UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA HUMANISTI�NE ŠTUDIJE KOPER
Adrijana Frank
MANJŠINE IN MEDIJI:
ANALIZA PISANJA O ITALIJANSKI MANJŠINI
V PRIMORSKIH NOVICAH
DIPLOMSKO DELO
Mentorica: doc. dr. Karmen Medica
Študijski program: Kulturni študiji in antropologija
Koper, 2010
2
Zahvala
Zahvaljujem se vsem, ki so prispevali k nastanku te diplomske naloge. Najprej
gre zahvala mentorici doc. dr. Karmen Medica, ki mi je potrpežljivo pomagala s
svojim znanjem in mnenji. Hvala tudi Andreju Bertoku za pogovor in vsem na
Italijanski Uniji ter Primorskih novicah za posredovane informacije. Nenazadnje bi
se zahvalila tudi svoji družini in prijateljem za vso podporo tekom študija.
3
IZJAVA O AVTORSTVU
Študentka Adrijana Frank, z vpisno številko 92022008, vpisana na študijski program
Kulturni študiji in antropologija, rojena 27.11.1983 v kraju Postojna, sem avtorica
diplomskega dela z naslovom Manjšine in mediji: analiza pisanja o italijanski
manjšini v Primorskih novicah.
S svojim podpisom zagotavljam, da:
− je predloženo delo izklju�no rezultat mojega lastnega raziskovalnega
dela;
− sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev/-ic, ki jih
uporabljam v delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;
− sem pridobila vsa potrebna dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v
celoti prenesena v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisala v
predloženem delu;
− se zavedam, da je plagiatorstvo - predstavljanje tujih del kot mojih
lastnih kaznivo po zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Ur. l.
RS št. 16/07 – UPB3);
− se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za
predloženo delo in za moj status na UP FHŠ;
− je elektronska oblika identi�na s tiskano obliko dela (velja za dela, za
katera je elektronska oblika posebej zahtevana).
V Kopru, 21. aprila 2010 Adrijana Frank
4
MANJŠINE IN MEDIJI: analiza pisanja o italijanski manjšini v Primorskih
novicah
Odnos družbenega okolja do etni�nih manjšin se velikokrat odraža v
medijskem diskurzu. Diplomska naloga vzpostavlja povezavo med tematikama
etni�nih manjšin in medijev preko analize poro�anja o italijanski narodni skupnosti v
Sloveniji v najpomembnejšem regionalnem �asopisu Primorske – Primorskih
novicah. Z metodo kriti�ne diskurzivne analize skuša dokazati, da je italijanski
narodni skupnosti v omenjenem �asopisu namenjenega ve� prostora kot v
vseslovenskem dnevnem �asopisu Delo, ter da v poro�anju o njej ne prihaja do
pristranske, pomanjkljive ali nestrpne obravnave. Primeri, ki bi nakazovali, da je
italijanska manjšina predstavljena bodisi kot žrtev bodisi kot vzrok problemov za
ve�insko prebivalstvo so redki. Pripadniki manjšine se soo�ajo s šibko etni�no
identiteto in nezadovoljstvom nad stanjem v skupnosti, kar je povezano z nizkim
številom pripadnikov, ob�utkom, da se država Slovenija premalo zanima za njihovo
problematiko ter negativnimi spomini na bivši jugoslovanski režim.
Klju�ne besede: italijanska manjšina v Sloveniji, narodne manjšine, etni�na
identiteta, množi�ni mediji, manjšinski mediji, analiza diskurza, kriti�na diskurzivna
analiza.
5
MINORITIES AND MEDIA: analysis of writing on Italian minority in
newspaper Primorske novice
The relation of social environment towards ethnic minorities is often reflected
in media discourse. Through discourse analysis of Italian minority in Slovenia in
Primorske novice, the most important regional newspaper of Primorska region, this
diploma thesis reestablishes relation between topics of ethnic minorities and media.
Method of critical discourse analysis is used to prove wider attention of respective
newspaper on Italian minority in comparison to daily allslovenian newspaper Delo.
Furthermore, thesis indicates unbiased, nondeficient and tolerant reporting on Italian
minority in Primorske novice. There are only few examples demonstrating that
Italian minority is a victim or a cause of problems. Small number of minority
members, perception of ignorance from Slovenian government and dissaproving
memories of former Jugoslavian regime are all causes for weak ethnic identity of
Italian minority members and their dissatisfaction with situation in community.
Key words: Italian minority in Slovenia, national minorities, ethnic identity,
mass media, minority media, discourse analysis, critical discourse analysis.
KAZALO
KAZALO ...............................................................................................................................................6
1. UVOD ................................................................................................................................................7
2. ZGODOVINSKI PREGLED PREU�EVANEGA PODRO�JA..................................................9
3. ITALIJANSKA MANJŠINA V SLOVENIJI...............................................................................14
4. ETNI�NA MANJŠINA..................................................................................................................19
5. ETNI�NA IDENTITETA..............................................................................................................24
6. DISKURZ, IDEOLOGIJA IN ODNOSI MO�I ..........................................................................26
7. MEDIJI............................................................................................................................................29
7.1. MNOŽI�NI MEDIJI .......................................................................................................................297.1.1. Primorske novice – najpomembnejši primorski tiskani medij ...........................................30
7.2. MEDIJI, S KATERIMI SO NARODNE MANJŠINE V STIKU.................................................................317.3. MANJŠINSKI MEDIJI ....................................................................................................................33
7.3.1. Italijanski televizijski program..........................................................................................357.3.2. Italijanski radijski program...............................................................................................357.3.3. Italijanski tiskani mediji ....................................................................................................36
8. METODA ANALIZE DISKURZA ...............................................................................................40
8.1. KRITI�NA DISKURZIVNA ANALIZA..............................................................................................408.2. METAFORA ................................................................................................................................428.3. METODE ANALIZE DISKURZA V PRIMORSKIH NOVICAH ..............................................................43
9. ANALIZA PORO�ANJA PRIMORSKIH NOVIC ....................................................................45
9.1. OBSEG POZORNOSTI ...................................................................................................................459.1.1. Koli�ina �lankov................................................................................................................459.1.2. Mesto pojavljanja ..............................................................................................................479.1.3 Naslovi................................................................................................................................519.1.4. Slike ...................................................................................................................................53
9.2. VIRI............................................................................................................................................569.3. TEME..........................................................................................................................................619.4. PORO�ANJE O ITALIJANSKI MANJŠINI .........................................................................................65
10. SKLEP ...........................................................................................................................................79
11. VIRI ...............................................................................................................................................83
LITERATURA .....................................................................................................................................83�LANKI .............................................................................................................................................85USTNI VIR .........................................................................................................................................86INTERNETNI VIRI ...............................................................................................................................86
12. SEZNAM GRAFOV, TABEL, SLIK ..........................................................................................87
SEZNAM GRAFOV ..............................................................................................................................87SEZNAM TABEL.................................................................................................................................87SEZNAM SLIK ....................................................................................................................................87
7
1. UVOD
Mediji so ogledalo družbe, kar pomeni, da se v njih zrcalijo zna�ilnosti neke
družbe, tako vrednote in prednosti, kot tudi predsodki in pomanjkljivosti. Iz
medijskega diskurza lahko razberemo družbeno stališ�e, klimo in naravnanost do
družbenih elementov, tematik ali subjektov. Razli�ne družbene manjšine so v
medijskem diskurzu velikokrat objekt nerazumevanja, pomanjkljive in nepravi�ne
obravnave, nestrpnosti in predsodkov. Pri tem so nekatere v medijih pogosteje
prisotne, vidne, celo poudarjene kot pa druge, ki jih v medijih sploh ni, oziroma so
ljudem zaznane le prek podrobne analize. Namen pri�ujo�e naloge je vzpostaviti
relacijo med manjšinami in mediji prek analiziranja medijskega diskurza o narodnih
manjšinah v izbranem mediju. Natan�neje, cilj diplomskega dela bo raziskati, na kak
na�in in v kolikšni meri je italijanska narodna skupnost v Sloveniji predstavljena v
Primorskih novicah, osrednjem regionalnem primorskem �asopisu. Naš namen bo
preveriti ali je italijanska manjšina v tem �asopisu predstavljena korektno s strani
ustvarjalcev �asopisa, ali je v pisanju o njej zaslediti kakršnekoli znake nestrpnosti in
nepravi�ne obravnave ter ali je v �asopisu zastopana kot žrtev.
Pri tem smo si zastavili slede�e hipoteze. Najprej predpostavljamo, da je v
primerjavi s �asopisom Delo italijanska manjšina v Primorskih novicah koli�insko
bolj prisotna in zastopana. Ker Primorske novice tematsko pokrivajo predvsem
Primorsko regijo, v katero sodi tudi italijanska manjšina, domnevamo, da bomo v
njih našli ve� �lankov o iskani tematiki, kot sta jih Makarovi� in Ron�evi� v podobni
raziskavi Dela, �asopisa, ki geografsko zajema celotno Slovenijo. Ker Primorske
novice ne sodijo med tabloidne oz. t.i. ‘rumene’ �asopise, temve� med resne �asnike,
ki težijo k resnicoljubnem in pravi�nem poro�anju, nadalje domnevamo, da
poro�anje italijanske manjšine v Primorskih novicah ni obremenjeno z nestrpnostjo
in etni�nimi stereotipi. In �e našo tretjo hipotezo navežemo na zgoraj omenjeno
raziskavo Makarovi�a in Ron�evi�a, v kateri avtorja ugotavljata, da so etni�ne
manjšine v medijih velikokrat predstavljene kot žrtve, sami trdimo, da italijanska
manjšina v Primorskih novicah ni predstavljena kot žrtev. Kot pri drugi tezi tudi
8
tokrat naša domneva temelji na zavezanosti novinarjev Primorskih novic k na�elom
pravi�nosti in resnicoljubnosti.
Pri�ujo�e delo je razdeljeno na dva dela. Teoreti�en del je namenjen
predstavitvi italijanske manjšine z zgodovinskega, politi�nega, družbenega,
kulturnega in demografskega vidika, od njenega nastanka po drugi svetovni vojni do
trenutne situacije in pa teoreti�nih pojmov, ki so klju�ni za obravnavano tematiko.
To so etni�na oz. narodna manjšina, etni�nost, ideologija, diskurz in odnosi mo�i ter
mediji, s poudarkom na manjšinskih medijih in tistih, s katerimi prihaja italijanska
manjšina v Sloveniji v stik. Drugi, empiri�en del bo povzemal raziskavo kvalitativne
narave, in sicer izsledke tekstualne analize 203 številk �asopisa Primorske novice,
objavljenih med 1. majem in 31. decembrom 2008. Do rezultatov, ki bodo potrdili ali
ovrgli hipoteze, bomo prišli prek metode kriti�ne diskurzivne analize �asopisnega
poro�anja, v raziskavo pa bomo vklju�ili tudi mnenje pripadnika italijanske
skupnosti. Tako bodo ugotovitve analize predstavljene v okviru štirih sklopov: obseg
pozornosti, viri, teme in poro�anje o italijanski manjšini.
9
2. ZGODOVINSKI PREGLED PREU�EVANEGA PODRO�JA
Za�enjamo z vpogledom v družbeno-zgodovinski kontekst slovensko-
italijanskih odnosov na podro�ju slovensko-italijanske meje, s poudarkom na teritorij
tradicionalne avtohtone poselitve italijanske manjšine v Sloveniji. Namen tega
zgodovinskega pregleda je osvetliti in pojasniti kulturne, politi�ne in družbene
vzvode, ki so v preteklosti doprinesli k oblikovanju italijanske manjšine v Sloveniji
in na Hrvaškem. �asovno bo ta prispevek omejen predvsem na obdobje po drugi
svetovni vojni, ko se je italijanska manjšina oblikovala, dotaknili pa se bomo tudi
dogajanja pred tem.
Slovensko-italijanski odnosi segajo dale� nazaj, v sam za�etek slovanske
poselitve prostora pod Alpami in obenem razpada rimskega imperija. Do druge
polovice 19. stoletja so se ti odnosi ohranjali bolj ali manj na ravni sožitja in
sodelovanja, od takrat dalje pa so razli�ni faktorji pripomogli k bolj zaostrenim in
konfliktnejšim odnosom. V tistem �asu se je v evropskem prostoru namre� pojavilo
nacionalno vprašanje, ki je prizadelo ve�narodno Habsburško monarhijo, pod
okriljem katere so si Slovenci želeli padca politi�no-upravnih meja, ki so jih delile
med ve� dežel, Italijani v okrilju te države pa so se spogledovali z Kraljevino Italijo.
Slednja je s priklju�itvijo Beneške Slovenije leta 1866 za�ela s raznarodovalno
politiko in ignorantskim odnosom do jezikovnih in kulturnih posebnosti Slovencev
na tistem podro�ju, ki traja še danes. Slovenci na Goriškem, Tržaškem in v Istri so
bili okoli 1880. leta gospodarsko in politi�no dovolj mo�ni, da se je njihova
asimilacija v ve�jih mestih tega obmo�ja ustavila, kar pa je �edalje bolj motilo
italijanski živelj na tem prostoru in se kazalo v že prej omenjeni politiki. (Kacin-
Wohinz et al., 2001) Za to obmo�je je bila zna�ilna ve�inoma slovenska poselitev
podeželja in pretežno italijanska prisotnost v mestih, �eprav so bili Italijani prisotni
tudi na podeželju na Goriškem in v Istri, obenem pa je slovensko prebivalstvo
naraš�alo do 1. svetovne vojne v Trstu in v Gorici. Iz tega stanja so izhajali tudi
stereotipi o Slovencih kot hlapcih in gosposkih Italijanih, ki so se ohranjali še v
obdobju po drugi svetovni vojni. (Kacin-Wohinz et al., 2001)
10
Zgodila pa se je 1. svetovna vojna, v kateri sta Italija in Avstroogrska stali na
nasprotni strani vojne linije. Vojna je prinesla zmago Kraljevini Italiji in razpad
Avstroogrske. Slovenci so tako prešli pod Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in
po podpisu pogodbe v Rapallu 1920. leta izgubili dobro �etrtino svojega ozemlja.
Poleg tega je pogodba š�itila italijansko manjšino v Dalmaciji, ni pa predvidevala
nobene zaš�ite slovenske in hrvaške manjšine. (Kacin-Wohinz et al., 2001) Slovenci
in Hrvati na zasedenem ozemlju so bili tako pri�a raznarodovalni politiki
italijanskega fašizma, ki je prepovedal vse slovenske in hrvaške narodne ustanove,
društva, gospodarske zadruge in denarne ustanove, poitalijan�il vse šole in odstranil
u�itelje, prepovedal tisk, politi�ne stranke in uporabo slovenskega in hrvaškega
jezika v javnosti, idr. (Kacin-Wohinz et al., 2001) Zaradi italijanske politike ‘etni�ne
bonifikacije’, ki je težila k poitalijan�evanju slovenskega in hrvaškega prebivalstva,
pa tudi druga�e zaradi politi�nih pritiskov in pa gospodarske krize, ki je nastopila, se
je veliko Slovencev in Hrvatov izseljevalo, bodisi v Kraljevino Srbov, Hrvatov in
Slovencev bodisi drugam v tujino. Na izseljena podro�ja je fašisti�ni režim
naseljeval italijansko prebivalstvo. Po jugoslovanskih ocenah naj bi med obema
vojnama iz zasedenega obmo�ja odšlo 105.000 Slovencev in Hrvatov. Kljub temu so
preostali Slovenci na zasedem obmo�ju trmasto vztrajali na svoji zemlji.
Najmo�nejši pe�at, ki ga je ta režim pustil med Slovenci pa je ena�enje Italije s
fašizmom in posledi�no zavra�anje vsega, kar je povezano z Italijani. (Kacin-Wohinz
et al., 2001) Zanimivo pa je, da Slovenci pod italijansko okupacijo do Italijanov niso
zavzeli podrejene drže. Znano je, da so Slovenci slednje vedno gledali nekoliko
zviška in ne s stališ�a podrejenega subjekta. Tako stališ�e nastopi v odnosu do
nemškega okupatorja, do italijanskega pa ne, kar je Italijane vedno motilo in žalilo.
Po koncu druge svetovne vojne se je stanje v Istri in na Primorskem
spremenilo, odnosi mo�i pa zasukali v prid Slovencem. Leta 1941 je sicer Italija
zasedla Jugoslavijo, vendar je bilo njihovo zmagoslavje za�asno, saj je že leta 1943
Italija kapitulirala, ob koncu vojne pa je bila ve�ina po prvi svetovni vojni
okupiranega ozemlja povrnjenega Sloveniji oz. Jugoslaviji. Rezultat mirovne
pogodbe med Italijo ter zavezniškimi in pridruženimi silami (med njimi tudi
Jugoslavijo) je bila na novo vzpostavljena meja med Italijo in Jugoslavijo. Hrvaška je
11
v okviru Jugoslavije tako dobila velik del Istre, otoke, Zadar in Reko, Slovenija pa
dele Primorske in Notranjske. (Borak et al., 2005)1 Mirovna pogodba je dolo�ila tudi
meje nove Države STO – Svobodnega tržaškega ozemlja, ki se je nahajalo med FLRJ
in Republiko Italijo. Razdeljeno je bilo na cono A , ki je obsegala ob�ine Trst,
Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolino in Milje in je spadalo pod upravo
anglo-ameriške Zavezniške Vojaške uprave (ZVU) ter cono B. Slednja je segala pod
Vojaško upravo Jugoslovanske armade (VUJA) in obsegala Istrsko okrožje s
podro�ji okrajev Buje in Koper. V coni A je ZVU puš�ala vedno ve� pristojnosti
Italiji, posledi�no pa je tako proitalijansko naravnana uprava uvajala italijansko
zakonodajo, ki pa ni predvidevala pravne zaš�ite Slovencev, ki so v tej coni veljali za
enakopravne Italijanom. Da Slovenci v tej coni niso enakopravni Italijanom in niso
zaželeni se je pokazalo, ko je italijanš�ina postala edini uradni jezik cone A STO.
Poleg tega so oblasti nasilno razlaš�ale zemljo Slovencev in nanjo naseljevale
Italijane iz Istre, slovenskim kulturnim ustanovam niso namenjale finan�ne pomo�i,
niso jim vra�ale med vojno zaplenjenega premoženja, itd. ( Borak et al., 2005) V
coni B STO, ki je predvsem zanimiva za to raziskavo, saj je zajemala ozemlje, na
katerem je danes prisotna italijanska avtohtona manjšina v Sloveniji, je bila situacija
obratna, vendar podobna. Že takoj po vojni so to podro�je namre� želeli vklju�iti v
jugoslovanski sistem. V coni B so obstajali tri uradni jeziki – slovenš�ina, hrvaš�ina
in italijanš�ina, kar je bilo skladno z zakonodajo države STO. Poleg tega je bila
uradno dovoljena svoboda zborovanja, združevanja in delovanja, vendar pod
pogojem, da je v skladu s politiko in ideologijo Jugoslavije in z graditvijo socializma.
(Borak et al., 2005) Uradno se je cona B v primerjavi s cono A bolj držala na�el
enakopravnosti, v praksi pa je bila situacija druga�na. Tako kot so Slovenci postali
nezaželeni v coni A, so v coni B italijanski prebivalci na lastni koži ob�utili, kako jih
projugoslovanska uprava poskuša izgnati iz teritorija.
Takrat je jugoslovanska oblast v coni B naletela na odpor med italijanskim
prebivalstvom, pa tudi med revnimi in ve�ino proletariata. Jugoslovani so bili
razumljeni kot tujci zaradi že omenjene tradicionalne italijanske poselitve obalnih
mest in slovenske poselitve podeželja tega podro�ja. Po drugi svetovni vojni so bili
namre� še vedno prisotni predsodki o manjvrednih Slovencih, ‘hlapcih’, ki so se 1 Povzeto iz: Slovenska novejša zgodovina, od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848-1992 (2005). 2. knjiga.
12
naenkrat prelevili v ‘gospodarje’ in tako prikrajšali Italijane njihove družbene vloge.
V cono B so se priseljevali Slovenci iz vse republike, da bi nadomestili odseljene
delavce. Italijani so se zaradi spremenjenega ozra�ja po�utili ogrožene in se za�eli
odseljevati v Italijo, k �emur so jih jugoslovanske oblasti še dodatno spodbujale z
raznimi ukrepi, ki so oteževali položaj premožnih in vseh, ki so bili povezani z Italijo
in cono A. Tako so ovirali prehod v cono A, kar je prizadelo vse, ki so bili tam
zaposleni, izseljevali iz bivališ� družine zaposlenih v coni A, oteževali menjavo
denarja (coni sta imeli razli�ne valute), izvajali aretacije zaradi suma proitalijanske
dejavnosti, itd., po drugi strani pa so uvajali dvojezi�nost, ki je oteževala življenje
predvsem Italijanom zaradi nepoznavanja slovenš�ine. (Borak et al., 2005) Na
odlo�itev Italijanov za izselitev so vplivali tudi pritiski lokalnih slovenskih
aktivistov, ki so v Italijanih videli fašiste in pa gospodarska povezanost s Trstom.
Ve�inoma so odhajali zaradi strahu pred neznanim, novim, pred prihodnostjo, ki so
jo povezovali z komunizmom. (Borak et al., 2005) Najbolj množi�no so odhajali
mlajši ljudje, predvsem vsa inteligenca in duhovništvo, ostali pa so povojni politi�ni
priseljenci iz Italije, ter nekaj pretežno starejših delavcev in kmetov. Italijani so se
tako odseljevali že od konca vojne, vendar ne tako množi�no kot z hrvaškega dela
cone B STO, odkoder naj bi se jih v tem obdobju odselilo 114.000, ostalo pa naj bi
jih še 40.000. Iz Koprskega obmo�ja pa naj bi jih bilo med leti 1945 in 1958
odseljenih 25.070. (Borak et al., 2005) V zgodovini so bili ti izseljenci poimenovani
optanti oz. italijansko ezuli, celoten zgodovinski proces izseljevanja, ki se je pri�el
po vojni, pa eksodus. Takšno stanje se je ohranilo do 1954, ko je cona A STO po
podpisu londonske Spomenice o soglasju prešla pod Italijo, cona B pa je pripadla
Jugoslaviji. Meja je bila dokon�no potrjena z osimskimi sporazumi leta 1975. (Borak
et al., 2005) Podpis londonskega sporazuma velja za mejnik v slovensko-italijanskih
odnosih, saj zaznamuje konec napetosti, ki se je kopi�ila po drugi svetovni vojni.
