabduva so voda preku regionalniot vodosnabditelen sistem Dragor. Na gradskata vodosnabditelna mreà priklu~eni se 23 sela od op{tinata Bitola, a se predviduva negovo pro{iruvawe so {to }e se vodosnabduvaat 43 sela.

So Prostorniot plan na Republika Makedonija na teritorijata na Republikata definirani se 15 vodostopanski podra~ja (VP): VP Polog, Skopje, Treska, P~iwa, Sreden Vardar, Gorna Bregalnica, Sredna i Dolna Bregalnica, Pelagonija, Sredna i Dolna Crna, Dolen Vardar, Dojran, Strumi~ko Radovi{ko, Ohridsko - Stru{ko, Prespa i Debar.

Ovaa podelba ovozmoùva porealno da se sogledaat raspoloìvite i potrebnite koli~ini na voda za odreden region.

Planskiot opfat pripa|a na vodostopanskoto podra~je (VP) Pelagonija, koe go opfa}a slivot na Crna Reka, od izvori{niot del do vodomerniot profil Sko~ivir. Kanalizacija Vo Bitola u{te vo 19 vek postoel kanalizacionen sistem od gerizi. So gradba na sovremena kanalizacija se otpo~na nekade kon krajot na pedesetite godini. Uslovite na terenot za gradba i pro{iruvawe na kanalizacionata mreà, se skoro idealni. Blagiot pad na terenot kon istok i severoistok ovozmoùva gradba na ednostavni sistemi so mo{ne pogodni uslovi za pribirawe na pre~istenite vodi vo rekata Dragor. Celokupno izgradena kanalizaciona mreà: 154.000 m od koi:

– Azbesni cevki: 93.000m; – Betonski i armirano betonski: 54.000m;

– PVC: 7.000 m. Upotrebeni profili: F150 mm - F1500

Broj na izlivni: 5

48

Kraen recipient: r. Dragor → r. Crna → Tikve{ko ezero → r. Vardar. Pokrienost so kanalizaciona mreà na gradot vo procenti: 99%. Pokrienost so kanalizaciona mreà na op{tinata, vo procenti: 82%. Sepak kanalizacionata mreà seu{te ne e zaokruèna, op{tinata Bitola se sre}ava so problemot na tretmanot na otpadnite vodi (od stanbenite naselbi i industriski otpadni vodi). Potrebno e doizgradba na kolektorskiot sistem, izgradba na kolektorski stanici, re{avawe na problemot so pettiot kanal koj e otvoren i izgradba na pre~istitelni stanici.

4.1.10 Kulturno nasledstvo

Bitola e grad so ogromno kulturno nasledstvo. Vo negoviot potesen i

po{irok prostor ima mno{tvo spomenici na kulturata, prirodni retkosti, muzejski i galeriski eksponati so visoki umetni~ki, istoriski i drugo vrednosti, skoro od site periodi na ~ove~kiot opstanok: neolitot, eneolitot, bronzenoto vreme, èleznoto vreme, antikata, sredniot vek, devetnaesetiot vek, pa se do najnovo vreme.

Narodniot muzej, Herakleja Linkestis pretstavuva edno od bitolskite kulturni nasledstva.

Na podra~jeto na katastarskata op{tina Dihovo, koe e predmet na analiza ima evidentirani nedvi`ni spomenici na kulturata (Eksperten elaborat):

1. Arheolo{ki lokalitet Bratindolska Reka, Dihovo, rimski period, 2. Arheolo{ki lokalitet Varvara, Dihovo, sreden vek, 3. Arheolo{ki lokalitet Ogra|e, Dihovo, rimski period, 4. Arheolo{ki lokalitet Sv. Nedela, Dihovo, sreden vek, 5. Crkva Sv. Dimitrie, Dihovo, 19 vek. Vo Arheolo{kata karta na Republika Makedonija, koja gi prou~uva

predistoriskite i istoriskite sloevi na ~ovekovata egzistencija, od najstarite vremiwa do docniot sreden vek, na analiziranoto podra~je, se evidentirani slednite lokaliteti:

KO Dihovo - Bratindolska reka, naselba od rimsko vreme, smestena e levo do patot Bitola - Resen. Varvara, srednovekovna nekropola, se nao|a na isto~nata periferija na selto vo mesnosta Lekovita Voda, Ogra|e, naselba i nekropola od rimskoto vreme na okolu 500 m isto~no od zadru`niot dom, Sv. Nedela, srednovekovna crkva i nekropola vo neposredna blizna na mostot za Bitola.

4.2. Opis na sega{nata sostojba so ìvotnata sredina vo okolinata na planskiot opfat

Osnoven preduslov za identifikacija na problemite so ìvotnata

sredina i postavuvawe na strate{ki celi za nadminuvawe i unapreduvawe na istite e identifikacijata i ocenata na sega{nata sostojba so mediumi na

49

ìvotnata sredina (vozduh, voda, otpad, po~va, biodiverzitet, bu~ava), kako i so koristeweto na zemji{teto i prirodnite resursi vo op{tinata.

So ogled na toa {to vo planiraniot prostor do sega ne se vr{eni merewa, sledewa i istraùvawa na osnovnite vitalni komponenti vozduhot, vodata, po~vata, bu~avata i tvrdiot otpadok, poremetuvawata vo ekosistemot vo celost ne moàt da se otkrijat, a ocenkata za sostojbite proizleguva isklu~ivo od dejstuvaweto na ~ovekot i negovite aktivnosti vo ovoj prostor.

Vozduh Zemaj}i vo predvid deka Bitola pretstavuva pogolema urbana sredina vo dràvata i industriski grad kade {to ima zagaduva~i na vozduhot, a so cel sledewe na kvalitetot na ambientniot vozduh, postaveni se dve avtomatski monitoring stanici za kvalitet na vozduh. Dvete stanici se postaveni vo Avgust 2004 godina. Edna od stanicite e postavena vo centralnoto gradsko podra~je vo blizina na Saat kulata, vo dvorot na upravnata zgrada na Streèvo. Drugata stanica e postavena vo dvorot na meterolo{kata stanica na Upravata za hidrometerolo{ki raboti. Spored rasporedot na dvete stanici vo Bitola se zabeleùva deka ednata stanica e postavena vo urbana sredina, a drugata vo suburbana sredina. Stanicata postavena vo dvorot na upravnata zgrada na Streèvo prete`no go sledi zagaduvaweto od soobra}ajot i od zatopluvaweto na administrativnite ustanovi i domovite, kako i vlijanieto na emisiite od industriskite objekti, dodeka pak stanicata postavena na samiot vlez od gradot, vo dvorot na Meterolo{kata stanica na UHMR go sledi zagaduvaweto od industrijata.

Voda

Rekata Dragor te~e niz gradot Bitola i ima dolìna od 4,5km. Od pove}e mali reki od Dihovskiot Dragor nastanuva rekata Dragor (dolìna 12km ~ii izvori{en del go ~inat pove}e vodoteci koi izviraat od padinite na Peliser i toa: Sapun~ica, Lak potok, Crvena reka i Klisurica) i Boroica ili Bratindolskiot Dragor. Dragor ima vkupna dolìna od 25,1km

so obem na vododelnicite od 67km, sliv od 118km, sreden pad od 17,0%. Od podzemnite vodi na Pelister i Baba i od koli~estvoto na vrneì zavisi i koli~estvoto na voda vo rekata Dragor. Za ovoj predel karakteristi~ni se dvete ezera poznati kako

„Pelisterski o~i” - Golemoto i Maloto ezero koi se nao|aat na vrvot na planinata Baba - Pelister. Od hidrolo{ki aspekt prisutnite podzemni vodi od iragacionoto podra~je moè da se klasificiraat vo dve grupi: podzemni vodi pod pritisok (arterski i subarterski vodi), koi se na dlabo~ina pod 50m i so

debit od 0,5 l/sek до 9 l/sek i podzemni vodi pod slobodno vodno nivo na

50

dlabo~ina od 1,5 do 2m. Hidrolo{kiot kolektor ima razli~na debelina i naj~esto iznesuva okolu 3,0m. Podzemnite vodi se dviàt vo pravec koj {to e soodveten na padot na terenot kon pelagonskiot basen - Crna reka. Na izdanot se vr{i prihranuvawe po pat na vertikalna infiltracija od atmosferskite vrneì i delumno od povr{inskite vodoteci koi go zafa}aat okolniot teren.

Otpad

Sobiraweto i transportiraweto na komunalniot otpad se vr{i so specijalni vozila. Za taa cel RE Komunalna higiena vr{i usluga na sobirawe, transportirawe i deponirawe na komunalniot otpad na teritorija na op{tina Bitola. Deponiraweto na komunalniot otpad i drugi vidovi na neopasen otpad se vr{i vo deponijata Meglenci na 17km od gradot Bitola.

Rastitelen i ìvotinski svet

Podra~jeto na Bitola i Bitolsko poradi relativno povolnite uslovi se odlikuva so golemo bogatstvo vo {umskiot fond. Na planinskiot vrv Kajmak~alan na Nixe Planina i vrvot Pelister so Baba Planina, kako i delovi od Bigla planina se odlikuvaat so najkvalitetnite i najgolemite {umski kompleksi. Reonot na Kajmak~alan zafa}a povr{ina od 14.800 ha so rezervat na kvalitetni {umi (crn bor, bor, ela, buki i dr.). Najzastapeni vidovi na drva se beliot bor, crniot bor, molikata, bukata, dabot, elata i jasikata. Reonot na Baba Planina so vrvot Pelister, so isklu~ok na

regionot na Nacionalniot park „Pelister” (prv nacionalen park vo R.Makedonija, proglasen vo 1948 godina) zafa}a povr{ina od 10.400 ha (od

koi borot - molika e avtohton endemi~en petoiglen bor Pinus peuce otkrien

od avstriskiot botani~ar Аugust Grisebach 1839. Po isto~nite padini na Baba Planina ima isklu~itelno

niskosteblesti {umi i toa dab 8.180 ha, buka 2.067 ha i drugi vidovi {umi

840 ha ili vkupno 11.087 ha. Specifi~no botani~ko zna~ewe ima vegetacijata na Pelister so 88 vidovi drvenesti rastenija, klasificirani vo 23 familii. Planinskata vegetacija na Pelister se ras~lenuva na: 19 zaednici, 11 sojuzi i 7 redovi. Od diva fauna na Pelister se zastapeni 62 vidivi na ìvotni, me|u koi se izdvojuvaat elenot, srnata, divokozata, divata sviwa, me~kata, risot,

zajakot, volkot, erebicata i kamewarkata. Zna~ajni vidovi na ribi se Salmo

trutta peristericus i pelagoniska poto~na pastrmka Salmo truta pelagonicus. Soglasno Studijata za za{tita na prirodnoto nasledstvo, izrabotena

za potrebite na Prostorniot plan na Republika Makedonija, na prostorot koj e predmet na razrabotka na Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija za nema registrirano nitu evidentirano prirodno nasledstvo.

51

Bu~ava

Problemot na bu~ava na podra~jeto na op{tina Bitola dosega ne e analiziran i istraùvan. Vo ovoj region izvorite na sozdavawe na bu~ava ne se od takov vid da ovoj problem vo ìvotnata sredina pretstavuva zna~itelna zakana vrz zdravjeto na lu|eto.

Bu~avata proizleguva od urbanite aktivnosti i toa: - Soobra}aj; - Proizvodni i delovni procesi; - Bu~ava od enterierno poteklo (stambeni zgradi, trgovsko delovni centri i sl).

4.3. Sega{ni problemi so ìvotnata sredina vo i okolu planskiot opfat

Problemite so ìvotnata sredina vo op{tina Bitola i predmetniot

opfat, bea identifikuvani preku analiza na postoe~kata sostojba so ìvotnata sredina kade se evidentirani klu~nite problemi i predloèni se merki vo oblik na Akcionen plan za nivno nadminuvawe. Najosetlivi elementi na ìvotnata sredina vo predmetniot opfat (Elementi na SO@S)

Vodi Vozduh Otpad Klimatski Naselenie Materijalni

faktori dobra

Elementi na SO@S

Problemite so generirawe na otpadot se razgleduvaat kako vlijanie vrz povr{inskite i podzemnite vodi, vlijanie na zagaduvaweto na po~vite i indirektno kako vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot i po~vite i indirektno kako vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot i sozdavaweto na stakleni~ki gasovi (klimatski promeni).

Vrz osnova na evidentirawe na najosetlivite elementi na ìvotnata sredina vo planskiot opfat koi se narekuvaat i elementi na Strategiska ocena na ìvotnata sredina (Elementi na SO@S) se vospostavuvaat celi na strategiska ocena na ìvotna sredina (Celi na SO@S) i se definirani mo`ni indikatori za sekoja cel.

