UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomski seminar

LOGISTIČNI PROCESI PRI UVOZU IZDELKOV IZ

KITAJSKE NA PRIMERU PODJETJA CREO NOVA

D. O. O

Logistics of Importing Products From China: the Case of

Company CREO NOVA d. o. o.

Kandidat: Urban Bahčič

Študijski program: Ekonomske in poslovne vede

Študijska usmeritev: Mednarodna poslovna ekonomija

Mentor: izr. prof. dr. Klavdij Logožar

Študijsko leto: 2014/2015

Maribor, maj 2015

1

Povzetek

Mednarodno gospodarstvo je danes nujno za zadovoljevanje vseh naših potreb. Ne

znamo si več predstavljati, da ne bi uvažali in izvažali. Tudi posamezniki vedno

pogosteje uvažajo in tudi izvažajo, saj vsega ni možno kupiti v državi v kateri živimo.

Podjetja uvažajo in izvažajo predvsem zaradi poslovnih priložnosti, zniževanja stroškov

in povečevanja prihodkov in posledično tudi dobička. Za uvoz so zanimive predvsem

države v katerih je delovna sila cenejša in lahko proizvode proizvedejo ceneje kot bi jih

domača proizvodnja. Zadnja leta je med drugim dosti govora o Kitajski. Veliko podjetij

se je odločilo, da bodo svojo proizvodnjo preselili na Kitajsko ali pa uvažali nekatere

dele proizvedene na Kitajskem. Tudi naše podjetje CREO NOVA d.o.o., ki ga bomo

imeli za primer uvoznika iz Kitajske v našem delu diplomskega seminarja. Ker so

proizvodi, ki jih prodaja CREO NOVA d.o.o. najcenejše proizvedeni ravno na

Kitajskem, so se odločili za to državo. Logistični procesi so iz tako oddaljene države

zelo pomembni in tudi zelo kompleksni. V ta namen bomo v našem delu diplomskega

seminarja predstavili, kako zgleda celoten logističen proces in tudi ugotovili zakaj je

tako pomemben v današnjem mednarodnem gospodarstvu.

Ključne besede: logistični proces, uvoz, Kitajska, mednarodno gospodarstvo, transport,

CREO NOVA d.o.o.

Zusammenfassung:

Die Weltwirtschaft ist heute notwendig um alle unsere Bedürfnisse zu erfüllen Wir

können uns nicht mehr vorstellen, dass wir nicht importieren und exportieren wurden.

Auch einzelne Menschen importieren und exportieren immer mehr, denn nicht alles

kann man in dem Land kaufen, in dem wir leben,. Unternehmen importieren und

exportieren vor allem wegen der Geschäftsmöglichkeiten, Senkung en der Kosten,

Steigerung der Einnahmen und damit auch einen größeren Gewinn zu machen. Für das

importieren sind vor allem von Interesse die Länder, in denen die Arbeitskosten

niedriger sind und können Produkte billiger herstellen, als sie es in der inländischen

Produktion hätten können. Im den vergangenen Jahren wird viel unter anderem über

China gesprochen. Viele Unternehmen beschlossen, ihre Produktion nach China

umziehen oder sie importieren einzelne Teile der Produktion die in China hergestellt

werden.. Auch unser Unternehmen CREO NOVA d.o.o. das wir fürs Beispiel in

unserem Diplom Seminar haben, ist ein Importeur aus China Weil die Produktion in

China am günstigsten ist hat sich das Unternehmen für China entschieden. Die Logistik

ist bei Länder dessen Entfernung sehr groß ist sehr wichtig und auch sehr Komplets.

Deshalb werden wir in unserem Diplom Seminar die ganze Logistik beschreiben und

auch den Grund sehen warum sie so wichtig für das internationale unternehmen.

Stichworte: Logistikprozess, Import, China, Internationale Wirtschaft, Transport,

CREO NOVA d.o.o.

2

Kazalo

1 Uvod .......................................................................................................................... 5

1.1. Opis in področja opredelitev problema .............................................................. 5

1.2 Cilji in teze ......................................................................................................... 5

1.2.1 Teze ............................................................................................................. 5

1.3 Predpostavke in omejitve ................................................................................... 6

1.3.1 Predpostavke ............................................................................................... 6

1.3.2 Omejitve ...................................................................................................... 6

1.4 Metode dela ........................................................................................................ 6

2 Poslovna logistika ...................................................................................................... 6

2.1 Pomen logistike za podjetje ............................................................................... 7

2.2 Elementi logističnega sistema ............................................................................ 7

2.3 Zunanji transport ................................................................................................ 8

2.4 Pomorski transport ............................................................................................. 8

2.4.1 Linijska plovba ........................................................................................... 8

2.4.2 Svobodna plovba ......................................................................................... 9

2.5 Zračni transport .................................................................................................. 9

2.6 Železniški transport .......................................................................................... 10

2.7 Cestni transport ................................................................................................ 10

2.8 Transport po notranjih vodah ........................................................................... 11

2.9 Transport po ceveh ........................................................................................... 11

2.10 Kombinirani in multimodalni transport ........................................................... 12

2.10.1 Kombinirani transport. .............................................................................. 12

2.10.2 Multimodalni transport ............................................................................. 12

3 Kakovost transporta ................................................................................................. 13

4 Notranji transport ..................................................................................................... 15

5 Skladiščenje ............................................................................................................. 15

6 Kitajsko gospodarstvo in transportne povezave s Kitajsko ..................................... 16

6.1 Trgovanje Slovenije s Kitajsko ........................................................................ 17

6.2 Pomorski prevoz............................................................................................... 20

6.3 Letalski prevoz ................................................................................................. 21

6.4 Cestni prevoz .................................................................................................... 21

3

6.5 Logistični stroški na Kitajskem ........................................................................ 21

7 Uvoz iz Kitajske v podjetju CREO NOVA d.o.o. ................................................... 21

7.1 Izbira dobavitelja .............................................................................................. 22

7.2 Špedicija in prevoz blaga ................................................................................. 23

7.2.1 Špedicija .................................................................................................... 23

7.2.2 Prevoz blaga .............................................................................................. 23

7.3 Način plačila ..................................................................................................... 24

7.4 Kontrola stvari in storitev ................................................................................. 25

7.4.1 Kontroling v podjetju. ............................................................................... 25

7.5 Skladiščenje v podjetju CREO NOVA d.o.o. .................................................. 26

7.6 Zaloge v podjetju .............................................................................................. 26

7.7 Lastne ali tuje logistične storitve ...................................................................... 27

7.8 Prednosti podjetja ............................................................................................. 29

8 Sklep ........................................................................................................................ 30

Literatura in Viri ............................................................................................................. 32

4

Kazalo tabel

Tabela 1: Lastnosti različnih transportnih zvrsti ............................................................. 14

Tabela 2 BDP Kitajske ................................................................................................... 16

Tabela 3: Blagovna menjava med Slovenijo in Kitajsko 2008 – 2014 (v 1.000 EUR) .. 18

Tabela 4: Slovenski izvoz v Kitajsko v letu 2014 po skupinah proizvodov (v 1.000

EUR) ............................................................................................................................... 19

Tabela 5: Slovenski uvoz iz Kitajske v letu 2014 po skupinah proizvodov (v 1.000

EUR) ............................................................................................................................... 20

Tabela 6: Lastne ali tuje logistične storitve .................................................................... 28

5

1 Uvod

1.1. Opis in področja opredelitev problema

Države so danes močno odvisne druga od druge. Na trgovskih policah ne bi bilo večine

proizvodov, če ne bi vladalo mednarodno gospodarstvo. Da lahko države prodajajo

izdelke na policah, ki jih same ne proizvajajo, jih je potrebno uvažati. Mednarodno

gospodarstvo danes deluje na osnovi relativnih primerjalnih prednostih. Vsaka država se

ukvarja z dejavnostjo, v kateri je v primerjavi z drugimi državami boljša. Uvoz in izvoz

sta danes ključnega pomena za mednarodno gospodarstvo. Ker so nekatere dobrine

najcenejše prav v hitro rastočih državah se bomo v delu diplomskega seminarja

posvetili uvozu iz Kitajske v Slovenijo. Da bomo lažje prikazali kako to poteka v

praksi, smo si izbrali podjetje CREO NOVA d.o.o., ki se kot bomo spoznali ukvarja z

uvozom pohištva iz Kitajske. Prikazali bomo tudi celoten postopek uvoza, od samega

naročila do končnega uporabnika njihovih proizvodov. Da pa bomo lahko to lažje

prikazali bomo v prvem delu diplomskega seminarja opredelili logistične procese in jih

tudi povezali z našim primerom.

1.2 Cilji in teze

Preden se podjetje odloči za uvoz iz tuje države, je potrebno tujo državo dobro

analizirati. Kadar gre za uvoz ima podjetje lažje delo, kot bi ga imelo pri izvozu in pri

sami prodaji svojih proizvodov na novem tujem trgu. Kadar pa govorimo o uvozu iz

tuje države, je potrebno dobro poznati predvsem poslovne pogoje s pomočjo katerih bo

potekal sam uvoz. Načeloma je tudi najbolje, da lastniki podjetja obiščejo državo s

katero bodo poslovali in si tudi ogledajo pod kakšnimi pogoji so narejeni izdelki, ki bi

ji želeli uvoziti. Kot smo že omenili se bomo v našem delu diplomskega seminarja

posvetili podjetju CREO NOVA d.o.o.

V našem delu diplomskega seminarja bomo predvsem analizirali različne logistične

možnosti in jih povezali s podjetjem CREO NOVA d.o.o. in analizirali logistične

procese v podjetju CREO NOVA d.o.o. od samega naročila pa vse do končnega

potrošnika, analizirali bomo tudi pomembnost uvoza Slovenije iz Kitajske in prikazali

proizvode, ki se v največjem številu uvažajo in izvažajo.

1.2.1 Teze

Kitajski dobavitelji so za podjetje CREO NOVA d.o.o. dobra izbira

Zaradi nižjih stroškov postaja uvoz iz Kitajske vedno pomembnejši tudi za

slovenska podjetja.