Leta, ki so sledila, so bila ovekove�ena z izboljšanjem odnosov na gospodarskem in
kulturnem podro�ju ter obmejnim sodelovanjem na osnovi rimskega (1955) in
videmskega sporazuma (1962). V poznih šestdesetih letih je meja med njima veljala
za najbolj odprto v Evropi med državama z razli�no družbeno ureditvijo, k �emur sta
najve�ji delež prispevali slovenska manjšina v Italiji in italijanska v Sloveniji in na
Hrvaškem. (Kacin-Wohinz et al., 2001)
13
Kot smo videli se je položaj Italijanov v Istri po letu 1945 zelo spremenil.
Postali so maloštevilna narodna manjšina z izredno neugodno demografsko, socialno
in gospodarsko strukturo. Povrhu vsega so bili razdeljeni med dve republiki, po letu
1991 pa med dve novo nastali državi. Že po ustavi Socialisti�ne Republike Slovenije
iz leta 1963 je italijanska manjšina (skupaj z madžarsko) imela status avtohtone
narodne skupnosti, italijanš�ina pa je bila obravnavana enakopravno s slovenš�ino v
obmo�ju poselitve manjšine. (Borak et al., 2005) Kot takšna je italijanska manjšina v
Sloveniji veljala za eno najbolje zakonsko varovanih manjšin v Evropi. Vendar pa se
je že v desetletjih, ki so sledila, število pripadnikov italijanske narodnosti
zmanjševalo, kar je razvidno iz popisov. �e ponovno omenimo okraj Koper vidimo,
da se je po popisu iz 1957 tam nahajalo 3311 oseb italijanske narodnosti, v popisu
leta 1961 pa le še 2537, leta 1971 2547 Italijanov ali 13,8%, popis iz leta 1981 pa
pri�a o 2187 Italijanih ali 14,5%. (Borak et al., 2005) Vzroki za izseljevanje
manjšinskega prebivalstva iz obmo�ja avtohtone poselitve in posledi�no
zmanjševanja števila pripadnikov so ti�ali v ozemeljski razpršenosti, procesih
urbanizacije, poenotenju sredstev javnega obveš�anja in gospodarskemu razvoju. K
ob�utku ogroženosti so prispevale tudi rasne nestrpnosti med Italijani in priseljenci iz
ostalih republik in pa gospodarska in družbena kriza 80-ih let, ki jo je maloštevilna
manjšina mo�neje ob�utila. Prihajalo je do asimilacije, na katero je vplivalo tudi
nedosledno uveljavljanje dvojezi�nosti na dvojezi�nem obmo�ju. (Borak et al., 2005)
Z nekaterimi od teh težav se sre�uje manjšina še danes. Kakšna je demografska,
pravna in institucionalna podoba italijanske manjšine v Sloveniji danes, pa si bomo
podrobneje ogledali v nadaljevanju.
14
3. ITALIJANSKA MANJŠINA V SLOVENIJI
Italijanska skupnost v Sloveniji in na Hrvaškem ima status narodne manjšine,
za katero obi�ajno velja, da je del naroda, ki živi v sosednji ali drugi državi, v tem
primeru Italiji. �eprav je ta raziskava omejena zgolj na italijansko manjšino v
Sloveniji, je potrebno pojasniti, da sta s pravnega vidika italijanski skupnosti v
Sloveniji in na Hrvaškem lo�eni, saj spadata kot avtohtoni manjšini v dve lo�eni
državi. Z vidika same skupnosti pa govorimo o isti manjšini, ki jo je po razpadu
Jugoslavije lo�ila meja. Na Hrvaškem je ostala glavnina nekdaj enotne narodne
skupnosti. Za pripadnike manjšine je lo�itev pomenila drugo najve�jo travmo po
povojnem eksodusu Italijanov iz tega teritorija (Bertok, 2005), saj je s tem prišlo do
lo�itve kontaktov med ljudmi in organizacijami (sedež Unije Italijanov Istre in Reke
je tako ostal na Reki, na Hrvaškem so ostale tudi pomembne znanstvene in
izobraževalne ustanove). Kljub temu so poskušale po osamosvojitvi slovenske
oblasti olajšati �ezmejne stike manjšine med Slovenijo in Hrvaško.
Že sama definicija teritorialnih ali avtohtonih manjšin pove, da so to skupnosti
z dolgotrajno vezanostjo na nek prostor. Pripadniki italijanske manjšine v Sloveniji
živijo vzdolž slovenske obale in v zaledju ob�in Koper, Izola in Piran. Obmo�je, v
katerem je zgodovinsko prisotna italijanska manjšina, velja za dvojezi�no, kar
pomeni, da sta tam prisotna dva uradna jezika, torej poleg slovenš�ine še
italijanš�ina. �eprav je italijanski jezik na slovenskem obalnem podro�ju jezik
okolja, pa je dejansko pravi jezik okolja samo na dolo�enih mestih in ob�evalni jezik
samo v dolo�enih položajih (šola, knjižnica, italijanske skupnosti, itd.). Prihaja
namre� do nedoslednega in v�asih tudi malomarnega izvrševanja dvojezi�nosti na
dvojezi�nem podro�ju, na kar konstantno v medijih opozarjajo pripadniki in
predstavniki italijanske manjšine.
V obmo�ja z uradno priznano dvojezi�nostjo se uvrš�ajo naselja
Ankaran/Ancarano, Barizoni/Barisoni, Bertoki/Bertocchi, Bošamarin/Bossamarino,
Cerej/Cerei, Hrvatini/Crevatini, Kampel/Campel, Kolomban/Colombano,
Koper/Capodistria, Prade/Prade, Preman�an/Premanzano, del naselja Spodnje
Škofije (Valmarin), Šalara/Salara in Škocjan/San Canziano v ob�ini Koper; naselja
15
Izola/Isola, Dobrava pri Izoli, Livada in Polje pri Izoli v ob�ini Izola; ter naselja
Piran/Pirano, Portorož/Portorose, Lucija/Lucia, Strunjan/Strugnano, Se�a/Sezza,
Se�ovlje/Sicciole, Parecag/Parezzago in Dragonja v ob�ini Piran. (Bufon, 2004)
Kot pri�a Bufon, je za Istro še posebej zna�ilna dolgoletna etni�na pomešanost,
ki povzro�a precejšnja nihanja v narodnostni opredelitvi, odvisno od kriterijev, ki jih
uporabljamo in splošnih politi�nih, družbenih in gospodarskih razmer. (Bufon, 2004)
Po podatkih iz zadnjega popisa prebivalstva v Sloveniji leta 2002 se je za Italijane
izreklo 2258 prebivalcev, od tega 1840 na podro�ju Slovenske Istre. Iz spodnje
razpredelnice je razviden trend upadanja pripadnikov italijanske narodnosti.
Tabela 1: Prebivalstvo po narodni pripadnosti, Slovenija, popisi 1953, 1961, 1971, 1981, 1991 in 2002
Leto popisa 1953 1961 1971 1981 1991 2002
Število narodno opredeljenih Italijanov 854 3072 2987 2138 2959 2258
Vir: Statisti�ni urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002
Ta pojav bi lahko razložili na ve� na�inov. Raziskave, izvedene med
italijansko-slovenskimi družinami opozarjajo na dejstvo, da njihovi potomci ne
morejo ali ne želijo izraziti pripadnost zgolj eni narodnosti, kot to zahtevajo razni
popisi prebivalstva. Zato se v takšnih situacijah na tak na�in ne opredeljujejo ali pa
izrekajo pripadnost pokrajini (prebivalec Istre, Istran) ali nadnacionalnim entitetam
(npr. pripadnik sveta ali �loveške rase). (Sedmak, 2005) Identiteta prebivalcev
obmejnih obmo�ji, predvsem tistih iz narodnostno mešanih družin ali domov, kjer
govorijo dva ali ve� jezikov, je nekaj kompleksnega in na tem podro�ju se kaže tudi
pomanjkljivost ljudskih štetij, ki stremijo k enozna�nem etiketiranju. S to zahtevo pa
spravljajo pripadnike italijanske manjšine velikokrat v zadrego. Da ne govorimo o
potencialni manipulaciji rezultatov takšnih statisti�nih raziskav. Veliko piscev o
problematiki pa tudi pripadniki manjšine sami vedno znova opozarjajo, da števil�nost
pripadnikov neke manjšinske skupnosti ne bi smela biti pogoj za dodelitev dolo�enih
manjšinskih pravic. (Susi�, 1983; Bufon, 2004 in drugi) Da pa je situacija druga�na,
se je pokazalo na popisu leta 1991, na katerem je bilo zaznati mo�no pove�anje
16
števila deklariranih Italijanov. Poleg tega se je tudi precej pove�al vpis v italijanske
skupnosti. (o tem Medica, 1997; Gregori�, 2004) Po trditvah Gregori�a naj bi
organizacije italijanske skupnosti takrat promovirale vpis v svoje skupnosti in
proklamacijo italijanske narodnosti za popis, ker so želele navidezno dvigniti število
pripadnikov manjšine, v zameno za to pa so nudile ugodnosti pri zaposlovanju �ez
mejo, v Italiji. Na ta poziv se je takrat odzvalo veliko ljudi, tudi Slovencev. (ve� o
tem Gregori�, 2004) Pri tem se zastavlja pomenljivo vprašanje: bi organizacije
italijanske manjšine tako ravnale, �e bi bilo število pripadnikov manjšine
nerelevantno za pridobivanje manjšinskih pravic ter finan�nih in ostalih sredstev?
V nadaljevanju bo predstavljeno, kako je italijanska narodna skupnost v
Sloveniji urejena s pravnega in institucionalnega vidika. Kot podporna literatura za
predstavitev organiziranosti skupnosti nam bo služila iz�rpna publikacija Vabilo k
spoznavanju manjšin: slovenska narodna skupnost v Italiji in italijanska narodna
skupnost v Sloveniji in na Hrvaškem se predstavita, ki sta jo izdali v okviru projekta
MiMa – Ve�ine spoznavajo manjšine slovenska organizacija SLORI v Trstu in
Italijanska Unija iz Kopra.
Pravni položaj italijanske manjšine v Sloveniji ureja vrsta zakonov. To so
ustava Republike Slovenije, dva posebna zakona (Zakon o uresni�evanju posebnih
pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti na podro�ju vzgoje in
izobraževanja iz leta 1996 in Zakon o samoupravnih narodnih skupnostih iz leta
1994) in nekateri �leni splošnih zakonov. Poleg tega pravice italijanske skupnosti v
Sloveniji dodatno urejajo še posebni statut Spomenice o soglasju iz leta 1954 in
osimski sporazumi iz leta 1975 med Jugoslavijo in Italijo.2 Ne glede na število
pripadnikov te skupnosti, ustava Republike Slovenije zagotavlja italijanski manjšini
naslednje pravice:
− do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku;
− do javne rabe italijanskega jezika in do vidne dvojezi�nosti na
avtohtonem obmo�ju, kjer živi italijanska narodna skupnost v Sloveniji;
2 Tu je še Tristranski memorandum o zaš�iti pravic italijanske manjšine na Hrvaškem in v Sloveniji med Republiko Hrvaško, Italijo in Slovenijo iz leta 1992, ki pa sta ga podpisali le Italija in Hrvaška, medtem ko se je Slovenija le verbalno zavezala k spoštovanju le-tega.
17
− do svobodne rabe svojih narodnih simbolov na narodnostno mešanem
obmo�ju;
− do ustanavljanja organizacij, razvijanja gospodarskih in
znanstvenoraziskovalnih dejavnosti ter dejavnosti na podro�ju javnega
obveš�anja in založništva;
− do gojenja odnosov s svojo mati�no državo;
− do ustanavljanja samoupravnih skupnosti, ki jih lahko država pooblasti
za opravljanje dolo�enih nalog iz državne pristojnosti;
− do neposrednega zastopništva na narodnostno mešanem obmo�ju v
predstavniških organih lokalne samouprave (v Ob�inskih svetih) in na
državni ravni (v Državnem zboru).
V okvir politi�nih pravic, ki so zagotovljene italijanski manjšini spada tudi
pravica do zagotovljenega poslanskega sedeža v slovenskem državnem zboru in pa
10-odstotna prisotnost pripadnikov manjšine v ob�inskih svetih v ob�inah Koper,
Izola, Piran, kjer je italijanska skupnost zgodovinsko prisotna.
Družbenopoliti�no je italijanska narodna skupnost organizirana v okviru
Samoupravnih skupnosti italijanske narodnosti za Koper, Izolo in Piran (Comunità
autogestite della nazonalità italiana di Capodistria, Isola e Pirano) in Obalne
samoupravne skupnosti italijanske narodnosti (Comunità costiera autogestita della
nazionalità italiana). Omenjene organizacije zagotavljajo uresni�evanje manjšini
dodeljenih pravic, sodelujejo z ob�inskimi sveti oz. z državo in spodbujajo in
organizirajo dejavnosti, ki prispevajo k ohranjevanju narodne identitete pripadnikov
manjšine. Društveno pa je italijanska skupnost organizirana v okviru šestih ob�inskih
organizacij Skupnosti Italijanov (Comunità degli Italiani), ki povezujejo razli�ne
kulturno-umetniške (zbor, dramske, folklorne in glasbene skupine, itd.) in športne
skupine (mali nogomet, odbojka, tenis, košarka, šah, balinanje, itd.) ter organizirajo
razne dejavnosti. Njihova krovna organizacija je Italijanska Unija (Unione Italiana),
katere cilj je ohranjanje in razvoj narodne, kulturne in jezikovne identitete
pripadnikov italijanske manjšine, zagotavljanje celovitosti in nedeljivosti ter
doseganje poenotenja pri pravni obravnavi italijanske narodne skupnosti. (Mikoli�,
Pertot, Zudi� Antoni�, 2006) Italijanska Unija deluje predvsem na kulturnem
18
podro�ju, vzgojno-izobraževalnem podro�ju, v založništvu, informiranju, športu,
gledališ�u, zakonodaji (spoštovanje in izvajanje manjšinskih pravic), znanosti in v
raziskovanju.
Izobraževanje nosi pomembno funkcijo ohranjevanja in prenašanja kulture in
jezika vsakega naroda, za narodno manjšino pa je ta funkcija sploh življenjskega
pomena. V Sloveniji se pripadniki italijanske manjšine izobražujejo v 3 vrtcih, 3
osnovnih šolah (devetletkah) in 3 srednjih šolah, ki se nahajajo v Kopru, Izoli in
Piranu. Gre za državne šole, kjer je u�ni jezik italijanski, šolski programi pa so zelo
podobni programom ve�inskih šol, z razliko, da se pou�uje še dodatni predmet
‘italijanski jezik in književnost’, predmetom zgodovina, geografija in glasba pa so
dodane še nekatere vsebine. Na univerzitetni ravni obstajata tudi dodiplomska študija
italijanskega jezika in kulture – italijanistke na Univerzah v Ljubljani in na
Primorskem.
Gospodarski razvoj italijanske skupnosti v Sloveniji je dokaj aktualna tematika.
Šele po osamosvojitvi so se oblikovale razprave o pravici do razvoja ekonomske
baze manjšine in o želji in potrebi po pritegnitvi malih podjetnikov pod okrilje
italijanske manjšine. Tako so bili ustanovljeni Center za promocijo podjetništva, ki
spodbuja gospodarsko dejavnost manjšine, v okviru Obalne italijanske samoupravne
skupnosti deluje družba Fineuro d.o.o., ki skrbi za njen lasten gospodarski razvoj, od
2007. leta pa deluje Društvo poslovnežev pripadnikov Italijanske narodne skupnosti
'Futura', ki združuje podjetnike, obrtnike, kmetovalce in samostojne podjetnike.
Do sedaj smo se posve�ali predstavitvi italijanske manjšine v Sloveniji od
njenega nastanka do današnjih dni, nismo pa se vprašali, kaj sploh je narodna oz.
etni�na manjšina. V slede�em poglavju bomo to nadoknadili s poskusom definicije
omenjenih pojmov in izpostavitvijo pomembnejših problemov in obravnav, ki jih
obkrožajo.
19
4. ETNI�NA MANJŠINA
Podro�je, s katerim se ukvarjamo v tem poglavju, že dolgo �asa ne zaseda
svojega mesta zgolj v literaturi in razpravah znanstvenikov in strokovnjakov s tega
podro�ja (kot so Barth, Gellner, Smith, Giddens, Kellas, Eriksen, …), temve� se je že
v prvi polovici 20. stoletja premaknilo v ob�o sfero zunaj akademske rabe, v
politi�ni, medijski in ljudski diskurz. Sama problematika etni�nih manjšin, narodov
in nacij ter z njo povezana terminologija se je aktualizirala in popularizirala so�asno
s spreminjanjem politi�nega zemljevida Evrope po prvi in drugi svetovni vojni. Tako
se je izrazoslovje obremenilo s splošno rabo in ponekod dobilo tudi negativne
konotacije. (Šumi, 2000) Druga težava ti�i v sami definiciji terminologije. Obstaja
namre� ogromno poskusov opredelitve pojmov etni�na manjšina, narodna manjšina,
etni�nost, etnos, pri tem pa še dodatno zagode dejstvo, da se v strokovnem diskurzu
ti termini velikokrat definicijsko ne razlo�ujejo eden od drugega. Kljub omenjenim
težavam, na katere smo naleteli tudi sami med pregledovanjem virov, bomo poskusili
na tem mestu definirati glavne pojme, s katerimi bomo operirali in ponuditi vpogled
v samo problematiko.
Ko govorimo o etni�ni skupini, govorimo o skupini ljudi, ki se �utijo
povezane med sabo prek (dejanskih ali namišljenih) sorodnih, kulturnih, verskih,
jezikovnih, rasnih ali drugih vezi. Pripadniki etni�ne skupine poleg tega sebe
dojemajo (in drugi njih) kot kulturno razli�ne od drugih skupin, s katerimi so vsaj
malo v stiku. (Eriksen, 1993) Drug termin, ki je za nas relevanten, etni�nost, pa bi
lahko definirali kot aspekt družbenih odnosov med posamezniki etni�ne skupnosti in
ne lastnost skupine (ibid.), lahko bi rekli tudi na�in identifikacije oz. družbena
identiteta.
Emidij Susi� pri tem opozarja na razliko med pojmoma etni�na skupina in
etni�na manjšina. Pri etni�ni skupini je poudarek na kriterijih pripadnosti, ki
pripadnike ene skupine združujejo in obenem lo�ujejo od drugih. Medtem ko je pri
manjšini v ospredju predvsem družbena (gospodarska, politi�na) mo�, ki je manjšini
v primerjavi z ve�inskim prebivalstvom na razpolago v manjšem obsegu, tudi zaradi
20
njene števil�ne šibkosti, gledano na števil�no dominantnost ve�inskega prebivalstva.
(Susi�, 1983)
�eprav se v praksi družbena mo� skupine pogosto povezuje s številom njenih
pripadnikov, pa je uporaba števil�ne dimenzije problemati�na3, zato nekateri avtorji
težijo k uporabi izraza ‘dominantna skupina’ nasproti manjšini, namesto ‘ve�ina’, ki
sugerira ravno števil�nost. (Susi�, 1983; Bufon, 2004)
Med ameriškimi in evropskimi raziskovalci prihaja do razhajanj pri
razlikovanju med etni�nimi in narodnostnimi skupnostmi. Prvi uvrš�ajo pojav naroda
in narodnosti v širšo terminologijo etni�nih manjšin in skupin. Evropska tradicija pa
pojma razlikuje in dojema etni�nost kot osnovo za potencialni razvoj narodnosti.
(Susi�, 1983) Kot vemo je evropska usmerjenost k razmejevanju etni�nega in
nacionalnega posledica oblikovanja ideje nacionalizma in nacionalne zavesti v 19.
stoletju in predvsem politi�nih in družbenih premikov, ki jih je ta ideja pomagala
sprožiti v Evropi v stoletju, ki je sledilo.
Poglejmo si tri glavne oblike etni�nih formacij v razvoju nacionalizma – etnija,
narod in nacija. (Bufon, 2004) O etniji smo že govorili. Po Bufonu jo to objektivna
družbena in kulturna formacija, ki jo sestavljajo pripadniki istega etni�nega izvora,
jezika in histori�nega izro�ila, kateri v kontinuirani obliki zasedajo neko ozemlje.
Pripadnike take družbene formacije, ki to naselitveno ozemlje zapustijo zaradi
selitve, a ohranjajo prvotno etni�no identiteto, smemo prav tako prištevati k
skupnemu etnosu. Naslednja oblika je narod, to je etnija, ki je poleg objektivne
uspešno razvila tudi subjektivno in institucionalno plat etno-jezikovne identitete in si
prizadeva, da bi poleg visoko razvitih kulturnih osnov samozavedanja (jezikovna
standardizacija, razvita pisna in komunikacijska kultura ter šolska izobrazba v
lastnem jeziku) ustanovila tudi lastno državo ali vsaj dosegla zadovoljivo politi�no in
teritorialno avtonomijo. Nacijo zato v politi�no-teritorialnem pogledu opredeljujemo
3 'Pri numeri�ni dimenziji se odpira problem spodnjega števil�nega pojavnega praga neke etni�ne skupnosti, pod katerim ni ve� mogo�e govoriti o družbeni manjšini, ampak samo o skupini posameznikov z dolo�eno karakteristiko. Na�eloma števil�nejša manjšina lažje dosega svoje pravice, vendar je razmerje numeri�na konsistenca-politi�na teža posameznih etni�nih skupin odvisno od cele serije spremenljivk, ki se nanašajo na njihovo organizacijsko sposobnost, gospodarsko razvitost in strukturo, stopnjo demokrati�nosti ve�inskega in manjšinskega družbenega okolja, odnos med manjšino in njenim mati�nim narodom (v primeru nacionalnih manjšin), mednarodnih odnosov itd.' (Bufon, 2004, 81)
21
kot ‘nation-state’, se pravi kot narod, ki ji je uspelo oblikovati lastno državo in se v
tej državi uveljavlja kot ve�inska in dominantna družbena skupina.