Vo procesot na Strategiska ocena na vlijanie na planskiot dokument vrz ìvotnata sredina va`no e da se vidi kako, na koj na~in, so koja ja~ina i intenzitet celite na planskiot dokument vlijaat vrz celite na SO@S so cel da se predvidat merki za spre~uvawe na vlijanijata i da se predloì soodveten plan za monitoring na indikatorite za sekoja cel na SO@S. Na slednata tabela se prikaàni sega{nite problemi so elementite na ìvotnata sredina:

52

Elementi na Strategiskata Problem Relevantno opften

ocena na ìvotna sredina problem

Vozduh Naru{en kvalitet na vozduhot od zgolemen soobra}aj h

Nemawe kvalitetna medicinska baza na podatoci vo odnos na zaboluvawata predizvikani od zagaduvaweto na vozduhot h

Voda Nekontrolirano tro{ewe na pitka voda h

Necelosen monitoring za kvalitetot i kvantitetot na povr{inskite, podzemnite i otpadnite vodi h

Otpad Postoewe na divi deponii h

Nepostoewe deponija za otpad {teten po zdravjeto na lu|eto h

Po~va Zagaduvawe na po~vata (osobeno vo industriskata zona na op{tinata) h

Divi deponii na teritorijata h

Predel Uzurpacija i degradacija na prostorot h

Nedovolna zastapenost na parkovi i zeleni povr{ini h

Naselenie Niska ekolo{ka svest kaj gra|anite vo op{tinata h

Nevrabotenost h

Klimatski faktori Koristewe na jaglen i nafta za zatopluvawe h

Nepostoewe strategija za iskoristuvawe na alternativni izvori na energija h

Materijalni dobra Postoewe na bespravni gradbi h

Sega{nite problemi so elementite na ìvotnata sredina

53

5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument

Pri realizacija na Planskiot dokument za LUPD za izgradba na

gradbi so namena G2-Lesna i nezagaduva~ka industrija na KP br. 442/1, m.v. Livada, KO Dihovo, op{tina Bitola se razgleduva opcijata bez da se sprovede planska aktivnost, odnosno rabotite da ostanat vo prvobitnata polo`ba.

Vo konkretniov slu~aj dokolku ovoj plan ne se sprovede, se o~ekuvaat slednive posledici:

Pojava na nekompatibilni dejnosti;

Zemji{teto i ponatamu }e ostane zemji{te so pomala ekonomska vrednost;

Ograni~en razvoj na op{tinata;

Nekontrolirana izgradba na bespravni objekti;

Naru{uvawe na kvalitetot na mediumite vo ìvotnata sredina;

Intenzivno zagaduvawe so otpadni materii (cvrst, komunalen i drugi vidovi otpad) i sozadvawe na divi deponii;

Intenzivno zagaduvawe na podzemnite vodi i po~vata;

Namaleni prihodi vo op{tinskiot buxet;

Otsustvo na finansiski investirawa {to bi se dovelo do slab ekonomski razvoj na stopanstvoto;

Porast na migracija;

Namalen ìvoten standard;

Nerealizacijata na planskiot opfat }e se ispu{ti mo`nosta od idni potencijalni investicii za ekonomski-odr`liv razvoj. Dokolku ne se realiziraat predvidenite re{enija vo ramki na

planskiotopfat }e se ispu{ti mo`nosta za ekonomski-odr`liv razvoj.

54

6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa

Realizacijata na LUPD za izgradba na gradbi so namena G2-Lesna i nezagaduva~ka industrija na KP br. 442/1, m.v. Livada, KO Dihovo, op{tina Bitola e od osobeno zna~ewe za realizirawe namenski sodrìni i funkcionalna operacionalizacija za razvoj na planskiot opfat, op{tinata i dràvata.

Od osobeno zna~ewe za izgotvuvawe na Strategiskata ocena, a voedno i standardna postapka e da se izanalizira varijantata, odnosno opcijata od nesproveduvawe na planskoto re{enie so {to sostojbata bi ostanala vo prvobitnata sostojba. Vo toj slu~aj se o~ekuva deka fakti~kata sostojba na terenot voop{to nema da se promeni i ekonomskata pasivnost }e prodolì.

Ovie aspekti se zemaat so cel da se iznajde najpovolnoto re{enie koe }e pridonese za za{titata na ìvotnata sredina i zdravjeto na ~ovekot.

Vo slu~aj na nerealizirawe na planskiot opfat se o~ekuva da:

Socijalno-ekonomskiot status na naselenieto }e inicira pogolema stagnacija;

Prodolùvawe na trendot migracija;

Nevrabotenosta nema da se namali;

Namaluvawe na vrednosta na zemji{teto;

Uzurpacija na prostorot so divogradbi i drugi neplanski i nekompatibilni sodrìni;

Neplansko i neorganizirano ureduvawe na prostorot so {to negativno }e se odrazi vrz mediumite vo ìvotnata sredina;

Iskoristuvawe na slobodni povr{ini so nelegalni gradbi. So realizirawe na planskiot opfat se o~ekuvaat nekolku pozitivni

aspekti: - Povolna geografska polo`ba; - Dobri mikroklimatski uslovi; - Odli~na dispozicija vo odnos na soobra}ajnata povrzanost; - Zajaknuvawe na mo`nostite za odr`liv ekonomski i socijalen

razvoj na regionot; - Zapirawe na ekonomskata migracija; - Razvoj na lokalnata samouprava preku pla}awe na danoci,

komunalii i drugi dava~ki; - Zgolemuvawe na vrednosta na zemji{teto; - So predvidenata sodrìna }e ovozmoì ostvaruvawe na

funkcii so direktni ili indirektni ekonomski efekti. So primena na prethodnite kriteriumi se ovozmoùva lokacijata da

prerasne kako edinstvena prostorna i funkcionalna celina koja }e dade golem doprinos za razvojot na lokalnata i nacionalna ekonomija, istovremeno imaj}i go za cel animiraweto na interesot na stranski investitori za realizacija na predloènata programa kako orientacija vo aktuelnite ekonomski tendencii na dràvata.

55

7. Pretpostaveni vlijanija vrz mediumite na ìvotnata sredina

Pojavite koi kako pretpostavka moè da se javat od implementacijata

na LUPD za izgradba na gradbi so namena G2-Lesna i nezagaduva~ka industrija na KP br. 442/1, m.v. Livada, KO Dihovo, op{tina Bitola moè da se analiziraat od negativen i pozitiven aspekt. Izve{tajot za Strategiska ocena gi zema vo predvid vlijanijata vrz site mediumi na ìvotnata sredina, biolo{kata raznovidnost, prirodata, predelot, kulturnoto nasledstvo, lu|eto kako i vlijanijata vrz socio-ekonomskite mo`nosti vo op{tina Bitola.

Izve{tajot za strategiska ocena na ìvotnata sredina ne gi analizira poedine~nite razvojni proekti, tuku vlijanijata vrz mediumite na ìvotnata sredina od globalen aspekt. Zna~i, so izve{tajot se pravi samo procenka na mo`nite negativni vlijanija vrz ìvotnata sredina, dodeka vo podocne`nite fazi, preku Studiite za ocena na vlijanie vrz ìvotnata sredina ili Elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska na osnova na ukaànite rizici se pravat detalni analizi i preporaki.

Soglasno Zakonot za ìvotna sredina i Uredbata za opredeluvawe na kriteriumite vrz osnova na koi se utvrduva potrebata za sproveduvawe na postapkata za ocenka na vlijanijata vrz ìvotnata potrebno e da se utvrdi potreba za sproveduvawe na postapka za ocenka na vlijanieto na proektot vrz ìvotnata sredina. Potrebata od ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina ja donesuva Organot na dràvnata uprava nadleèn za rabotite od oblasta na ìvotnata sredina. Soglasno Zakonot za ìvotna sredina, kako i Zakonot za za{tita na prirodata, pravnite ili fizi~kite lica koi vr{at dejnosti ili aktivnosti koi ne spa|aat vo proektite za koi se sproveduva postapka za ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina se dol`ni da izgotvat Elaborat za za{tita na ìvotnata sredina, so cel da se oceni vlijanieto na dejnostite ili aktivnostite vrz ìvotnata sredina, pred da zapo~nat so sproveduvawe na proektot i istiot da go dostavat do organot nadleèn za odobruvawe na sproveduvaweto na proektot.

Vlijanie vrz demografskiot faktor

Realizacijata na planot }e pretstavuva pozitiven stimul za demografskiot razvoj. Isto taka, }e ima pozitivni vlijanija na dolgoro~na osnova i na zgolemuvawe na natalitetot, kako u{te eden pozitiven element na demografskiot razvoj. Ova od pri~ina {to investicionite vloùvawa za realizacija na ovaa planska sodrìna }e zna~i otvorawe na novi rabotni mesta i zgolemuvawe na ìvotniot standard i kvalitetot na ìveewe.

56

Vlijanie vrz ~ovekovoto zdravje

Zaradi namenata na objektot predviden nadvor od zonata na domuvawe i individualnite stambeni objekti ne se o~ekuva istiot da predizvika negativni vlijanija vrz zdravjeto na lokalnoto naselenie. Emisijata na pra{ina i izduvni gasovi od motornite vozila i te{kata mehanizacija }e se poka~at vo vreme na izveduvawe na grade`ni aktivnosti.

Obezbeduvaweto na parkovsko i za{titno zelenilo i ostanato hortikulturno ureduvawe na prostorot }e bide vo funkcija na podobruvawe na zdravjeto na lu|eto {to e opfateno i so planskata sodrìna vo planskiot opfat kade }e se implementira planot.

Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz ~ovekovoto zdravje }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za Ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska.

Vlijanie vrz socio-ekonomskata sostojba

Implementacijata na planskite re{enija definirani so ovoj plan }e ima pozitivno vlijanie vrz socio-ekonomskiot razvoj na op{tinata, otvarawe na novi rabotni mesta, zgolemuvawe na stapkata na ekonomski rast, stimulirawe na razvojot na ostanatite dejnosti, proektiraweto, komunalnite dejnosti, grade`ni{tvoto, trgovijata, podobruvawe na na~inot na ìvot, zgolemuvawe na prihodite na lokalnata samouprava, podobruvawe na komunalnata infrastruktura i uredenost na prostorot i sl.

Vlijanie vrz kvalitetot na ambientniot vozduh

Odredeni kratkoro~ni vlijanija vrz kvalitetot na vozduhot se o~ekuvaat vo vreme na gradba-izvedbata na zemjeni i grade`ni raboti pri {to se o~ekuva pojava na pra{ina, kako fugitivna emisija na najsitni ~esti~ki na pra{ina i pesok.

Vo vreme na grade`nata faza treba da se o~ekuvaat, pred se:

Povremeno zagaduvawe na vozduhot od mestata na izvedba na grade`nite aktivnosti, od grade`nite materijali koi }e se koristat i od vidot na transportot na grade`nite materijali;

Celata grade`na mehanizacija za vreme na podgotovkata na terenot }e ima negativno vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot;

Glaven zagaduva~ na vozduhot za vreme na grade`nite aktivnosti }e bide pra{inata predizvikana od kopawe, nabivawe na tloto, odnosno zemjenite raboti. Eventualnite vlijanija od ovoj vid }e bidat detalno analizirani pri

izrabotkata na studiite za ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina od site aspekti na ìvotnata

57

sredina, {to e i zakonska obvrska, koja treba da se realizira vo fazata na dobivawe na odobrenieto za gradba.

Vlijanie vrz klimatski promeni

So ogled na lokacijata na koja se predviduva realizacijata na ovaa planska sodrìna ne se o~ekuva deka }e ima klimatski promeni.

Postoi opcija od iskoristuvawe na obnovlivi izvori na energija, solarnata energija kako energetski resurs koi bi gi koristel objektot.

Vlijanie predizvikano od zgolemena bu~ava

Vo faza na implementacija na planiranite aktivnosti za infrastrukturno opremuvawe na planskiot opfat i izgradba na infrastrukturnata mreà treba da se o~ekuva zgolemena bu~ava. So ogled na mestopolo`bata na planskiot opfat, nadvor od naseleno mesto se smeta deka bu~avata }e bide zanemarliva.

Dokolku pri implementacija na planskiot opfat se primenat merkite definirani soglasno Strategiskata ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina od sekoja posebna aktivnost }e se namalat o~ekuvanite efekti od zgolemena bu~ava i }e se svedat na dozvolenite nivoa, vo soglasnost so Zakonot za bu~ava.

Vlijanie od vibracii

Pri izvedba na grade`nite aktivnosti moè da se o~ekuvaat

vibracii, no toa }e bidat so so ograni~en intenzitet i vremetraewe.