Dobri logistični procesi so ključni za uspešno delovanje podjetja CREO NOVA

d.o.o.

6

1.3 Predpostavke in omejitve

1.3.1 Predpostavke

Predpostavljamo, da bomo zaradi dostopne literature, največji poudarek namenili

informacijam, ki smo jih pridobili v pogovoru z direktorjem podjetja CREO NOVA

d.o.o.

1.3.2 Omejitve

Pogovor z direktorjem podjetja je iz leta 2011, zaradi tega so se lahko nekateri podatki

sedaj že spremenili.

1.4 Metode dela

V nalogi bomo uporabljali naslednje metode dela:

Analitična metoda pri prepoznavanju prednosti kitajskega trga

Deskriptivna metoda za opredelitev prednosti uvoza iz Kitajske

Metoda kompilacije pri povzemanju spoznanj, stališč in sklepov različnih

avtorjev

Komparativna metoda pri primerjavi različnih logističnih možnostih

2 Poslovna logistika

Logistika ima v poslovnem svetu vedno večjo vlogo, saj brez dobre logistike podjetja

danes ne bi morala preživeti. Preden se bomo posvetili našemu primeru podjetja CREO

NOVA d.o.o. bomo opredelili s čim se sploh ukvarja logistika in kakšna je njena vloga.

Logožar (2004, str. 30) definira, da se logistične funkcije nanašajo na transportne,

skladiščne in pretovorne procese, ki premoščajo prostorske in/ali časovne disparitete.

Vidimo torej, da sama logistika ni povezana samo s samim transportom proizvodov

ampak združuje več dejavnosti. Kot bomo videli je dobra logistika pomembna posebej

takrat, kadar proizvodi potujejo od zelo daleč in imajo več vmesnih postaj, preden

prispejo do končnega potrošnika.

Logistika v mednarodnem gospodarstvu postaja tudi konkurenčna prednost, saj si kupci

izdelkov pogosto izbiramo ponudnike, ki lahko svoje izdelke dostavijo v najkrajšem

možnem času.

V današnjih podjetjih je pogosto tudi tako, da zaradi dobrih logističnih procesov ne

poslujejo z zalogami ampak dobavljajo material po potrebi (just in time) oz. v nekaterih

podjetjih so zaloge zelo majhne.

7

2.1 Pomen logistike za podjetje

Za podjetja postaja logistika vedno pomembnejša, če želijo biti dolgoročno uspešna. Pri

logističnih procesih je potrebno izpostaviti načelo 5P, po katerem morajo logistični

koncepti poskrbeti, da je pravi material na voljo ob pravem času, v pravilni količini in

pravilni kakovosti, na pravem mestu in z minimalnimi stroški. (Logožar, str. 36)

Logistični procesi so danes za podjetja tako pomembna, da lahko sama kvaliteta samih

procesov vpliva na tržno uspešnost in tudi na dobiček podjetja ( Logožar, str. 37):

čedalje večja raznolikost proizvodov s sočasno vse krajšimi življenjskimi cikli

proizvodov postavlja pred logistiko vse bolj diferencirane zahteve

koncept sinhronizirane nabave (just in time) zahteva od dobaviteljev dobavo

manjših naročilnih količin v krajših naročilnih intervalih in zagotovitev najvišje

stopnje terminske zanesljivosti

zaradi presežne ponudbe je treba čedalje večjo pozornost posvečati željam

kupcev v zvezi z logističnimi značilnostmi proizvodov (na primer pakiranje,

transportna enota)

2.2 Elementi logističnega sistema

Členitev elementov logističnega sistema, ki se je uveljavila v praksi in ki jo uporablja

večina avtorjev (Logožar, str. 65):

zunanji transport

notranji transport

skladiščenje

zaloge

manipuliranje z blagom

informacije, komunikacija in kontrola

kadri povezani s sistemom

Zunanji transport, notranji transport, skladiščenje in manipuliranje z blagom so deli

samega logističnega procesa, zaloge pa so lahko tudi rezultat logističnega procesa

drugih poslovnih funkcij. Za dobre logistične procese so zelo pomembni primerno

izobraženi kadri in zelo dobra komunikacija, da imajo prisotni pravilne in hitre

informacije, saj bodo samo tako lahko logistični procesi potekali nemoteno ( Logožar,

str. 65).

Za lažjo odločitev s pomočjo katerega transporta naj podjetje transportira svoje

proizvode, je potrebno vsak transport analizirati in ugotoviti kateri je najbolj primeren.

Predvsem kadar gre za zelo oddaljene kraje ali države je ta odločitev še pomembnejša.

Vemo, da podjetje CREO NOVA d.o.o. uvaža svoje proizvode iz Kitajske. Tako, da je

razdalja zelo velika in že zdaj lahko rečemo, da nekatere možnosti transporta že na

8

začetku ne pridejo v ožji izbor. Ker pa je uvoz iz Kitajske kompleksen je potrebno več

različnih transportnih zvrsti, da je lahko sklenjen celoten logistični proces.

2.3 Zunanji transport

Osnovna naloga zunanjega transporta je pravočasen dovoz surovin, nedokončanih

proizvodov, sestavnih delov in drugih materialov ter odvoz gotovih proizvodov. Da

lahko pride do dobrega izvajanje te naloge, mora podjetje izbrati najprimernejšo obliko

prevoza in poti (Logožar, str 65,66)

Zunanjih transport zajema prevoz surovin, polproizvodov, nedokončanih proizvodov,

sestavnih delov in drugega blaga vse od dobavitelja do končnega porabnika proizvodov

(Logožar, str. 66).

V našem primeru podjetja CREO NOVA d.o.o. je ta pot zelo dolga. Da bomo lažje

ocenili, zakaj podjetje uporablja točno določen transport bomo analizirali kakšne so

prednosti vsakega posameznega transporta in tudi pokomentirali zakaj je ravno ta

najbolj primeren. Kadar govorimo o zunanjem transportu imamo tudi več različnih

možnosti, to so:

Pomorski transport (linijska ali svobodna plovba)

Zračni transport

Železniški transport

Cestni transport

Transport po ceveh

Kombinirani in multimudalni transport

2.4 Pomorski transport

Pri primorskem transportu ločimo čezoceansko (dolgo) plovbo in obalno plovbo, ki se

deli na malo in veliko obalno plovbo ali kabotažo. V dolgi plovbi se ladjarji

specializirajo po kontinentih ali za določena območja kontinentov (Ogorelc, str. 43)

2.4.1 Linijska plovba

V linijski se prevaža raznovrsten tovor. Lahko jih razvrstimo po značilnosti tovora

(klasičen ali unitiziran tovor) in na tipične vrste ladij s katerimi tovor prevažajo

(Ogorelc, str. 43):

prevoze t. i. generalnega tovora s klasičnimi linijskimi ladjami,

prevoze posebnih pošiljk (npr. osebnih avtomobilov, južnega sadja itd.) s

posebej opremljenimi ladjami,

Prevoze tovora s kontejnerskimi ladjami,

Prevoze unitiziranega tovora (»tovora na kolesih« ali na baržah) z RO-RO lad-

jami ali drugimi tipi ladij za prevoz standardnih transportnih enot.

9

Kot nam že pove ime je linijska plovba redna in tudi stabilna. Zaradi tega je manj

problemov s praznimi vožnjami, saj so prevozi načrtovani v obeh smereh. Problem se

pojavi pri izkoriščanju plovbe v obe smeri. (Ogorelc, str. 44)

Tukaj je potrebno še dodati, da je izkoriščenost linijske plovbe iz vidika evropskih

ladjarjev različna: najboljšo izkoriščenost imajo ladjarji v plovbi po Sredozemlju in v

severni Evropi, saj jim geografska lega omogoča krožno potovanje. (Ogorelc, str. 43)

Nekatere prednosti linijske plovbe so (Ogorelc, str. 45):

preglednost za izvoznika v organiziranju logističnega procesa in ugoden vpliv na

terminsko načrtovanje proizvodnje (odprava v kopenskem transportu do luke,

skladiščenje v luki in priprava za vkrcanje)

izboljšanje dobavnega servisa izvoznika: pristane linijskih ladij v svetovnih in

drugih pomembnih lukah z organiziranimi prevozi v notranjost do prejemnikov

rednost in pogostost prevozov

ugoden vpliv na image izvoznika: uporaba načelno boljših (klasificiranih) ladij,

nižje premijske postavke v kargo zavarovanju

2.4.2 Svobodna plovba

Za razliko od linijske plovbe se pri svobodni ali tramperski plovbi potrebne posebej

opremljene ladje, saj se svobodna plovba uporablja predvsem za prevoz razsutega

tovora (rude, premog, žitarice in drugo) (Ogorelc, str. 45).

Prednosti svobodne plovbe so:

možnost prevoza »množičnih« tovorov

ni posebnih omejitev na trgu

možnost lastnega usmerjanja prevoza

2.5 Zračni transport

Največja prednost zračnega transporta je njegova hitrost. To se opazi predvsem pri večji

oddaljenosti. Kadar govorimo o medkontinentalnem prevozništvu oseb zračni transport

brez konkurence, na srednjih razdaljah do 600 km mu pa močno konkurirata cestni in

železniški prevoz (Logožar, str.67).

Kadar govorimo o prevozu blaga ima zračni transport v primerjavi s pomorskim tele

prednosti (Ogorelc, str. 48):

hitrost

večjo dostopnost (relativno gosto omrežje letališč)

pogostost (frekvenca linijskih letov)

zanesljivost dobave

varnost v prevozu tovora (manjša transportna tveganja)

marketinški vidiki (npr. oblikovanje ugodnega imidža)

10

Kot smo ugotovili ima zračni transport pri medkontinentanlem prevozništvu veliko

prednosti v primerjavi s pomorskim transportom, pri kontinentalnem prevozu pa je

razmerje moči drugačno. Glede hitrosti oziroma časa prevoza je potrebno upoštevati vso

transportno pot, čas distribucije se zaradi prevozov do/od letališč in administrativnih

omejitev (čas carinjenja) lahko bistveno podaljša. Ena iz med omejitev je lahko tudi

razmeroma majhna transportna zmogljivost letal ( Logožar, str. 68).