Petri� zavra�a obravnavo nacionalne manjšine kot etni�ne skupine z zgolj
kulturnimi in jezikovnimi zna�ilnostmi. Po njegovem je nacionalna skupnost del
naroda, ki kot posledica dolo�enega zgodovinskega spleta okoliš�in živi zunaj meja
svoje mati�ne države na pretežno strnjenem ozemlju. (Petri� v Susi�, 1983)
Prav ozemlje oziroma teritorij je pomemben faktor pri obravnavi etni�nih oz.
narodnih manjšin. Glede na ozemeljskost razlo�uje Bufon (Bufon, 2004) med
teritorialnimi in neteritorialnimi manjšinami. Tako poznamo regionalne manjšine,
kot so Katalonci in Valežani, z lastnim bolj ali manj avtonomnim ozemljem, pa
nacionalne manjšine z zrcalno (npr. Slovenci v Italiji, Italijani v Sloveniji) ali
enostransko porazdelitvijo (Nemci v Italiji in Franciji). Nadalje so tu Laponci in
Baski, ki so primer ozemeljsko sicer kompaktnih manjšin, ki pa so ostale razdeljene
med ve� držav, pa manjšine, ki so enotnega izvora, vendar teritorialno relativno
razdeljene oz. razpršene, kar je zna�ilno za Retoromane, Frizijce in Kelte in nazadnje
manjšine, ozemeljsko prisotne znotraj drugih manjšin (Ladinci na Južnem Tirolskem
in Nemci v dolini Aoste).
Naj kot alternativo na tem mestu omenimo tudi Koteja (Kote v Bufon, 2004),
ki podaja malo druga�no razdelitev manjšin glede na teritorialnost. In sicer, Kote
razlikuje med teritorialnimi manjšinami, ki so prostorsko vezane na mati�ni narod,
kjer lahko predstavljajo ostanke nekdaj dominantne skupnosti (Švedi na Finskem,
Nemci na Poljskem, Italijani v Sloveniji) ali del sosednje skupnosti, s katero je
ve�inski narod živel v enakopravnem razmerju (frankofonsko prebivalstvo v Italiji,
Romuni v Srbiji), potem teritorialnimi manjšinami, ki niso prostorsko vezane na
mati�ni narod, kot so Nemci v Romuniji in Albanci v Italiji, teritorialnimi
manjšinami brez mati�nega naroda, a prostorsko povezane z ve�jo etni�no
skupnostjo v sosednji državi (Katalonci v Franciji, Okcitanci v Italiji), potem so tu še
teritorialne manjšine brez mati�nega naroda, ki so v celoti prisotne v eni državi
(Valežani v Veliki Britaniji, Furlani v Italiji, Sorbi v Nem�iji) in pa teritorialne
manjšine, ki izhajajo iz staroselskih skupnosti, kot so Indijanci v ZDA. V svojo
zbirko pa Kote prišteva tudi neteritorialne manjšine, tradicionalno žive�e v diaspori,
ki se v dolo�enih primerih lahko sklicujejo na lastno državo (Grki, Judje ali
22
Armenci), v drugih pa ne (na primer Romi), ter neteritorialne manjšine, nastale na
osnovi novejših selitvenih tokov (Turki v Nem�iji, Italijani v Švici, Srbi v Sloveniji).
Razdelitvi omenjenih avtorjev se, kot vidimo, precej razlikujeta. Kote, z razliko od
Bufona, upošteva tudi sodobne družbene migracijske tokove, ki so vzrok za veliko
število politi�nih in ekonomskih migrantov brez statusa manjšin. Njegove
neteritorialne manjšine, ki so posledica sodobnih migracij, bi lahko uvrstili tudi v
druga�no delitev, ki jo podajamo v nadaljevanju.
Strokovna literatura namre� razlikuje tudi med tradicionalnimi in
imigrantskimi manjšinami v nekem prostoru. Uporaba pojmov avtohtona in
neavtohtona manjšina je dandanes postala neustrezna, ravno zaradi zgoraj omenjenih
sodobnih migracijskih tokov, ki so dodobra premešali svetovno populacijo in
spremenili demografsko situacijo v mnogih državah. Zato v nadaljevanju
uporabljamo novejša pojma, kljub temu, da se v vseh naših virih pojavljata izklju�no
izraza avtohtona oz. neavtohtona (alohtona) skupnost.
Za tradicionalno (torej avtohtono) etni�no skupino, kot jo opredeljuje Mateja
Sedmak (Sedmak, 2004) velja visoka stopnja notranje povezanosti in dostop ter
nadzor pomembnih položajev v neposrednem okolju, kot so lokalna oblast, kulturne
in društvene dejavnosti, idr. Po drugi strani imigrantske, oziroma t.i. ‘nove’4
manjšinske skupnosti tega nimajo. Velikokrat so to organizacijsko, politi�no in
kulturno nekoherentne skupnosti, ki so relativno razpršene po ozemlju nove naselitve
in so brez priznanega statusa etni�nih oz. narodnih manjšin, kar pomeni brez pravic,
ki bi jim iz tega naslova pripadle. Bufon (2004) med tradicionalne skupnosti uvrš�a
dve skupini; v prvo sodijo aborigini, staroselci in njim podobne skupnosti, v drugo pa
druge etni�ne skupnosti, ki so zgodovinsko prisotne v svojem naselitvenem obmo�ju,
kot sta, na primer, italijanska manjšina v Sloveniji in na Hrvaškem ter slovenska
manjšina v Italiji. Med imigrantske skupnosti pa prišteva tiste, ki so se na sedanje
obmo�je bivanja priselile v okviru osvajalskih in podobnih gibanj (Tatari v Rusiji,
Švedi na Finskem), potem tiste, ki so jih na sedanje obmo�je bivanja naselile zunanje
dominantne skupnosti, kot so Tamilci v Ceylonu in Nemci v Romuniji, omenja pa še
4 Tu se nam zastavlja dvom v poimenovanje imigrantskih skupnosti kot 'novih' skupnosti. Tovrstne skupnosti so v nekaterih državah že relativno star pojav, saj so ponekod prisotne že druge, tretje, �etrte generacije prvotnih priseljencev, �eprav se tovrstni imigrantski procesi odvijajo konstantno. Kar je pri tem nov pojav niso toliko skupnosti same, kot pa priznanje in ovrednotenje samega pojava in procesa v strokovnih in javnih krogih ter literaturi.
23
razseljene skupnosti (Afrikanci v Severni in Južni Ameriki, razli�ne manjšine v
okviru nekdanje Sovjetske zveze), begunce in politi�ne migrante (Palestinci v
razli�nih arabskih državah in kosovski Albanci v Italiji) ter ekonomske migrante
(Turki v Nem�iji).
Tudi na tem podro�ju se je fokus ameriških akademikov, ki so se tradicionalno
osredoto�ali bolj na imigrantske manjšine, razlikoval od evropskih, ki so jim bliže
tradicionalne skupnosti. (Bufon, 2004)
Z etni�nimi oz. nacionalnimi manjšinami je tesno povezana tudi etni�na oz.
narodna identiteta, zato v naslednjem poglavju sledi predstavitev te tematike.
24
5. ETNI�NA IDENTITETA
Najprej si pobližje poglejmo pojem identiteta na splošno. Osebna identiteta, ki
je lastna vsakemu izmed nas, nosi karakter dvojnosti. Sestavljena je namre� iz
identitete, ki jo posameznik dojema kot njemu lastno, pripadajo�o in je
samopripisana; to je avtoidentifikacija. Druga identifikacija pa je osebi dolo�ena,
dodeljena, priznana ali celo vsiljena od drugih, in sicer skozi ali preko položaja,
ugleda, pravic in družbeno opredeljenih dolžnosti. Poleg tega poznamo še skupinsko
identiteto, ki bi jo lahko širše opredelili kot skupinsko pripadnost. V modernih
družbah je prisotnih veliko vrst in vidikov pripadnosti in tako tudi množica razli�nih
identitet. (Južni�, 1993) Med skupinske identitete uvrš�amo tudi etni�no identiteto ali
etni�nost, ki smo jo delno opredelili že v prejšnjem poglavju. Narodna in etni�na
identiteta zasedata po pomembnosti središ�no mesto v sodobnih družbah. (Susi�,
1983)
Skupni vidiki, kot so zgodovina, tradicija, izvor, družbene izkušnje, kultura,
jezik, vrednote, simboli, itd. so podlaga, na kateri je zgrajena etni�na identiteta neke
etni�ne ali narodne skupnosti. Ta podlaga pripomore k razvoju etni�ne zavesti, ki jo
še dodatno utrjujejo (ponovno) skupna kultura, etni�ne organizacije, etnocentrizem,
konflikti, itd. (Susi�, 1983)
V procesu družbene interakcije pripadniki etni�nih skupin potrebujejo
dolo�eno mero potrditve lastne etni�nosti. Pomembno funkcijo utrjevanja identitete
gotovo nosijo simboli, kot so zastave, grbi, dvojezi�ni napisi, plakati in manifesti v
jeziku etni�ne skupine, itd. Manjšina z njihovo pomo�jo dviga ‘etni�no samozavest’
njenih pripadnikov, obenem pa provocira pripadnike dominantne skupine in se na ta
na�in upira etni�ni diskriminaciji, segregaciji in asimilaciji. (o tem Klinar v Susi�,
1983)
�e do samopotrjevanja pripadnikov etni�ne manjšine ne prihaja, se situacija
lahko obrne skupini v škodo. Nenehno pritoževanje, tarnanje in samopomilovanje o
nesre�nem položaju manjšine in prizadejanih krivicah potencialno sproži ‘uspavanje’
manjšine, meni Susi�, kar pa predstavlja težjo identifikacijo in s tem manjšo
skupinsko povezanost. V nasprotnem primeru, �e prihaja v odnosih med skupinami
25
do novih konfliktnih situacij, ki se povrhu vsega še zaostrujejo, to sproži ob�utek
ogroženosti v manjšini in posledi�no procese združevanja pripadnikov skupine.
Identifikacija se v tem primeru pove�uje in utrjuje. (Susi�, 1983)
Naj za konec razprave o etni�nosti opozorim na polemiko med primordialisti in
instrumentalisti, ki zaseda posebno mesto v razpravah o etni�nosti in etni�ni
identiteti. Primordialisti�ni pogled vidi etni�no identiteto kot prirojeno, vnaprej dano,
kot krvno pripadnost, ki je obvezujo�a. Nasproti primordialisti�ni tezi se je razvil
instrumentalizem, ki je trdil, da je etni�nost le ena izmed možnih oblik povezanosti,
ki je subjektivna, se spreminja in je z njo mo� manipulirati. (Berghe, 1991)
Toliko na kratko o etni�ni identiteti. Glede na to, da bo pri�ujo�a analiza
raziskovala novinarsko poro�anje, ki ga lahko imenujemo tudi diskurz, bomo v
naslednjem poglavju povedali nekaj besed o slednjem. Dotaknili pa se bomo tudi
ideologije in odnosov mo�i, pojavov, ki so z diskurzom v tesni povezavi.
26
6. DISKURZ, IDEOLOGIJA IN ODNOSI MO�I
Tudi pojem diskurz doživlja v zadnjih �asih popularizacijo in aktualizacijo, saj
je našel pot v širše medije in celo v vsakdanje pogovore. Družboslovna stroka pa je
vendarle bolj previdna glede njegove uporabe, saj se ve�inoma zaveda njegove
kompleksnosti. Pomensko polje izraza je v družboslovnih vedah precej široko, saj se
jezikoslovci osredoto�ajo bolj na jezikovno podro�je diskurza, medtem ko
sociološko-kulturološke vede zanima predvsem družbeni kontekst in prezentacija
družbenih odnosov, ki jo je iz teksta mo� razbrati. V skladu s slednjimi bomo tudi mi
pristopili k obravnavi diskurza.
�e govorimo o diskurzu na splošno, mislimo na ‘dolo�en na�in razumevanja
sveta in izražanja (govorjenja in pisanja) o njem’, kot podro�je zanimanja širše
opredeljujeta Erjav�eva in Poler Kova�i�eva. (Erjavec, Poler Kova�i�, 2007) Gre
torej za na�in reprezentiranja pogleda na svet. Diskurz pa lahko ožje pomeni tudi
uporabo jezika na dolo�enem podro�ju, npr. šolski, strokovni, medijski, medicinski
diskurz, idr. Vsak od njih predpostavlja uporabo svoje terminologije, svojega na�ina
predstavljanja idej, svoj žargon,… Pogled na diskurz, kot ga želimo predstaviti tu,
percipira jezik kot družbeno prakso, ki ne razlikuje med govorom in dejanjem. S tem,
ko analiziramo jezik kot družbeno prakso, analiziramo to, kar ljudje po�nejo. Takšen
odnos pa se razlikuje od razumevanja jezika tradicionalnega jezikoslovja kot nekaj
abstraktnega (kot je npr. slovar ali slovni�na pravila), ki lo�uje govor in pisanje od
dejanj. (Verdonik, 2004)
Stopimo zdaj korak pro� od diskurza k še dvema klju�nima pojmoma, ki sta z
njim povezana; to sta ideologija in odnosi mo�i. V nadaljevanju bomo razdelali ta
dva pojma, vse tri pa med seboj smiselno prepletli.
Sodobni pristopi k analizi diskurza (mednje sodi tudi kriti�na diskurzivna
analiza) se od tradicionalnih razlikujejo tudi na podro�ju odnosov mo�i. Slednji se
namre� z njimi ne ukvarjajo, jih ignorirajo, saj že v izhodiš�u predpostavljajo, da
diskurz poteka med socialno enakopravnimi akterji. Eden vidnejših avtorjev kriti�ne
diskurzivne analize (KDA), Fairclough, temu oporeka, saj med protagonisti diskurza,
ki so med seboj povezani v celo navidezno enakopravna razmerja, opaža
27
neenakopravne, hierarhi�ne odnose: npr. v odnosih med prijatelji in zakonskimi
partnerji, kjer se dogajajo subtilni boji mo�i za prevlado posameznikovih želja, volje,
pogledov,… (Fairclough v Verdonik, 2004)
Diskurz Fairclough ozna�uje za nosilca ideologije. Znotraj samega diskurza
elementi ideologije povezano sodelujejo in ustvarjajo odnose mo�i, ki se izražajo v
boju za nadzor nad diskurzom, kot ‘mehanizmom za podporo mo�i’. (Fairclough v
Erjavec, Poler Kova�i�, 2007)
V tesni povezavi z mo�jo, odnosi mo�i in jezikom so ideologije, saj se
reproducirajo in izražajo v jeziku in skozi jezik. (Erjavec, Poler Kova�i�, 2007)
Ideologije so sistemi idej, ki jih razumemo kot splošno védenje o svetu in se jih
ve�inoma ne zavedamo. Omenili smo že, da je diskurz ideološko zaznamovan, kar
pomeni, da skozenj svet ni predstavljen na objektiven na�in, temve� subjektivno
(bralci/gledalci vidimo, kar nekdo želi, da vidimo). Pri tem je ravno tako pomembno
tudi vse tisto, kar ni izre�eno, ne samo tisto, kar je. (Verdonik 2004) Naloga kriti�ne
diskurzivne analize je tako razkriti v diskurzu skrite ideološke elemente in jih
interpretirati.
Diskurzi so sestavljeni tudi iz t.i. diskurzivnih praks, ki poleg jezikovnih praks
zavzemajo še materialne prakse. (Erjavec, Poler Kova�i�, 2007) Torej, ko govorimo
o, na primer, politi�nem diskurzu, to niso zgolj politi�ni govori in propagandno
gradivo strank, temve� tudi simboli, zakoni, organizacijska struktura, dogodki
(demonstracije, pohodi, bojkoti), itd. Za boljše razumevanje pomena diskurzivnih
praks si pomagajmo s ponazoritvijo metode opisne analize. Ta analizna metoda sledi
predpostavki, da za vsakim govornim dejanjem ti�i motiv vplivanja z besedami ali
doseganja svojega cilja z njimi (gre za pojem t.i. namernosti). Takšno stališ�e sproža
kritiko pri Faircloughu, ki opisni analizi o�ita, da namenja namernosti preveliko težo,
saj je sam mnenja, da so govorna dejanja le delno zavestno kontrolirana.5 To
utemeljuje z obstojem vzorcev govornih dogodkov v družbi, t.i. družbenih praks, ki
sestojijo iz vzorcev tvorjenja, posredovanja in sprejemanja besedil ter so vnaprej
dolo�ene znotraj posameznega družbenega okolja. Družbene prakse delujejo tako, da
posameznik prepozna glede na svoj položaj in v okviru dolo�enega socialnega okolja
5 To bi mu lahko pritrdila tudi psihoanaliza, ki pozna t.i. 'verbalne lapsuse', ki posamezniku med govorom 'uidejo' brez njegove želje. Po tej teoriji naj bi se namre� v njih izražale vsebine iz podzavesti.
28
ustrezen tip prakse in se ravna v skladu z njo. Primeri diskurzivnih praks so na
primer pogovor med prijateljema, ustni izpit na fakulteti, opravljanje nakupa na
blagajni trgovine, razgovor za službo, pogovor vzgojiteljice z otrokom v vrtcu,
policijsko zaslišanje,… Vendar so izbira jezikovnih sredstev in pa cilji, ki jih
potencialno lahko dosežemo v okviru dolo�ene govorne situacije, omejeni. Na
spreminjanje lastnosti diskurzivnih praks imajo vpliv predvsem ideološke prakse, ki
se skrivajo v ozadju. Erjavec in Poler Kova�i� sta mnenja, da je naloga ideologije
varovanje in vzdrževanje dolo�enih praks kot univerzalnih in samoumevnih, recimo
vzdrževanje politi�ne oblasti. Ko posamezniki prevzamejo in ponotranjijo vlogo, ki
jim jo dodeljuje ideologija znotraj diskurzivne prakse, se zgodi integracija v sisteme
nadzora, posamezniki pa to doživljajo kot nekaj naravnega. (Erjavec, Poler Kova�i�,
2007) Takšni nadzorni sistemi so razli�ni – od potrošnika, bolnika, pa do pripadnika
neke etni�ne skupnosti ali državljane države. Ker med ideološkimi praksami poteka
nenehno bojevanje za mo� in prevlado, se situacija lahko zasuka v prid neki drugi
praksi – tako pride do spremembe. (Verdonik, 2004) Takšno spremembo diskurzivne
prakse je na primer zaznati v sodobnih odnosih med u�enci in u�itelji, kjer so akterji,
predvsem u�enci, bolj sproš�eni, kot pa so bili še desetletja nazaj.
Diskurzivne prakse so pomembne, ker izražajo odnose mo�i, boje med
skupinami, dominacijo in depriviligiranost. Iz obstoje�ih situacij tako lahko
raziskovalci razberejo dodatne informacije, ki bi zgolj z analizo teksta ostale
neopažene.
29
7. MEDIJI
V tem poglavju se ne bomo posve�ali medijem in teoriji medijev na splošno,
temve� se bomo dotaknili predvsem dveh podro�ij – to so množi�ni mediji in pa
manjšinski mediji. V okviru naše raziskave nas bo zanimal predvsem odnos mediji –
manjšina. Najprej se bomo osredoto�ili na množi�no komuniciranje in njegov pomen
za narodno manjšino; v tem okviru bomo predstavili tudi Primorske novice kot
regionalni množi�ni tiskani medij. Nato pa bo sledil še vpogled v medije, s katerimi
razpolaga italijanska manjšina v Sloveniji (in na Hrvaškem), s poudarkom na tiskane
vire, glede na to, da se jim nadalje v analizi posve�amo tudi sami.
7.1. Množi�ni mediji
Po Gerhardu Maletzkeju je množi�no komuniciranje oblika komunikacije, pri
katerem tehni�na sredstva komunikacije, imenovana mediji, pošiljajo sporo�ila
javno, posredno in enostransko (brez komunikacije med poro�evalcem in
prejemnikom sporo�ila) ob�instvu, ki je heterogeno, prostorsko razpršeno in
anonimno. (Vreg, 1973) Množi�ni mediji so tako mediji, katerih zna�ilnost in namen
je predvsem doseganje širokega kroga ob�instva oziroma populacije v neki državi
(ali širše). Ko govorimo o sredstvih množi�ne komunikacija, imamo ve�inoma v
mislih televizijo, radio, tisk (�asopise, revije, knjige,…), film, internet (internetne
�asopise, bloge, izmenjava videov,…) in tako dalje. Informiranje družbe pa še zdale�
ni edini njihov motiv, zato si poglejmo, kaj drugega je še imel v mislih Vreg, ko je
takole razvrstil funkcije množi�nih medijev v tri skupine (Vreg, 1990):
− funkcije, ki so imanentne sodobnim množi�nim medijem in so:
informacijska, mnenjska, orientacijska in akcijska;
− funkcije, ki jih množi�ni mediji opravljajo kot socialne funkcije skupaj z
drugimi družbenimi institucijami: socializacijska, rekreacijska,
interakcijska in integracijska;
30
− v tretjo skupino pa je uvrstil tiste funkcije, ki izhajajo iz �lovekovih
družbenih dejavnosti: politi�ne, ekonomske, kulturne, znanstvene,
izobraževalne, športne, verske in druge dejavnosti.