Vlijanie vrz kvalitetot na vodite

Ako nepravilno se upravuva so otpadnite vodi moè negativno da vlijaat vrz povr{inskite i podzemnite vodi i da go zagrozat kvalitetot na okolnoto zemji{te. Planskite re{enija za komunalnata infrastrukturna mreà i odveduvaweto na fekalnite i atmosferskite vodi od objektot nema da dozvolat istite nekontrolirano da se ispu{taat, odnosno fekalnata voda }e bide priklu~ena na monta`na pre~istitelna stanica, a pro~istenata voda od istata }e se odveduva vo upivatelen bunar koj e lociran vo neposredna blizina na istata.

Naru{uvaweto na kvalitetot na vodite moè da bide rezultat od nepravilno upravuvawe so otpadot. Vlijanijata vrz vodite vo operativnata faza se ocenuvaat kako mo`ni negativni vlijanija.

Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz kvalitetot na vodite }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za

58

za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska i vo taa nasoka }e se predvidat posebni merki soglasno zakonskata regulativa.

Vlijanie vrz po~vata

So implementacija na ovoj plan }e se ostvari racionalno koristewe na zemji{teto, odnosno celokupnata povr{ina }e se osmisli so namenska sodrìna koja }e rezultira so ve}e spomenatite pridobivki. Eventualnite vlijanija vrz po~vata moè da proizlezat od nesoodvetno upravuvawe so sanitarnite vodi, generiraniot otpad, izduvnite gasovi od prevoznite sredstva i sl.

Zna~ajni vlijanija vrz po~vata ne se o~ekuvaat, bidej}i vo Planot za izgradba }e se predvidat merki i re{enija za komunalnata infrastrukturna mreà, upravuvawe so otpadnite vodi i otpadot koj }e se generira vo objektot. Indirektno, negativno vlijanie na po~vata kako rezultat na izduvnite gasovi od vozilata i emisiite od planiraniot opfat vo planskiot opfat se procenuvaat kako ne mnogu zna~ajni so ogled na predvidenite za{titni zeleni zoni i prirodata na predvideniot objekt.

Pocelosna analiza od site aspekti na eventualnite vlijanija vrz po~vata }e bidat predmet na posebni studii ili elaborati soglasno Zakonot.

Vlijanie vrz predelot

Pri izgradba na objektot i infrastrukturata moè da se predizvikaat negativni vlijanija vrz predelot kako rezultat na iskopuvaweto na zemji{teto i deponiraweto na vi{okot zemja na nesoodvetni lokacii. Vakvite vlijanija se o~ekuva da se tretiraat kako negativni vlijanija so ograni~en intenzitet i vremetraewe.

Vlijanie vrz kulturnoto nasledstvo

Kulturnoto nasledstvo na regionot e simbioza na neprocenlivi materijalni i duhovni vrednosti vo edna urbanisti~ko-arhitektonska celina so~inuvaj}i neraskinlivo edinstvo na tradicionalni i umetni~ki vrednosti i knièvni, dokumentacioni fondovi, po~nuvaj}i od praistorijata do denes.

Spored Zakonot, dokolku se pojavi nekoe arheolo{ko nao|ali{te }e se postapi soglasno odredbite od ~len 65 od Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo.

Vlijanie vrz biodiverzitetot (flora i fauna)

Golem broj na aktivnosti koi bi se odvivale so realizacijata na planskiot opfat moè da predizvikaat naru{uvawe na biolo{kata

59

ramnoteà vo oblastite kade {to tie se odvivaat i da imaat direktno ili indirektno vlijanija vrz objektite i podra~jata za{titeni ili predloèni za za{tita kako prirodno nasledstvo. Potencijalni vlijanija moàt da se javat kako rezultat na prekumernata urbanizacija, lo{ata komunalna infrastruktura, nesoodvetnoto deponirawe na otpadni materii i sl.

Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz florata i faunata }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za Ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska.

Vlijanie vrz materijalnite dobra

Implementacijata na LUPD za izgradba na gradbi so namena G2-Lesna

i nezagaduva~ka industrija na KP br. 442/1, m.v. Livada, KO Dihovo, op{tina Bitola }e ja zgolemi ekonomskata vrednost na zemji{teto vo regionot.

Vlijanie po odnos na generirawe na otpad

Pri realizacijata na planiranata investicija vo planskiot opfat za

o~ekuvawe e generirawe na gradeèn i zemjen otpad i toa pri izveduvaweto na dovod na elektri~na energija, kanalizaciona mreà i vodosnabduvawe. So planskiot dokument treba da bide predvideno otpadot pri gradbata da se sobira i prevzema od strana na javnoto komunalno pretprijatie ili drug praven subjekt.

Primarnata selekcija na otpadot treba da se predvidi kako kontinuirana aktivnost.

Ova }e bide predmet vo ponatamo{nite fazi i prevzemawe na soodvetni merki preku izrabotka na studii ili elaborati za za{tita na ìvotnata sredina.

Vlijanie od nesre}i i havarii

Mo`ni nesre}i i havarii koi bi nastanale od implementacijata na ovoj planski opfat e pojava na poàr, elementarni nepogodi i drugi havarii. Vo planskiot opfat se razraboteni merki za za{tita na ~ovekot, materijalnite dobra i ìvotnata sredina od prirodnite katastrofi.

Za uspe{no funkcionirawe na za{titata od nesre}i i havarii predvideni se merki za za{tita od poàri, odnosno site objekti se locirani taka da se pristapni za poàrnite vozila, a {irinata na pristapot da ovozmoùva lesna podgotovka i stavawe vo dejstvo na potrebnata oprema za borba protiv poàrot i spasuvawe na lu|eto. Ivi~nicite na pristapniot pat mora da bidat zakoseni poradi lesen pristap na poàrnite vozila do objektite.

Planiraweto i izrabotkata na tehni~kata dokumentacija treba da e vo soglasnost so zakonot za za{tita na poàr.

60

Detalnata analiza na ovie vlijanija }e bide so studiite ili elaboratite soglasno Zakonot i se obvrska da se izgotvat vo podocne`nite fazi na realizacija na objektot.

61

8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe na zna~ajnite vlijanija vrz ìvotnata sredina od

implementacija na planskiot dokument

Za{titata i unapreduvaweto na ìvotnata sredina e temelna vrednost na Ustavot na Republika Makedonija (~len 8) i e regulirana so Zakonot za ìvotna sredina, kako i ostanatite zakoni i podzakonski akti koi se navedeni vo ovoj Izve{taj. Ovoj Izve{taj, koj se bazira na relevantnite podatoci od Prostorniot plan na Republika Makedonija, Nacionalniot Ekolo{ki Akcionen Plan, sektorski studii za odredeni oblasti, kako i podatoci utvrdeni na samiot lokalitet, predviduva i merki za za{tita na ìvotnata sredina od vlijanijata koi se o~ekuvaat so

implementacijata na planskata dokumentacija, a koi e potrebno da se ispo~ituvaat vo tekot na podgotovkata na planskata dokumentacija.

Ovoj Izve{taj, koj se bazira na relevantnite podatoci od Prostorniot plan, Nacionalniot Ekolo{ki Akcionen Plan, sektorskite studii, za odredeni oblasti, kako i podatoci utvrdeni na samiot lokalitet, predviduva i merki za za{tita na ìvotnata sredina od vlijanijata koi se o~ekuvaat so implementacijata na planskata dokumentacija.

Analizata na vlijanijata vrz ìvotnata sredina, kako preventiva, ima za cel da gi identifikuva mo`nite problemi, da gi racionalizira tro{ocite i da napravi optimalen izbor na merkite za za{tita na ìvotnata sredina. Za razlika od pasivniot pristap, so koj se primenuvaat za{titni merki po nastanatiot problem, {to pretstavuva finansisko optovaruvawe na proizvoditelite, dava~ite na uslugi i op{testvoto vo celost, preventivnata za{tita na ìvotnata sredina se transformira vo element na razvoj i pojdovna osnova za globalnoto upravuvawe so ìvotnata sredina zasnovano na principite na odr`liviot razvoj. Odrùvaweto na kontinuitet vo sledeweto na sostojbite vo mediumite i oblastite na ìvotnata sredina, dava pretstava za trendot na promeni koi nastanale vo tekot na podolg vremenski period na analiziranoto podra~je, kako osnova za planirawe i predviduvawe na promenite koi bi moèlo da se o~ekuvaat vo ìvotnata sredina vo vremenskata ramka na koja se odnesuva planskiot dokument.

Za realizacija na sistemot za za{tita na ìvotnata sredina potrebno e da se po~ituva:

- Selektirano i organizirano deponirawe na otpadot vo deponija; - Za~uvuvawe na ambientalnite i estetskite potencijali na prostorot; - Izgradba na sovremena infrastruktura; - Zagaduva~ot e dolèn da gi nadomesti tro{ocite za otstranuvawe na

opasnosta od zagaduvawe na ìvotnata sredina, da gi podnese tro{ocite za sanacija, kako i da ja stavi vo funkcija ìvotnata sredina vo sostojba kako pred o{tetuvaweto;

- Sproveduvawe na postojnite zakoni i propisi so koi se za{tituva prostorot, resursite i nacionalnoto bogatstvo;

62

- Dosledno sproveduvawe na planot. Vo pogled na ozelenuvaweto, da se planiraat soodvetni profili na

drvoredi pokraj objektot. Izborot na zelenilo treba da se usoglasi so uslovite za za{tita i negova namena. Dispozicijata na visokite drvja da bide usoglasena so trasite na podzemnite instalacii, dodeka izborot na vidot na ozelenuvaweto da bide vo soglasnost so uslovite vo rabotnata sredina, odnosno sposobnosta na pove}e apsorpcija na {tetni gasovi i koi nemaat poseben tretman za odrùvawe. Soglasno Zakonot za urbano zelenilo, procentualnata zastapenost na zelenata povr{ina da se definira so Pravilnikot za standard ii normativi za urbanisti~ko planirawe zavisno od lokacijata, namenata i goleminata na grade`nata parcela.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz demografskiot faktor

Implementacijata na planskiot dokument pozitivno }e vlijae na demografskiot razvoj i zatoa ne se prepora~uvaat merki za za{tita.

Realizacija na planskata dokumentacija }e vlijae vo nasoka na namaluvawe na ekonomskata migracija na lokalnoto naselenie i }e pretstavuva pozitiven stimul za demografskiot razvoj kako i zgolemuvawe na natalitetot na dolgoro~na osnova. Investicionite vloùvawa za realizacija na ovaa planska sodrìna }e zna~at zgolemuvawe na ìvotniot standard i kvalitetot na ìveeweto, kako i privlekuvawe na novi investicii od strana na biznis sektorot.

Spored toa, moè da se kaè, deka implementacijata na planot }e ima pozitivni dolgoro~ni vlijanija vrz razvojot na demografskite karakteristiki na op{tina Bitola i po{iroko.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz ~ovekovoto zdravje

Integralnata realizacija na predloènite merki vo site fazi na investicioniot ciklus e vo nasoka na namaluvawe na mo`nite negativni vlijanija vrz ìvotnata sredina koi moè na direkten ili indirekten na~in da se reflektiraat vrz zdravjeto na lu|eto. Cvrstiot otpad {to bi se javil vo ramkite na planiraniot opfat e potencijalna opasnost. Zatoa se predlaga (integrirano upravuvawe), organizirano sobirawe i transportirawe do mestoto nameneto za otpad. Otpadna voda potrebno e soodvetno da se postapuva soglasno planskata dokumentacija. Doslednoto sproveduvawe na planskite re{enija, }e dovede do direktna za{tita na ~ovekovoto zdravje. Primenata na site merki }e ovozmoì eliminirawe na eventualnite negativni vlijanija vrz ìvotnata sredina koi moè da se reflektiraat na direkten ili indirekten na~in vrz zdravjeto na ~ovekot.

63

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz socio-ekonomskata sostojba

Realizacijata na planskiot dokument pozitivno }e vlijae na socio-

ekonomskata sostojba na naselenieto, }e go podobri kvalitetot na ìveeweto i }e go zgolemi standardot na naselenieto. So planskiot prostor }e se zgolemi ekonomskiot rast i }e se namali brojot na nevraboteni vo regionot.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz ambientniot vozduh Vozduhot e eden od osnovnite elementi za ~ista i zdrava ìvotna

sredina, pa za negov kvalitet neophodno e site zagaduva~i, odnosno site objekti koi ispu{taat {tetni materii da koristat uredi za pre~istuvawe.