2.6 Železniški transport

Železniški transport ima v kontinentalnem prevozništvu prednost predvsem kadar ni

možen direktni rečni transport. Prednost ima v zmožnosti prevoza množičnega tovora,

pri prevozu takega tovora je železnica tudi razmeroma hiter prevoznik (Logožar, str. 68)

Prednosti železniškega transporta za uporabnike transportnih storitev so (Ogorelc, str.

51):

možnost množičnega prevoza (primeren za prevoz množičnih tovorov)

relativno velika hitrost

velika točnost (vožnja po voznem redu)

velika varnost in udobnost prevoza

precejšnja dostopnost (odvisno od razvitosti železniškega omrežja in števila

industrijskih tirov)

obvezen sprejem blaga v prevoz

možnosti kalkulacije transportnih stroškov (javnost in trdnost tarif) v domačem

železniškem transportu

manjši hrup in onesnaževanje zraka (v primerjavi z drugimi vrstami transporta)

razmeroma nizka poraba energije (glede na prepeljano količino blaga)

Če analiziramo kakovost železniškega prometa ugotovimo, da je dobro organiziran

železniški promet precej neodvisen od vremenskih vplivov in je relativno točen. Lahko

dodamo, da je železniški promet štejemo za varen prevoz, tudi hitrost in ekonomičnost

sta prednostni.(Ogorelc, str. 51)

2.7 Cestni transport

Cestni transport lahko delimo na cestni transport na krajše razdalje (lokalni prevoz) in

na cestni daljinski transport. Pri analizi transporta na krajše razdalje, ugotovimo da so

cestni prevozniki praktično brez konkurence, v prevozu potnikov pa mu v velikih

mestih konkurira tirni transport (podzemna železnica, tramvaj, tudi železnica v

primestnem prevozu) (Ogorelc, str. 53)

Največja prednost cestnega transporta je njegova velika dostopnost, ki jo omogoča

velika razširjenost cestne mreže.

11

Veliki prednosti sta tudi hitrost in relativna varnost v cestnem transportu, ker gre za

direktni prevoz odpadejo vmesne manipulacije in zmanjšujejo se možnosti nastanka

transportnih rizikov in njihovih posledic, kot sta poškodba in izguba tovora. Prednost

cestnih prevoznikov je tudi, da so zelo prilagodljivi za posebne zahteve uporabnikov

transportnih storitev. Izvedejo lahko prevoze specifičnih tovorov kot so npr. prevozi

tovorov izrednega obsega. (Ogorelc, str. 53)

2.8 Transport po notranjih vodah

Pod transport po notranjih vodah spada transport po plovnih rekah, prekopih in jezerih.

Velika možnost je, da gre za najstarejšo transportno zvrst. Ta transportna zvrst se

uporablja predvsem v množičnem prevozu homogenega tovora na daljše razdalje.

Problemi nastajajo predvsem zaradi odvisnosti od drugih transportnih nosilcev v

prevozu od/do rečnih pristanišč (Ogorelc, str. 54).

Največjega konkurenta mu predstavlja železnica. Kar se tiče slabih lastnostih tega

načina prevoza je predvsem majhna potovalna hitrost, slabša zanesljivost in sezonska

nihanja pri prevozu (nihanje višine vodne gladine, občasna nezmožnost plovbe, na

primer v zimskem času) in slabša prilagodljivost zahtevam uporabnikov. V primerjavi s

kopenskimi prevozniki je bistveno slabša dostopnost. Omejujejo ga predvsem omejeno

število plovnih poti, v Evropi sta to porečje Rena in Donave in njuna povezava s

prekopom Ren-Majna-Donava (Ogorelc, str. 54)

2.9 Transport po ceveh

Transport po ceveh uporabljamo, kadar gre za prevoz v tekočem, poltekočem in

plinastem stanju in tudi za nekatere vrste tovora v trdnem stanju (blago se zaradi

transportiranja pomeša s tekočino). Najrazvitejše oblike naftovodi, plinovodi in

produktovodi. Prva oblika transporta po ceveh so bili naftovodi., ki izvirajo iz združenih

držav Amerike. Na začetku so jih gradili predvsem v državah, bogatih z nafto in s slabo

razvitim kopenskim transportom. Kasneje se je gradnja cevovodov pospešila predvsem

zaradi razvitih industrijskih držav, da bi s tem pocenile transport velikih količin nafte,

naftnih derivatov in plina z morske obale do industrijskih in porabnih centrov (Logožar,

str. 70)

Za razliko od ostalih transportnih zvrsti, pri tem transportu ni potrebno premikati

samega transportnega sredstva, ampak gre samo za prenos tovora. Posledično ni

neizrabljenih (»praznih«) povratnih voženj. Kadar govorimo o prednosti transporta po

ceveh, lahko izpostavimo predvsem množičnost prenosa tovora razmeroma manjše

vrednosti. Je zelo ekonomičen transport in tudi stroški same gradnje omrežja celovodov

so nižji od stroškov gradnje infrastrukturnih objektov pri drugih kopenskih vrstah

transporta (Logožar, str. 70).

12

Glavna slaba stran cevovodnega transporta je predvsem njegova neprilagodljivost če

pride do sprememb pri smeri materialnih tokov. Kadar pride do takšnih sprememb, so

potrebne investicije v razširitev ali gradnjo cevovodnega omrežja. Njegovi stroški se

tudi povišujejo kadar je potreben transport po hribovitem reliefu pokrajine in gostota

tekočin (gostejši nafto je potrebno večkrat segrevati) (Logožar, str. 70).

Za naš primer podjetja CREO NOVA d.o.o. ta zvrst transporta ne pride v poštev, saj ne

uvažajo tekočin. Je pa tudi ta transportna zvrst v današnjih logističnih procesih zelo

pomembna. Kot vemo tudi Rusija v Evropo izvaža zemeljski plin s pomočjo transporta

po ceveh.

2.10 Kombinirani in multimodalni transport

Pojem kombinirani in multimodalni transport označuje vse vrste prevoza tovora v večjih

transportnih enotah, katerega pot od pošiljatelja do prejemnika je načeloma nemotena –

brez vmesnega razformiranja transportne enote in z uporabo posebnih pretovornih in

transportnih sredstev, ki omogočajo racionalen prevoz, pretovor in uskladiščenje.

(Logožar, str. 70)

2.10.1 Kombinirani transport.

Se uporablja kadar gre za prevoz standardne transportne enote (na primer kontejnerja),

pri katerem sta potrebna najmanj dva transportna nosilca. Pri imenovanju se uporabljajo

standardne transportne enote. Gre za uporabo sodobnih pretovornih sredstev in

unitiziranje tovora. Celoten prevoz je narejen na osnovi enega dokumenta. (Logožar, str.

71)

2.10.2 Multimodalni transport

Konvencija o mednarodnem multimodalnem transportu definira multimodalni transport

kot prevoz blaga z najmanj dvema različnima vrstama transporta iz odpravnega kraja v

eni državi, v katerem pošiljko prevzame organizator multimodalnega transporta (MTO),

do namembnega kraja v drugi državi. Pri tem načinu transporta se uporablja tudi

pogodba o mednarodnem multimodalnem transportu (MMT), ki je sklene organizator

organizator transporta v imenu pošiljatelja ali prevoznika in s tem tudi prevzame

odgovornost za izpolnitev pogodbe.

Tudi naš primer podjetja CREO NOVA d.o.o. potrebuje za svoj celoten uvoz več kot

samo eno vrsto transporta. Saj kot vemo imamo pristanišče za ladje v Luki Koper, tako

da se mora podjetje odločiti kako bo celoten kontejner pripeljalo v Maribor, kjer je tudi

skladišče podjetja.

13

3 Kakovost transporta

Da lahko ugotovimo, kateri transport je najkakovostnejši je potrebno analizirati več

elementov posameznega transportnega sredstva. Elementi posameznega transporta so

(Logožar, str. 73,74):

hitrost - ima velik vpliv na hitrost proizvodnega procesa, obračanje finančnih

sredstev, znižanje stroškov za sredstva, povezana s transportnim procesom in

posledično na sam dobiček. Hitrost transporta je pomembna predvsem, kadar

pride do nujnih potreb na trgu, kadar je potrebno transportirati blago, ki ne

prenese dolgotrajnega transporta in pri transportu nujnih nadomestnih del.

varnost - je pomembna predvsem kadar prevažamo osebe in pa pri ohranitvi

kakovosti blaga. Tudi na samo vrednost blaga lahko vpliva varnost, predvsem

negativno lahko vplivajo atmosferski vplivi, prometne nezgode in ljudje (na

primer tatvine).

množičnost - je zelo pomemben element kakovosti transporta, predvsem v

določenih panogah je nujna. Predvsem v industrijah s surovinami in energijo, v

gradbeništvu, kmetijstvu pri spravljanju poljščin in prevozu ljudi itd.

rednost - je za uporabnike transportnih storitev je rednost pomembna, saj lahko

samo tako vnaprej računajo na določene vrste prevoza (linije). Za proizvodnjo je

rednost dostave surovin ključnega pomena , za tržišče pa redna oskrba z

dobrinami.

točnost - njena pomembnost je ključnega pomena, kadar podjetje nima veliko ali

pa sploh nima varnostnih zalog (manj skladiščnega prostora , posledično manj

sredstev vezana v zalogah). Točnost vpliva na redno oskrbo surovin in na

nemoten proizvodnji proces.

pogostost - pogostejša kot je sam prevoz oseb in blaga kakovostnejši je

transport. S tem pa se tudi zmanjšujejo potrebe po zalogah blaga.

dostopnost - z večjo dostopnostjo se lahko razvije neposredna zveza med samim

blagom in transportnim sredstvom, ki je odvisna od razširjenosti transportnega

omrežja.

udobnost - ta kriterij je pomemben predvsem pri prevozu ljudi in ima velik vpliv

na izbiro prevoznega sredstva.

poraba energije in varstvo okolja- ta vidik upoštevamo predvsem v povezavi z

narodnogospodarskim vidikom.