Tu podajamo še najpomembnejše funkcije množi�nih medijev, kot jih vidi
Susi�. Te so posredovanje informacij, ohranjevanje in integracija družbe,
posredovanje in vsiljevanje dolo�enih kulturnih modelov, kot so vrednote, stališ�a,
norme, vzorci obnašanja,…, družbeni nadzor in drugo. (Susi�, 1983) Kot že
pridevnik pove, so množi�ni mediji namenjeni in v svojem delovanju osredoto�eni
na širšo družbo, lahko bi rekli tudi populacijo države-nacije, v katero so vklju�ene
tudi manjšine. Kot vidimo, ta kategorija medijev teži k zajemanju kar najširšega
spektra družbenega in posameznikovega udejstvovanja. Pri tem pa se dogaja
neizogibno – z željo po pokrivanju aktualnih, zanimivih in vplivnih tematskih
podro�ij prihaja do zapostavljanja vseh tematik, ki tem kriterijem ne ustrezajo in so
zato izklju�ene iz poro�anja množi�nih medijev. V to kategorijo spadajo tudi
družbene manjšine (etni�ne, rasne, istospolno usmerjene, ekonomske, starostne,
verske, idr.). �e se osredoto�imo zgolj na etni�ne skupine; razli�ne raziskave so
pokazale (Makarovi�, Ron�evi�, 2006; Stankovi�, 1997; Erjavec, Poler Kova�i�,
2007), da so te skupine premalo zastopane na medijskem podro�ju, �e pa že so
prisotne v medijih, je njihova podoba predstavljena negativno in sterotipizirano,
predstavniki teh skupin pa so pogosto prikazani kot vir konfliktov.
Ker med množi�ne medije sodijo tudi Primorske novice, najpomembnejši
regionalni dnevni �asopis Primorske in objekt pri�ujo�e analize, bomo v
nadaljevanju izkoristili priložnost za krajšo predstavitev le-teh.
7.1.1. Primorske novice – najpomembnejši primorski tiskani medij
Kot je zapisano na internetni stran Primorskih novic6 je glavno poslanstvo tega
�asopisa zadovoljevanje potreb prebivalcev po informacijah iz ožjega (regionalnega)
6 Primorske novice (2009-06): Zgodovina. Http:// http://www.primorske.si/pn/htdocs/pn_odruzbi/zgodovina.html.
31
slovenskega prostora in relevantnih globalnih informacijah, z željo biti najodli�nejši
regionalni in vseprimorski dnevnik.
V za�etku so bile Primorske novice glasilo Osvobodilne fronte za okraj Gorice
z imenom "Nova Gorica", ki je prvi� izšlo leta 1947 v Solkanu. Leta 1953 se je nato
Nova Gorica preimenovala v Primorske novice, ki je bilo glasilo za okraje Gorica,
Sežana, Postojna in Tolmin s tedenskim izhajanjem. Šele kasneje, leta 1963, se jim je
pridružil tednik Slovenski Jadran, ki je izhajal v Kopru, kamor se je preselilo in tudi
ostalo uredništvo �asopisa. Tako so Primorske novice postale glasilo za celotno
Primorsko in do 1980. leta izhajale ob petkih s koprsko in novogoriško izdajo, po
tem letu pa še ob torkih (torej dvakrat tedensko). Leta 1996 je �asopis stopil v korak
s �asom in dobil tudi svojo internetno stran. Leta 2004 pa so za�ele novice izhajati
dnevno in se preobrazile v prvi slovenski regionalni dnevnik (izhaja vse dni razen
nedelje), ki je 2007. praznoval 60-letnico delovanja.
Primorske novice sestavljajo razli�ne rubrike: Aktualno, Komentar, Istra,
Goriška, Srednja Primorska, Kultura, .... V okviru �asopisa izhajajo tudi priloge, in
sicer Športne novice in Bombon ob torkih, Zdravje ob sredah, TV Okno ob �etrtkih, 7.
val ob petkih ter Sobota ob sobotah. Poleg tega sta �asopisu brezpla�no priložena
mese�nika Goriška za severnoprimorske bralce in pa Istra za južnoprimorske, ki se
podrobneje posve�ata regionalnim aktualnostim.
Množi�ni mediji pa niso edina sredstva komunikacije, do katerih ima lahko
neka nacionalna manjšina dostop. V nadaljevanju bo govora o razli�nih medijih, oz.
informacijskih tokovih, s katerimi prihaja neka narodna manjšina v stik in njihovem
vplivu nanjo.
7.2. Mediji, s katerimi so narodne manjšine v stiku
Etni�na/narodna manjšina v okolju, v katerem se nahaja, prihaja v kontakt s
tremi ‘vrstami’ medijev. Tu ne govorimo o delitvi medijev na televizijo, �asopise,
radio, itd., temve� je pomembno od kod sredstva množi�ne komunikacije prihajajo.
Susi� omenja ‘komunikacijsko-informacijske tokove’. (Susi�, 1986) S tem so
mišljeni mediji dominantne ve�ine, mediji iz matice ter manjšinski mediji. Manjšina
32
razpolaga z vsemi tremi. Emidij Susi� v svoji raziskavi o zamejskih Slovencih v
Italiji (1983) govori o visoki strukturirani in diferencirani komunikacijski situaciji, ki
je zna�ilna v tej narodni skupnosti. Menim, da njegovo ugotovitev lahko apliciramo
tudi na italijansko skupnost v Sloveniji, saj imata manjšini z obeh strani meje dostop
do ve�inoma istih medijev, glede na njuno geografsko sosedstvo. Za situacijo, ki jo
torej pojasnjuje Susi�, sta zna�ilni dve stvari. Na obmo�ju, kjer se nahaja manjšina,
je prisotno veliko število medijev, ki prostor dobesedno poplavljajo s svojo
navzo�nostjo in si konkurirajo. Med seboj tekmujejo razli�ne vrste medijev (na
primer televizija in radio), kot tudi enake vrste medijev, ki se razlikujejo po
nacionalnem predznaku (na primer slovenski in italijanski radio). Konkuren�nost
množi�nih medijev je pri tem odvisna od vsebine njihovih sporo�il; mediji, ki se
ukvarjajo z aktualnimi interesnimi podro�ji, se soo�ajo z ve�jo konkurenco kot tisti,
ki jih zanimajo manj zanimive teme. (Susi�, 1983)
�e te tri vrste ali tokove množi�nih medijev primerjamo med sabo glede na
njihov integracijski vpliv na manjšinsko populacijo, lahko re�emo, da uporaba
manjšinskih medijev omogo�a predvsem integracijo v lastno skupnost, ter
ohranjevanje in razvijanje le-te. Uporaba mati�nih medijev ohranja stik z mati�no
državo in posledi�no integracijo predvsem v kulturni sistem. Mediji dominantne
ve�ine pa pomagajo pri integraciji v politi�no, gospodarsko in deloma tudi kulturno
sfero širšega družbenega sistema. (Susi�, 1986) Vsi trije medijski tokovi s svojo
prisotnostjo tako pomagajo krepiti etni�no identiteto manjšine, kot tudi integrirati
slednjo v ve�insko dominantno družbo. Vendar se s tem ne strinjajo nekateri drugi
teoretiki, ki opozarjajo na škodljivost vpliva množi�nih medijev dominantne ve�ine
na ohranjevanje etni�ne identitete manjšin. Po njihovem mnenju množi�ni mediji z
jezikovno represijo, asimilacijo, homogenizacijo in standardizacijo negativno
vplivajo na etni�ne manjšinske skupnosti. (Susi�, 1983) �e na to tematiko navežemo
pri�evanje Andreja Bertoka, ki pravi, da sam od italijanskih in slovenskih ve�inskih
medijev spremlja ve�inoma prav prve zaradi ve�je pestrosti programske sheme
(Intervju z Andrejem Bertokom, 2009), potem lahko re�emo, da za pripadnike
manjšine spremljanje ve�inskih italijanskih medijev in s tem italijanskega jezika
pomeni, da se njihova identiteta pripadnikov italijanske narodne skupnosti krepi bolj,
kot pa integracija v slovensko ve�ino. Vendar pa statisti�ni podatki kažejo druga�e –
33
vedno manj ljudi se izraža za pripadnike italijanske narodnosti, delno tudi na ra�un
izrekanja regionalnim pripadnostim (Istran) in pa nadnacionalnim (Evropejec,
prebivalec sveta), na kar sta ravno tako opozorila naš intervjuvanec (Intervju z
Andrejem Bertokom, 2009) in pa Mateja Sedmak (2005). Na tem mestu se lahko
ponovno prepri�amo, kako so lahko štetja predvsem maloštevilnih etni�nih oz.
narodnih skupin problemati�na in priro�na za manipulacijo, saj je izrekanje
etni�nosti oz. nacionalnosti odvisno od razli�nih faktorjev: družbene, gospodarske in
politi�ne klime, posameznikove družinske in kulturne zgodovine, nenazadnje pa
bazira tudi na osebnih stališ�ih, vrednotah in odlo�itvah.
Poglejmo si zdaj pobližje katere manjšinske medije ima na razpolago
italijanska narodna skupnost v Sloveniji ter kakšen je njihov vpliv in pomen.
7.3. Manjšinski mediji
Manjšinski mediji se uvrš�ajo v polje množi�nih komunikacijskih sredstev, z
razliko, da z njimi razpolaga in jih nadzoruje etni�na/narodna manjšina. Opravljajo
bolj ali manj iste naloge, ki so že bile omenjene pri množi�nih medijih, vendar je
njihova naloga povezana z življenjem, delovanjem in problematiko narodne
manjšine. Poglejmo si, kakšne so njihove specifi�ne funkcije. Le-te povzemamo po
Susi�u (1983):
− Prebujanje etni�ne zavesti med pripadniki manjšine: Manjšinski mediji
pripomorejo k poživljanju etni�ne identitete s prebujanjem skupnih vrednot
in kulturnih razlik ter ozaveš�anjem o obstoju kulturnih razlik v družbi ter
pomenu njihovega gojenja in ohranjevanja.
− Ohranjevanje in utrjevanje kulturnih modelov v skupnosti: S pomo�jo
medijev se lahko krepi odnos manjšine do lastne kulturne dediš�ine,
spodbuja pa se tudi umetniška in kulturna aktivnost pripadnikov. Susi� pri
tem opozarja na nevarnost zastarelosti in folklorizacije posredovanih
kulturnih modelov, �e se izvaja zgolj ohranjevanje vsebin brez dodajanja
izvirnosti. Etni�ne skupine lahko namre� po Susi�u zaidejo v dve za njih
34
življenjsko nevarni skrajnosti. Prva je folklorizacija oz. pusto ponavljanje
nekih modelov in na�inov življenja, ki so v sodobni situaciji izgubili svoj
nekdanji pomen. Drugi ekstrem pa je uvajanje nekih novih kulturnih
modelov, ki niso edinstveni, temve� spominjajo na prakse drugih skupin.
S�asoma lahko ti novi modeli pripeljejo v izgubo izvirnosti ter vodijo v
izgubo samobitnosti te skupnosti in v asimilacijo. Mediji lahko pri tem
pripomorejo, da se kultura manjšine dvigne na primerljivo ravan s kulturo
dominantne družbe in se na ta na�in odcepi od folklorizacije.
− Pomen v družbeno-politi�nem življenju: Po eni strani naj bi mediji
pripadnike manjšine informirali o vseh zadevah in problematiki, ki
zadevajo skupnost, po drugi pa naj bi veljali za glas manjšine, informatorje
dominantne ve�ine o problemih, potrebah, zahtevah in željah, ki manjšino
težijo. Temu bi lahko rekli funkcija povezovalca manjšine z dominantno
ve�ino in tudi matico. V preteklih stavkih se je namenoma naselil
pogojnik, saj je ta funkcija v realnosti dostikrat zanemarjena, na kar nas
opozarja tudi Karmen Medica v svoji raziskavi7 , ki bo omenjena nekoliko
pozneje, ko bodo predstavljeni tiskani mediji italijanske manjšine.
− Integrativna funkcija: Znotraj same manjšine lahko mediji pripomorejo k
povezovanju in ohranjevanju vezi med samimi pripadniki, posebno, �e je
manjšina razpršena po teritoriju in so nekateri njeni deli lo�eni od kulturno
in funkcionalno mo�nejših centrov skupnosti. Sredstva množi�nega
obveš�anja so ravno tako pomembna za manjšino, ki živi strjeno na nekem
ozemlju in ni družbeno izolirana, kot je na primer italijanska manjšina v
Sloveniji, saj medije potrebuje za nadaljnjo vzdrževanje povezanosti in
krepitev etni�nosti.
− Pomen za manjšinski jezik: Najpomembnejše pri tej funkciji je predvsem
dvigovanje govorne usposobljenosti med pripadniki manjšinske skupnosti,
s �imer se jezik ohranja in utrjuje. Jezik pa deluje tudi kot orodje stika z
matico, saj se stiki med matico in manjšino vzdržujejo, pri tem pa se jezik
bogati z novimi jezikovnimi trendi iz matice in se ohranja na visoki ravni.
7 Gre za raziskavo 'Vloga �asopisov, ki jih izdaja založba Edit, med italijansko manjšino v Slovenski Istri', ki je izšla v Razpravah in gradivu leta 1997.
35
7.3.1. Italijanski televizijski program
V okviru slovenske nacionalne RTV deluje regionalni TV program TV Koper –
Capodistria, ki opravlja pomembno vlogo obveš�evalca in promotorja
sporazumevanja in sožitja v multikulturnem okolju Primorske in zamejstva.
Ustanovljen je bil leta 1971 kot prva manjšinska televizija v Evropi. S pomo�jo
oddaj iz lastne produkcije ter partnerskih regionalnih TV Centrov se zavzema za
krepitev narodnostne identitete, promovira celotno regijo, Slovenijo in slovensko
manjšino. Pri tem posreduje informacije in kreativnosti tega prostora, in sicer o
sožitju narodov, manjšin, o odprtosti meje, o meddržavnem in medregionalnem
sodelovanju. Regionalni TV program ima lasten informativni program, lastne
kontaktne, dokumentarne, magazinske, otroške, mladinske, športne in razvedrilne
oddaje. Oddaja na 27. kanalu, obenem pa se z mnogimi oddajami pojavlja na I. in II.
programu TV Slovenija (na primer z informativno oddajo Primorska kronika ali
študentsko oddajo Študentska). Lastna frekvenca zagotavlja sprejemanje in vidnost
regionalnih TV programov po vsej Primorski regiji in v zamejstvu, preko kabelskega
sistema skoraj po vsej Sloveniji, preko satelita pa po vsem svetu.8 Dnevno oddaja 11
ur programa, od tega 10 ur v italijanskem in 1 uro v slovenskem jeziku. TV Koper –
Capodistria se pri tem ponaša z visoko gledanostjo tako med slovenskim kot med
italijanskim prebivalstvom. Raziskave Inštituta za narodnostna vprašanja (1996)
kažejo, da program v italijanskem jeziku spremlja skoraj 60% pripadnikov slovenske
populacije in skoraj 90% pripadnikov italijanske manjšine. (Komac, 1999)
7.3.2. Italijanski radijski program
Radio Koper je kar v treh jezikih (slovenskem, hrvaškem in italijanskem) za�el
oddajati leta 1949 pod imenom Radio jugoslovanske cone Trsta - Radio Trieste zona
Jugoslava, po ukinitvi STO pa se je leta 1954 združil z Radiom Ljubljana. Med leti
1954 in 1979 je radio oddajal pretežno v italijanš�ini, dva kratka slovenska bloka sta
8 RTV SLO (2009-06): Regionalni RTV Center Koper – Capodistria. Http:// http://www.rtvslo.si/rtvkc.
36
bila le v jutranjem in ve�ernem �asu, nakar sta se programa 1979. leta lo�ila na lastne
oddajnike. Radio Capodistria, imenovan tudi Onda blu ali Modri val, je namenjen
predvsem italijanski narodni skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem, �eprav ga je mo�
slišati tudi onkraj meje v Italiji, kjer naj bi bil ravno tako priljubljen. Kot že TV
Koper – Capodistria, tudi radio nudi bogato programsko ponudbo – informativne,
politi�ne, kulturne, športne in manjšinske oddaje. Radio je na 4 frekvencah slišan na
obmo�ju med Istro in Ljubljano ter na italijanski strani v pokrajinah Furlanija-
Julijska krajina, Veneto in Emilia-Romana.9
7.3.3. Italijanski tiskani mediji
H krepitvi etni�ne identitete in pripadnosti poleg elektronskih medijev
prispevajo tudi tiskani mediji v italijanskem jeziku, ki nastajajo pod okriljem
italijanske skupnosti. Osrednja publicisti�na hiša EDIT (edizione italiana) se nahaja
v Reki (dopisništvo za slovenski del manjšine je v Kopru) in izdaja �asopise, revije
in knjige v italijanskem jeziku za potrebe italijanske manjšine na Hrvaškem in v
Italiji. Je ena izmed pomembnejših organizacij, ki povezuje skupnost, razdeljeno med
dve državi po razpadu Jugoslavije.
Na ozemlju Istre in Reke je že med 2. svetovno vojno izhajalo 25 partizanskih
�asopisov v italijanskem jeziku. Najpomembnejši med njimi so bili Il Nostro
Giornale, Lotare, La Liberta, La Nostra Lotta in La Voce del Popolo. V tem �asu je
bilo objavljenih tudi veliko razli�nih spisov, apelov, razglasov in na tiso�e
propagandnih listi�ev in letakov. Leta 1952 je bila nato ustanovljena EDIT, ki je
ve�ino takratnih revij (Vie Giovanilli, Donne, Tecnica per tutti) združila v revijo
Panorama, pustila pa je še reviji Il Pioniere in Scuola Nuova. �asopis La Voce del
Popolo je stopil pod okrilje založbe EDIT leta 1959. (Novak Lukanovi� v Medica,
1997)
Danes v okviru te založniške hiše izhaja tednik Panorama v 2200 izvodih, od
tega jih je 600 distribuiranih v Slovenijo, trimese�na literarna revija La Battana z
9 RTV SLO (2009-06): Regionalni RTV Center Koper – Capodistria. Http:// http://www.rtvslo.si/rtvkc.
37
1000 izvodi, 50 za Slovenijo, otroški list Acrobaleno z 2500 izvodi, od katerih jih je
350 poslano k nam. Osrednja publikacija pa je nedvomno dnevnik La Voce del
Popolo, ki izhaja v približno 3750 izvodih, 300 od teh pa jih je namenjeno Italijanom
v Sloveniji.
Ustavimo se malce pri La Voce del popolo, ki velja za najpomembnejši tiskani
medij italijanske skupnosti v Slovenji in na Hrvaškem. Karmen Medica se v svojem
prispevku ‘Vloga �asopisov, ki jih izdaja založba Edit, med italijansko manjšino v
Slovenski Istri’10 posve�a ravno omenjenemu �asopisu, paradnemu konju Založbe
EDIT in se sprašuje, kaj predstavlja La Voce za pripadnike skupnosti – statusni
simbol ali preprosto sredstvo informiranja. Ugotavlja, da ima La Voce, z njim pa tudi
vsi ostali �asopisi založbe EDIT, dvojni vpliv na ohranjanje etni�ne identitete
italijanske manjšine v Slovenski Istri – utilitaristi�en in simboli�en. V okviru prve
naloge La Voce obveš�a ciljno publiko o dogajanjih v manjšinski skupnosti in njenih
organizacijah in ustanovah. S tem tudi opravlja zanj predvideno nalogo ohranjevalca
jezikovnih in kulturnih zna�ilnosti. Pri tem Medica ugotavlja, da v tem �asopisu
primanjkuje tako informacij o Sloveniji kot iz Slovenije, kljub koprskemu
dopisništvu. Težave pa je zaznati tudi v kvaliteti �asopisa. La Voce se namre� soo�a
z pomanjkanjem finan�nih sredstev in osipom kadrov zaradi majhnega števila
pripadnikov manjšine, prenizkih pla� in odhajanja boljših novinarjev v Italijo.
Posledi�no prihaja do nerednega spremljanja manjšinskih tem in obravnavanja teh v
povezavi z drugimi dogodki. Zanemarjajo se tematike, ki se nanašajo na odnose med
manjšinsko in ve�insko populacijo, realni problemi glede statusa, pravne zaš�ite,
asimilacije, dvojezi�nosti ter želje in potrebe pripadnikov.
Kot drugi se omenja simboli�ni vpliv, ki ga ima La Voce kot združevalca
manjšine, ki je razdeljena med Slovenijo in Hrvaško. Njegova vloga edinega
dnevnega tiskanega medija italijanske skupnosti je še toliko bolj pomembna zaradi
edinstvenosti, ki jo predstavlja za skupnost, v primerjavi z množico medijev, ki so na
voljo dominantni ve�ini in predstavljajo resno konkurenco in grožnjo etni�ni
identiteti manjšine. �asopis sodi tudi v tradicijo tega prostora, za italijansko narodno
skupnost pa je pomembno že zavedanje o njegovem obstoju, ne glede na kvaliteto
vsebine. (Medica, 1997)
10 Po tem �lanku v nadaljevanju tudi povzemamo.
38
Z vplivom �asopisov, ki jih izdaja italijanska narodna skupnost, pa se je v svoji
monografiji z naslovom Memoria e identità nei giornali istriani in lingua Italiana
ukvarjala tudi Monika Bertok. V njej predstavlja �asopise, ki jih izdaja Skupnost
Italijanov v Sloveniji in tržaški optanti, ki imajo svoje korenine na ozemlju
Slovenske Istre. Avtorica v za�etku omenja, da gre sicer za �asopise nizke naklade in
s tem omejene razširjenosti, vendar velikega pomena za prenos vrednost, ki jih
italijanska skupnost po eni strani ljubosumno varuje in skriva, po drugi pa jih želi
promovirati. (Bertok, 2005) �asopisi, ki jih izdaja italijanska skupnost so: izolska La
Colomba (dve številki letno) in dvotednik Il Mandracchio, piranski mese�nik Il
Trillo in koperski šestmese�nik La Città, skupnost optantov pa izdaja naslednje:
mese�nik Isola Nostra ter trimese�nike La Sveglia, La Voce di San Giorgio in L'eco
de Piran. �e primerjamo �asopise obeh skupnosti med sabo, opazimo, da so �asopisi
optantov bolj prežeti z zgodovinskimi tematikami kot publikacije, ki nastajajo pod
okriljem italijanske manjšine. �asopisi ezulov, ki jih je analizirala Bertokova,
obravnavajo predvsem politi�no-diplomatska dogajanja med drugo svetovna vojno in
velike spremembe, ki jih je manjšina doživljala po padcu komunizma. Branijo
interese ezulov in želijo ohraniti vez z diasporo po svetu. Rde�a nit teh �asopisov je
nostalgi�en spomin na preteklost.