Pri proektirawe i realizacija na planot potrebno e da se primenat sovremeni tehniki koi go za{tituvaat vozduhot od zagaduvawe. Objektot od aspekt na ekolo{ka za{tita ne smee da ja naru{i postojnata ekolo{ka ramnoteà i istiot e potrebno da bide izveden soglasno site standardi i normativi od vakov vid.

Vo sega{nata sostojba kako zagaduva~i na vozduhot se javuvaat izduvnite gasovi od vozilata. Se pretpostavuva deka zagaduvaweto {to }e bide predizvikano od na~inot na greeweto na objektot, nema da pretstavuva zagriùva~ka opasnost po zagaduvaweto na ìvotnata sredina.

Za namaluvawe na vlijanijata vrz kvalitetot na ambientniot vozduh od implementacijata na LUPD se predlagaat slednite merki:

Koristewe na sovremeni transportni sredstva i mehanizacija pri vr{ewe na grade`nite raboti, soglasno standardite na EU;

Izbegnuvawe na koristeweto na drvata i fosilnite goriva kako energetski resurs;

Koristewe na mali kotli za zagrevawe so najsovremeni gorilnici i upotreba na gorivo so mala sodrìna na sulfur, koristewe na elektri~na energija kako energens za zatopluvawe pri {to nema da ima nikakvi zagaduva~ki emisii ili sozdavawe mo`nost za iskoristuvawe na obnovlivi izvori na energija;

Podigawe na zeleni zoni na nisko i visoko zelenilo okolu grani~nata linija na planskiot opfat;

Pri planiraweto i izgradbata na objektot prioritet da se dava na najdobro dostapnite tehniki i instalacii;

Koristewe na obnovlivi izvori na energija kako energetski resursi koi {to se vo direktna nasoka na podobruvawe na kvalitetot na ambientniot vozduh;

Za podobruvawe na kvalitetot na vozduhot vo opfatot, na site slobodni povr{ini da se predvidat zeleni povr{ini, odnosno da se predvidi formirawe na pojasi so za{titno zelenilo, nisko i sredno, so dolg vegetaciski period se so cel nivno funkcionalno razvivawe kako i dodatno namaluvawe na eventualnoto aerozagaduvaweto.

64

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz klimatskite promeni

So ogled na lokacijata na koja se predviduva realizacijata na ovaa planska sodrìna ne se o~ekuva deka }e ima naru{uvawe na kvalitetot na vozduhot na mikro plan i po{irokiot region ili klimatski promeni. Merkite za namaluvawe na vlijanijata se primena na dejnosti so primena na sovremeni tehniki i instalacii, upotreba na obnovlivi izvori na energija, upotreba na ekolo{ki goriva za prevoznite sredstva, podigawe na za{titni zeleni pojasi vo i okolu krugot na opfatot.

- Merki za za{tita od bu~ava

Pra{aweto za namaluvawe na problemite so bu~avata treba da se re{ava so obezbeduvawe na linearno zelenilo. Isto taka, vo opfatot da se predvidat za{titni zeleni pojasi i formirawe na hortikulturni nasadi za dodatno smaluvawe na aerozagaduvaweto i bu~avata.

Pri planiraweto na objektot potrebno e da se predviduvaat tehnologii i tehniki koi }e doprinesuvaat za redukcija na zagaduvaweto so bu~ava i doveduvawe na istoto vo zakonski dozvolenite parametri.

Dokolku vo vremeto na implementacija na planot se uvidi potreba od voveduvawe na dopolnitelni merki na za{tita od bu~ava, istite }e se sprovedat.

- Merki za namluvawe na vlijanijata od vibracii

Implementacijata na planskata dokumentacija nema da predizvika zna~itelni vibracii poradi {to nema da se vovedat nekoi posebni merki.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz po~vata

Erozijata na podlogata e priroden proces, koj {to egzistira niz

geoistorijata i najgolem osvrt se dava na t.n. zabrzana erozija, kade {to intenzitetot na normalnata (geolo{ka) erozija e nekolku pati zgolemen poradi humanite aktivnosti. Erozijata na po~vata e ozna~ena kako najzna~aen, najopasen i najra{iren tip na degradacija na po~vata i e limitira~ki faktor za odr`livo koristewe na zemji{teto. Po~vata moè da bide erodirana poradi dejstvo na veter i voda. Ovoj izve{taj ne e vo mo`nost da dade detali za protiverozivnite i protivporojnite merki za sodrìnata vo opfatot. Detalniot obem na merki i aktivnosti, nivnata precizna lokacija i povr{inska postavenost vo prostorot, }e bidat definirani so osnovni-izvedbeni proekti, vrz osnova na detalni geodetski, geotehni~ki i drugi terenski snimawa i prospekcii.

Za namaluvawe na vlijanijata vrz po~vata se predlagaat slednite elementi:

65

- pred zapo~nuvawe na investicijata, investitorot da organizira sobirawe na grade`niot otpad, negovo deponirawe ili iskoristuvawe vo investicionite aktivnosti;

- integrirano upravuvawe so komunalniot otpad i negova selekcija; - povrzuvawe na kanalizaciona mreà.

Za ~ista i nezagadena po~va treba da se obezbedi pogolema kontrola pri upotrebata na materijalite i surovinite koi }e se koristat vo prometot i raboteweto vo objektot. Doslednata primena na planskite re{enija od strana na investitorite }e bide dovolna garancija za eventualnite vlijanija (zagaduvawe i erozija) da bidat svedeni na minimum.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz florata i faunata

Od oblasta na za{tita na prirodata (prirodnoto nasledstvo, prirodnite retkosti i biolo{kata i predelskata raznovidnost), Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija treba da se usoglasi so Prostorniot plan na Republika Makedonija na toj na~in {to, vrz osnova na reìmot za za{tita, }e se organizira raspored na aktivnosti i izgradba na objekti koi }e se usoglasat so barawata koi gi postavuva odr`livoto koristewe na prirodata i sovremeniot tretman na za{titata.

Osobeno vnimanie pri za{tita na prirodata, treba da se posveti na na~inot, vidot i obemot na izgradbata {to se predviduva vo za{titenite prostori za da se odbegnat ili da se nadminat sudirite i koliziite so inkompatabilnite funkcii. Za taa cel e neophodno po~ituvawe na slednite principi:

Optimalna za{tita na prostorite so isklu~itelna vrednost;

Za~uvuvawe i obnovuvawe na postojnata biolo{ka i predelska raznovidnost vo sostojba na prirodna ramnoteà;

Obezbeduvawe na odr`livo koristewe na prirodnoto nasledstvo vo interes na sega{niot i idniot razvoj, bez zna~itelno o{tetuvawe na delovite na prirodata i so {to pomali naru{uvawa na prirodnata ramnoteà;

Spre~uvawe na {tetnite aktivnosti na fizi~ki i pravni lica i naru{uvawa vo prirodata kako posledica na tehnolo{kiot razvoj i izvr{uvawe na dejnosti, odnosno obezbeduvawe na {to popovolni uslovi za za{tita i razvoj na prirodata;

Racionalna izgradba na infrastrukturata;

Koncentracija i ograni~uvawe na izgradbata;

Pravilen izbor na soodvetna lokacija. Dokolku pri izrabotka na Lokalnata urbanisti~ka planska

dokumentacija ili pri ureduvawe na prostorot se dojde do odredeni novi soznanija za prirodno nasledstvo koe bi moèlo da bide zagrozeno so urbanizacijata na ovoj prostor, potrebno e da se predvidat merki za za{tita na prirodnoto nasledstvo:

66

Utvrduvawe na granicite i ozna~uvawe na site objekti koi bi moèle da bidat predloèni i proglaseni kako prirodno nasledstvo;

Zabrana za vr{ewe na kakvi bilo stopanski aktivnosti koi ne se vo soglasnost so celite i merkite za za{tita utvrdeni so pravniot akt za proglasuvawe prirodnoto dobro ili Prostorniot plan za podra~je so specijalna namena;

Magistralnata i ostanatata infrastruktura (nadzemna i podzemna) da se vodi nadvor od objektite so prirodni vrednosti, a pri pomali zafati potrebno e nejzino estetsko vklopuvawe vo prirodniot pejza`;

Vospostavuvawe na monitoring, permanentna kontrola i nadzor na objektite so prirodni vrednosti i prezemawe na stru~ni i upravni postapki za sanirawe na negativnite pojavi;

Vospostavuvawe na stru~na sorabotka so soodvetni institucii vo okruùvaweto;

Po~ituvawe na na~elata za za{tita na prirodata soglasno Zakonot za za{tita na prirodata.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz predelot

Predvidenata sodrìna vo planskata dokumentacija treba da bide

vklopena vo okolniot pejza` i da pridonese kon za~uvuvawe i podobruvawe na estetskite potencijali na predelot. So izrabotka na LUPD prostorot dobiva nova dimenzija vo funkcija na zgolemuvawe na atraktivnosta na podra~jeto i zgolemuvawe na negovata vrednost.

Implementacijata na planot }e ima pozitivno vlijanie na predelot, }e deluva kako edna osmislena urbanizirana celina vo koja pokraj objektot treba da se predvidat zeleni povr{ini so hortikulturno ureduvawe.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz materijalnite dobra

Pri sproveduvawe na strategija za organizacija i koristewe na prostorot za ekonomski aktivnosti, re{enijata vo prostorot treba da ovozmoàt pogolema atraktivnost, za{tita na prirodnite i sozdadenite resursi i bogatstva, soobra}ajno i informati~ko povrzuvawe, lokaciska fleksibilnost i po~ituvawe na objektivnite faktori na razvojot. Implementacijata na planskiot dokument ima pozitivno vlijanie vrz materijalnite dobra i zatoa ne se prepora~uvaat merki za vlijanijata.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz kulturnoto nasledstvo

Vrz osnova na Arheolo{kata karta na Republika Makedonija, vo samiot planski opfat nema evedentirano graditelska celina ili poedine~en objekt, kako kulturno nasledstvo, koe bi trebalo da se predvidi soodveten reìm na za{tita vo urbanisti~kata dokumentacija.

Dokolku pri izveduvaweto na zemjanite raboti se naide na arheolo{ki artefakti, odnosno dojde do otkrivawe na materijalni ostatoci

67

so kulturno-istoriska vrednost, potrebno e da se postapi vo soglasnost so postoe~kata zakonska regulativa, odnosno vedna{ da se zapre so otpo~natite grade`ni aktivnosti i da se izvesti nadle`nata institucija za za{tita na kulturnoto nasledstvo.

Pri izrabotka na planska dokumentacija od ponisko nivo, da se utvrdi to~nata pozicija na utvrdenite lokaliteti so kulturno nasledstvo i vo taa smisla da se primenat planski merki za za{tita na nedvi`noto nasledstvo:

zadolìtelen tretman na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo procesot na izrabotkata na prostornite i urbanisti~kite planovi od ponisko nivo zaradi obezbeduvawe na planski uslovi za nivna za{tita, ostvaruvawe na nivnata kulturna funkcija, prostorna integracija i aktivno koristewe na spomenicite na kulturata za soodvetna namena, vo turisti~koto stopanstvo, vo maloto stopanstvo i uslugite, kako i vo vkupniot razvoj na dràvata;

planirawe na rekonstrukcija, revitalizacija i konzervacija na najzna~ajnite spomeni~ki celini i objekti i organizacija ureduvawe na kontaktniot, okolniot spomeni~en prostor zaradi za~uvuvawe na nivnata kulturno - istoriska dimenzija i nivna soodvetna prezentacija;

izmena i dopolnuvawe na prostornite i urbanisti~kite planovi zaradi usoglasuvawe od aspekt na za{titata na nedvi`noto kulturno nasledstvo.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata od upravuvawe so otpad

Soglasno Zakonot za upravuvawe so otpad sozdava~ite na otpad se dol`ni vo najgolema mera da go izbegnat sozdavaweto na otpad i da gi namalat {tetnite vlijanija na otpadot vrz ìvotnata sredina, ìvotot i zdravjeto na lu|eto.

Vo slu~aj na istekuvawe na maslo od mehanizacijata na okolnoto zemji{te, zagadenata po~va da bide otstraneta i soodvetno dislocirana, soglasno zakonskite propisi od oblasta na upravuvaweto so otpadot.

Za komunalniot otpad se predviduva sobirawe vo kontejneri za otpadoci, opredeluvawe na mesta za podigawe na otpadot.

Vo operativnata faza na planiranite objekti, grade`niot otpad da se sobira, selektira i istiot koj }e nema upotrebna vrednost da se prevzema od strana na komunalnoto pretprijatie ili ovlasteno pravno lice;

Komunalniot otpad da se sobira vo kontejneri, a potoa komunalnoto pretprijatie da vr{i evakuacija;

Trajnoto deponirawe ili odlagawe na otpadot vo planiraniot opfat ili nadvor od predvidenite sadovi za odlagawe da bide najstrogo zabraneto. Ovie elementi }e ovozmoàt spre~uvawe na zagaduvaweto na po~vite

i na podzemnite vodi, a so toa i na ìvotnata i rabotnata sredina voop{to.