Da lažje primerjamo vsa prevozna sredstva je zelo koristno narediti tabelo in primerjati

vsa prevozna sredstva po različnih kriterijih (hitrost, rednost, zmožnost, pogostost,

stroški). S pomočjo katerih bomo lahko izbrali najprimernejšega prevoznika tudi v

našem primeru.

14

Tabela 1: Lastnosti različnih transportnih zvrsti

Elementi

kakovosti

Železniški

transport

Cestni

transport

Vodni

transport

Zračni

transport

Transport po

ceveh

Hitrost ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪

Rednost ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪

Zmožnost ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪

Pogostost ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪

Stroški ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪

Vir: (Poslovna logistika)

Najvišji razred ▪

Najnižji razred ▪ ▪ ▪ ▪ ▪

Izbira samega transportnega sredstva je močno povezana s samo panogo s katero se

podjetje ukvarja. Vsa transportna sredstva niso primerna za vse panoge. Ima pa kot

vidimo, vsaka transportna oblika svoje prednosti in slabosti. Če povežemo tabelo z

našim primerom podjetja CREO NOVA d.o.o. lahko ugotovimo, da transport po ceveh

takoj odpade, saj njihovi proizvodi niso v tekočem stanju. Kot vemo naše podjetje uvaža

svoje proizvode iz Kitajske, tako da tudi železniški transport pri samem prevozu iz

Kitajske v Slovenijo odpade, saj ne obstaja takšna povezava, ki bi omogočala takšno

medkontinentalno transportiranje iz Kitajske v Slovenijo. Tako železniški kot cestni

transport, bosta za podjetje pomembna predvsem ko bodo proizvodi prispeli že v Luko

Koper in bo vprašanje kako nadaljevati transport do skladišča v Mariboru. Za

medkontinentalen prevoz, sta za podjetje na izbiro še zračni transport in vodni transport.

Če analiziramo oba transporta ugotovimo, da ima vsak od njiju svoje prednosti in

slabosti. Pri letalskem prevozu je problem predvsem v njegovi zmožnosti proti vodnem

prevozu. Kar pomeni, da bi za enako količino proizvodov, ki prispejo z vodnim

transportom naenkrat, morali z letalskim transportom večkrat dostavit. Verjetno je tudi

za CREO NOVA d.o.o. to glavni razlog za vodni transport. Ima pa tudi vodni transport

svojo veliko slabost in to je pogostost. Če to lastnost primerjamo z zračnim transport,

hitro ugotovimo, da je zračni transport v pogostosti najboljši od vseh transportnih

zvrsteh. Kako posamezno podjetje izbira svojo transportno zvrst, je tudi odvisno od tega

s kako velikimi zalogami razpolagajo in kako hitro potrebujejo surovine za proizvodnjo.

Kako poteka sam vodni transport, pri podjetju CREO NOVA d.o.o. bomo opisali

kasneje.

15

4 Notranji transport

Enako kot je za podjetje pomemben zunanji transport je nujen tudi notranji transport.

Po definiciji je osnovna naloga notranjega transporta planska oskrba vseh oddelkov in

delovnih mest s potrebnimi materialnimi prvinami, odvažati pa mora vse, kar na teh

delovnih mestih nastaja. Zajema različne dejavnike kot so; premikanje blaga, surovin,

polproizvodov, nedokončanih proizvodov,gotovih proizvodov in drugih dodatnih

materialov v podjetju. Med te dejavnike spada torej transport v proizvodnji, skladišču,

med predelavo in skladiščem, transport med proizvodnjo-predelovalnimi obrati in

transport med skladišči v podjetju. (Logožar, str. 78)

5 Skladiščenje

Glavna naloga skladiščne službe je spremljanje, varovanje in izdajanje surovin,

polproizvodov, proizvodov in drugega blaga. Med ostalimi nalogami, ki potekajo v

skladišču so: (Logožar, str.79)

urejanje dokumentacije v zvezi s sprejetim in izdanim blagom,

namestitev blaga v skladišča

pakiranje, če je potrebno

Skladiščenje ima različne ekonomske funkcije, ki izhajajo iz ciljev uskladiščevanja in

vloge te dejavnosti v družbeni delitvi dela. Te funkcije so (Logožar, str. 81)

časovna funkcija – glavni namen te funkcije je, da omogoča usklajevanje

proizvodnje in uporabe, gre za premoščanje časovnih razlik med proizvajalci in

porabniki

prostorska funkcija – kadar skladiščimo stvari v javnih skladiščih, s tem

zmanjšujemo prostorsko oddaljenost med proizvodnjo in uporabo

kakovostna funkcija – ta funkcija omogoča doseganja hitrejšega ritma

proizvodnje, njeno povečanje, po drugi strani pa enakomernejšo in popolnejšo

porabo

količinska funkcija– skladiščenje večjih količin blaga (na primer kritičnih

proizvodov) omogoča podjetjem posredovanje na tržišču; ta funkcija je

pomembna zlasti hranjenje potrebnih količin državnih rezerv.

zaščitna funkcija–s hranjenjem se blago zaščiti pred škodljivimi procesi ( s tem

se ohranja njegova vrednost)

kreditna funkcija–s pomočjo skladiščnice za uskladiščeno blago je pridobljena

možnost pridobivanja kreditov (lombardni kredit).

16

6 Kitajsko gospodarstvo in transportne povezave s Kitajsko

Da bomo lažje povezali naš primer podjetja CREO NOVA d.o.o. s prakso, bomo naprej

opredelili lastnosti Kitajske s katere podjetje uvaža svoje proizvode.

Kitajska je po številu prebivalcev na prvem mestu in tretja največja država na svetu. V

njej živi več kot 1,3 milijarde ljudi in je drugo največje gospodarstvo na svetu. V mestih

živi približno 43% prebivalcev. Spada tudi med države v katerih gospodarstvo hitro

narašča. Njena struktura BDP do sedaj še ne ni takšna kot je v razvitih državah (10% je

kmetijstva, 46 % predstavljajo storitve in pa 44 % industrija). V kmetijstvu je v vodilnih

področjih predvsem v pridelavi žit, riža in bombaža. Ukvarjajo se tudi s prašičerejo ,

ovčerejo in ribištvom. (Izvozno okno, 2015

Glavne veje industrije so metalurgija, premogovništvo, predelava železa in jekla,

aluminija in ostalih kovin, kemična, strojna, vojaška, tekstilna in obutvena, elektronska,

avtomobilska industrija, gradbeništvo, ladjedelništvo, industrija potrošniških izdelkov.

Kitajska v nasprotju z večino držav ni doživela gospodarske krize. V letu 2012 je

zabeležila 10,3% gospodarsko rast industrijske proizvodnje. V letu 2013 je rast znašala

9,7%. Za leto 2015 ji analitiki napovedujejo 8,5 % rast in za leto 2016 8,3% rast.

(Izvozno okno, 2015)

Tabela 2 BDP Kitajske

Vir: (Izvozno okno)

V tabeli 2 tudi vidimo, da je industrija zelo pomembna za kitajsko, saj k BDP prinese 44

%. V njej je zaposlenih 30 % delovne sile.

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

50%

Storitve Industrija Kmetijstvo

Struktura BDP

17

Kitajska je za mnoga podjetja zelo zanimiva predvsem zaradi poceni delovne sile kljub

temu, da se je v letu 2008 cena te precej povišala. Da je Kitajska zelo pomembna za

velika tuja podjetja nam pove podatek, da več kot polovica izvoza ustvarijo podjetja s

tujim kapitalom. Največji potencial ima Kitajska predvsem na področju storitev.

Problem je v tem, da obstajajo javni monopoli in strogi predpisi, ki onemogočajo, da bi

se storitve boljše razvile. Zanimiv je tudi podatek, da je Kitajska ena redkih držav v

kateri je državni sektor skoraj tako pomembne kot zasebni, saj prispeva preko 40 %

BDP. (Izvozno okno, 2015)

Kitajska ima v blagovni menjavi presežek. Leta 2013 je znašal 264,4 milijard EUR.

Izvozili so za 1.615 milijard EUR in uvozili pa za 1.350 milijard EUR blaga. Največ so

izvažali električno, elektronsko in strojno opremo, tekstil, pohištvo ter optično, tehnično

in medicinsko opremo. Vodilni izvozni trg v letu 2013 je bil Hong Kong, kamor so

izvozili 17,4% celotnega izvoza. Uvažali so največ električno in elektronsko opremo,

mineralna goriva ter stroje in opremo. Največ so v letu 2013 iz južne Koreje (9,4% od

celotnega uvoza), Japonske, Tajvana, Združenih držav Amerike in Avstralije. (Izvozno

okno,2015).

Lahko rečemo, da se podjetja odločajo za Kitajsko predvsem zaradi poceni delovne sile

in pa zaradi zakonodaje, ki ni tako stroga kot je v Evropi. Čeprav je Kitajska zelo

oddaljena država za Evropejce, podjetja kljub temu preselijo svojo proizvodnjo tja in

imajo z odličnimi logističnimi procesi nižje stroške kot bi jih imeli, če bi proizvajali v

Evropi.

Tudi podjetje CREO NOVA d.o.o. se je kot bomo ugotovili kasneje odločilo za

Kitajsko predvsem zaradi poceni delovne sile. Njihovi proizvodi so v večini narejeni

ročno in ko gre za izdelovanje ročnih proizvodov je Kitajska zelo dobra izbira.

Za sam transport imamo različne transportne možnosti:

pomorski (kontejnerski, zbirni kontejnerski)

letalski

kamionski

6.1 Trgovanje Slovenije s Kitajsko

Kitajska je za Slovenijo vedno pomembnejša menjalna partnerica. V zadnjih letih se je

predvsem izvoz na Kitajsko povečal . V tabeli 3 bomo analizirali kako se je spreminjala

mednarodna trgovina med Slovenijo in Kitajsko. Tudi brez podatkov bi, lahko

predvidevali, da je uvoz v Slovenijo veliko večji kot pa izvoz na Kitajsko, saj je na

Kitajskem proizvodnja končnih proizvodov cenejša kot v evropskih državah.