�asopisi Skupnosti Italijanov pa se tematsko skoraj ne navezujejo na 2.
svetovno vojno in 20. stoletje nasploh - to zgodovinsko obdobje se smatra za
zaklju�eno. Od bližnje zgodovine se pojavlja zgolj nostalgija po svobodi izražanja v
obdobju Jugoslavije, zanima pa jih tudi italijanska prisotnost in njeno posestvo v teh
krajih. Prevladujejo tematike o sožitju in sobivanju vseh kultur v Istri. Pojavlja se
tudi tematika boja za ohranitev že dobljenih pravic in izvajanje le teh, ki je
problemati�na. (Bertok, 2005) Naj za primer navedem podro�je dvojezi�nosti,
katerega upoštevanje in izvajanje je pogosto pomanjkljivo. V omenjenih publikacijah
avtorji navajajo primere, ki dokazujejo, da je v primeru prisotnosti dvojezi�nosti
italijanski del poln neumnosti, pomanjkljivosti, nepravilnosti in slovni�nih napak.
Ta glasila so, kot vidimo, izjemnega pomena za italijansko manjšino, saj
njenim pripadnikom omogo�ajo, da izražajo svoje mnenje in kreativnost. Slovenija
italijanski skupnosti namenja finan�no podporo za izdajo teh publikacij, �eprav ta
znesek obsega le 20% vsote, ki jo za tovrstno dejavnost namenja Hrvaška. (Komac,
39
1999) Res pa je, da je število pripadnikov italijanske manjšine v Sloveniji manjše kot
na Hrvaškem, kjer tudi izhaja ve�ina tiskanih medijev, knjig in drugih publikacij,
povezanih z manjšino.
40
8. METODA ANALIZE DISKURZA
8.1. Kriti�na diskurzivna analiza
Izraz analiza diskurza ozna�uje precej široko polje razli�nih pristopov k
prou�evanju jezika v komunikaciji. Analiza diskurza kot interdisciplinarna veda
posega v mnoga znanstvena podro�ja, in sicer filozofijo, sociologijo, lingvistiko,
antropologijo, psihologijo, itd. (Verdonik, 2004) Ravno tako je tudi termin kriti�na
diskurzivna analiza ve�pomenski in ozna�uje vrsto perspektiv, ki jim je skupen
pogled na jezik v družbi skozi prizmo družbene mo�i in ideologij. (Verdonik, 2004)
Najpomembnejši teoreti�ni pristopi k kriti�ni analizi diskurza so: francoska
diskurzivna analiza, kriti�na lingvistika, socialna semiotika, socialno-kulturna
sprememba in sprememba v diskurzu, socialno-kognitivne študije, zgodovinska
diskurzivna metoda, bralna analiza in pa duisburška šola. (ve� o tem v Fairclough,
Wodak, 1997)
Kriti�na analiza diskurza je - po mnenju Normana Fairclougha, enega izmed
vidnejših avtorjev, ki se z njo ukvarja - oboje, tako teorija kot metoda. (Fairclough v
Erjavec, Poler Kova�i�, 2007) Velja za posrednico med tradicionalno lo�enimi
jezikoslovjem, ki se osredoto�a na mikroanalizo besedil in interakcije in drugimi
družboslovnimi vedami, ki se ukvarjajo z analizo družbenih problemov na makro
ravni. Kriti�na analiza diskurza torej z analizo ne ostaja zgolj pri jeziku samem,
ampak poskuša pokazati, kako se na mikro ravni teksta kažejo družbene spremembe,
odnosi mo�i in ideologije. S kriti�nim pogledom in poudarkom na družbeni kontekst
se tako bistveno razlikuje od drugih analiz diskurza, ki družbenega ozadja ne
vklju�ujejo v svoje podro�je preu�evanja. Teoretska osnova izvira iz idej Michela
Foucaulta, Antonia Gramscija, Frankfurtske šole in predvsem njenega predstavnika
Jürgena Habermasa in drugih. Še ena izmed glavnih teoreti�ark kriti�ne diskurzivne
analize, Ruth Wodak, je takole po to�kah povzela bistvene smernice te metode
(Wodak v Erjavec, Poler Kova�i�, 2007):
41
− Odnosi mo�i so povezani z diskurzom, in kriti�na analiza diskurza se
ukvarja z mo�jo v diskurzu in mo�jo nad diskurzom.
− Družba in kultura sta dialekti�no povezani z diskurzom: obe oblikujeta
diskurz in diskurz oblikuje njiju. Vsaka uporaba jezika reproducira ali
preoblikuje družbo in kulturo, vklju�no z odnosi mo�i.
− Raba jezika je lahko ideološka. Da bi to preverili, moramo analizirati
besedilo, njegovo interpretacijo, recepcijo in družbene u�inke.
− Diskurz je zgodovinsko pogojen in ga je mogo�e razumeti le v kontekstu.
Po Wittgensteinu pomen izraza temelji na njegovi uporabi v dolo�eni
situaciji.
− Tekst in družba nista povezana neposredno, ampak prek posrednikov, kot
kaže socio-kognitivni proces v širšem socio-psihološkem modelu
razumevanja teksta.
− Diskurzivna analiza je interpretativna in pojasnjevalna. Kriti�na analiza
upošteva sistemati�no metodologijo ter odnos med tekstom in njegovimi
družbenimi okoliš�inami, ideologijami in odnosi mo�i. Interpretacija je
vedno dinami�na ter odprta za nove kontekste in nove informacije.
− Diskurz je oblika družbenega življenja. Kriti�no diskurzivno analizo
razumemo kot družbeno znanstveno disciplino, ki se ukvarja s
prakti�nimi družbenimi vprašanji.
Kriti�na diskurzivna analiza, upoštevajo� jezik kot potencialno sredstvo
manipulacije, u�inkovito razgrinja družbeni kontekst, družbene spremembe in
odnose mo�i in ideologije, ki v tej sferi delujejo. Kljub temu pa po mnenju
Verdonikove ta metoda ne bi bila najbolj primerna za analizo, na primer, pogovora
med prijateljema ali ljubimcema, saj je njena pomanjkljivost zanemarjanje intimne
vidike rabe jezika, kot so na primer �ustvena stanja in �ustvena razmerja med ljudmi.
Kot taka je primernejša za analizo javnega diskurza, pri analizi diskurzov, ki
potekajo v zasebni sferi, pa bi bilo potrebno upoštevati tudi psihološke vidike rabe
jezika. (Verdonik, 2004)
Zgoraj omenjena kritika sicer nima ve�jega pomena za našo analizo
�asopisnega poro�anja, saj slednja zasebne sfere ne zajema. Za potrebo te raziskave
42
bo kriti�na diskurzivna analiza uporabljena kot metoda, s pomo�jo katere bomo
poskušali potrditi zastavljene hipoteze.
8.2. Metafora
Poleg metode kriti�ne diskurzivne analize si bomo pri analizi izbranih besedil
pomagali tudi z metaforo.
Na preprost na�in bi lahko metaforo definirali kot rabo ene besede ali besedne
zveze namesto druge, in sicer na podlagi kake skupne pomenske lastnosti. (Erjavec,
Poler Kova�i�, 2007)
Klasi�ne lingvisti�ne teorije so na metaforo gledale kot na domeno jezika,
ne pa misli. Metafore so razumele kot mehanizme, ki se uporabljajo zunaj podro�ja
vsakdanjega konvencionalnega jezika, v književnosti in nikakor ne sodijo v podro�je
vsakdanjega jezika. Še ve�, metafori�ni izrazi in vsakdanji jezik naj bi se
medsebojno izklju�evali. (Lakoff v Kante, 1998)
Sodobno raziskovanje metafore je nato v 20. stoletju spremenilo svoje
pojmovanje, ko je doumelo, da je mesto metafore mišljenje, ne jezik, ter da je
metafora nepogrešljivi del �lovekovega obi�ajnega na�ina konceptualiziranja sveta in
da se v �lovekovem vsakdanjem obnašanju zrcali njegovo metafori�no razumevanje
izkustva. Danes izraz pomeni �ezpodro�no preslikavo v pojmovnem sistemu. (Lakoff
v Kante, 1998) Metafora tako ne pomeni ve� literarnega okraska, s katerimi so poeti
in pisatelji izražali svojo domišljijo, temve� povsod prisotno sredstvo za tvorjenje
pomena.
Teoretiki sodobnih teorij metafore so zavzeli kriti�no stališ�e do nekaterih
domnev, ki so jih klasi�ne teorije gojile do metafore. Zmotne naj bi bile naslednje
trditve (po Lakoffu, ibid.):
− Ves vsakdanji konvencionalni jezik je dobeseden, ne pa metafori�en.
− Vse predmetne domneve je mogo�e dojeti dobesedno, brez metafore.
− Samo dobesedni jezik je lahko kontingentno resni�en ali neresni�en.
− Vse definicije, dane v slovarju jezika, so dobesedne, ne metafori�ne.
43
− Pojmi, uporabljeni v slovnici jezika, so dobesedni, nobeden ni
metafori�en.
Danes poznamo neznansko velik sistem vsakdanjih, konvencionalnih,
pojmovnih metafor. Odkritje tega velikanskega metafori�nega sistema je odpravilo s
tradicionalnim razlikovanjem med dobesednim in figurativnim diskurzom. (Lakoff v
Kante, 1998) Tudi za Foucaulta je tovrstno razlikovanje neproduktivno, saj je celoten
jezik figurativen in nikakor ne more biti v objektivnem razmerju do empiri�ne
realnosti, ki jo implicira deskripcija ‘dobesedno’. (Campbell v Fiske, 2004)
Namen pri�ujo�ega dela je preveriti korektnost novinarskega poro�anja v
izbranem �asopisu, kar med drugim pomeni ugotoviti, ali je poro�anje objektivno ali
subjektivno. Campbell meni, da se, paradoksno, objektivnost medijskega poro�anja
zelo pogosto kaže ravno v metafori�nem jeziku in ne v dobesednem. Vendar pa
metafore v tovrstnem poro�anju ostanejo velikokrat neopažene, saj so metafore v
novinarskih zgodbah, v nasprotju s književnostjo, tako konvencionalne, da so postale
že klišeji in kot take del pogosto uporabljenega diskurza, ki je v tesni povezavi z
dominantno ideologijo (kar smo že obravnavali v prejšnjih poglavjih). (Campbell v
Fiske, 2004)
8.3. Metode analize diskurza v Primorskih novicah
Analizirali bomo prisotnost italijanske narodne skupnosti v Sloveniji v
Primorskih novicah kot najpomembnejšem �asopisu Primorske regije. Pri tem bomo
uporabili metodo kriti�ne analize diskurza, in sicer tiste elemente slednje, za katere
ocenjujemo, da nam bodo najbolj pomagali pripeljati raziskavo do cilja, ki pa je
potrditi ali ovre�i hipoteze.
Poglejmo si, katerim elementom se bomo posvetili v analizi:
1. Obseg pozornosti: ugotavljali bomo kolikšen je delež in velikost �lankov,
kje v �asopisu so �lanki prisotni (prva/zadnja stran, katere rubrike) ali so
v analiziranih �lankih prisotne tudi slike in pa kolikšna je velikost
44
naslovov v teh �lankih. Prek analize omenjenega bomo poskušali oceniti,
kolikšno pozornost �asopis namenja italijanski manjšini. Poleg tega
bomo z dolo�itvijo funkcije, ki jo imajo naslovi �lankov o italijanski
narodni skupnosti ugotavljali, v kakšni meri je prisotno stališ�e
novinarja.
2. Viri: predvsem nas bo zanimalo kdo so, kakšno funkcijo nosijo in ali jim
je dana možnost predstaviti svojo interpretacijo. V okviru tega poglavja
bomo obravnavali tudi tranzitivnost uporabljenih glagolov v analiziranih
�lankih, ki bodo pojasnili ali besedilo deluje ideološko.
3. Teme: vprašali se bomo v kontekstu katerih tem je italijanska manjšina v
�asopisu prisotna, ter
4. Poro�anje o italijanski manjšini: zanimalo nas bo, kako so manjšina in
njeni pripadniki poimenovani in predstavljeni. Pri tem bomo pozorni tudi
na metafore, ki se v besedilih pojavljajo.
Sledi torej analiza poro�anja o italijanski manjšini v Primorskih novicah,
empiri�ni del diplomskega dela, v katerem bomo predstavili vse zgoraj opisane
analiti�ne prijeme in z njimi poskušali potrditi zastavljene hipoteze.
45
9. ANALIZA PORO�ANJA PRIMORSKIH NOVIC
9.1. Obseg pozornosti
Kot je bilo že omenjeno, je pri analizi diskurza pomembna ne le vsebina
zapisanega, temve� tudi oblika oziroma na�in, kako je pomembnost neke teme
prikazana. �e je prispevek objavljen na pomembnih straneh v �asopisu (to sta prva in
zadnja stran), je dolg in opremljen z barvami in fotografijami ter ima velik naslov
nakazuje, da je njegova vsebina prikazana kot pomembna. Erjavec in Poler Kova�i�
(2007, 80) menita, da ‘vizualizacija komunikacijskega sporo�ila omogo�a prenos
ob�utkov, motivacije in informacije ter poudarja pomembne informacije’.
Kakovostne �asnike prepoznamo po tem, da dajejo poudarek vsebini, oblika pa je
sekundarnega pomena. Tabloidni �asopisi pa ravno obratno dajejo poudarek obliki,
ki vpliva na bralca in na njegovo percepcijo vsebine.
9.1.1. Koli�ina �lankov
V obdobju od 1. maja do 31. decembra 2008 smo pregledali 203 številke
Primorskih novic in našli 58 �lankov, ki so se posredno ali neposredno dotikali
tematike italijanske narodne skupnosti v Sloveniji. To znaša približno �lanek na tri in
pol številke Primorskih novic oziroma dobrih sedem �lankov s to tematiko na mesec.
V primerjavi z trimese�no analizo Dela, ki sta jo opravila Makarovi� in Ron�evi�
(2006), kjer je bila italijanska manjšina prisotna le v dveh �lankih (madžarska
manjšina pa v petih), je naša analiza zabeležila povpre�no dobrih 21 �lankov s to
tematiko v istem obdobju, kar pa je precej ve�. To nakazuje, da imajo Primorske
novice kot regionalni primorski �asopis ve�ji posluh za tematiko italijanske narodne
skupnosti, kot ga pa ima Delo, vseslovenski �asopis ve�inskega slovenskega
prebivalstva. Primorske novice namre� z regionalno usmerjenostjo na primorsko
podro�je lažje tematsko pokrivajo tudi problematiko, povezano z italijansko
46
manjšino, ki je avtohtono vezana na del primorskega prostora, kot pa Delo, ki
regionalno in tematsko pokriva vso Slovenijo. Italijanska manjšina torej na
nacionalni ravni ne dosega tolikšne pozornosti, kot jo na regionalni. Tega pa ne bi
morali trditi za romsko skupnost, ki je sicer v Sloveniji delno zaš�itena kot etni�na
skupina, vendar pa ji je namenjene veliko ve� medijske pozornosti, kot omenjenima
avtohtonima manjšinama. Raziskava Makarovi�a in Ron�evi�a je namre� pokazala,
da je medijska pozornost, namenjena Romom, predvsem negativno nastrojena,
medtem ko tega ne bi mogli re�i za primer obeh avtohtonih manjšin.
Izra�unali smo tudi povpre�no dolžino �lankov o italijanski manjšini, in sicer
tako, da smo prešteli znake skupaj s presledki za vsak �lanek posebej, kot sta to
storila Makarovi� in Ron�evi� (2006). Avtorja navajata povpre�no dolžino
analiziranih �lankov o etni�nih skupinah nasploh, ki znaša 2731 znakov s presledki.
Povpre�na dolžina �lanka v Primorskih novicah s tematiko italijanske narodne
skupnosti pa znaša 2308 znakov s presledki vred. Ve�ina prispevkov je krajših, gre
predvsem za preglede preteklih dogodkov in vabila na prihajajo�e prireditve, nekaj
pa je tudi precej dolgih �lankov, npr. intervjujev z eno ali ve�imi osebami. Tematika
italijanske manjšine se torej v najve�jemu primorskemu �asopisu pojavlja ob�asno in
najpogosteje v obliki krajših �lankov. Ob�asno ji je v okviru enega prispevka
namenjenega tudi ve� objavnega prostora, tako da s stališ�a obsega pojavljanja lahko
povzamemo, da so Primorske novice italijanski narodni skupnosti naklonjen �asopis,
saj skupnosti namenjajo ve� medijske publicitete, kot ji je namenjene v Delu. Vseeno
pa bi bilo o manjšini lahko še ve� pisanega oz. kot se je izrazil pripadnik italijanske
manjšine v intervjuju, Andrej Bertok, publicitete in nikoli preve�. (Intervju z
Andrejem Bertokom, 2009) Pri tem se zastavlja vprašanje o kvaliteti, torej vsebini
namenjene medijske pozornosti, saj vsaka objava v mediju ni nujno tudi pozitivna.
Od vseh etni�nih manjšin v Sloveniji mediji tako najpogosteje poro�ajo o Romih,
vendar pa je ve�ina publicitete ravno negativne. Medijski žarometi romski skupnosti
precej škodujejo, saj med drugim reproducirajo tudi negativne stereotipe o njih. Kako
je z vsebino analiziranih poro�il o italijanski manjšini se bomo poglobili tudi mi,
vendar nekoliko pozneje.
47
9.1.2. Mesto pojavljanja
�lanki o italijanski manjšini se v Primorskih novicah pojavljajo na razli�nih
straneh. Najpomembnejši sta prva in zadnja, saj si bralec, ko dobi v roke �asopis,
najpogosteje najprej ogleda ravno ti dve strani. Na naslovnici Primorskih novic so z
velikimi naslovi navedene najpomembnejše vsebine v aktualni izdaji �asopisa,
novice, ki so nižje na lestvici pomembnosti so napovedane s krajšim povzetkom
poleg manjšega pripadajo�ega naslova. Zadnja stran v tem �asopisu pa ne predstavlja
najpomembnejših novic, tu najdejo svoj prostor predvsem novi�ke iz sveta, razne
zanimivosti ter regionalne novice. Poglejmo si v nadaljevanju zastopanost italijanske
narodne skupnosti na teh dveh površinah.
Na prvih straneh �asopisa se obravnavana tematika pojavi petkrat. V treh
številkah je prisotna med manjšimi naslovi na levi strani, v eni izdaji med tremi
naslovi s sliko zgoraj levo, enkrat pa v samem centru strani, kjer se pojavi v
kontekstu osrednjega �lanka te strani. Na zadnji strani �asopisa se pojavi le v enem
�lanku, in še to so v njem le posredno omenjeni otroci italijanske manjšine, v
kontekstu novice o podiranju osnovne šole Janka Premrla Vojka v Kopru. Italijanska
narodna skupnost je torej prej izjemoma kot praviloma prisotna na prvih/zadnjih
straneh Primorskih novic, kar nakazuje na to, da iz tega stališ�a v �asopisu
obravnavana tematika ni predstavljena kot pomembna.
Podrobneje si zdaj poglejmo naslovnico �asopisa (Slika 1), na kateri je
tematika italijanske narodne skupnosti najbolj vidna. To je številka iz 7. junija 2008.
Na prvi strani je poleg velikega naslova Primorske novice, ki se nahaja v zgornji
tretjini strani in je svetlo modre barve, viden še dodatek naslovu '+ SOBOTA', ki
obveš�a bralca o prisotnosti sobotne priloge s tem imenom. Nad celotnim naslovom
so uvrš�eni tri relativno majhni naslovi s pripadajo�imi malimi fotografijami. Pod
naslovom �asopisa se na levi strani v stolpcu od zgoraj navzdol nahaja sedem
naslovov enakega malega formata, kot so tisti na vrhu strani. Preostalo površino
strani pa zavzemajo ve�ji �lanek z veliko fotografijo takoj pod glavnim naslovom (v
njem je omenjena italijanska narodna skupnost), pod njim malo manjši �lanek z
manjšim naslovom in manjšo fotografijo, ter še en naslov, ki po velikosti ustreza prej
omenjenemu naslovu, vendar je brez fotografije in pripadajo�ega komentarja, ki ga
48
Slika 1: Naslovnica Primorskih novic 7. junija 2008
49
najve�ja �lanka strani imata. Omenila bi še, da se na strani nahajata še dva oglasa.
Fokusirali se bomo na �lanek z naslovom ‘Za povezovanje ob meji’, ki se nahaja v
centru bral�eve pozornosti. Ta je sestavljen (od zgoraj navzdol) iz nadnaslova
‘IZOLA � Predsednik Danilo Turk na okrogli mizi o italijanski manjšini in
schengenski meji’, glavnega naslova (zgoraj omenjen), povzetka �lanka v odebeljeni
pisavi in krajšega �lanka v pisavi, ki je obi�ajna za �lanke v tem �asopisu (povzetek
in �lanek skupaj obsegata 706 znakov s presledki). Na dnu �lanka opazimo zapis ‘�
2, 5’, ki obveš�a bralca, na katerih straneh najde podrobnejši zapis o omenjenem
dogodku. Na desni je prisotna še barvna slika, najve�ja na tej strani.
�lanek na prvi strani skupaj s sliko zavzema tretjino strani, kar predstavlja kar
velik delež objavnega prostora, vendar prioritetno ne govori o manjšini - slednja se
namre� pojavlja v kontekstu vsebine o politi�nem obisku, omenjeni so pa so zgolj
predstavniki manjšine na splošno, konkretno poimensko pa ne. �e upoštevamo še
ostala pojavljanja italijanske narodne skupnosti v naslovih na prvih straneh in pa
površno omembo v �lanku na zadnji, lahko zaklju�imo, da je prisotnost tematike
italijanske skupnosti na teh površinah majhna. Poleg tega na teh straneh ni
poimensko naveden noben predstavnik italijanske narodne skupnosti, kar pomeni, da
manjšina na teh straneh �asopisa ni obravnavana kot pomembna.