68

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi

Za{titata na vodata se tretira kako preventivna za{tita.

Preventivnata za{tita na vodata pri podzemno vodewe na infrastrukturnite vodovi za vodosnabduvawe i prifa}awe na otpadnite vodi, kako podzemni instalacii se odnesuva na nivna montaà, eksploatacija, odrùvawe i intervencija. Vodovite da se postavat vo se prema tehni~kite normativi i standardi koi }e ja obezbedat nivnata sigurnost, bezbednost i dolgotrajnost vo eksploatacijata, rakuvaweto i odrùvaweto.

Identifikuvani izvori na emisii na otpadni vodi vo opfatot }e bidat sanitarnite vodi. Ako nepravilno se upravuva so istite moè negativno da vlijaat vrz povr{inskite i podzemnite vodi i da go zagrozat kvalitetot na okolnoto zemji{te i zdravjeto na lu|eto.

Sekoj subjekt e dolèn vo tekot na svoite aktivnosti da prevzema merki so koi }e se spre~i zagaduvaweto na vodite i da izbegnuva aktivnosti koi bi predizvikale rizici i negativni efekti vrz ìvotnata sredina.

Kanalizacijata vo ramkite na parcelata treba da se izvede kako posebna celina so tretman na fekalnite vodi i recipient-upivatelen bunar.

Pri realizacija na predvidenite aktivnosti na teren da se vnimava da ne dojde do iskoristuvawe na zemji{teto na na~in i obem so koj bi se zagrozile negovite prirodni vrednosti, kvalitetot i koli~inata i reìmot na povr{inskite i podzemnite vodi;

Potencijalnata erozija na zemji{teto treba da se spre~i so {to e mo`no pobrzo zavr{uvawe na zemjenite raboti i iskopuvawa i nivno prekrivawe so vegetacija. Merkite za kontrola na erozivnite procesi za vreme na izgradbata vklu~uvaat primena na ograduvawata na nagibite;

Pred po~etokot na bilo kakvi grade`ni raboti neophodno e priklu~uvawe na vodovodna i kanalizaciona mreà;

Kanalizacioniot sistem da bide re{en po separaciski sistem (da bide odvoeno odveduvaweto na fekalni i atmosferski vodi);

Soodveten tretman na sanitarnite vodi i naso~uvawe kon upivatelniot bunar i redovno servisirawe od strana na ovlasten praven subjekt;

Soodvetno upravuvawe so otpadot;

Pravilno skladirawe i ~uvawe na surovini za rabota;

Zapazuvawe na celite na ìvotnata sredina i po~ituvawe na postavenite standardi. Za posebni objekti ako ima potreba }e se izrabotat programi za

kontrola i obezbeduvawe na kvalitetot na soodvetnite proizvodni programi za miewe i sanacija na opremata i prostorot.

69

- Merki za namaluvawe na vlijanijata od nesre}i i havarii

Za namaluvawe na mo`nite vlijanija predizvikani od nesre}i i havarii se prepora~uva implementacija na merkite dadeni vo planskata dokumentacija, vo fazata na izgradba, {to }e ovozmoàt minimizirawe na eventualnite pojavi za nesre}i i havarii vo operativnata faza.

Za efikasna za{tita na naselenieto i materijalnite dobra, zadolìtelno treba da se obezedat sredstva za li~na i kolektivna za{tita, materijalno-tehni~ki sredstva potrebni za sproveduvawe na merkite za za{tita i spasuvawe, obuka za primena na sredstvata za za{tita i spasuvawe vo za toa predvidenite centri.

Obvrskata za planirawe i izgradba na zasolni{ta zaradi za{tita na naselenieto od voeni razurnuvawa vo stanbenite, stopanskite, delovnite javnite i drugite vidovi na grade`ni objekti e uredeno so pove}e zakoni i podzakonski akti i toa:

Zakonot za odbrana („Sl. Vesnik na RM” br. 42/01, 5/03, 58/06, 110/08 51/11, 151/11, 185/11 i 215/15);

Zakonot za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04, 49/04, 86/08, 124/10, 18/11, 41/14, 129/15, 71/16, 106/16 i 83/18);

Zakonot za upravuvawe so krizi („Sl. Vesnik na RM” br. 29/05, 36/11, 41/14, 104/15 i 39/16);

Uredba za na~inot na izgradbata, odrùvaweto i koristeweto na zasolni{tata i drugite za{titni objekti i opredeluvaweto na

potrebniot broj zasolni{ni mesta („Sl. Vesnik na RM” br. 80/05);

Uredba za sproveduvawe na zasolnuvaweto („Sl. Vesnik na RM” br. 93/05);

Uredba za na~inot na primenuvaweto na merkite za za{tita i spasuvawe, pri planiraweto i ureduvaweto na prostorot i naselbite, vo proektite i pri izgradba na objektite, kako i u~estvo vo

tehni~kiot pregled („Sl. Vesnik na RM” br. 105/05);

Odluka za utvrduvawe na zagrozeni zoni („Sl. Vesnik na RM” br. 105/05).

- Merki za za{tita i spasuvawe

Merkite za za{tita i spasuvawe se ostvaruvaat preku organizirawe na dejstva i postapki od preventiven i operativen karakter, koi gi podgotvuva i sproveduva Republikata, odnosno lokalnata samouprava

soglasno Zakonot za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04, 49/04, 86/08, 124/10 i 18/11) i Uredbata za na~inot na primenuvawe na merkite za za{tita i spasuvawe, pri planirawe i ureduvawe na prostorot i naselbite, vo proektite i izgradba na objektite kako i u~estvo vo

tehni~kiot pregled („Sl. Vesnik na RM” br. 105/05 i 98/05). Zaradi organizirano sproveduvawe i spasuvaweto, u~esnicite vo

sistemot donesuvaat Plan za za{tita i spasuvawe od prirodni nepogodii i

70

drugi nesre}i. Istiot treba da sodrì preventivni i operativni merki i postapki za za{tita i spasuvawe. Vo zavisnost od nameneti na objektite koi }e se gradat da se predvidat merkite za radiolo{ka, hemiska i biolo{ka za{tita.

Merkata zasolnuvawe }e se ostvaruva soglasno ~len 62 od Zakonot za za{tita i spasuvawe koja opfa}a planirawe, izgradba, odrùvawe i koristewe na javni zasolni{ta. Potrebniot broj na zasolni{ni mesta se utvrduva spored namenata na objektite i novoproektiranata korisna povr{ina, a stepenot na za{titata se opredeluva spored utvrdeniot potreben broj na zasolni{ni mesta i Odlukata za utvrduvawe na zagrozeni

zoni („Sl. Vesnik na RM” br. 105/05). Javnite zasolni{ta se planiraat soglasno programata na Vladata za

merkite za za{tita i spasuvawe i programite na edinicite na lokalnata samouprava za merkite za za{tita i spasuvawe, a istite }e se vgraduvaat vo Arhitektonsko-urbanisti~kiot proekt.

Merkata za{tita od urnatini kako preventivna merka se utvrduva vo urbanisti~kite re{enija vo tekot na planirawe na prostorot, urbanizirawe na naselbite i izgradbata na objektot.

Vo urbanisti~kite re{enija }e se utvrduva pretpostaveniot stepen na urnatini, nivniot odnos prema slobodnite povr{ini i stepenot na proodnost na soobra}ajnicite. Za{titata od urnatini se obezbeduva so izgradba na optimalno otporni objekti soglasno se izmolo{kata karta na Republika Severna Makedonija, izgradeni so pomala koli~ina na gradeèn materijal i relativno pomali teìni.

- Merki za za{tita od poàr

Merkata za{tita od poàri }e se primenuva pri izrabotka na

Osnovnite proekti za predvidenite objekti, a soglasno namenata na objektite }e se po~ituvaat propi{anite merki za za{tita od poàri

eksplozii i opasni materii soglasno Zakonot za za{tita i spasuvawe („Sl.

Vesnik na RM” br. 36/04, 49/04, 86/08, 124/10, 18/11, 41/14, 129/15, 71/16, 106/16 i 83/18), Zakonot za poàrnikarstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04) i drugite pozitivni propisi so koi e regulirana ovaa oblast. Gromobranskata instalacija }e se re{i so Arhitektonsko-urbanisti~kite proekti za sekoj objekt posebno so cel da nema pojava na zgolemeno poàrno optovaruvawe.

Oddale~enosta na objektite so razli~ni nameni i otpornost na poàri na konstrukciite vnatre, treba da ovozmoì sproveduvawe na merkite za za{tita od poàr.

[irinata, nosivosta i proto~nosta na pati{tata treba da ovozmoì pristap na PP vozila do sekoj objekt i negovo manevrirawe.

Objektite treba da se gradat od nesogorlivi materijali so otpornost na konstruktivnite elementi soglasno dadenite normativi.

71

- Merki za za{tita od prirodni katastrofi

So ogled deka teritorijata e izloèna na seizmi~ko dejstvo so intenzitet nad 60 spored MCS skala, potrebno e primenuvawe na principite na aseizmi~ko gradewe na objektot.

Gustinata na objektite, odnosno nivnoto rastojanie treba da e planirano vo domenot za seizmi~koto proektirawe so pomali visini na objektite i so pogolemi popre~ni profili na soobra}ajnicite, so {to vo slu~aj na seizmi~ko ru{ewe moè da se obezbedi protok na lu|e i vozila.

- Merki za za{tita od tehnolo{kite katastrofi

Pod tehni~ki katastrofi se podrazbiraat poàri, eksplozii,

kontaminacija na vozduhot i vodata, hemiski zagaduvawa i drugi nesre}i i drugi pri~ini koi moàt da dovedat do masovni nesre}i, gubitoci na ~ove~ki ìvoti i materijalni bogatstva.

So zakonot za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 148/11, 59/12, 13/13, 163/13,41/14, 146/15, 63/16 i 113/18) se ureduva za{titata na prirodata preku za{tita na biolo{kata i predelskata raznovidnost i za{titata na prirodnoto nasledstvo vo za{titeni podra~ja i nadvor od za{titeni podra~ja.

72

9. Plan na merki za monitoring na ìvotnata sredina

Za izrabotka na efektiven plan za upravuvawe, neophodno e najnapred da se sprovede ocena na statusot na site prirodni vrednosti vklu~uvaj}i go i zdravjeto na ~ovekot. Vo sledniot ~ekor se opredeluvaat celi i prioriteti za upravuvawe. Dali prevzemenite merki i aktivnosti gi davaat posakuvanite rezultati se utvrduva preku kontinuiran monitoring. Podatocite od monitoringot }e bidat osnova za izrabotka na sledniot plan za upravuvawe. Spored toa, monitoringot e sostaven del od kru`niot proces na planirawe na upravuvaweto.

Osnovni celi na planot za monitoring se:

Podobruvawe na kvalitetot na ìveewe i zgolemuvawe na ìvotniot standard;

Za{tita na ìvotnata sredina so implementacija na Planot;

Odrùvawe na postojano nivo na flora i fauna;

Podobruvawe na kvalitetot na vozduhot;

Za~uvuvawe na kavalitetot na po~vata;

Minimizirawe na otpadot preku selektirawe na istiot;

Minimizirawe na pojavi od nesre}i i havarii. Sepak, toa naj~esto se postignuva niz osmisleni nau~ni istraùvawa

~ija glavna cel e da gi opi{at procesite na ekosistemite vklu~uvaj}i gi i zakonite koi vlijaat vrz niv.

Ekolo{kiot monitoring se odnesuva na posledovatelni merewa vo ekosistemite so glavna cel opredeluvawe na trendovi vo komponentite, procesite ili funkciite.

So sekoj predlog merki za za{titata na ìvotnata sredina potrebno e da se izgotvi plan za monitoring na predloènite merki i monitoring na ìvotnata sredina. Vo sovremenoto planirawe na prostorot, zada~ite na za{tita na prirodata se usmereni osobeno na aktivno ureduvawe i za{tita na prirodata i ìvotnata sredina, sanirawe na mo`nite {teti i povtorno vospostavuvawe na prirodnata sredina.

[to se odnesuva do izrabotkata na LUPD za izgradba na gradbi so namena G2-Lesna i nezagaduva~ka industrija na KP br. 442/1, m.v. Livada, KO Dihovo, op{tina Bitola, osobeno treba da se ima vo predvid blizinata na obrabotuvaniot prostor. Dokolku pri izrabotka na LUPD i ureduvaweto na prostorot se dojde do odredeni novi soznanija za prirodni retkosti koi moè da bidat zagrozeni potrebno e da se prezemat merki za za{tita soglasno Zakonot.