Da lahko državi med seboj nemoteno sodelujeta sta sprejeli veliko bilateralnih

sporazumov. Pomembnejši sporazumi, ki so pomembni za gospodarsko sodelovanje

so(Izvozno okno, 2015):

18

Uredba o ratifikaciji skupne izjave o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med

Republiko Slovenijo in Ljudsko republiko Kitajsko

Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado

Ljudske republike Kitajske o izogibanju dvojnega obdavčevanja in

preprečevanju davčnih utaj, v zvezi z davki na dohodek (BCNIDO)

Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado

Ljudske republike Kitajske o gospodarskem sodelovanju (BCNGS)

Zakon o ratifikaciji sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado

Ljudske republike Kitajske o spodbujanju in vzajemni zaščiti investicij

(BCNSZI)

Uredba o postopku pridobitve uvoznega dovoljenja za uvoz določenih izdelkov s

poreklom iz Ljudske Republike Kitajske po vstopu Republike Slovenije v

Evropsko skupnost

Uredba o ratifikaciji Sporazuma o sodelovanju na področju zdravstva in

medicine med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ljudske republike Kitajske

Zakon o ratifikaciji sporazuma o sodelovanju v izobraževanju, kulturi in

znanosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ljudske republike Kitajske

(BCNIKZ)

Zakon o ratifikaciji sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med

Vlado Republike Slovenije in Vlado Ljudske republike Kitajske (BCNZT)

Akt o nasledstvu sporazumov nekdanje Jugoslavije z Ljudsko republiko

Kitajsko, ki naj ostanejo v veljavi med Republiko Slovenijo in Ljudsko

republiko Kitajsko (BCNNSNS)

Tabela 3: Blagovna menjava med Slovenijo in Kitajsko 2008 – 2014 (v 1.000 EUR)

Leto Izvoz blaga Uvoz blaga Skupaj Saldo

2008 77.689 441.852 519.541 -364.163

2009 76.779 367.302 444.081 -290.523

2010 102.116 512.688 614.804 -410.572

2011 99.051 575.830 674.881 -476.779

2012 135.589 618.202 753.791 -482.613

2013 126.850 538.678 665.528 -411.828

2014 139.400 621.400 760.800 -482.000

Vir: (Izvozno okno)

Iz tabele 3 je razvidno kako pomembna menjalna partnerica je Kitajska za Slovenijo.

Vidimo, da je prav v letu 2014 sta bila tako uvoz kot izvoz na najvišji ravni vse od leta

19

2008. Slovenija seveda veliko manj izvaža kot uvaža. Kaj točno, bomo videli v

kasnejših tabelah, ko bomo analizirali na katere panoge sta porazdeljena uvoz in izvoz.

V tabeli 4 in 5 bomo lahko analizirali primerjavo med uvoznimi in izvoznimi proizvodi.

Ugotovili smo že, da veliko več uvozimo kot izvozimo. V teh dveh tabelah bomo

analizirali razlike med proizvodi. Če hitro pomislimo, bi lahko sklepali, da Slovenija

izvaža več tehnično zahtevnih proizvodov in da se med uvoznimi proizvodi najdejo tudi

preprostejši proizvodi, takšni kot je tudi podjetje CREO NOVA d.o.o. uvaža, kateri so v

večini narejeni ročno.

Tabela 4: Slovenski izvoz v Kitajsko v letu 2014 po skupinah proizvodov (v 1.000

EUR)

Delež EUR Skupina proizvodov

32 % 45.254 Električni stroji in oprema ter njihovi deli,

aparati za snemanje ali reprodukcijo slike

in zvoka ter deli in pribor za te izdelke

17 % 23.637 Plastične mase in proizvodi iz plastičnih

mas, kavčuk in proizvodi iz kavčuka in

gume

15 % 21.294 Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske

naprave, njihovi deli

4 % 5.628 Kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume

4 % 5.264 Optični, fotografski, kinematografski,

merilni, kontrolni, precizni medicinski ali

kirurški instrumenti in aparati, njihovi deli

in pribor

3 % 4.488 Železo in jeklo

Vir: (Izvozno okno)

V slovenskem izvozu imajo največji delež (32%) električni stroji in oprema ter njihovi

deli. Takoj opazimo, da med vsemi naštetimi proizvodi, ni takšnih kateri bi zahtevali

samo fizično oz. ročno delo, saj je delovna sila v Sloveniji predraga, da bi se to

izplačalo. Kitajska se od Slovenije ravno po tem razlikuje, da je veliko proizvodov

narejenih ročnih in to trditev nam bo potrdila tudi tabela 5.

20

Tabela 5: Slovenski uvoz iz Kitajske v letu 2014 po skupinah proizvodov (v 1.000

EUR)

Delež EUR Skupina proizvodov

22 % 136.191 Električni stroji in oprema ter njihovi deli,

aparati za snemanje ali reprodukcijo slike

in zvoka ter deli in pribor za te izdelke

19 % 120.012 Organski kemijski proizvodi

14 % 89.472 Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske

naprave, njihovi deli

4 % 26.941 Pohištvo, posteljnina, žimnice, nosilci za

žimnice, blazine in podobni polnjeni

izdelki, svetilke in pribori za njih,

neomenjeni drugje, osvetljeni znaki,

montažne zgradbe

3 % 20.046 Obutev, gamaše in podobni izdelki, deli teh

izdelkov

3 % 17.460 Plastične mase in proizvodi iz plastičnih

mas, kavčuk in proizvodi iz kavčuka in

gume

Vir: (Izvozno okno)

V tabeli 5 lahko hitro vidimo razliko med slovenskih izvozom in uvozom. Res, da tudi

pri slovenskem uvozu glavni delež (22%) predstavljajo električni stroji in oprema

povezana z njimi, vendar je njihov delež manjši. Lahko vidimo, da med vsemi proizvodi

najdemo tudi preprostejše proizvode kot so pohištvo, posteljnino, blazine itd. Delež

znaša 4% ampak če primerjamo s slovenskim izvozom je vrednost tega uvoza takšna, da

bi pri izvozu bili ti proizvodi na drugem mestu. Lahko opazimo, da se zaradi cenejše

delovne sile lahko izplača tudi uvoz proizvodov, ki imajo nižjo tržno vrednost. Da je

lahko podjetje uspešno pri uvozu takšnih proizvodov, nam bo dokazalo tudi naš primer

podjetja CREO NOVA d.o.o.

6.2 Pomorski prevoz

Od vseh treh transportnih sredstev je pomorski največ v uporabi. Številni pomorski

agenti/špediterji nudijo redne linijske prevoze preko luke v Kopru. Vsi ti ladjarji in

njihovi agenti, so navedeni na strani Luke Koper. Najobičajnejša sta 20 in 40 čeveljski

kontejner. Če so potrebne posebnosti na tovoru (na primer dimenzije, potrebno hlajenje,

ventiliranje) so v ta namen predvideni posebni kontejnerji. Potrebno je upoštevati, da

bruto omejitev teže na slovenskih cestah znaša 24.500 kg. (Izvozno okno, 2015)

21

Pri pozicioniranju kontejnerske opreme je značilna neizenačenost izvoza in uvoza.

Povpraševanje po uvozu iz Kitajske veliko večje kot povpraševanje po izvozu, zaradi

tega je posledično pomorski prevoz cenovno ugoden, ker pri nas ostajajo prazni

kontejnerji. Pomorske voznine se gibljejo med 400 in 600 USD za 20 čeveljski dry box

kontejner in med 500 in 800 USD za 40 čeveljski dry box in high cube kontejner. Višina

voznine je odvisna od destinacije, pogajalskih zmožnosti izvoznika, količine in odprem.

Nato se obračunajo dodatki (BAF,CAF, nakladnica, THC Koper in v luki iztovora), ki

veljajo skladno s tarifami ladjarjev in so fiksni (Izvozno okno, 2015)

Kako dolgo bo ladja potovala je odvisno od potovalne poti ladje, luke iztovora,

vremenskih razmer pa tudi stavke luških delavcev niso neobičajne. Giblje se med 20 in

35 dni na leto. V kolikor gre za manjše pošiljke je najekonomičnejša izbira kontejnerski

prevoz vendar je potovalni čas daljši (32-40 dni). Kitajska vlada zahteva za vse blago,

ki je naloženo na lesenih paletah, fumigacijo. To vam uredi pomorski agent/špediter,

potrdilo izda slovenska fitosanitarna inšpekcija (Izvozno okno, 2015)

6.3 Letalski prevoz

Uporablja se ga predvsem kadar, gre za dražje in bolj občutljivo blago. Odprema blaga

je največkrat z letališča Jožeta Pučnika. Zraven tega prevozniki nudijo prevoz od mesta

prevzema, ki je kjerkoli v Sloveniji, do letališča. Tarife so višje, potovalni čas je

najkrajši (4-7dni)

6.4 Cestni prevoz

Je od teh treh prevoznih možnosti ekonomsko najmanj privlačen.

6.5 Logistični stroški na Kitajskem

Kadar potrebujemo prevoz znotraj Kitajske se je bolje posluževati kitajskih prevoznikov

ali pa si prevoz kontejnerja do želene destinacije zagotovi sam kupec (kadar gre za

izvoz), Potrebno je upoštevati pariteto po kateri je prodano blago. Za primerjavo: stroški

kamionskega prevoza kontejnerja od luke do iztovora Xingang do Pekinga znašajo USD

350.

7 Uvoz iz Kitajske v podjetju CREO NOVA d.o.o.

CREO NOVA d.o.o. je majhno podjetje iz Maribora, ki je bilo ustanovljeno leta 2005,

takrat še pod imenom Creo d.o.o. Svoje proizvode več ne tržijo samo po Sloveniji,

ampak so prisotni tudi v sosednjih državah (Srbiji, na Hrvaškem in v Avstriji). Da bomo

lahko koristno uporabili vso teorijo, ki smo jo spoznali, jo bomo sedaj povezali z našim

primerom. Na začetku se je potrebno spoznati z našim primerom in opredeliti njihovo

dejavnost.