Poglejmo si nadalje, kje v �asopisu so prisotni ostali prispevki. V naslednjem
grafu (Graf 1) je prikazano v katerih rubrikah in kako pogosto se pojavlja 57 �lankov
o italijanski manjšini. Poleg tega so za orientacijo zraven rubrik pripisane strani, na
katerih so se prispevki v okviru rubrik pojavili.
Kot vidimo se najve� �lankov, to je kar polovica (28 �lankov), pojavi v rubriki
Aktualno, ki v Primorskih novicah nastopi kot prva in obi�ajno zaseda drugo in tretjo
stran �asopisa ali pa tudi ve�. V naši analizi so se �lanki v rubriki Aktualno pojavili
na straneh od 2 do 5. V to rubriko sodijo aktualne novice s Primorske, Slovenije in
tudi sveta. Analiza je pokazala, da se je tu pojavilo najve� prispevkov s politi�no
tematiko (volitve, meddržavni odnosi, odnosi med manjšinami in ve�inami, itd.).
Druga najpogosteje zastopana rubrika je Kultura, v okviru katere se pojavi tretjina
(17) vseh analiziranih �lankov. Vidimo, da je razpon strani, ki jih zaseda ta rubrika
zelo širok – od strani 7 do 22. To je odvisno od ostalih rubrik, ki so uvrš�ene v
dolo�eno številko in njihovega obsega, saj oba faktorja variirata glede na posamezno
50
Graf 1: Pogostost pojavljanja �lankov o italijanski manjšini po rubrikah
30%
5%
49%
2%
2%
2%
2%
2%2%
4%
Aktualno (2 - 5)
Kultura (7 - 22)
7.val (13, 15, 17)
Istra (8, 19)
Družabna (16)
Zanimivosti (14)
Bralci poro�ajo (24)
Goriška (5)
Pisma (24)
Mnenja (4)
Vir: Adrijana Frank
številko. Trije �lanki iz naše analize nadalje sodijo v rubriko 7. val, ki se pojavlja ob
petkih, in sicer na sredini �asnika na 13., 15. ali 17. strani, dva v rubriko Istra (8. in
19. stran), nato pa po eden �lanek v rubrikah Goriška (5. stran), Družabna (16.
stran), Zanimivosti (14. stran), Mnenja (4. stran), Pisma (24. stran) in Bralci
poro�ajo (24. stran). Iz ugotovitev lahko povzamemo, da je dobra polovica
obravnavanih �lankov (�e sem štejemo še rubriki Mnenja in Goriška) prisotna na
straneh 2 do 5, ki so na lestvici pomena takoj za prvo/zadnjo stranjo.
Ugotovili smo torej, da se pripadniki italijanske manjšine v �lankih na prvih in
zadnjih straneh pojavijo precej redko. Vsi �lanki razen enega se nahajajo v vsebini
�asnika med tema dvema stranema. To nakazuje, da pomembnost manjšinske
tematike v tem �asopisu v tem aspektu ni poudarjena, kar pa je v skladu z našimi
predvidevanji. Primorske novice so namre� kakovosten dnevni �asopis in ne tabloid,
ki bi vabil bralce z velikimi senzacionalnimi �lanki s provokativno vsebino in
izstopajo�im naslovjem. Sicer pa ravno slednja prvina, torej naslovi, med
�asopisnimi elementi (poleg seveda slik) bralca najbolj vabijo, zato si v naslednjem
poglavju poglejmo naslove pregledanih �lankov v Primorskih novicah s pomenskega
in vizualnega vidika.
51
9.1.3 Naslovi
Pri analizi naslovov si bomo pomagali s Stilistiko slovenskega poro�evalstva T.
Korošca. Korošec takole opredeljuje: ‘�asopisni naslov je iz ene ali ve� besed in
znakov tovorjeno stav�no ali nestav�no sporo�ilo, ki napoveduje in se vsebinsko
nanaša na praviloma eno, od drugih besedil grafi�no lo�eno, vsaj iz ene stav�ne
povedi sestoje�e besedilo ali besedilno enoto, tako da je tudi sam grafi�no lo�en od
tega besedila, in ima poimenovalno-informativno, ali informativno-stališ�no, ali
pozivno-pridobivalno funkcijo’. (Korošec, 1998, 50)
V �asopisu so med vsemi elementi ravno naslovi najbolj izrazita in izstopajo�a
prvina (Korošec, 1998), saj se nahajajo na izpostavljenem mestu (na vrhu besedila ali
strani), so na�eloma v velikem fontu, ki je odebeljen, lahko so tudi v barvah, itd. S
tem izstopajo od obi�ajnega besedila. Novinarji nas prek naslovov obveš�ajo o
vsebinah v �asopisu in vabijo k branju celotnega �lanka. Velikokrat je že od izgleda
naslova odvisno ali se bo bralec sploh lotil branja preostale vsebine pod naslovom.
Kot smo že omenili, Tomo Korošec razvrš�a funkcije naslovov v tri skupine:
1. naslovi z poimenovalno-informativno funkcijo,
2. naslovi z informativno-stališ�no funkcijo,
3. naslovi z pozivno-pridobivalno funkcijo.
Pri poimenovalno-informativni funkciji sta v ospredju poimenovalnost in
informativnost, praviloma je ena izmed njiju poudarjena. Ta funkcija je sicer najbolj
stilno nevtralna oz. nezaznamovana. �e so naslovi bližje informativno-stališ�ni
funkciji, pomeni, da naslovi sicer bralca informirajo, vendar je izrazito prisotno tudi
stališ�e avtorja. V tej funkciji je najbolj zaznati ideološke in politi�ne vplive.
Pozivno-pridobivalna funkcija pa predvsem poziva bralca k ne�emu ali ga vabi k
branju, pogosto je prisotno tudi stališ�e avtorja, medtem ko informativnega zna�aja
na�eloma nima. Pri zadnji funkciji je stilna zaznamovanost najmo�nejša, prav tako se
od prve proti tretji funkciji stopnjujejo ekspresivna sredstva. (Korošec, 1998)
V analizo naslovov smo vklju�ili kar naslove pregledanih �lankov, v katerih je
prisotna italijanska manjšina. Od 58 pregledanih �lankov eden ne pride v poštev, saj
52
nima naslova (gre za manjšo novico). Ugotovili smo naslednje: skoraj polovica
(47%) naslovov nosi poimenovalno-informativno funkcijo, tretjina naslovov ima
informativno-stališ�no funkcijo (34%), najmanj, to je petina (19%) pa jih je pozivno-
pridobivalnih. Nad rezultati smo nekoliko presene�eni, saj smo pri�akovali, da bo
poimenovalno-informativna funkcija prevladovala, kar bi nakazovalo na nizko
udeleženost stališ� novinarjev pri produkciji prispevkov in posledi�no ve�jo
objektivnost slednjih. Tako pa je takšnih �lankov ‘samo’ polovica. Stališ�e do
vsebine je izraženo v polovici �lankov (drugi dve funkciji predvidevata izražanje
piš�evih stališ�). �e pogledamo vsebino samih naslovov v povezavi z vsebino
�lankov, lahko delno pojasnimo pove�ano ekspresivnost. Veliko analiziranih �lankov
je namre� povezanih s tematiko kulture; gre za obvestila in vabila na kulturne in
umetniške dogodke. V tem kontekstu je ve�ja izraznost avtorjev in avtoric
prispevkov razumljiva, saj želijo privabiti bralce bodisi k branju o predstavitvi
knjige, umetniške razstave, ki se je zgodila, ali pa jih povabiti na sam dogodek.
Velikokrat naslovi �lankov le povzemajo citate udeležencev s takšnih dogodkov.
Informativno-stališ�no in pozivno-pridobivalno funkcijo imajo v naši analizi tudi
naslovi komentarjev, ki se že sami po sebi uvrš�ajo v interpretativni žanr (v nasprotju
z informativnimi žanri, katerih naloga je informiranje), saj izražajo avtorjevo oz.
avtori�ino mnenje in stališ�e. Kljub temu pa ne moremo pove�ane ekspresivnosti v
celoti pojasniti na tak na�in, predvsem ne v kontekstu �lankov z, na primer, politi�no
tematiko.
Poglejmo si zdaj pobližje velikost in barvo naslovov. V naslovju Primorskih
novic se pojavljata dve barvi. Sami naslovi so vedno v �rni barvi (tudi na prvi in
zadnji strani), naslov �asopisa na prvi strani, naslovi rubrik ter imena krajev, od
koder prihaja neka novica v vsakem �lanku pa so v svetlo modri barvi. To velja za
vse naslove, razlik med njimi v �lankih ni, kar napeljuje na sklep, da se Primorske
novice držijo ustaljene sheme in na tem podro�ju ne delajo razlik med �lanki
razli�nih tematik. Razlike pa obstajajo v velikosti samih naslovov. Ti so premo
sorazmerni z velikostjo �lanka – manjši �lanki imajo približno dve številke ve�je
naslove od samega besedila, daljši �lanki pa temu ustrezno tudi sedemkrat ve�je
glavne naslove. Vsi so napisani z malimi tiskanimi �rkami. Obravnavani �lanki o
italijanski narodni skupnosti imajo naslove razli�nih velikosti. Zaradi boljše
53
preglednosti smo pri analizi slednje po velikosti razdelili v velike, srednje velike,
srednje in majhne naslove. V spodnjem grafu (Graf 2) lahko vidimo delež
zastopanosti posamezne velikosti naslovov.
Vidimo, da je polovica naslovov majhne velikosti (ti pripadajo krajšim
�lankom), dobra �etrtina (26%) velike, slaba �etrtina pa jih je srednje velikosti
(mednje uvrš�amo srednje velike in srednje). Ta ugotovitev je v skladu z obsegom
prispevkov, saj je ve�ina �lankov o italijanski manjšini krajših. Koli�ina velikih in
srednje velikih naslovov ni zanemarljiva, kar nakazuje na malo ve�ji delež manjšini
izkazane pozornosti. Vendar pa je najve� ravno majhnih naslovov, ki ustrezajo tudi
krajšim �lankom, iz �esar lahko sklepamo, da italijanski manjšini v Primorskih
novicah ni namenjene velike pozornosti, gledano s stališ�a velikosti naslovov.
Graf 2: Delež zastopanosti naslovov �lankov o italijanski manjšini v Primorskih novicah po razli�nih velikostih
26%
14%
10%
50%
veliki
srednje veliki
srednji
majhni
Vir: Adrijana Frank
9.1.4. Slike
Nek �lanek oziroma tematika, ki jo prispevek predstavlja, je obravnavan kot
pomemben tudi, �e vsebuje tudi slikovno gradivo. Vizualna podoba mo�no vpliva na
to, kako bralec neko sporo�ilo dojema, pri tem pa veliko vlogo igrajo, kot smo že
omenili, naslovi in pa seveda slike. �e �lanek poleg besedila vsebuje tudi slikovno
54
gradivo, to poviša prispevek na lestvici pomembnosti, še posebej, �e je v barvah.
Seveda pa je pomembno predvsem, kaj slika oziroma fotografija prikazuje.
V naši analizi 26 �lankov (45% vseh �lankov o italijanski narodni skupnosti)
vsebuje vsaj eno fotografijo. Vse slike so v barvah. Tri �lanki vsebujejo kar šest slik,
en ima štiri, dva �lanka pa po tri slike. Vsi ostali prispevki imajo po eno fotografijo.
Ve�ina teh slik je malega formata, prikazujejo pa razli�ne stvari: predvsem so to
fotografije obrazov udeleženih akterjev in fotografije iz kulturnih in politi�nih
prireditev in okroglih miz, najdeta pa se tudi fotografiji platnic predstavljenih knjig.
Ker se tu osredoto�amo na italijansko manjšino, nas najbolj zanima, na koliko
fotografijah so prisotni pripadniki italijanske manjšine. Med njimi se šestkrat pojavi
Roberto Battelli, štirikrat Aurelio Juri, dvakrat Maurizio Tremul, po enkrat pa Anna
Maria Mori, Fluia Zudi�, Alberto Scheriani, Silvio Forza in Megi Urši� Calzi.
Najve� zastopanih na fotografijah je predstavnikov italijanske manjšine iz vrst
politike, sledijo jim akterji iz kulturnega podro�ja.11 Poleg tega so vsi zgoraj
omenjeni pod fotografijami poimenovani. Izjema se pojavi samo v eni številki
�asopisa, ki se ji bomo podrobneje posvetili v nadaljevanju.
Fotografije same, na katerih so prisotni pripadniki italijanske manjšine, ne
delujejo posebej zanimive in ne privla�ijo kakšne posebne pozornosti bralca.
Fotografije kulturnih oz. politi�nih dogodkov delujejo stati�no in podobno, povsod
gre pa� za skupino ljudi, ki sedi za neko mizo in bodisi govori bodisi posluša
govorca/ko. Še najmanj atraktivno delujejo posamezni portreti akterjev, za katere se
ne ve, ali so bili posneti na kraju dogodka ali izhajajo iz �asopisnega arhiva. Namen
teh je o�itno zgolj informirati bralce o izgledu posameznega akterja, ki v �lanku
nastopa. Iz vseh teh slik ni razbrati vzdušja samega dogodka ali �ustvenega izraza
protagonista na fotografiji – podrobnejše informacije se nahajajo v vsebini �lanka.
Poglejmo si zdaj podrobneje sliko prve strani številke �asopisa, ki je bil
omenjen že v poglavju Mesto pojavljanja. Na tem mestu ta sicer osamljen primer v
analizi omenjamo zato, ker bralce puš�a negotove glede identitete oseb na
fotografijah. Gre za glavni �lanek z naslovom Za povezovanje ob meji iz 7. junija
2008. V zvezi s tem �lankom pritegneta bral�ev pogled predvsem dve stvari – slika
in glavni naslov. Slika prikazuje sedem ljudi (6 moških in ženska), ki so med 11 V poglavju 'Akterji' bo ve� povedanega o virih in funkcijah delovanja, v katerih se pojavljajo v Primorskih novicah.
55
sprehodom obrnjeni proti kameri, vendar noben izmed njih ne gleda vanjo. Slikani so
bodisi zatopljeni v pogovor med sabo bodisi zatopljeni v svoje misli. Postavljeni so v
dve vrste, v sprednji je v sredini predsednik Danilo Türk, ki svoj pogled upira v tla,
spremljevalca na njegovi desni in levi pa ga gledata (videti je, kot da mu oseba na
njegovi desni nekaj razlaga, saj ima proti njemu iztegnjeno roko). V zadnji vrsti se
nahajajo še 4 osebe (moška na sredini se gledata in najbrž pogovarjata, ženska na
desni in moški na levi pa gledata proti tlom). Iz nadnaslova in pripadajo�ega besedila
izvemo, da �lanek govori o obisku predsednika Danila Türka na Obali, kjer je obiskal
italijansko narodno skupnost v Izoli in piransko Morsko biološko postajo. Pri tem se
poraja vprašanje identitete oseb na sliki, saj je predsednik Turk edini �lovek, ki je v
tem prispevku poimenovan, povzet in tudi citiran (njegovo ime je v obi�ajni
odebeljeni pisavi), tako da zgolj iz danih podatkov na prvi strani ne moremo
ugotoviti, kdo so ostale osebe na sliki. Iz konteksta �lanka lahko sklepamo, da so
soudeleženi tudi predstavniki italijanske skupnosti, vendar lahko samo domnevamo o
njihovi prisotnosti na fotografiji. Obširnejši �lanek o tej tematiki se, sicer pod drugim
naslovom Z ‘Vidmom’ nad mejo? pojavi na strani 2 iste �asopisne izdaje, vendar je
slika tokrat druga�na. Türk tako stoji za govorniškim odrom, na njegovi desni pa
sedijo še trije moški, komentar pod sliko pa se glasi Predsednik dr. Danilo Turk
govori na okrogli mizi v Izoli. Zanimivo je, da imena ostalih treh na fotografiji niso
navedena. V tem obširnejšem �lanku se pojavijo v odebeljenem tisku naslednja
imena: Danilo Turk, Furio Radin, Roberto Battelli, Daniele Verga, Lorella Limoncin
Toth in Maurizio Tremul. Iz teh informacij bralec lahko domneva, kdo so udeleženci
na prvi sliki, vendar o tem ne more biti prepri�an. Ta številka Primorskih novic je še
posebej zanimiva zato, ker je iz �lanka in pa predvsem komentarja novinarja na drugi
strani poudarjeno soo�enje predstavnikov italijanske manjšine s predsednikom kot
najbolj zanimiv in polemi�en del predsednikovega obiska na Obali, saj so
predstavniki manjšine predstavnika države soo�ili s težavami, ki jih pestijo in izrazili
tudi svoje zahteve. Za nekatere med njimi, po mnenju novinarja Roberta Škrlja v
komentarju poleg �lanka, država ne želi slišati. Polemi�nemu odnosu med
predstavniki italijanske manjšine in države je torej namenjena ve�ina �lanka na strani
2 in pa pripadajo� komentar, vendar pa obe fotografiji o obisku tega ne kažeta
oziroma ne podpirata; s slikovnega stališ�a ostaja fokus in poudarek na predsedniku
56
Türku, predstavniki manjšine pa so sicer poimensko omenjeni v �lanku, na slikah pa
ne.
Pa pustimo ta izjemen primer ob strani. Zaklju�imo lahko, da je, vsaj kar se
ti�e slikovnega gradiva, ki je prisotno v ve�ini �lankov s tematiko italijanske
manjšine, slednji v Primorskih novicah namenjene precej pozornosti. Vendar pa je v
�asopisu slikovno gradivo sekundarnega pomena za samim besedilom in le-tega
informativno podpira, poskuša narediti malo bolj privla�nega ali pa zgolj zapomniti
objavni prostor. Same fotografije v Primorskih novicah namre� delujejo neatraktivno
v primerjavi z tabloidnimi �asopisi in revijami, pri katerih je provokativno slikovno
gradivo (z ustreznim naslovjem) primarnega pomena za ustvarjanje pozornosti pri
bralcih. Tudi na podro�ju slikovnega gradiva torej Primorske novice potrjujejo, da
sodijo v kategorijo resnih �asopisov.
9.2. Viri
V okviru raziskave nas zanima tudi kdo so viri v novinarskih �lankih,
predstavniki katerih družbenih kategorij so najbolj prisotni, kdo ima možnost
predstaviti svojo interpretacijo dogodka in kdo ne, za konec pa se bomo v poglavju
posvetili še glagolski prehodnosti, s katero bomo poskušali ugotoviti, ali besedilo
deluje ideološko.
Naloga novinarjev je v novinarskih prispevkih posredovati imena ljudi, lahko
jih imenujemo tudi virov ali akterjev, o katerih poro�ajo. Navajanje virov je klju�ni
pokazatelj novinarske (ne)pristranskosti; novinarji morajo namre� navesti mnenja
vseh udeležencev, ki so vpleteni v dogodek. (Erjavec, Poler Kova�i�, 2007) Na�in,
na katerega so ljudje poimenovani v medijih, pomembno vpliva na to, kako so ljudje
v družbi percepirani in upoštevani, ugotavlja Richardson. Poleg tega na�in
poimenovanja dolo�a odnos med govorcem in naslovnikom in pa skupino, ki ji akter
pripada. S tem, ko novinar izbere dolo�eno družbeno kategorijo, poimenovane
vklju�i v dolo�eno kategorijo, obenem pa jih izklju�i iz drugih kategorij. (Richardson
v Erjavec, Poler Kova�i�, 2007) Kot Darinka Verdonik opominja, pa je tudi molk
lahko pomenljiv. �e novinar izjave ali celo prisotnost nekaterih akterjev zamol�i
57
oziroma, �e na primer poro�a samo o mnenju ene strani, to naredi prispevek
neuravnotežen glede zastopanosti nasprotnih stališ� oz. ‘ideologij’. (Verdonik, 2004)
Za vire v Primorskih novicah je zna�ilno, da so poimenovani s celim imenom
(ne le kraticami), imena virov pa so v odebeljenem tisku. V treh �etrtinah
analiziranih �lankov, v katerih se pojavlja italijanska manjšina, se poimensko
pojavlja vsaj eden pripadnik/pripadnica italijanske manjšine, vsi omenjeni viri pa so
bodisi citirani bodisi povzeti ali pa oboje. V �etrtini �lankov (to je 14 �lankov) je
omenjena zgolj italijanska narodna skupnost ali ena njenih organizacij, njeni
pripadniki pa se ne pojavljajo. Italijanska manjšina je v ve�ini teh prispevkov
(desetih �lankih) le posredno omenjena kot organizator dogodka ali pa se omenja le
posamezna ustanova manjšinske skupnosti. V ostalih štirih pa je prisotna le kot
skupnost. Opažamo, da avtorji prispevkov v obravnavi ne delajo razlik med
pripadniki manjšine (manjšin) in ostalimi akterji. Stališ�a pripadnikov italijanske
manjšine so iz �lankov jasno razvidna, tako da lahko potrdimo, da je v tem aspektu
pisanje Primorskih novic nepristransko.
V okvir analize virov smo vklju�ili tudi beleženje individualnih akterjev, ki so
bili vklju�eni v obravnavanih 57 �lankih o italijanski manjšini. Zanimalo nas je,
kateri akterji so prisotni ter kako so poimenovani ali opisani (kakšna je njihova
funkcija).