Planot na monitoring predviduva sledewe na slednite parametri vo ìvotnata sredina: - Sledewe na kvalitetot i kvantitetot na vodite; - Sledewe na kvalitetot na vodite; - Sledewe na kvalitetot na po~vata; - Sledewe na bu~avata.

So ovoj plan }e se ovozmoì:

73

Potvrda deka dogovorenite uslovi pri odobruvawe na proektot se soodvetno sprovedeni;

Upravuvawe so nepredvideni vlijanija i promeni;

Potvrda deka vlijanijata vrz mediumite na ìvotnata sredina se vo ramkite na predvideni ili dozvoleni grani~ni vrednosti;

Potvrda deka so primena na merkite se vr{i za{tita na ìvotnata sredina, odnosno namaluvawe na negativnite vlijanija.

74

10. Netehni~ko rezime

So samoto realizirawe na ovaa planska zada~a se dobivaat podatoci za po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra i dr. i se sozdavaat uslovi za iznao|awe na pri~inite vrz osnova na koja se odbiraat alternativite i se predviduvaat merki za za{tita i namaluvawe na vlijanijata. So identifikacijata na mo`nite problemi treba da se racionaliziraat tro{ocite i da se napravi najsoodveten izbor na merkite za za{tita na ìvotnata sredina. Rezultatot od u~estvoto na javnosta treba da se zeme {to e mo`no pove}e.

Ocenata na vlijanieto na opredeleni strategii, planovi i programi vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto e postapka so koja se procenuvaat efektite vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto od sproveduvaweto na predloènite dokumenti. Celta e mo`nite efekti da bidat zemeni vo predvid vo ranata faza na podgotovkata na dokumentite vklu~uvaj}i gi i promenite na istite.

Izve{tajot na ovoj planski dokument gi opfa}a podatocite za:

Postojnata sostojba na planskiot opfat;

Potencijalnite vlijanija vrz naselenieto, zdravjeto na lu|eto, florata, faunata, po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori, materijalnite dobra, kulturnoto nasledstvo i dr.;

Merkite za za{tita i namaluvawe na vlijanijata;

Kratok pregled za pri~inite vrz osnova na koj se odvivaat alternativite;

Sostojbata na ìvotnata sredina bez implementacijata na planot;

Planot za monitoring na ìvotnata sredina. Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija, ima krajna cel preku:

racionalno koristewe na zemji{teto;

maksimalno vklopuvawe na objektite i infrastrukturata so terenot;

oformuvawe prepoznatliva ambientalna celina;

po~ituvawe i nadgraduvawe na pejsa`nite vrednosti;

po~ituvawe i za{tita na pravoto na ~ovekot na rabota;

oformuvawe kulturen pejsa`;

vgraduvawe propratni sodrìni na osnovnata namenska upotreba na zemji{teto. So izrabotkata na Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija }e

se stimulira stopanskiot i ekonomskiot razvoj na ovoj pasiven del od op{tinata i }e se ovozmoì pobrza realizacija na investicionata inicijativa {to bi rezultiralo so podobruvawe na socijalno-ekonomskata polo`ba na odreden broj na ìteli na op{tina Bitola, a voedno }e se stimulira proizvodstvoto i }e se otvora prostor za novi rabotni mesta i spre~uvawe na masovniot odliv na naselenieto vo stranstvo, {to e eden od glavnite prioriteti i na dràvno nivo. Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija e izrabotena soglasno Zakonot za Prostorno i urbanisti~ko

planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 199/14, 44/15, 193/15, 31/16, 163/16, 64/18 i

75

168/18), Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe

(„Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16 i 86/18), a sodrìnata da bide vo soglasnost so ~len 13 od Pravilnikot za pobliska sodrìna, forma i na~in na obrabotka na GUP, DUP, UPS, UPVNM i Regulaciski plan na GUP, formata, sodrìnata i na~inot na obrabotka na urbanisti~ko-planski dokumentacii i Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt i sodrìnata, formata i na~inot na obrabotka na

Proektot za infrastruktura („Sl. Vesnik na RM” br. 142), kako i drugite vaè~ki propisi i normativi od oblasta na urbanizmot.

Realizacijata na Lokalnata urbanisti~ko-planska dokumentacija za izgradba na objekti so osnovna klasa na namena G2 - lesna i nezagaduva~ka industrija na m.v. Livadi, KO Dihovo vgr. op{tina Bitola so povr{ina na planskiot opfat od 0,83 ha, }e ostvari udel vo razvojot na ekonomskite aktivnosti vo lokalnata i nacionalna ekonomija. Me|utoa, pojdovna postavka za prostorniot i regionalniot razvoj e deka za prostornoto i urbanisti~koto planirawe ne se dovolni soznanijata za razvitokot na stopanstvoto vo zemjata, tuku treba da se sogledaat i da se predvidat i posledicite od toj razvitok vrz negovoto razmestuvawe vo prostorot.

Spored opredelbite na Prostorniot plan, idniot razvoj i razmestenost na proizvodnite i uslu`ni dejnosti treba da bazira na odr`livost na ekonomijata primenuvaj}i gi zakonitostite na pazarnata ekonomija i relevantnata zakonska regulativa od oblasta na za{titata na ìvotnata sredina, osobeno na prevencija i spre~uvawe na negativnite vlijanija na proizvodnite procesi i tehnologii vrz ìvotnata i rabotna sredina.

Planskiot opfat ja opfa}a KP br, 442/1, m.v. Livadi, KO Dihovo vgr, op{tina Bitola, lociran na zapadnata strana od urbaniot opfat na gradot. Terenot e so pad od okolu 6,05% do 1,44% od zapad kon istok, a visinskata razlika na nivo na planski opfat iznesuva 2,80m. Nadmorskata visina e od 728.90 do 731.70m.

KO Dihovo vgr. grani~i so Katastarskite Op{tini:






Od istok grani~i so KP br. 441/1, 441/2, 441/3 i 441/4;



Od sever grani~i so KP br. 437. Za planskiot opfat za koj se izrabotuva ovaa Lokalna urbanisti~ka

planska dokumentacija izgradba na gradbi so namena G2 - Lesna i

76

nezagaduva~ka industrija na KP 442/1, m.v. Livadi, KO Dihovo vgr, op{tina Bitola dosega nema izraboteno ili doneseno nikakva planska dokumentacija.

Spored noviot Prostoren Plan na RM od 2004 godina osnovnata namena na prostorot e zemjodelsko zemji{te, koe so soodvetna postapka }e bide prenameneto vo grade`no zemji{te.

So inventarizacijata e konstatirano deka planskiot opfat e neizgraden prostor.

Registrirana e edna KP br. 442/1 so vkupna povr{ina od 8.281m2, evidentirana kako zemjodelska katastarska kultura, poto~no ovo{tarnik od

III bonitetna klasa. Broj na KP ------------------------------------------------ 1 (442/1) Broj na evidentirani gradbi i povr{ina ------ 0 Spratnost i visina ------------------------------------- 0. Prema uvidot na lice mesto, aùriranata geodetska pologa i

dobienite podatoci od op{tina Bitola (br. 03-155/2 od 23.01.2018 godina), evidentno e deka planskiot opfat e neizgradena zemjodelska povr{ina, spored toa ne postojat ni gradbi so praven status steknat po osnov na Zakonot za postapuvawe so bespravno izgradeni objekti.

Vo planskiot opfat, prema podatocite od dobienite Uslovite za planirawe na prostorot koi proizleguvaat od Prostorniot plan na Republika Makedonija, a vrz osnova na Eksperten elaborat za za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo od posebno zna~ewe nema registrirano objekti koi se vodat kako spomenici nakulturata.

Isto taka, vrz osnova na Arheolo{kata karta na Republika Makedonija, vo samiot planski opfat nema evedentirano graditelska celina ili poedine~en objekt, kako kulturno nasledstvo, koe bi trebalo da se predvidi soodveten reìm na za{tita vo urbanisti~kata dokumentacija.

Spored podatocite od misleweto izdadeno od Elektrodistribucija DOOEL Skopje, KEC Bitola br. 14-173/2, od 24.01.2019 godina i uvidot na lice mesto, na poso~enata situacija (planskiot opfat) ne postojat elektri~ni instalacii vo sopstvenost na EVN, no prema grafi~kiot prikaz vo prilog na misleweto i aùriranata geodetska podloga na koja se naneseni elektri~ni i drveni stolbovi, tie se dovedeni na oddale~enost od 18m (oddale~enost od najbliskiot stolb) od ju`nata granica na KP 442.


Prema uvidot na lice mesto i dobienite podatoci od nadle`noto javno pretprijatie za teritorijata na op{tina Bitola, JKP Vodovod (br. 08-5/8 od 04.02.2019 godina), niz poso~enata lokacija nemaat svoi instalacii, no

77

ne informiraat deka na rastojanie od okolu 700m e locirana najbliskata izgradena vodovodna mreà od PE F100mm, {to moè da se sogleda od priloèniot grafi~ki prikaz vo prilog na pismoto vo planskata dokumentacija, vo koj e nanesen i glavniot cevovod od ve{ta~koto ezero Streèvo prema Bitola so profili od ~eli~ni cevki so presek F700 i F800mm dovoden i usisen, koi pominuvaat na rastojanie od okolu 200m ju`no od planskiot opfat.

Celiot ovoj region pokrien e so signal na mobilna telefonija na dvata mobilni operatori.

Telefonskite korisnici vo ova podra~je vo elektronsko komunikaciskiot soobra}aj priklu~eni se preku telefonskata centrala vo Bitola.

Prema uvidot na lice mesto i dobienite podatoci i informacii od Makedonski Telekom - AD Skopje (br. 07-80092/1, od 30.01.2019 godina) vo navedeniot opfat nema postojna telekomunikaciska infrastruktura.

Razvojot i prostornata razmestenost na industrijata, infrastrukturata t.e. komunalnata suprastruktura pretstavuva zna~aen faktor i dviè~ka sila za pottiknuvawe na razvojot na vkupnata ekonomija i modernizacija na drugite oblasti od ekonomskiot i op{testveniot ìvot. Efikasnoto i uspe{no sproveduvawe na nasokite i opredelbite za pottiknuvawe na razvojot na ovie dejnosti i nivno racionalno razmestuvawe vo prostorot gi determiniraat pozitivnite promeni i vo drugite segmenti na ekonomijata: porast na vrabotenosta, zgolemuvawe na bruto doma{niot proizvod, podobruvawe na ìvotniot standard i dr.

Razvojot na industrijata i komunalnata suprastruktura po oddelnite op{tini, osobeno pomalite, se o~ekuva da se ostvaruva so gradba na mali, fleksibilni kapaciteti.

Realizacijata na Lokalnata urbanisti~ko-planska dokumentacija za izgradba na objekti so osnovna klasa na namena G2 - lesna i nezagaduva~ka industrija na m.v. Livadi, KO Dihovo vgr., op{tina Bitola so povr{ina na planskiot opfat od 0,83ha, }e ostvari udel vo razvojot na ekonomskite aktivnosti vo lokalnata i nacionalna ekonomija. Me|utoa, pojdovna postavka za prostorniot i regionalniot razvoj e deka za prostornoto i urbanisti~koto planirawe ne se dovolni soznanijata za razvitokot na stopanstvoto vo zemjata, tuku treba da se sogledaat i da se predvidat i posledicite od toj razvitok vrz negovoto razmestuvawe vo prostorot.

Spored opredelbite na Prostorniot plan, idniot razvoj i razmestenost na proizvodnite i uslu`ni dejnosti treba da bazira na odr`livost na ekonomijata primenuvaj}i gi zakonitostite na pazarnata ekonomija i relevantnata zakonska regulativa od oblasta na za{titata na ìvotnata sredina, osobeno prevencija i spre~uvawe na negativnite vlijanija na proizvodnite procesi i tehnologii vrz ìvotnata i rabotna sredina.

Industrijata i infrastrukturnite aktivnosti se vode~ki stopanski dejnosti i dvigatel na razvojot na vkupnata ekonomija i imaat zna~ajno vlijanie vrz kvalitetot na ìvotnata sredina. Vo uslovi na usvoenata

78

razvojna paradigma na odr`liv razvoj, naporite treba da se naso~at kon su{testveni promeni vo strategijata i politikata za razvoj i prostorna alokacija na proizvodnite kapaciteti zasnovani na principite na ekolo{ka za{tita.