22

Ukvarjajo se z:

bogato, stilsko dovršeno linijo izdelkov: celotna oprema za gostinstvo, stoli in

mize za zunaj, oblazinjeno pohištvo za notranjo uporabo, oblazinjene klopi,

točilni pulti seti, sedežne garniture, ležalniki, lounge program za

bare, restavracije, bazenske in hotelske komplekse ter domače bivanje.

celostne rešitve opremljanja in teras: zasteklitve, nadstreški, terasni podi,

senčniki, grelci, korita za rože, mizne plošče in podnožja.

unikatne rešitve, ki s pomočjo creovih oblikovalcev naročniku omogočajo

kreiranje lastne kolekcije in pod lastno blagovno znamko. 3D izrisi podob

prostora, možnost izbire različnih vzorcev pletenj, barv in stilske oblike pohištva

omogočajo, da naročnik naše izdelke ne le spozna, temveč jih doživi in jih

vključi v svoj življenjski slog.

creov servis, ki omogoča hitro in zanesljivo komunikacijo z naročniki, montažo

in pregledovanje stanja opreme

Na vprašanje kdo so, so mi odgovorili »Smo creatorji. Naše kreacije so zgodbe

življenja, ki ga uživamo preko ambienta, dizajna, ali pa kar pohištva. Živimo ga na

vrtovih, bazenih, v barih, v hotelih ... Z letnimi časi se menjajo naši obrazi. Naše

pričeske so vedno aktualne, imenujemo jih kolekcije. Odraščanje je za nas creativen

proces. Ko smo bili še otroci smo se podili po »kafičih«, danes zahajamo tudi v hotele

in trgovske centre. Ne glede na nadstropje nas družijo visoke moralne in poslovne

vrednote, ki so temelj naše creacije. Zavedamo se, da po tej zanimivi poti potujemo z

vami. Pot v skupini je včasih zahtevna, a neprestano nam nudi izzive, ki nam pomagajo

rasti. Veseli smo tega.«

7.1 Izbira dobavitelja

Ena iz med pomembnejših odločit vsakega podjetja je, da izbere dobrega dobavitelja s

katerim bo imelo dobre poslovne odnose. Kadar gre za dobavitelja, ki je zelo oddaljen

od podjetja je še dodatno pomembno, da je odnos dober, saj je zelo težko se v kratkem

času dogovoriti za sestanek v živo. Kot vemo je dobaviteljev na trgu zelo veliko. Zato

se je potrebno podrobneje poglobit v več različnih faktorjev. Kot vemo podjetje CREO

NOVA d.o.o. uvaža svoje proizvode iz Kitajske, zato je najlažje priti do potrebnih

informacij tako, da se obišče lokale oz. prodajalce v drugih evropskih državah, ki so

kupile od določenega dobavitelja. Tako lahko podjetje dobi največ informacij iz prve

roke. Da se izbere določen dobavitelj je zelo pomembno, da vemo nekaj bistvenih

lastnosti. Na primer: Katerim evropskim podjetjem, dobavitelj dobavlja pohištvo,

kakšno garancijo nudi na pohištvo, ali je točen kar se tiče dobavnih rokov. Zelo

pomembno je kako določeno pohištvo zapakirajo(v škatlah, zavito v folijo...) in pa

najpomembnejše kako so zadovoljna podjetja, ki kupujejo od tega dobavitelja. Moremo

se zavedati, da imajo Kitajci drugačne standarde kot jih imamo v Evropi in ni nujno, da

bo določena stvar dobra tudi za nas če je za njih. Brez dobrih informacij je naročanje iz

Kitajske veliko bolj tvegano.

23

Kot sem že omenil Kitajci nimajo enake kulture kot jo imamo Evropejci, zato mora biti

vsaka malenkost pri naročilu dorečena .Pogosto se naroči tudi vzorec posameznega

pohištva, na osnovi katerega se bo podjetje odločilo ali bo naročilo večjo količino tega

pohištva ali ne Pri podjetju CREO NOVA.d.o.o. veliko komunicirajo z dobavitelji

največ s pomočjo maila in skypa. Ker vedo, da se je najlažje dogovoriti v živo se po

potrebi direktor podjetja odpravi na Kitajsko in si ogleda kako delajo v proizvodnji

določenega dobavitelja, saj v živo najlažje oceni ali je blago dovolj dobro za evropski

trg. Če je kateri dobavitelj zadovoljil vse potrebe, je seveda velika verjetnost, da bo

sodelovanje med podjetjema dolgoročneje. Kot pri vseh odnosih med ljudmi je tudi v

poslovnem svetu tako, da podjetja strmijo k temu, da bi imeli dolgoročnejše

sodelovanje, predvsem kadar sta tako uvoznik kot izvoznik zadovoljna.

7.2 Špedicija in prevoz blaga

7.2.1 Špedicija

Špedicija je specializirana storitvena dejavnost, ki se ukvarja z organiziranjem

logističnih procesov, z usklajevanjem prevozov in z drugimi storitvami, ki so s tem v

zvezi. To dejavnost opravljajo špediterji. (Ogorelc, str. 343)

Špedicija je danes tako pomembna, da jo lahko obravnavamo kot posebej usposobljen

člen v sami transportni verigi proizvajalec – trgovec – prevoznik – porabnik. Ima vlogo

izbiranja najprimernejše transportne poti, vrsto in način transporta ob upoštevanju

dejavnikov kakovosti logistike (varnost, hitrost, zanesljivost). Lahko rečemo, da

špediter prevzame vse posle, ki so v zvezi z logističnim procesom in posledično

razbremeni naročnike, da se lahko posvetijo svoji osnovni dejavnosti (Ogorelc, str.

343).

Tudi podjetje CREO NOVA d.o.o. si pri uvozu iz Kitajske pomaga s špediterjem, saj

lahko s tem nekatere pomembne funkcije prenesejo na človeka, ki za to posebej

usposobljen.

7.2.2 Prevoz blaga

Ker gre za prevoz iz zelo oddaljene države je potrebno vključiti v sam proces dobave še

vmesni člen, to je špedicija. Tudi v našem primeru je tako. Ko se v podjetju odločijo od

katerega dobavitelja bodo kupili blago, lastnik podjetja pokliče špedicijo, katera se

poveže s kitajskim špediterjem, ta pa se poveže z dobaviteljem od katerega bo podjetje

kupilo izdelke. Nato se kitajski špediter in dobavitelj dogovorita za datum in uredita

prevoz kontejnerja do Luke Koper .

Ko kontejner prispe v Luko Koper ga prevzame ladjar, kateri obvesti špediterja, da je

blago v Sloveniji. Ta špediter pokliče lastnika podjetja in ga obvesti o prispelosti blaga.

Ker prispelo blago ne gre v carinsko skladišče (izguba časa), blago carini špediter. Z

lastnikom podjetja se dogovorita o načinu prevoza (cesta, železnica).

24

Pri podjetju CREO NOVA d.o.o. se najpogosteje odločijo za cestni prevoz torej, da

tovornjakar pripelje kontejner v Maribor. Ta način je najbolj primeren predvsem zaradi

njegove dostopnosti. Cestne povezave so v Sloveniji zelo dobre in veliko boljše kot so

železniške. S pomočjo cestnih povezav se lahko kontejner brez večjih težav pripelje vse

do skladišča podjetja in podjetje ni vezano toliko na same postaje kot je pri

železniškemu transportu.

7.3 Način plačila

Poznamo različne načine, kako plačati blago. Ker traja prevoz iz Kitajske do Luke

Koper nekje 60 dni (od naročila) je to zelo tvegan posel, predvsem za kupca. V ta

namen se lahko podjetje odloči na kakšen način bo plačalo blago.

Prvi način: CREO NOVA d.o.o. odpre pri slovenski banki tako imenovan akreditiv. Ta

način ima večjo korist za dobavitelja. Podjetje odpre akreditiv in v enkratnem znesku

plača vrednost naročila. Slovenska banka jamči, da bo dobavitelju plačala cel znesek, ko

bo dobavitelj izpolnil vse svoje obveznosti. To pomeni, da mora dobavitelj iti do svoje

banke pokazati vse potrebne papirje da je izpolnil vse obveznosti in lahko prejme denar.

Za kupca je akreditiv zelo velik strošek,saj mora plačati celotni znesek naročila ob

nastanku akreditiva. To pomeni, da če nima dovolj denarja mora, zato vzeti kredit pri tej

banki, katerega bi jamčil na primer z hipoteko (hišo). To pa seveda ni edini problem pri

akreditivu. Ker akreditiv poteče v 21 dnevih, ladja pa začne potovat komaj čez 30 dni.

Je pa tudi za kupca ena prednost,saj on določi kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da

dobavitelj dobi denar.

Drugi način je malce bolj naklonjen kupcu. Kupec ob naročilu plača 30 % dobavne

vrednosti. Pomeni, da za razliko od akreditiva, kjer kupec že ob naročilu financira 100

% naročila. V tem primeru pa kupec na primer 45 dni financira samo 30% zadnjih 15

dni pa mu plača še ostalih 70%. Pri CREO NOVA d.o.o. se največkrat odločajo za drug

način plačilo, saj so manjši stroški je pa res, da je tudi rizično, saj lahko zgubijo 30 % če

dobavitelj ne naloži blaga na ladjo.

25

Primerjava med 1. in 2. načinom plačila:

Akreditiv:

3o dni 30 dni

Naročilo ladja Luka Koper

100% FINANCIRANJE

2.način: 45 dni 15 dni

Naročilo: 70% Luka Koper

30%

100%

Oba načina imata seveda prednosti in slabosti. Zaradi same oddaljenosti je uvoz že v

samem začetku bolj tvegan kot bi bil v primeru krajše oddaljenosti. Tako sta tudi oba

načina plačila tvegana. Pri obeh lahko podjetje izgubi kar nekaj denarja, ampak kot smo

že omenili je drugi način manj tvegan in lahko podjetje izgubi »samo« 30 % nabavne

vrednosti.