V spodnji tabeli (Tabela 2) smo podali imena le 30 akterjev, ki se v
pregledanih �lankih pojavijo vsaj dvakrat. Tako smo se odlo�ili zaradi velikega
števila akterjev. Razvrš�eni so po gostoti pojavnosti od tistih, ki so najve�krat do
tistih, ki so najmanjkrat prisotni. Vidimo lahko, da se najpogosteje pojavlja Roberto
Battelli (14), ki je v Primorskih novicah predstavljen kot dolgoletni in aktualni
poslanec italijanske narodnosti v slovenskem parlamentu, v obdobju boja pred
parlamentarnimi volitvami pa je bil poimenovan tudi kot kandidat za omenjeno
poslansko mesto. Po številu pojavljanj mu sledi Aurelio Juri (11), predstavljen kot
koprski poslanec stranke SD in kandidat za poslanca italijanske narodnosti v
Državnem zboru. Na tretjem mestu je s petimi pojavljanji Maurizio Tremul,
predsednik izvršnega odbora Italijanske Unije, štirikrat pa se pojavijo Mario Steffè,
koordinator kulturnih dejavnosti pri Samoupravni skupnosti italijanske narodnosti
Koper in referent za podro�je kulturnih dejavnosti pri Italijanski Uniji, Sebastian
58
Pelan, kandidat za poslanca italijanske manjšine, slovenski zunanji minister Dimitrij
Rupelj, in Franco Juri, istrski novinar, publicist in karikaturist.
Tabela 2: Individualni akterji, razvrš�eni po pogostosti pojavljanja v analiziranih �lankih Primorskih novic
AKTER ŠTEVILO POJAVITEV AKTER ŠTEVILO
POJAVITEV
Roberto Battelli 14 Gašper Malej 2
Aurelio Juri 11 Paolo Rumiz 2
Maurizio Tremul 5 Luka Juri 2
Mario Steffè 4 Alberto Scheriani 2
Sebastian Pelan 4 Borut Pahor 2
Dimitrij Rupelj 4 Janez Janša 2
Franco Juri 4 Boris Popovi� 2
Miro Dellore 3 Luciano Monica 2
Rudi Pavši� 3 Franco Frattini 2
Danilo Türk 3 Nives Marvin 2
Furio Radin 3 Fluvia Zudi� 2
Nelida Milani 3 Enzo Santese 2
Silvio Forza 3 Aljoša Curavi� 2
Drago Štoka 2 Anna Maria Mori 2
Silvio Berlusconi 2 Silvano Sau 2
Vir: Adrijana Frank
Vse akterje, ki se vsaj enkrat pojavijo v analiziranih �lankih, smo razvrstili v
družbene kategorije glede na funkcije njihovega delovanja prek katerih so
predstavljeni v �lankih (Graf 3). Teh funkcij je bilo presenetljivo malo – v �lankih o
italijanski manjšini se pojavljajo namre� samo štiri skupine: politik, kulturnik,
novinar in predstavnik manjšine. Najpogosteje se pojavljajo akterji iz vrst politike,
sledijo kulturniki in predstavniki manjšine, najredkeje pa novinarji. �e primerjamo z
59
analizo tem, kjer se je najbolj pojavljala kultura, šele nato politika, opazimo
zamenjano situacijo. Vedeti moramo namre�, da je veliko analiziranih �lankov na
kulturno tematiko vabil na dogodke, v njih pa akterji niso prisotni. Zato prihaja do
odstopanj v izsledkih med v �lankih prisotnimi viri in temami.
Graf 3: Število in delež akterjev v �lankih o italijanski manjšini po njihovih funkcijah
politik (26)
54%
kulturnik (12)
25%
novinar (3)
6%
predstavnik
manjšine (7)
15%
Vir: Adrijana Frank
V okviru virov smo analizirali tudi tranzitivnost oz. prehodnost glagolov v
prispevkih o italijanski manjšini. Prehodnost v poro�anju ozna�uje odnos med
udeleženci in vlogami, ki jih igrajo. Poznamo namre� prehodna dejanja, ki
vklju�ujejo dva ali ve� udeležencev – akterja in objekt dejanj (npr. ‘U�enec je
napadel u�iteljico.’) in neprehodna dejanja, kjer je prisoten samo subjekt (npr.
‘U�iteljica je bila napadena.’). (Erjavec, Poler Kova�i�, 2007) Kot je razvidno že iz
navedenih primerov, vsaka izbira tranzitivnosti pomeni tudi preoblikovanje pomena
povedi. Naloga novinarjev je pojasniti vpletene akterje in objekte dejanj, torej
narediti prispevek �imbolj jasen. V nasprotnem primeru, z uporabo velikega deleža
neprehodnih glagolov, lahko besedilo deluje ideološko.
V �lankih iz Primorskih novic novinarji uporabljajo predvsem prehodne
glagole, kar pomeni, da sta tako subjekt kot objekt poznana, prispevki pa se v tem
pogledu izogibajo ideološkemu u�inkovanju na bralca. Vseeno je prisotnih tudi nekaj
povedi z neprehodnimi glagoli, vendar je njihova uporaba upravi�ena z dejstvom, da
60
subjekt/i bodisi niso znani ali pomembni za kontekst, v katerem se pojavljajo.
Poglejmo si nekatere primere.
‘Uporaba materinš�ine – v tem primeru italijanš�ine – je v praksi velikokrat
otežena ali onemogo�ena. /…/ (PN, 16.9.2008: 15)
Tu se postavlja vprašanje, kdo onemogo�a uporabo jezika? Prislov na�ina v
praksi pojasnjuje, da gre za širšo družbeno prakso neuporabe italijanš�ine (na
dvojezi�nem obmo�ju). V tem primeru konkreten akter tu ni izpostavljen, ker ni
pomemben.
Tokrat je na oblasti v sosednji državi spet desnica z Berlusconijem in spet se
bodo za�eli pritiski na našo državo pod pretvezo skrbi za italijansko manjšino in
ezule. (PN, 13.8.2008: 24)
Vprašanje je, kdo bo za�el s pritiski na našo državo, odgovor nanj pa lahko
razberemo iz prvega dela povedi – italijanska oblast. Akter oziroma subjekt je v
drugem stavku izpuš�en zato, ker je prisoten že v za�etku povedi, uporaba
neprehodnega glagola pa je tako ne deluje ideološko.
Med glasovanjem o prora�unu v poslanski zbornici pa je bil presenetljivo
preglasovan predlog vlade /…/ (PN, 15.11.2008: 2)
V tem primeru akterji niso eksplicitno izraženi, vendar tudi ni potrebe po tem,
saj lahko iz danega kraja glasovanja – to je poslanska zbornica – upravi�eno
domnevamo, da so to poslanci.
Z tranzitivnostjo smo tako iz�rpali temo virov oz. akterjev. Poleg slednjih je za
analizo poro�anja pomemben tudi tematski kontekst, ki v Primorskih novicah
obkroža diskurz o italijanski manjšini, zato se bomo v naslednjem poglavju posvetili
le-temu.
61
9.3. Teme
Namen poglavja bo prikazati, katere tematike so se v analiziranih �lankih poleg
italijanske manjšine še pojavile. S tem bomo poskušali orisati, v kakšnem kontekstu
tem je italijanska manjšina v Primorskih novicah predstavljena. Kasneje bomo
poskušali pojasnili tudi vrednostni okvir tem preko detajlne analize problematike, v
kontekstu katerega je italijanska skupnost v tem �asopisu postavljena. Na ta na�in
bomo prišli do bolj podrobnih, za to raziskavo pomembnejših informacij, ki bi jih
zgolj z golim pregledom tem spregledali. V tem okviru bomo nekoliko pozneje
poskušali ugotoviti, kot sta to ugotavljala pred nami Makarovi� in Ron�evi� (2006),
ali so manjšine predstavljene kot žrtev ali kot problem.
Kot smo že omenili, so bile v analizi v obdobju osmih mesecev (od 1. maja do
31. decembra 2008) pregledane 203 številke Primorskih novic. Italijanska manjšina
se je kot tema pojavila v 43 številkah in 58 �lankih. V eni številki se pojavi kar v treh
�lankih, v 12 številkah je prisotna v dveh �lankih, v ostalih številkah pa po enkrat. 55
odstotkov �lankov, vklju�enih v analizo, se neposredno nanaša na tematiko
italijanske manjšine (to je 32 �lankov), medtem ko je delež �lankov, ki le posredno
omenjajo italijansko narodno skupnost kar 45 odstotkov (ali 26 prispevkov). V
slednjem primeru so najpogosteje omenjene razne organizacije italijanske manjšine
kot organizatorke dogodkov, sedeži doti�nih organizacij (npr. pala�a Gravisi, sedež
Skupnosti Italijanov Koper), pripadniki narodne skupnosti, ali pa italijanska manjšina
služi za primerjavo s slovensko manjšino v Italiji.
V ta namen smo se analize lotili tako, da smo iz vseh 203 pregledanih številk
�asopisa izbrali vse �lanke, kjer se kot tema pojavlja italijanska manjšina. Nato smo
pri vsakem od �lankov dolo�ili še druge teme, ki so se pojavljale ob bok italijanski
manjšini. Sorodne teme smo združili v smiselne kategorije. V nadaljevanju podajamo
vse teme, ki so se vsaj enkrat pojavile v analizi. Pri tem so z velikimi tiskanimi
�rkami navedene teme, ki so se pojavile vsaj trikrat:
− KULTURA (v to kategorijo sodijo razne kulturne prireditve, književnost
in literatura italijanske manjšine v Sloveniji in drugih, umetnost, glasba,
poezija, mednarodni kulturni projekti, itd.)
62
− POLITIKA (sem sodi politika nasploh, politi�ne teme, odnos med
koalicijo in opozicijo, primorski poslanci in politi�ne stranke)
− VOLITVE (ta rubrika zajema parlamentarne volitve, kandidaturo za
poslanca italijanske manjšine, kandidaturo za poslance v DZ, državno
volilno komisijo, volilni program, itd.)
− MANJŠINE (sem smo uvrstili manjšine nasploh, slovensko manjšino v
Italiji, slovensko manjšino na Hrvaškem, kršenje manjšinskih pravic,
asimilacijo, manjšinski narod (manjšina), ve�inski narod (ve�ina) ter
matico)
− SODELOVANJE (kategorija zajema sodelovanje med vlado in
manjšinami, potem sodelovanje manjšin in ve�in na obeh straneh meje,
medkulturno sodelovanje, politi�ni in drugi mednarodni obiski)
− PRIREDITVE (sem sodijo najrazli�nejše glasbene, kulturne prireditve,
razstave in okrogle mize)
− MEDNACIONALNI ODNOSI (v okvir te kategorije sodijo medkulturni
dialog, sožitje med narodi, slovensko-italijanski odnosi in slovensko-
hrvaški odnosi)
− ZGODOVINA (pojavljajo se predvsem zgodovina na splošno, eksodus,
optanti in Sloveniji odtujene umetnine)
− FINANCE (tema, ki zajema finance in kr�enja italijanskega prora�una za
manjšine)
− JEZIK ( izpostavlja se ohranjanje in uporaba jezika ter odnos do jezika)
− ISTRA (tema, ki zajema predvsem kulturno identiteto Istre in sožitje v
Istri)
− OPTANTI
− MULTIKULTURNOST, MULTIETNI�NOST
− ZAKONODAJA (zaš�itni zakoni za manjšino )
− DVO(VE�)JEZI�NOST
− MEJA ( pojavi se meja, schengenska meja ter slovensko-hrvaška meja )
− sodiš�e
− mladi
− neofašizem in fašizem
63
− intervju
− izobraževanje
− ekologija
− zdravstvo
− infrastruktura, gradbena dela
− mediji
− organizacija
− priseljenci
− Univerza na Primorskem
− razvoj
− osveš�anje
− vojska
− gospodarski razvoj
− demokrati�ne spremembe
Po razvrstitvi tem v sorodne kategorije smo našteli 33 tem. Pri tem smo
upoštevali kolikokrat se posamezna tema pojavlja in tako prišli do podro�ij, ki se
najpogosteje pojavljajo. Opazimo lahko (Tabela 3), da se tema italijanska manjšina
najpogosteje pojavlja ob temi kultura. Pri tem mislimo predvsem na razne kulturne
in umetniške dogodke, v katerih so predstavniki manjšine bodisi predstavljali svoje
aktivnosti bodisi bili organizatorji, gostitelji ali soudeleženci. Druga najpogosteje
prisotna tema je politika, ki je povezana z tretjo in �etrto najpogostejšo temo - to sta
volitve in manjšine. Tematika 'volitve' se nanaša na parlamentarne volitve 2008,
katerih predvolilno in povolilno obdobje je sovpadlo z dobo analize. Poleg italijanske
manjšine pa se je pod okriljem teme 'manjšine' najpogosteje pojavila slovenska
narodna skupnost v Italiji, in sicer predvsem v kontekstu kr�enja italijanskega
vladnega prora�una, ki je prizadel obe omenjeni manjšini.
�e pogledamo katera izmed podro�ij organiziranosti italijanske manjšine, ki
smo jih predstavili v petem poglavju, so prisotna v Primorskih novicah (politika,
šolstvo, gospodarstvo, kultura, ljubiteljske dejavnosti,…) ugotovimo, da je manjšina
najpogosteje predstavljena v politi�nem (potek izbora za poslanca italijanske
narodnosti v DZ, manjšinske pravice) in kulturnem (prireditve, književnost in poezija
64
Graf 4: Število pojavitev 13 najpogostejših tem v 57 �lankih Primorskih novic od skupno 33 tem
51
38
28
24
19
11
11
10
7
5
4
4
4
0 10 20 30 40 50 60
kultura
politika
volitve
manjšine
sodelovanje
prireditve
mednacionalni odnosi
zgodovina
finance
Istra
ezuli/optanti
multietni�nost
zakonodaja
Vir: Adrijana Frank
pripadnikov italijanske manjšine, �ezmejno sodelovanje s slovensko manjšino v
Italiji) kontekstu, nekoliko manj se pojavlja problematika izobraževanja, jezika,
dvojezi�nosti in gospodarstva italijanske skupnosti, medtem ko se vsi ostali aspekti
zanemarjajo. Bralci lahko torej spremljajo le nekatere vidike življenja italijanske
narodne skupnosti pri nas, za druge so prikrajšani. Vendar pa ne bi mogli re�i, da
predstavnikom italijanske manjšine v Primorskih novicah sploh ni dana možnost
predstavitve. Kandidatom za poslanca italijanske narodnosti je bila na primer v
�lanku z naslovom Italijanska manjšina želi krovni zaš�itni zakon (PN, 17.9.2008: 4,
5) dana možnost predstaviti svoje volilne programe in svoje poglede na aktualno
problematiko manjšine, ki so se dotikali razli�nih podro�ij dejavnosti italijanske
manjšine v Sloveniji (politi�ne pravice manjšine in izvajanje le-teh, gospodarstvo,
problematika jezika in izobraževanja, idr.). �e primerjamo Primorske novice z že
omenjeno raziskavo Dela, kjer sta bila v obdobju treh mesecev prisotna zgolj 2
�lanka na tematiko italijanske manjšine vidimo, da so prve veliko bolj angažirane za
predstavitev omenjene narodne skupine, tako s kvantitativnega kot kvalitativnega,
vsebinskega stališ�a. Ugotavljamo, da Primorske novice zadovoljivo pokrivajo
65
tematike, povezane z manjšino, �eprav od viška glava ne boli. Pri tem moramo
pripomniti, da je predstavitev celega spektra dejavnosti, želja, potreb in težav, ki
pestijo italijansko manjšino, predvsem domena manjšinskih medijev. Vendar pa to ne
bi smelo biti ovira, da tudi ve�inski mediji množi�neje poro�ajo o narodnih
manjšinah, oziroma, kot se je pripadnik italijanske manjšine, Andrej Bertok izrazil:
/…/ jaz mislim da ve�inski mediji imajo nek 'izgovor' v nevednicah, da ne
obravnavajo ali zelo malo obravnavajo tematiko italijanske narodne skupnosti in
tudi madžarske, zaradi tega ker, ti dve narodni skupnosti imata že svoje medije.
Glede na to, da jih že imajo, zakaj bi jih potem še mi obravnavali. (Intervju z
Andrejem Bertokom, 2009)
9.4. Poro�anje o italijanski manjšini
V prejšnjem poglavju smo si pogledali ob bok katerim tematikam je italijanska
manjšina postavljena v Primorskih novicah. Pri�ujo�e poglavje bo namenjeno globlji
analizi, lahko bi rekli mikroanalizi, saj bomo ponudili vpogled v to, kako so v
analiziranih �lankih italijanska narodna skupnost in njeni pripadniki poimenovani in
predstavljeni. Skušali bomo raziskati ali so pripadniki italijanske manjšine v
Primorskih novicah predstavljeni kot žrtve in tako potrditi oziroma ovre�i našo
hipotezo. Pri tem nam bo v podporo �lanek Etni�ne manjšine v slovenskih množi�nih
medijih Mateja Makarovi�a in Boruta Ron�evi�a. Pomagali si bomo tudi z analizo
metafor.
Makarovi� in Ron�evi� v svojem delu, ki obsega trimese�no analizo treh
slovenskih �asopisov - Dela, Maga in Mladine - razlikujeta med predstavljanjem
manjšin ali pripadnikov manjšin v medijih:
− kot žrtev: to pomeni, da so predstavljeni v terminih diskriminacije,
segregacije, marginalizacije, so prikrajšani za manjšinske ali celo
�lovekove pravice zaradi namernih ukrepov (ali pomanjkanja ukrepov)
66
državnih institucij in/ali preostale ve�inske populacije ali zaradi drugih
strukturnih razlogov; ali pa
− kot vzrokov problemov za preostalo ve�insko prebivalstvo; to implicira
obratno situacijo, v kateri so pripadniki ve�ine predstavljeni kot žrtve
pripadnikov manjšine.
Omenjena avtorja v prispevku ugotavljata, da obstaja kar sedemkrat ve�ja
možnost za pripadnike manjšin, da bodo v medijih predstavljeni kot žrtve, kot pa
pripadniki ve�ine. To v njuni raziskavi velja predvsem za Rome, medtem ko
italijanska in madžarska manjšina, ki se ravno tako pojavljata v �lankih, nista
predstavljeni kot žrtve ve�inske populacije, �eprav je zaradi pomanjkljivih podatkov
– v analiziranem obdobju sta naletela na le 2 �lanka o italijanski in 5 prispevkov o
madžarski manjšini - to težko jasno zaklju�iti. (Makarovi�, Ron�evi�, 2006)
Poglejmo si zdaj bližje, kako so pripadniki italijanske skupnosti predstavljeni v
Primorskih novicah. Precejšnji del �lankov na temo politike se posve�a problematiki
kr�enja italijanskega državnega prora�una, namenjenega manjšinam. Prikazana so
predvsem mnenja in stališ�a pripadnikov italijanske manjšine v Sloveniji kot tudi
slovenske manjšine v Italiji, ki jih je ta novica razburila. V okviru problematike
zmanjševanja financ so italijanska manjšina in njene organizacije predstavljene kot
prizadete in ogrožene zaradi tega procesa, torej kot žrtve. Obenem se kot žrtev
omenjenih ukrepov skupaj z italijansko pojavlja tudi slovenska manjšina v Italiji.
Italijanska vlada po drugi strani, ki ukrep zmanjševanja prora�unskih sredstev izvaja,
pa prevzema vlogo storilca. V nadaljevanju navajamo nekaj primerov iz
analiziranega besedila.
Ni samo slovenska manjšina žrtev kr�enja prora�unskih izdatkov italijanske
države. Tudi italijanska manjšina v Sloveniji in na Hrvaškem bo od mati�ne
domovine dobila bistveno manj denarja. ( PN, 15.11.2008: 2)
V njem poudarjata, da bodo zaradi kr�enja sredstev, namenjenih italijanski
manjšini, ‘ogrožene osnovne dejavnosti ustanov edine avtohtone manjšine izven
državnih meja Italije...’ /…/ ( PN, 15.11.2008: 2)
67
Ukrepi italijanske vlade so seveda prizadeli tudi italijansko manjšino v
Sloveniji in na Hrvaškem, celo huje kot slovensko v Italiji. /…/ ( PN, 15.12.2008: 4)
Obenem je italijanska narodna skupnost predstavljena tudi kot žrtev slovenske
države, ki se je v obdobju po osamosvojitvi posve�ala predvsem sebi in oblikovanju
lastne identitete, posledi�no pa zanemarjala manjšinsko problematiko.
V zadnjih 15 letih je bila Slovenija usmerjena v izgradnjo in zaš�ito lastne
identitete: ‘V takšnem ozra�ju manjšine pla�ajo davek.’ (PN, 26.7.2008: 3)
Italijanska vlada pa tu ni predstavljena zgolj kot storilec, temve� se pojavi tudi
kot sodnik, ki obsoja manjšini na hiranje, ki vodi v smrt. Pojavi se metafora
italijanske ve�ine kot glasovalnega stroja brez �ustev, ki se ne zmeni za pravice
manjšin.
S tem, ko italijanska vlada v okviru kr�enja javnofinan�nih izdatkov odreka
slovenski manjšini v Italiji in italijanski v Sloveniji in na Hrvaškem velik del denarja,
brez katerega ti manjšini ne moreta preživeti, ju obsoja na postopno hiranje in
zanesljivo smrt. /…/ Toda s tem, ko vladajo�a ve�ina (namenoma ali iz
malomarnosti) presliši opozorila predstavnikov manjšin, ko njen glasovalni stroj
brez�utno povozi vse amandmaje, ki bi manjšini obdržali nad gladino preživetja,
prevzema nase veliko, usodno odgovornost. (PN, 15.11.2008: 2)
V analizi smo naleteli tudi na primere zanikanja nestrpnosti do manjšine. O tej
tematiki govorijo Erjavec et al. (v Makarovi�, Ron�evi�, 2006, 53) in izpostavljajo,
da je ‘zanikanje netolerantnosti tipi�na strategija pozitivne samoreprezentacije
(nestrpne) ve�ine’. Avtorja se sicer strinjata z njihovo izjavo, vendar opozarjata, da je
možno pojav ve�jega števila besedil, ki vsebujejo zanikanje nestrpnosti ipd.,
interpretirati tudi kot znak mo�nega javnega zavra�anja takšnega pojava. Potreba po
zanikanju nestrpnosti namre� po njunem mnenju ne bi bila prisotna, �e ne bi v družbi
obstajalo splošno zavra�anje teh pojavov.
68
Avtor slede�e izjave je prek zanikanja opozoril na predsodek, da je italijanska
manjšina tista, ki ogroža ve�insko prebivalstvo ter da je tujek, torej nekaj, kar se ne
more vklopiti v ve�ino in jo s svojo prisotnostjo moti.