Site aktivnosti vo prostorot treba da se usoglasat so nasokite na Prostorniot plan na dràvata, osobeno zna~itelnite i onie koi se odnesuvaat na planiraweto i izgradbata na:

dràvnite infrastrukturni sistemi (pati{ta, èleznici, vozdu{en soobra}aj, telekomunikacii);

energetskite sistemi, energovodi i pogolemi vodostopanski sistemi;

grade`nite objekti va`ni za Dràvata;

kapacitetite na turisti~kata ponuda;

stopanskite kompleksi i onie koi se odnesuvaat na pogolemi koncentracii (slobodni ekonomski zoni);

kapacitetite za koristewe na prirodnite resursi. Prostornite planovi na regionite i podra~jata od poseben interes i

urbanisti~kite planovi se usoglasuvaat so Prostorniot plan na Republikata, osobeno vo odnos na slednite elementi:

namenata i koristeweto na povr{inite;

mreàta na infrastruktura;

mreàta na naselbi;

za{titata na ìvotnata sredina. Nasokite na Prostorniot plan na Republikata vo odnos na namenata i

koristeweto na povr{inite se odnesuvaat na zalo`bata pri izrabotkata na urbanisti~kite planovi, povr{inite za site urbani sodrìni treba da se

baraat isklu~ivo na povr{ini od poslabi bonitetni klasi (nad IV kategorija).

Posebni merki i aktivnosti za ostvaruvawe na racionalnoto koristewe i za{tita na prostorot, kako i posebni interesi na prostorniot razvoj se:

1. Obezbeduvawe na sproveduvawe na postojnite zakoni i propisi so koi se za{tituva prostorot, resursite i nacionalnoto bogatstvo i se organizira i ureduva prostorot so cel za vkupen razvoj.

2. Racionalno koristewe na podra~jata za gradba i nivno pro{iruvawe ili formiraweto na novi vrz baza na kriteriumite za izgotvuvawe na soodvetna planska dokumentacija.

3. Nasokite i kriteriumite za ureduvawe na prostorot nadvor od grade`nite podra~ja treba da se utvrdat so pomo{ na stru~ni osnovi i upatstvata od resorite na zemjodelstvoto, vodostopanstvoto, {umarstvoto i za{titata na ìvotnata sredina.

4. Sozdavawe na uslovi za locirawe na mali stopanski edinici. Povolnata postavenost na opfatot, vo odnos na Bitola so postojnite

infrastukturni sistemi, ovozmoùva odr`liv razvoj na stopanstvoto za vakvi i sli~ni nameni {to }e bidat vo integritet so ekolo{ki ~istiot predel.

79

Vo pogled na za{tita treba da se po~ituva se ona {to zna~i standard koj e zacrtan generalno za naselbite vo najbliska okolina.

So valorizacijata na ovoj prostor }e se zgolemi negovata socijalna i ekonomska opravdanost.

Realizacijata na ovaa LUPD bi trebalo da predizvika pozitivni impulsi i efekti vrz celoto neposredno okruùvawe od aspekt na povisoka organizacija, infrastrukturna opremenost i uredenost na prostorot i se razbira ekonomski efekti manifestirani preku privlekuvawe na nova rabotna sila i vrabotuvawe.

Grupata na klasi na namena G e sostavena od 4 (~etiri) osnovni klasi na nameni (G1, G2, G3 i G4) od koi vo ramkite na planskiot opfat e zastapena slednata osnovna klasa na namena:

G2 - Lesna i nezagaduva~ka industrija kako osnovna klasa na namena, vo koja vleguvaat site vidovi proizvodstvo koi ne pobaruvaat mnogu energija, ne sozdavaat golem promet na surovini, materijali i soobra}aj i ne proizveduvaat {tetni emanacii (konkretno proizvodstvo na aluminiumska i PVC bravarija). Osnovnata klasa na namena vo ovaa lokalna urbanisti~ko-planska

dokumentacija e definirana spored ~len 28 od Pravilnikot za standardi i

normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16 i 86/18).

Maksimalen dozvolen procent (%) na u~estvo na zbirot na kompaktibilni klasi na nameni vo klasata na namena G2 kako osnovna klasa na namena iznesuva 49%, a kako kompaktibilni nameni (soglasno pogore spomenatiot Pravilnik) se navedeni B1, B2, B4, V2, D2, D3, D4, G3 i G4. Vo konkretniot slu~aj kako kompaktibilni nameni }e bidat zastapeni G3 (servisi) i G4 (stovari{ta).

Vo ramkite na grade`na parcela se planira edna aproksimativna povr{ina za gradewe, vo koja so ponatamo{na razrabotka so AUP moàt da se predvidat pove}e povr{ini za gradewe.

Izgradbata na gradbite }e bide vo granicite na aproksimativnata povr{ina za gradewe, koja e regulirana so grade`ni linii.

Vo sostav na konkretnoto LUPD, izraboteno e soobra}ajno re{enie na primarnata soobra}ajna mreà.

Kako osnova na modernoto urbanisti~ko planirawe e koncepcijata na uli~nata, odnosno patnata infrastrukturna mreà.

Soobra}ajnata infrastruktura treba da obezbedi bezbedno i neprekinato odvivawe na soobra}ajnite tokovi kako i ramnopraven tretman na site u~esnici vo soobra}ajot, treba da bide pregledna i jasna.

Hierarhiskiot sistem na postavenost na soobra}ajnata mreà e eden od preduslovite za ispolnuvawe na gorespomenatite uslovi.

Relevantnite regionalni patni pravci za predmetnata lokacija vleguvaat vo grupata na regionalni pati{ta "R1" i "R2" i se so oznakite:

R1101 - (Prilep-vrska so A3-Bitola-Makazi-Carev Dvor-vrska so R1307);

80

R2331 - (Bitola-vrska so R1101) - Niè Pole-Pelister-Braj~ino-Qubojno-vrska so R-1308). Pristapnata soobra}ajnica vo ovoj del e planirana na mestoto od

postojniot (od ju`nata strana na planskiot opfat) nekategoriziran pristapen zemjen pat koj e na rastojanie od okolu 200m (vozdu{no rastojanie vo linija so opfatot) od lokalniot asfaltiran pat koj gi povrzuva KO Dihovo i KO Bitola 1 i 2.

Soobra}ajniot profil na planiranata soobra}ajnica iznesuva vkupno 9m (1,5+3+3+1,5), so {irina na kolovozot od 6m.

Soobra}ajnata infrastruktura pretstavuva zna~aen faktor vo eden planiran prostor i e od vitalno zna~ewe za ostvaruvawe na ìvotot vo istiot.

Najva`na osnova na modernoto urbanisti~ko planirawe e koncepcijata na uli~nata mreà da bide taka postavena za da bide pregledna i jasna, da ovozmoì bezbedno i neprekinato odvivawe na soobra}ajnite tokovi i da ovozmoì ramnopraven tretman na site u~esnici vo formiraweto na soobra}ajnite tokovi.

Sega{niot pristap do planskiot opfat koj e na samata granica na katastarskiotkiot opfat na s. Dihovo i gradot Bitola e preku postoen nekategoriziran pat do nivite od atarot KO Dihovo vgr.

So ogled na faktot {to se raboti za planski opfat lociran na edna soobra}ajnica so samo edna grade`na parcela, soobra}ajnata mreà vo planskiot opfat e skoro celosno determinirana.

So novoto soobra}ajno re{enie, do planskiot opfat, odnosno do GP1, koja e na samata granica na katastarskiotkiot opfat na s. Dihovo i gradot Bitola, glaven nositel na sevkupniot soobra}aj }e bide proektiranata soobra}ajnica so profil od 9m (1,5+3+3+1,5), na mestoto na postojnata nedefinirana i nekategorizirana pristapna soobra}ajnica do GP1 i do zemjodelskite povr{ini so sli~na namena koja }e bide predmet na ponatamo{na razrabotka na soodveten infrastrukturen proekt.

Vo planskiot opfat, odnosno vo GP1 za odvivawe na pristapniot i interniot soobra}aj (dinami~en i stati~ki) so ponatamo{nata razrabotka na kompleksot so AUP, }e treba da se planiraat interni ulici parkinzi ili pe{a~ki pateki, koi }e se nadovrzuvaat na pogore spomenatata pristapna soobra}ajnica i }e prodolùvaat do samite gradbi i drugite sodrìni.

Parkiraweto ili garaìraweto e eden od osnovnite preduslovi za planirawe na gradbite vo GP1 i istoto e potrebno da se realizira vo sostav na samata GP.

Parkiraweto ili garaìraweto, koe e potrebno da se predvidi vo sklop na GP1 (potrebniot broj na parking mesta) potrebno e da se dimenzionira soglasno na ~len 59, stav 1 od Pravilnikot za standardi i

normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16 i 86/18), a vo nego za namena G ili konkretno G2, potrebniot broj parking mesta se utvrduva so proektna dokumentacija vo zavisnost od specifi~nite potrebi i uslovi.

81

Potrebniot broj na parking mesta moè da se definira i so izrabotka na Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt za GP1 (eden ili pove}e), soglasno potrebite proizlezeni od funkcijata i dinamikata na razvoj na samiot stopanski kompleks.

Vodosnabduvaweto na planskiot opfat za izgradba na gradbi so namena G2 - Lesna i nezagaduva~ka industrija na KP 442/1, m.v. Livadi, KO Dihovo vgr, op{tina Bitola so povr{ina od 8.177m (0,82ha.), }e bide re{eno na na~in koj }e ovozmoì tehni~ko re{enie za vodosnabduvawe i hidrantskata mreà vo planskiot opfat, odnosno }e se obezbedat dovolno koli~ini na voda za sevkupnite potrebi na site sodrìni vo kompleksot, od aspekt na voda za piewe, tehnolo{ka, sanitarna i protivpoàrna voda, bidej}i na rastojanie od okolu 700m od samata granica na planskiot opfat postoi mreà od RE F100 od distributerot JKP Vodovod - Bitola, dodeka vo samiot planski opfat nema priklu~ok (br. 08-5/8 od 04.02.2019 godina, informacija dopolneta so grafi~ki prilog na planskata dokumentacija).

Vo ovaa faza obezbedena e poàrna voda za celokupna povr{ina i e pokriena so hidrantska mreà i potreben broj (konkretno 4) na podzemni ili nadzemni poàrni hidranti F80 vo slobodnata povr{ina, so uslov da kompletiranosta i rasporedot na istite }e bide daden so izrabotka na Arhitektonski-urbanisti~ki proekt za GP-1, za da gi pokrivaat sodrìnite - objektite vo opfatot. Potrebna koli~ina na voda za gasnewe poàr }e se obezbeduva so priklu~ok na postojniot cevovod od vodovodniot sistem vo blizina za isto~nata granica, so kapacitet {to }e gi zadovoli potrebite za

site nadzemni poàrni hidranti F80 so protok na Qpoàr=10 l/sek. so {to }e obezbedi istovremena rabota na dva nadvore{ni nadzemni poàrni hidranti pri eventualna pojava od poàri.


Vkupnata koli~ina na fekalna otpadna voda, koja }e bide prisutna vo planskiot opfat, }e bide prifatena vo eden sobiren kanal i priklu~ena na monta`na pre~istitelna stanica, a pro~istenata voda od istata }e se odveduva vo upivatelen bunar koj e lociran vo neposredna blizina na istata. Istite se locirani vo GP1 kade se o~ekuva da se sobere sevkupnata koli~ina na fekalna i druga otpadna voda.

Vakvata postavka obezbeduva ~ista i zdrava okolina bez negativni posledici po ìvotnata sredina. Fekalnata kanalizaciona mreà, sobirniot kanal i ogranocite }e bidat izvedeni od PVC so F200, a nivniot raspored }e bidat re{en so izrabotka na Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt za fekalna kanalizacija.

82

Sistemot za odveduvawe na atmosferskite vodi se sostoi od slivnici, {ahti i cevkovodi so pad koj vo pogolemiot del go sledi padot na soobra}ajnicite.

Za ovie koli~ini voda predvideni se dijametri na cevki od F200 po ulicite vo opfatot na GP-1, od kade }e bide mo`no ponatamo{no istekuvawe po priroden pat se do prirodnite povr{inski vodoteci, do realizacija na atmosferska kanalizacija.

Vo presmetkata se vklu~eni i povr{ini koi od severozapadniot del gravitiraat kon zonata.

Spored podatocite od misleweto izdadeno od Elektrodistribucija DOOEL Skopje, KEC Bitola br. 14-173/2, od 24.01.2019 godina i uvidot na lice mesto, na poso~enata situacija (planskiot opfat) ne postojat elektri~ni instalacii vo sopstvenost na EVN, no prema grafi~kiot prikaz vo prilog na misleweto i aùriranata geodetska podloga na koja se naneseni elektri~ni i drveni stolbovi, tie se dovedeni na oddale~enost od samo 18m (oddale~enost od najbliskiot stolb) od ju`nata granica na KP 442/1.