7.4 Kontrola stvari in storitev

Namen same kontrole je ugotoviti, ali kakovost, količine in druge lastnosti stvari oz.

nivo opravljenih storitev izpolnjujejo pogoje iz pogodbe, ki sta jo sklenila prodajalec in

kupec (Ogorelc, str. 357)

Kontroling je postal vse pomembnejši z razvojem mednarodne menjave in vse večje

geografske oddaljenosti med krajem proizvodnje in krajem porabe. Posledično je

postalo vprašanje za kupca, ali mu bo prodajalec dobavil toliko blaga in tako blago, kot

je bilo dogovorjeno s kupno pogodbo. V ta namen mora kupec pregledati blago v

odpravnem kraju oz. v kraju prehoda rizika ali pa to nalogo zaupati tretji osebi.

(Ogorelc, str. 357)

Za prodajalca so glavne ekonomske koristi kontrole proizvodov zmanjševanje stroškov

logistike in v tem, da hitreje pride do kupnine. Moramo se zavedati, da so v mednarodni

logistiki stroški transporta zelo visoki, tako kot tudi stroški pretovornih dejavnosti,

zavarovanja in posebnega pakiranja. Vsi našteti stroški bremenijo prodajalca, če bi

kupec zaradi neustrezne količine in kakovosti zavrnil sprejem pošiljke. Sodobna

industrija proizvaja tehnično vse bolj zapletene proizvode. Zaradi tega kontrolno

podjetje najbolje opravi strokovno oceno (Ogorelc, str. 357).

7.4.1 Kontroling v podjetju.

Kot vemo se lahko najamejo določene organizacije, ki bi preverile ali je blago dovolj

kvalitetno oz ali je primerno za prodajo.

26

Ker so takšne organizacije največkrat predrage se konroliranje kvalitete ne izplača razen

če je podjetje veliko. Ker podjetje CREO NOVA d.o.o. ni med njimi ne izvajajo te

kontrole,saj so stroške za njih preveliki in s tem jim bi padla tudi konkurenčnost proti

ostalim podjetjem. V ta namen sami prevzemajo riziko kvalitete oz. uporabnosti

posameznega izdelka. Tako, da se da zgoditi, da podjetje prejme poškodovano blago in

ga mora reklamirati. V ta namen mora imeti podjetje dovolj velike zaloge,saj lahko le z

njimi zagotovi, da bo stranka lahko prejela blago, ki ga je naročila. Če pa blaga na

primer zamuja ali pa je prišlo poškodovano imajo podjetje načeloma nekaj kosov blaga,

ki ga lahko da stranki v posojo in ko prispe njeno blago se podjetje odpravi k stranki in

ga seveda zamenja. Večje težave lahko nastanejo takrat, ko prispe takšno blago

poškodovano kot ga podjetje nima na zalogi. Takrat pa se lahko zgodi, da mora podjetje

plačati kakšno zamudno kazen ali pa da se s stranko dogovorita za kasnejšo dostavo ter

malo večji popust, kot bi bil pri točni dostavi blaga.

7.5 Skladiščenje v podjetju CREO NOVA d.o.o.

Ker so potrebe po skladiščenju večje kot pa je skladišče je potrebna malenkost

improvizacije. Skladišče ni urejeno tako kot je na primer v večji podjetjih, ker je za

takšno organizacijo premajhno. Blago je v skladišču zloženo tako, da zavzame čim

manj prostora. Po navadi se v skladišče zlaga tako, da so stvari, ki se bodo v kratkem

potrebovale zložene od spredaj ostali stoli in mize pa so od zadaj. Zaradi omejenosti

prostora se večinoma zlaga v višino, saj brez tega načina ne bi bilo dovolj prostora. Ker

je nabava novega blaga zelo dolga (približno 60 dni) prihaja tudi do zalog. Na srečo so

izdelki iz umetnega ratana zelo kvalitetni tako, da ne pride do poškodb oz. se blago ne

obrabi. Pri tem jim pomagajo tudi dobavitelji, ki blago zložijo v škatle ali pa ga zelo

dobro zavijejo v folijo tako, da je odlično zaščiteno pred zunanjimi dejavniki. Čeprav je

skladišče včasih premajhno je vseeno dobro z organizirano, saj imajo na voljo »rudle«

od sosednjega podjetja in varovanje skladišča.

Kadar stranka naroči določeno blago in ni na dosegu rok, se v podjetju zberejo kakšen

dan prej,da malenkost preuredijo skladišče, torej pripravijo blago za stranko. Ker je zelo

pomembno, da je stranka zadovoljna se določen izdelek se pravi stol, miza … se prej

pregleda, da ne bi prišlo do kasnejših reklamacij.

Kot sem že napisal, je podjetje omejeno s kapacitetami sedanjega skladišča, zato imajo

svoje izdelke tudi v nekaterih večjih skladiščih ( še pred kratkim so imeli svoje zaloge v

podjetju SLOVENIJA LES). Če se bo prodaja v naslednjih letih povečala bo potrebno

zgraditi oz. se preseliti v drugo skladišče, ker trenutno skladišče ne bo več dovolj

veliko.

7.6 Zaloge v podjetju

Ko proučujemo skladiščno poslovanje je potrebno upoštevati tudi zaloge. Njihov obseg

določajo skladiščni prostor in njegova opremljenost, pa tudi število zaposlenih v

27

skladiščih. Kot zaloge razumemo količino blaga, odložena (uskladiščena) na določenem

mestu (skladišču) v podjetju. V današnjem proizvodnem sistemu so zaloge čim manjše,

se pa kljub temu pojavljajo v različnih oblikah na nekaj mestih v logistični verigi, to so (

Logožar, str. 81,82)

zaloge materialov na vhodu v transformacijski proces

zaloge pomožnih in režijskih materialov

zaloge rezervnih delov za delovna sredstva

zaloge rezervnih delov za proizvode iz lastne proizvodnje itd.

Zaloge imajo v proizvodnem sistemu večplasten pomen

zaloge so blažilec nihanj potreb materiala, sestavnih delov in gradnikov v

proizvodnji ter povpraševanja po gotovih proizvodih na trgu, zagotavljajo

kontinuiteto proizvodnje

s pomočjo zalog kompenziramo napake zaradi neprimernih metod planiranja,

nepravilnih podatkov o stanju, odklonov dobavljenih količin in odklonov

dobavljenih količin in odklonov dobavnih rokov

imajo tudi ekonomske učinke: sezonski nakup blaga, ko je cena nizka in popusti

pri nakupu večjih količin blaga.

Zaloge v podjetju niso veliko, so pa zaradi dolge nabave (približno 60 dni) nujno

potrebne, da lahko podjetje normalno posluje. Kot smo že omenili skladišča nimajo

velike kapacitete. V zalogah najdemo predvsem proizvode, ki se največ prodajajo. Za

posebna naročila se morajo s kupci predčasno dogovoriti, saj blago ni hitro dobavljivo.

Zaradi trpežnih lastnosti, ki jih ima predvsem umetni ratan, se stroški ne povečajo kadar

se blago ne proda v kratkem času, saj ni potrebna nikakršno popravljanje, ker se stoli ne

pokvarijo.

7.7 Lastne ali tuje logistične storitve

Kadar govorimo o procesu dolgoročnega planiranja zmogljivosti logističnih elementov,

je potrebno opredeliti temeljne variante (Logožar, str. 210):

Izključna poraba lastnih logističnih naprav ali/in storitev,

Izključna uporaba tujih logističnih naprav ali/in storitev in

Sočasna uporaba lastnih in tujih logističnih naprav ali/in storitev.

28

Tabela 6: Lastne ali tuje logistične storitve

Pogoji Prednosti

Lastna skladišča Močan pretok blaga

Enakomeren pretok

Posebna skrb za

blago

Geografsko

koncentrirani in

stabilni trgi

Boljše možnosti za

nadzor

Možnosti za

prilagajanje

(specifične zahteve

uskladiščevanja)

Tuja skladišča Močna nihanja v

povpraševanju

Manjši pretok blaga

Neenakomerni

blagovni tokovi

Nobenih kadrovskih

problemov

Nobenih večjih

investicij

Lastne storitve Pretežno lokalni

transport

Kontinuirani pretok

blaga

Manjše spremembe v

transportni/logistični

tehniki in tehnologiji

Boljša oskrba

prejemnikov

Večja skrb za tovor

Tuje storitve Pretežno transport na

daljše razdalje

Manjše količine

Neenakomerni

blagovni tokovi

Tuji prevozi so

načelno bolj

izrabljeni (manj

praznih povratnih

voženj)

V tabeli 6 dobro vidimo, kateri si pogoji in prednosti za lastne skladišče ali tuje in pa

lastne in tuje logistične storitve. Hitro ugotovimo, da morajo biti za različne storitve

izpolnjeni različni pogoji. Pogosto je odvisno od same količine blaga in rednosti

transportnih storitev, ki jih podjetje potrebuje. Ali se bo odločilo za lastno skladišče in

za lasten vozni park. Pogosto vidimo, da imajo lasten vozni park predvsem velika

podjetja, ki redno potrebujejo prevoze. Pri manjših podjetjih je največkrat tako, da se

jim ne izplača. Pri skladiščih je odvisno tudi od tega, s kakšnimi proizvodi se ukvarja

podjetja. Če je za proizvode potrebna posebna oskrba, podjetje verjetno ne bo zaupala

drugim ampak bo imelo lastno skladišče. Zaradi prikazane tabele bomo tudi lažje

odgovorili na vprašanje za kakšno rešitev se naj odločijo v podjetju CREO NOVA

d.o.o.

Kot smo ugotovili je naše podjetja, ki ga uporabljamo kot primer majhno podjetje.Za

malo podjetja se ekonomsko največkrat ne izplača imeti lastnega voznega parka.

29

Tako tudi podjetje CREO NOVA d.o.o. nima svojega voznega parka. Predvsem zaradi

visokih stroškov vzdrževanja, ki bi nastali. Da lahko prevoz do njihovih kupcev kljub

temu poteka nemoteno, imajo določeno število prevoznikov, katere lahko pokličejo in

se dogovorijo za logistične storitve. Takšen sistem storitev imajo že od svoje

ustanovitve in do sedaj je bil to najprimernejši način kako izpolniti potrebe svojih

kupcev. Za enkrat bo to tudi ostal edini način za izpolnjevanje. Lasten vozni park bi se v

našem primeru izplačal v primeru, da bi podjetje dnevno potrebovalo prevoz, ker v tem

primeru je manjša verjetnost, da bo kateri prevoznik vedno na voljo in tudi stroški bi

bili nižji.

7.8 Prednosti podjetja

V letu 2011 je bilo podjetje CREO NOVA .d.o.o. eno iz med 8 podjetij v Sloveniji, ki

se ukvarja s prodajo vrtnega pohištva. Imajo približno 10 % (2011) tržni delež. Ena iz

med prednosti tega podjetja je, da kupujejo direktno od proizvajalcev stolov med tem ko

večina ostalih podjetjih svoje izdelke kupuje od velikih evropskih grosistov. Imajo pa

zaradi tega nekaj prednosti, saj ne prihaja do zalog, saj svoje izdelke kupujejo po

potrebi. Ta prednost je zelo težko merljiva, saj če v podjetju CREO NOVA d.o.o.

narašča prodaja ne prihaja do velikih zalog je finančno seveda boljše direktno kupovati

od proizvajalca. Kot pa smo že omenili traja nabava iz Kitajske zelo dolgo. Zato

določene zaloge morajo biti v skladišču. Prednost je tudi v tem da je CREO NOVA

d.o.o. majhno podjetje in je za svoje kupce tudi bolj dostopno, kot bi bilo če bi bili zelo

veliki. Pogosto tudi sam direktor pomaga pri dostavi in če je kakšen problem se lahko

takoj reši. Pogosto tudi takšen odnos naredi vtis na kupce, kadar vidijo, da tudi sam

direktor pomaga. Podjetja kot je naš primer je tudi odvisna od priporočil in

zadovoljnejše kot so stranke večja je verjetnost, da bodo komu drugemu predlagala

njihove storitve.

30

8 Sklep

Danes je mednarodno gospodarstvo tako razvito in povezano, da si več ne moremo

predstavljati brezhibnega delovanja brez dobrih logističnih procesov. Podjetje na

mednarodni ravni ne more bit uspešno, če ne posluje s pomočjo logističnih procesov na

visoki ravni. Kupci smo vedno bolj zahtevni, predvsem, bi radi imeli proizvode v čim

krajšem času. Kadar vemo, da bomo proizvod dobili v krajšem času smo pogosto

pripravljeni tudi malo več plačati kot pa da bi čakali dalj časa.

V našem delu diplomskega seminarja smo na začetku spoznali kateri so logistični

procesi in jih tudi analizirali. Ugotovili smo, da je izbira samega transportnega sredstva

v logističnih procesih odvisna od tega s kakšno dejavnostjo se podjetje ukvarja in

seveda tudi od oddaljenosti mesta ali države . V našem primeru smo se ukvarjali z

uvozom proizvodov iz Kitajske v Slovenijo. V ta namen smo si zastavili štiri teze s

pomočjo katerih smo se lotili analize pomembnosti uvoza iz Kitajske in ga tudi povezali

z našim primerom podjetja CREO NOVA d.o.o.

Ko smo opredelili vse transportne zvrsti, smo pod drobnogled vzeli tudi Kitajsko in

njene povezave s Slovenijo. Ugotovili smo, da ima Kitajska še veliko potenciala na

področju storitev. Ugotovili smo tudi, da se podjetja pogosto odločajo, da bodo preselili

svojo proizvodnjo ali uvažali proizvode ravno zaradi poceni delovne sile in kot vemo je

tudi zakonodajo na Kitajskem manj zahtevna kot je v Evropi. S pomočjo tabel smo

ugotovili, da sta se tako uvoz kot izvoz med Kitajsko in Slovenijo v zadnjih letih

povečala. Seveda je uvoz dosti večji kot izvoz, vendar tudi Slovenija vedno več izvaža

na Kitajsko, predvsem tehnološko napredne proizvode in njihove dele.

V zadnjem delu in tudi glavnemu delu diplomskega seminarja smo se posvetili našemu

primeru podjetja CREO NOVA d.o.o., ki se ukvarja z uvozom pohištva iz Kitajske. Na

začetku tega zadnjega dela smo predstavili samo podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta

2005 kot majhno podjetje, kateremu je bil cilj zadovoljiti potrebe strank samo v

Sloveniji. Sedaj pa počasi postaja že mednarodno, saj posluje tudi že v sosednjih

državah kot so Avstrija, Hrvaška in Srbija. Kljub širšemu delovanje še spada med

majhna podjetja.Za zadnji del našega dela diplomskega seminarja sta bila njihova

spletna stran in pa pogovor z direktorjem podjetja, ki smo ga opravili leta 2011 glavni

vir informacij, tako da so informacije in podatki, ki smo jih navedli že malo starejši. V

tem delu smo vso teorijo, ki smo jo spoznali v začetnem delu povezali s prakso.

Predstavili smo celoten logističen proces podjetja CREO NOVA d.o.o.. Ugotovili smo,

da je za dobro poslovanje med dvema tako oddaljenima državama zelo pomembno da

imamo dobrega dobavitelja. Da lahko naše podjetje izbere dobrega dobavitelja mora

dobro poznati razmere in pogoje pod katerimi so narejeni proizvodi. Zato je

komunikacija zelo pomembna. Pogosto se pri takšni oddaljenosti pomaga s spletnimi

komunikacijskimi sredstvi kot sta mail in skype.

31

Kot vemo pa je najboljša komunikacija med dvema človekoma še vedno v živo in tudi

najbolj učinkovita, saj tako posledično tudi lažje pride do daljših poslovnih sodelovanj.

Po izbiri dobavitelja je pomembna odločitev tudi, s pomočjo kakšnega transportnega

sredstva bo potekal celoten logistični proces. Pri takšni veliki oddaljenosti večinoma

podjetja izbirajo med zračnim in pomorskim transportom. Ugotovili smo, da imata oba

prednosti in slabosti in da se pri podjetju CREO NOVA d.o.o. odločijo za pomorski

prevoz, kadar govorimo o prevozu od Kitajske do Kopra. Ker je skladišče v Mariboru,

je potrebna še druga zvrst transporta in to je največkrat cestni transport, zaradi dobrih

cestnih povezav, ki jih imamo v Sloveniji in tudi zaradi hitrosti Pri transportu iz Kopra

do Maribora, bi bila na izbira samo železniški in pa cestni transport, vendar ima cestni

transport v našem primeru več prednosti kot železniški.

V našem delu diplomskega seminarja smo ugotovili, da so za podjetje, ki uvaža iz

Kitajske logistični procesi zelo pomembni in tako je tudi v našem primeru. Transport

traja dolgo, (približno 60 dni) zato je pomembno, da je transport dobro načrtovan in

tako dostopen v pravi količini na pravem mestu in seveda ob pravem času. Zaradi

majhnih zalog, ki jih ima podjetje so lahko stroški visoki, kadar transport ne poteka po

načrtih oz. ima velike zamude.

V zadnjem desetletju so v podjetju CREO NOVA d.o.o. uspešno obvladovali logistični

procese in zato jim tudi uspeva povečevati trg na katerem poslujejo.

32

Literatura in Viri

Logožar, Klavdij. (2004). Poslovna logistika: elementi in podsistemi. Ljubljana: GV

izobraževanje

Ogorelc Anton. (2004). Mednarodni transport in logistika. Maribor: Ekonomsko-

poslovna fakulteta, univerza v Mariboru

Ghiani Gianpaolo, Laporte Gilbert, Musmanno Roberto (2013). Introduction to logistics

systems management. Chichester: John Wiley & Sons,

Pile Loise (2012) Intelligent business. Workbook : intermediate business English.

London: Longman, The Economist

De Toni, Alberto (2011) International operations management : lessons in global

business. ; Burlington: Gower, cop.

Manners-Bell, John (2014) Global logistics strategies : delivering the goods. London,

Kogan Page

Long, Douglas C. (2004) International logistic : global supply chain management.

Norwell: Kluwer Academic Publisher

ChopraSunil,, Meindl, Peter, (2010) Supply chain management : strategy, planning,

and operation. Boston: Pearson

Anklesaria, Jimmy (2008) Supply chain cost management : the AIM & DRIVE process

for achieving extraordinary results. New York: American Management Association

Malone Robert A (2007) Chain reaction : how today's best companies manage their

supply chains for superior performance. New York, Kaplan Pub.

Meredith Jack, Shafer Schott M (2011) Operations management. Hoboken: : John

Wiley & Sons

Zanjirani Farahani, Reza, Rezapour, Shabnam, Kardar, Laleh (2011) Logistics

operations and management : concepts and models. Amsterdam: Elsevier

McKeller JohnM (2014) Supply chain management demystified. New York: McGraw-

Hill Education

Coimbra, Euclides A. (2013) Kaizen in logistics and supply chains. New York:

McGraw-Hill Education

Gupta, Surendra M.(2013) Reverse supply chains : issues and analysis. Boca Raton:

CRC Press

Baumann, Gerd,(2006) Logistische Prozesse : Berufe der Lagerlogistik . Troisdorf:

Eins, cop (Ljublajna)

33

Pogovor z direktorjem podjetja CREO NOVA d.o.o. (2011)

Izvozno okno (2015). Prodaja na Kitajsko. Pridobljeno 1. maj 2015 iz strani izvoznega

okna:.

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Kitajska/Poslovanje/Prodaja

_809.aspx

Izvozno okno (2015). Biletarni ekonomski odnosi Kitajske s Slovenijo. Pridobljeno 1.

maj 2015 iz strani izvoznega okna:

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Kitajska/Bilateralni_ekono

mski_odnosi_s_Slovenijo_4136.aspx

CREO d.o.o.(2013) . Kdo smo? Pridobljeno 19. maj 2013 iz spletne strani podjetja

CREO d.o.o.: http://www.creo.si/