Osnovnoto re{enie za Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija za izgradba na gradbi so namena G2 - Lesna i nezagaduva~ka industrija na KP 442/1, m.v. Livadi, KO Dihovo vgr, op{tina Bitola, opfa}a povr{ina na planski opfat od 8177m2 (0,82ha) od koi pod maksimalna aproksimativna bruto razviena povr{ina (povr{ina pod objekti) ima vkupna povr{ina od 12.048m2 i e predmet na izgotvuvawe na osnovno elektroenergetsko napojuvawe.

Posle utvrdenata potrebna instalirana snaga od 13,3kW }e se dokompletiraat sevkupnite potrebi za elektri~na energija so planirawe na adaptirana ili kompaktna TS vo sostav na predvidenata aproksimativna povr{ina za gradewe. Nejzinoto povrzuvawe na postojnata niskonaponska mreà }e se ostvari so postavuvawe na visokonaponski kabel na postojnite stolbovi koi sluàt za niskonaponskoto napojuvawe na lokalitetot.

Vo prostorot za koj se izrabotuva LUPD ne postoi uli~no osvetluvawe, pa zatoa treba istoto da se dopolni, odnosno da se obezbedi osvetluvawe na planskiot opfat, pa i na pristapnata ulica i parcijalno pokraj samata GP1, so poseben akcent na osvetluvawe na vlezovite vo kompleksot i objektot, so soodvetni svetilki koi }e ja ovozmoùvaat potrebnata osvetlenost.

Kone~noto definirawe na potrebite za dvorno svetlo i nivnoto pozicionirawe na svetilkite (rasporeduvawe) vo prostorot na GP, }e se re{i so izrabotkata na AUP.

Telekomunikacionata mreà e zna~aen faktor vo razvojot na op{testevniot standard, so mo`nosta za brzo {irawe na sekakov vid na iznformacii. Vo neposredna blizina na prostorot za koj se izrabotuva LUPD ne postoi izvedena telekomunikaciona mreà (Makedonski Telekom - AD Skopje br. 490830/1, od 26.12.2017 godina, podatoci i informacii).

Komunikacijata }e bide re{ena so pomo{ na mobilna telefonija. Korisni~ki kompanii za mobilna telefonija vo makedonija se: T-Mobile i VIP. Tie vo svoite sekojdnevni razvojni aktivnosti vr{at kvalitetno

83

mre`no pokrivawe so mobilen signal na regioni, op{tini i naseleni mesta, izgotvuvawe na proekti za razvoj na GSM mreàta soglasno postojnata infrastruktura na terenot i usoglasuvawe na razvojnite planovi so oddelni institucii na dràvata.

Razgleduvaniot lokalitet e vo celost pokrien so signal na dvata mobilni operatori.

Za realizacija na sistemot za za{tita na ìvotnata sredina potrebno e da se po~ituva:

- Selektirano i organizirano deponirawe na otpadot vo deponija; - Za~uvuvawe na ambientalnite i estetskite potencijali na prostorot; - Izgradba na sovremena infrastruktura; - Zagaduva~ot e dolèn da gi nadomesti tro{ocite za otstranuvawe na

opasnosta od zagaduvawe na ìvotnata sredina, da gi podnese tro{ocite za sanacija, kako i da ja stavi vo funkcija ìvotnata sredina vo sostojba kako pred o{tetuvaweto;

- Sproveduvawe na postojnite zakoni i propisi so koi se za{tituva prostorot, resursite i nacionalnoto bogatstvo;

- Dosledno sproveduvawe na planot. Vo pogled na ozelenuvaweto, da se planiraat soodvetni profili na

drvoredi pokraj objektot. Izborot na zelenilo treba da se usoglasi so uslovite za za{tita i negova namena. Dispozicijata na visokite drvja da bide usoglasena so trasite na podzemnite instalacii, dodeka izborot na vidot na ozelenuvaweto da bide vo soglasnost so uslovite vo rabotnata sredina, odnosno sposobnosta na pove}e apsorpcija na {tetni gasovi i koi nemaat poseben tretman za odrùvawe. Soglasno Zakonot za urbano zelenilo, procentualnata zastapenost na zelenata povr{ina da se definira so Pravilnikot za standard ii normativi za urbanisti~ko planirawe zavisno od lokacijata, namenata i goleminata na grade`nata parcela.

Treba da se zeme vo predvid i analizata na alternativi od koja se pravi aspekt za izbor na najdobro re{enie za namena na lokacijata zaedno so nejzinata ekonomska opravdanost, ideen razvoj, finansiski mo`nosti i za{tita na ìvotnata sredina.

Koga stanuva zbor za monitoring za ìvotnata sredina se dava mo`nost za ispituvawe, ocenuvawe i sistemsko nabquduvawe na zagaduvaweto i sostojbata na mediumite vo ìvotnata sredina kako i identifikacija i registracija na izvorite na zagaduvawe. Planot na monitoringot pretstavuva alka pome|u site vklu~eni strani i pretstavuva osnova za nadle`nite institucii vo koj }e go kontroliraat procesot na sproveduvawe na zakonskata regulativa i da donesuvaat odluki.

Najgolem benefit vo sproveduvaweto na strategiskata ocena na ìvotnata sredina e vo vklu~uvawe na aspektite od poleto na socijalata, ekonomijata i ìvotnata sredina, me|usebnata sorabotka, razvoj na regionalnite celi i celite za odr`liv razvoj i za{tita na ìvotnata sredina i lu|eto.

84

11. Prilozi

Lista na nacionalna zakonska regulativa

1. Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 187/13, 42/14, 44/15, 129/15, 192/15, 39/16 i 99/18);

2. Uredba za opredeluvawe na proektite i za kriteriumite vrz osnova na koi se utvrduva potrebata za sproveduvawe na postapkata za ocena na

vlijanijata vrz ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 74/05); 3. Pravilnik za sodrìnata na barawata {to treba da gi ispolnuva

studijata za ocena na vlijanieto na proektot vrz ìvotnata sredina

(„Sl. Vesnik na RM” br. 33/06); 4. Uredba za strategiite, planovite i programite, vklu~uvaj}i gi i

promenite na tie strategii, planovi i programi, za koi zadolìtelno se sproveduva postapkata za ocena na nivnoto vlijanie vrz ìvotnata

sredina i vrz ìvotot i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07);

5. Uredba za sodrìnata na izve{tajot za strategiska ocena na

ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07); 6. Pravilnik za vospostavuvawe na listata na eksperti za SO@S,

procedurata za sproveduvawe na ispitot za eksperti za SO@S, vospostavuvawe komisijata za ocenka na znaeweto na ekspertite za

SO@S („Sl. Vesnik na RM” br. 129/07); 7. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukite

dali opredeleni planski dokumenti bi moèle da imaat zna~itelno

vlijanie vrz ìvotnata sredina i vrz zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 144/07);

8. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnata

sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08); 9. Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM”

br. 199/14, 44/15, 193/15, 31/16, 163/16, 64/18 и 168/18); 10. Zakonot za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br.

67/04, 92/07, 35/10, 47/11 i 100/12-pre~isten tekst, 10/15 i 146/15); 11. Pravilnik za kriteriumite, metodite i postapkite za ocenuvawe na

kvalitetot na ambientalniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04); 12. Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/2011,

44/12, 23/13, 163/13, 180/14, 146/15 i 52/16);

13. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99); 14. Uredba za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite i

podzemnite vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99 i 71/99); 15. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99); 16. Zakon za otpad („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 71/04, 107/07, 102/08,

143/08, 124/10, 51/11, 123/12, 147/13, 163/13, 51/15, 146/15, 192/15 i 39/16);

85

17. Lista na otpadi („Sl. Vesnik na RM” br. 100/05); 18. Zakon za za{tita od bu~ava vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM”

br. 79/07, 124/10, 47/11, 163/13 i 146/15); 19. Odluka za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi se smeta deka e

naru{en mirot na gra|anite od {tetna bu~ava („Sl. Vesnik na RM” br. 64/93);

20. Zakon za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04, 115/07, 18/11, 148/11, 23/13, 137/13, 164/13, 38/14, 44/14, 199/14, 104/15, 154/15, 192/15, 39/16 i 11/18);

21. Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 148/11, 59/12, 13/13, 163/13, 41/14, 146/15, 63/16 i 113/18);

22. Zakon za bezbednost i zdravje pri rabota („Sl. Vesnik na RM” br. 92/07, 136/11, 23/13 i 25/13);

23. Zakon za eksproprijacija („Sl. Vesnik na RM” br. 33/95, 20/98, 40/99, 31/03, 46/05 i 10/08).

Lista na relevantni EU direktivi

Direktivi na EU ipfateni vo Nacionalna strategija za aproksimacija vo ìvotnata sredina (2008). Relevantni se i nivnite izmeni i dopolnuvawa:

1. Ramkovna direktiva za otpad (2006/12/ES) 2. Ramkovna direktiva za kvalitet na ambienten vozduh (96/62/ES),

dopolneta so Regulativata (ES) 1882/2003 3. Direktiva za informirawe na korisnici (1999/94/ES) dopolneta so

Direktivata 2003/73/ES 4. Ramkovna Direktiva za voda (2006/60/ES) dopolneta so Odlukata

2455/2001/ES 5. Direktiva za urbani otpadni vodi (91/271/EES) dopolneta so

Direktivata 98/15/ES i Regulativata (ES) 1882/2003 6. Direktiva za voda za piewe (98/83/ES) dopolneta so Regulativata (ES)

1882/2003 7. Direktiva za povr{inska voda za apstrakcija (75/440/ES) dopolneta

so Direktivite 79/869/EES i 91/692 EES (}e bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2006/60/ES) od 22.12.2007

8. Direktiva za ispu{tawe na opasni supstancii vo vodite (76/464/EES) dopolneta so Direktivata (91/692/EES i 2000/60/ES) e bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2000/60/ES) od 22.12.2007, osven ~len 6, koj be{e otpovikan na 22.12.2000.

9. Direktiva za podzemni vodi (80/68/EES) dopolneta so Direktivata 91/692/EES

10. Direktiva za Strate{ka ocena na ìvotna sredina (2001/42/ES) 11. Direktiva za pristap na informacii za ìvotnata sredina

(2003/4/ES)

86

Dodatok

87

88

89

Koristena literatura

Prostorniot plan na RM, 2004;

LUPD za izgradba na gradbi so namena G2-Lesna i nezagaduva~ka industrija na KP br. 442/1, m.v. Livada, KO Dihovo, op{tina Bitola;

Pregled na za{titni podra~ja vo RM (2008) i Izve{taj na me|unaroden konsultant za za{titeni podra~ja vo ramki na UNDP/GEF/M@SSP proektot: Zajaknuvawe na ekolo{kata, institucionalnata i finansiskata odr`livost na sistemot na za{titeni podra~ja vo Makedonija;

Nacionalna strategija za odr`liv razvoj, 2009;

Vtor Nacionalen izve{taj za klimatski promeni, 2008

Nacionalna strategija za mehanizmot za ~ist razvoj za prviot period na obvrski spored protokolot od Kjoto 2008-2012, 2007;

Vtor Nacionalen Ekolo{ki akcionen plan na RM, 2006

Strategija za upravuvawe so otpad vo RM 2008-2020;

Nacionalna transportna strategija za patniot prevoz, 2008;

Strategija za demografski razvoj na RM 2008-2015;

Nacionalna programa za usvojuvawe na pravoto na EU (NPPA II, 2007);

Nacionalna strategija za monitoring na ìvotnata sredina, 2004;

Strategija za upravuvawe so ìvotnata sredina, 2005;

Strategija za podigawe na javnata svest vo ìvotnata sredina, 2005;

Strategija i akcionen plan za implementacija na Arhuskata konvencija, 2005;

Nacionalen zdrastveno-ekolo{ki akcionen plan (NZEAP), 1999;

Ramkovna direktiva za voda (2000/60/ES);

Ramkovna direktiva za kvalitet na ambienten vozduh (96/62/ES);

Ramkovna direktiva za otpad (2006/12/ES);

Ramkovna direktiva za bu~ava (2002/49/ES);

Direktiva za strategiska ocena na ìvotna sredina (2001/42/ES);

EU [estiot Akcionen Plan za ìvotna sredina (2001/42/ES);

Dostapni iskustva i praktiki.

Date post:	08-Feb-2020
Category:	Documents
Upload:	others
View:	8 times
Download:	0 times

IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA …...3 Imaj}i predvid potrebata od izrabotka na Izve{taj za...

Documents