‘/…/ Manjšina je s svojo kulturo, jezikom, nare�ji in tradicijo element
obogatitve družbe in ne mote� faktor ali tujek, ki ogroža ve�ino /…/ (PN, 17.9.2008:
4,5)
Zanikanje netolerantnosti se pojavi tudi v enem izmed pisem bralcev, kjer je
izražena zaskrbljenost nad italijanizacijo Primorske. V tem prispevku avtor sicer
zanika, da bi italijanska manjšina ne imela pravice do sodelovanja z matico, vendar
obenem namiguje na potencialno problemati�nost takšnega sodelovanja za
slovensko-italijanske odnose. Pri tem je treba opozoriti, da gre v tem primeru za
mnenje bralca in ne stališ�e novinarja Primorskih novic.
Ne negiram sicer pravice italijanski manjšini, da vzdržuje politi�ne kontakte z
domovino, ampak /…/ lahko pri�akujemo še nove težave v odnosih z R. Italijo, vsaj
dokler je na oblasti Berlusconi. (PN, 13.8.2008: 24)
Sprva se zdi, da je zaskrbljenost in kritika omenjenega bralca naperjena proti
Berlusconijevi vladi in je italijanska manjšina predstavljena (skupaj z optanti) kot
sredstvo manipulacije s strani italijanske države. Vendar pa kasneje ta negacija ne
deluje ve� prepri�ljivo, saj pisec izrazi tudi nestrpnost do italijanske manjšine v
Sloveniji. Primerja jo s slovensko manjšino v Italiji, ki ji Italija ne priznava pravic
oz. priznanih ne upošteva, in namiguje, da se italijanska narodna skupnost
neupravi�eno pritožuje nad pomanjkanjem nekaterih pravic. Avtor v prispevku
neposredno zanika svojo netolerantnost, obenem pa se pokaže kot diskriminatoren.
Prav zanima me, �e so predstavniki italijanske manjšine na tem sre�anju
omenili kratenje osnovnih pravic slovenski manjšini v Italiji ali pa so samo tarnali
nad svojo usodo in domnevnim pomanjkanjem nekaterih pravic, tako kot to po�nejo
na TV Koper, ko v nekaterih oddajah na prefinjen na�in postavljajo pod vprašaj
69
suverenost slovenske države nad ozemljem naše obale s poudarjanjem italijanskosti
tega teritorija, in ‘katastrofe’ eksodusa, kar lahko tudi že postavlja pod vprašaj
njihovo lojalnost slovenski državi. /…/ Zato Primorci pri�akujemo /…/ , da slovenska
država ne bo dopustila tihe italijanizacije Primorske in da pri tem pri�akuje lojalnost
italijanske manjšine. (PN, 13.8.2008: 24)
Nadalje je iz pisanja Primorskih novic razbrati, da je italijanska skupnost v
Sloveniji nezadovoljna s stanjem v skupnosti in negotova glede svoje prihodnosti
zaradi zmanjševanja njenih pripadnikov in prostora, kjer se uporablja dvojezi�nost.
Predvsem izjave pripadnikov manjšine opozarjajo na to, da naj bi med pripadniki
manjšine bilo zaznati tudi strah zaradi delitve manjšine med razli�ne države (v �asu
eksodusa in po razpadu Jugoslavije), zaradi izumiranja in izpostavljanja v javnosti ter
apatijo in vdanost v usodo izumiranja, kar naj bi bilo razvidno predvsem iz
nezainteresiranosti njenih pripadnikov za politi�ne volitve in za kandidiranje.
Pripadniki italijanske skupnosti naj bi zato samopotrditev in rešitve iz trenutnih težav
iskali v preteklosti in spominih nanjo.
Italijanska manjšina je že dlje �asa v stanju hude negotovosti. Število njenih
pripadnikov se iz leta v leto niža, kar kaže na proces pospešene asimilacije. Prav
tako se kr�i njen simboli�ni življenjski prostor, saj je vidne in govorjene dvojezi�nosti
v narodnostno mešanih obmo�jih slovenske Istre vse manj./…/ Vse to se dogaja mimo
manjšine in v�asih tudi proti njeni volji. Med pripadniki manjšine je zato �utiti hudo
nezadovoljstvo, ki pa najve�krat ne najde pravega izraza. V ozadju je tudi hrome�
strah pred javnim izpostavljanjem. Vendar pa za manjšino ni ni� hujšega kot apatija,
kot sprijaznjenje z usodo, kar se na politi�nem podro�ju kaže v nizki volilni udeležbi,
v kroni�nem pomanjkanju kandidatur in v umiku s politike. (povzetek pisma Aurelia
Jurja) (PN, 4.8.2008: 2)
Aurelio Juri je medije seznanil s svojo odlo�itvijo, da bo kandidiral za
poslanca italijanske narodne skupnosti. Dejal je, da je v sedmih dneh zbral 65
podpisov, kar po njegovem mnenju kaže na precejšnje ‘nezadovoljstvo s stanjem v
narodnostni skupnosti’. (PN, 28.8.2008: 3)
70
Za velik del italijanskega prebivalstva Istre je eksodus predstavljal hudo
travmo, pretrganje stikov z domovino in izgubo položaja hegemona v Istri. Istrski
Italijani so po drugi svetovni vojni postali manjšina, ujeta v vrtinec strahov izumrtja.
Zatekli so se v arhetipe, v preteklost, kot da bi v njej videli rešitev. Nad njimi kot
Damoklejev me� visi grožnja razkosanja. Zadnja, najhujša, je bila razdelitev Istre
med Hrvaško in Slovenijo. (PN, 24.10.2008: 15)
Ravno pretirano ukvarjanje z lastno zgodovino se zdi Andreju Bertoku v
njegovi skupnosti problemati�no in neproduktivno. Po njegovem mnenju bi morali
pripadniki manjšine svojo energijo usmeriti predvsem k izzivom sedanjosti in
prihodnosti.
/…/ mislim da se preve� samo na zgodovino navezujemo. Mislim, da.. bi mogli
bolj delat na sedanjosti in še bolj na bodo�nosti, kar mislim, da zelo malo delamo,
premalo delamo na tem, ne, predvsem, kar se ti�e mladih generacij in tako dalje. �e
se baziramo samo na zgodovino, mislim, da ne bomo prišli dosti dale�, ne, ker
zgodovina je tudi precej komplicirana, vsaj kar se ti�e našega, bi rekli, teritorija /…/,
in bi se morali zavedat, da smo Italijani oz. pripadniki italijanske narodne skupnosti
ne samo zaradi zgodovine ampak tudi zaradi sedanjosti in tudi zaradi bodo�nosti,
/…/ po mojem je tudi lažje delat na zgodovini kot pa na sedanjosti in bodo�nosti,
veliko lažje. (Intervju z Andrejem Bertokom, 2009)
Poleg konfliktov v odnosih med italijansko narodno skupnostjo in slovensko
ve�ino oz. matico v Italiji je analiza prispevkov pokazala tudi dolo�ena trenja znotraj
same manjšine. Ker je analiza pokrivala poro�anje v obdobju volitev, so se
nesoglasja in tekmovalnost med samimi pripadniki tem ustrezno pokazala predvsem
na politi�nem polju, in sicer najbolj v tekmi med kandidati za poslanca italijanske
narodnosti. Za mesto poslanca italijanske narodnosti v DZ se je odzvalo 5
kandidatov. Od njih se v analizi najve�krat pojavljata dosedanji poslanec italijanske
narodnosti Roberto Battelli in poslanec stranke SD v DZ, Aurelio Juri. Med njima se
je vnela besedna bitka, ki se je kazala tudi v medijskem obra�unavanju v Primorskih
71
novicah. Aurelio Juri se je v tej bitki pojavil kot najresnejša grožnja Battelliju.
Takole je novinar Robert Škrlj v svojem komentarju ocenil Jurijevo kandidaturo.
Napoved kandidature Aurelia Jurija lahko seveda deluje kot provokacija in v
marsi�em to tudi je. Marsikdo bo Juriju o�ital, da je še vedno predvsem strankarski
�lovek in da je v svojem politi�nem delovanju dajal prednost stranki pred interesi
manjšine. V ozadju lahko tudi ti�i Jurijeva zamera zaradi Battellijeve podpore
Janševi vladi in globoko nestrinjanje s tistimi sonarodnjaki, ki v ob�inskem svetu
glasujejo za koprskega župana Popovi�a. (PN, 4.8.2008: 2)
Komentar Roberta Škrlja je Juri podkrepil z lastno izjavo s katero namiguje, da
so pripadniki manjšine, s tem ko so mu izkazali svoje glasove za kandidaturo12 v
tako kratkem �asu, v resnici nezadovoljni z njihovim dosedanjim predstavnikom v
parlamentu. Italijanska manjšina je namre� od osamosvojitve do takrat imela le
enega poslanca – Roberta Battellija.
Dejal je, da je v sedmih dneh zbral 65 podpisov, kar po njegovem mnenju kaže
na precejšnje ‘nezadovoljstvo s stanjem v narodnostni skupnosti’. (PN, 28.8.2008: 3)
S svojo kritiko na ra�un Battellija je Jurija podprl še en pripadnik manjšine,
ne�ak Aurelija in takratni kandidat, trenutno pa tudi poslanec SD v parlamentu, Luka
Juri. Nizko volilno udeležbo med pripadniki italijanske manjšine je pogojil s
pomanjkanjem kandidatov, stanje pa ozna�il za nezdravo oz. nehigieni�no.
‘Ni higieni�no, �e imamo samo enega kandidata. Zaradi tega je tudi udeležba
samo 30-odstotna’, pojasnjuje Luka Juri. (PN, 4.8.2008: 3)
Roberto Battelli Juriju v besednih obra�unavanjih v Primorskih novicah ni
ostal dolžan. Po njegovem je bil Aurelio Juri odgovoren za vse ostale kandidature za
mesto poslanca italijanske narodnosti, katerih motiv naj bi bil prepre�iti njegovo
ponovno izvolitev. Battelli je sebe ozna�il kot osebo, ki lahko zagotavlja avtonomijo 12 Po ustavi RS morajo vsi, ki želijo kandidirati za poslanca italijanske narodnosti, najprej dobiti 30 glasov od pripadnikov skupnosti, šele nato lahko kandidirajo na volitvah v slovenski državni zbor.
72
italijanske manjšine, �esar pa po njegovem mnenju Aurelio Juri kot poslanec SD, ne
more.
‘Aurelio Juri kandidira kot kandidat SD in to je nevaren presedan za ta sedež’,
je kriti�en Battelli. Juriju tudi o�ita, da so ostale kandidature za predstavnika
italijanske manjšine v DZ njegovo maslo. Meni, da nih�e od protikandidatov ne
ponuja alternative njegovemu programu. ‘Zanje je pomembno, da jaz ne bi bil
izvoljen. Ampak jaz sem garant avtonomije italijanske manjšine,’ trdi Battelli. (PN,
17.9.2008: 2)
Zabeležene izjave definitivno pri�ajo o nastanku konfliktnih situacij med
politi�nimi predstavniki skupnosti v �asu pred volitvami. Tukaj je podanih le nekaj
primerov takšnih nesoglasij zgolj za oris trenj med pripadniki same narodne
skupnosti, ki so se pojavljala. �eprav so takšni komentarji resen izraz nesoglasij in
obra�unavanj med udeleženci volilne tekme, pa je pri tem potrebno upoštevati
predvolilni kontekst, torej situacijo, ko podobni komentarji in vedenje veljajo za
pri�akovane in neizogibne. Tovrstni komentarji so bodisi izraz politi�ne antipatije
med kandidati bodisi na�in pridobivanja volilnih glasov s pomo�jo medijev ali pa kar
obojega skupaj.
Nekoliko presenetljivo se je v �lankih o italijanski manjšini pojavil ponavljajo�
motiv povezanosti Istre in italijanske skupnosti, in sicer predvsem na ravni identitete.
O tej povezanosti pri�a množica metafor, ki si jih bomo v nadaljevanju pogledali.
V odnosu do italijanske manjšine se pojavi metafora Slovenija je oseba z lastno
identiteto, ki jo mora vzpostaviti in zaš�ititi, je kot najstnica, ki se iš�e in zato
nezmožna zaš�ititi drugih – v tem primeru manjšin.
V zadnjih 15 letih je bila Slovenija usmerjena v izgradnjo in zaš�ito lastne
identitete: ‘V takšnem ozra�ju manjšine pla�ajo davek.’ (PN, 26.7.2008: 3)
Omenjena metafora se ponovi, in sicer pri italijanski manjšini, ki je
predstavljena kot oseba s svojo identiteto, ki pa je oslabljena. To nakazuje, da je bila
neko� identiteta manjšine mo�nejša kot je danes, ko je celo tako oslabljena, da se
73
soo�a z vprašanjem preživetja, kar je nakazano v odlomku. Ohranitev italijanske
identitete je zato primarnega pomena, istrske pa sekundarnega.
‘Italijanska skupnost v Istri mora skrbeti predvsem za ohranitev svoje
oslabljene identitete. Preživeti mora najprej italijanskost, šele nato pride na vrsto
istrskost.’ (PN, 24.10.2008: 15)
Istra in istrska identiteta se v analizi Primorskih novic pojavlja kot mo�no
metafori�no polje, predvsem v odnosu do narodov, ki se nahajajo na njenem
teritoriju in njihovih identitet. Že v naslovu �lanka Istra kot vozel razli�nosti v
Primorskih novicah, ki se posve�a problematiki Istre, se pojavi metafora vozla
razli�nosti, ki nakazuje na prepletanje razli�nih etni�nih, kulturnih in politi�nih
zna�ilnosti v tej pokrajini. Istrska identiteta nastopi tu kot lastnost, ki tudi povezuje
tri sosednje narode (Hrvate, Slovence in Italijane), in sicer kot njihov najmanjši
skupni imenovalec. Metafora vozla se v istem �lanku še enkrat ponovi, in sicer v
smislu gordijskega vozla, ki so ga v preteklosti v 20. stoletju poskušala vsa tri
nacionalisti�na gibanja – nacisti, fašisti in partizani -, presekati s svojim poseganjem
v ta prostor. V tem primeru je Istra torej pojmovana kot zapleteno, težko rešljivo
vprašanje, ki pa so ga vsi prej omenjeni akterji v preteklosti poskušali rešiti na silo –
z okupacijo ozemlja in odstranitvijo sledov nezaželenih kultur. Danes sta
multikulturna identiteta Istre in njena raznolikost sprejemljivi, sta temelj ‘nove
Evrope’, Evrope prihodnosti, v kateri vsi narodi sobivajo eden z drugim, tako kot so
bivala eden ob drugem že stoletja. �e so v preteklosti istrski gordijski vozel
poskušali presekati, pa danes velja, da je Istra vozel raznolikosti, kraj kjer soobstajajo
razli�ne kulture v sožitju, vzor za vse ostale kulture v „novi Evropi“. Na ta pomen se
navezuje še druga metafora v tem kontekstu - Istra je klju�, ki odpira klju�avnico
(Evropo). Istra je pojmovana tudi kot zgradba, in sicer kot temelj zgradbe (nove
Evrope).
Zanj je istrijanstvo lahko samo ‘najmanjši skupni imenovalec treh narodov v
Istri’. (PN, 24.10.2008: 15)
74
‘/…/ Istra (je) klju� za odpiranje evropske klju�avnice’. Zato je /…/ ‘ta
trojnost kultur, njihovo medsebojno prelivanje, in njihov plurietni�ni hibrid,
gordijski vozel med Alpami in Jadranom, ki povezuje germanski, romanski in
slovanski svet’. Ta vozel so poskušali presekati spopadajo�i se patriotizmi in
nacionalizmi, italijanski fašisti, germanski nacisti in jugoslovanski (hrvaški in
slovenski) antifašisti. ‘A ta vozel, �vor, gropo, je potrebno pustiti zavozlan, saj je /…/
temelj prihodnje nove Evrope, Havlove skupne domovine vseh narodov.’ (PN,
24.10.2008: 15)
Identiteta Istre je prikazana kot del slovenske identitete. Vendar pa je za
povpre�nega Slovenca kljub temu Istra nekaj neslovenskega, tujega, kar ne spada v
slovenski teritorij, temve� v hrvaški. Nelagodje do te pokrajine naj bi izhajalo tudi iz
njenega multikulturnega zna�aja, saj ne pripada izklju�no in v celoti nobenemu od
treh sosednjih narodov, zato se je le-ti izogibajo.
Neprestano moramo opozarjati, da je istrska identiteta sestavni del slovenske
nacionalne identitete. (PN, 24.10.2008: 15)
Zdi se namre�, da je celo pokrajina Istra pregnana s seznama slovenskih
pokrajin. Zamenjuje jo Južna Primorska ali Obala. Za povpre�nega Slovenca se
Istra za�enja šele južno od Dragonje. Torej je Istra nekaj eksoti�nega, tujega, ne
povsem integriranega. (PN, 24.10.2008: 15)
/…/ se Slovenci, kot kaže, bojimo njene (Istrine) obmejne multikulturne
identitete. Ker je narodnostno mešana, ker jo naseljujejo (najmanj) trije narodi, si
Istre ne more ekskluzivno prisvojiti, izklju�ujo�e prisvojiti nih�e. Zato jo puš�ajo na
robu. (PN, 24.10.2008: 15)
V tem kontekstu je italijanska manjšina predstavljena kot posebnež. Italijanska
narodna skupnost, ki je že tradicionalno vezana na celoten istrski teritorij, presega
meje treh sosednjih držav, ki si Istro politi�no delijo po koš�kih in pokrajino s težavo
vidijo celostno. Ravno zgodovinska povezanost italijanske skupnosti s tem
75
teritorijem in pa dejstvo, da prostora manjšina ne gleda skozi prizmo nacionalnosti,
ki je v svoji naravi lo�evalen so razlogi, zakaj italijanska skupnost Istro uspe dojeti
kot celoto.
V�asih se vsiljuje presenetljivo mo�an ob�utek, da je samo italijanska etnija
zmožna gledati na Istro kot celoto. (PN, 24.10.2008: 15)
Povezanost italijanske identitete in Istre je nakazana tudi v pismu v katerem
podpisani sprašujejo ustanove italijanske skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem, zakaj
in še kako dolgo bodo le-te spodbujale iredentisti�ne in neofašisti�ne organizacije,
kot je Pertan sklad, ki nadaljuje poslanstvo preminulega Cristiana Pertana, Italijana
doma iz Istre. Omenjeni je namre� zagovarjal italijansko identiteto Istre, Reke in
Dalmacije. Podpisani v pismu so z navajanjem nekaterih verzov njegovih pesmi
želeli nakazati smer avtorjeve politi�ne naravnanosti. Kot vidimo, je v pesmih
izražena težnja po italijanski ekskluzivnosti omenjenega teritorija. Istra je v
Pertanovih o�eh razumljena kot nesvobodna, za Italijane izgubljena, o njej sanja, da
bo neko� osvobojena izpod slovenske in hrvaške oblasti, in takrat bo odrešena. Gre
seveda za izraz njegovih desni�arskih, nacionalisti�nih teženj, iz katerih pa je mo�
razbrati njegovo povezanost z Istro in Dalmacijo, ki jih dojema kot italijansko
zemljo.
Pertan je za skupino napisal tudi nekaj pesmi, v katerih je na primer zapisal:
‘Sanjamo vedno plemenito Istro / Istro ponovno svobodno in odrešeno / Sanjamo
vedno Reko in Dalmacijo / v Italiji in ne na hrvaškem (pisano z malo za�etnico, o.p.
S.V.).’ Ali pa: ‘Istra, Reka in Dalmacija, ne slovenija in ne hrvaška (z malima
za�etnicama, o.p. S.V.) / dalmatinska in istrska zemlja, moja zemlja, italijanska
zemlja!’ (PN, 4.6.2008: 5)
‘Cristian je bil med ustanovniki Gruppo unione difesa, ki je nastal predvsem,
da bi zagovarjal italijansko identiteto vzhodnih teritorijev, Istre, Reke in Dalmacije,
da bi nasprotoval vsaki obliki dvojezi�nosti v Trstu in Furlaniji, /…/ ob vsaki priliki
76
je kamerade vabil, naj obiš�ejo Istro, da bi spoznali italijanskost izgubljenih
teritorijev… (PN, 4.6.2008: 5)
V kontekstu povezanosti Istre in italijanske manjšine smo naleteli tudi na
metafori o sorodstveni povezavi med Istro in Italijo oz. Italijani. Najprej je tu
prispodoba Istre kot matere igralke Alide Valli, ki je bila, tako kot zgoraj omenjeni
Pertan, istrska Italijanka. Istra je torej mati Italijanov, ki so njeni otroci.
/…/ da bi se ‘Istra spomnila svoje velike h�erke’ /…/ (PN, 9.12.2008: 15)
Podobna metafora se pojavi v naslednjem odlomku, in sicer Istra in Beneška
republika (Italija) sta sorodnici. Istra in Beneška republika, zgodovinska predhodnica
Italije sta torej mo�no in trajno povezani, tako na simboli�ni kot na fizi�ni ravni, ki je
primerljiva s sorodnimi vezmi med ljudmi.
‘Itinerario per la terraferma veneta je eden temeljnih spomenikov, ki nam ne
odkriva le simboli�nih vezi Istre z Beneško republiko, ampak trajno krvno sorodstvo,
ki traja še danes.’ (PN, 5.12.2008: 21)
�e povzamemo, je torej za nami obsežno in raznoliko poglavje, katerega
namen je en sam – ugotoviti, kako so italijanska narodna skupnost in njeni pripadniki
v Primorskih novicah predstavljeni. Ugotovili smo, da so slednji predstavljeni kot
žrtve dveh storilcev, in sicer italijanske države in kr�enja njenega prora�unskega
denarja namenjenega manjšinam ter Slovenije, ki je italijansko skupnost zanemarjala
vsa leta po osamosvojitvi, ko je šla skozi proces vzpostavljanja lastne identitete.
Obenem je implicitno prisotna tudi domneva o manjšini kot tujku, ki moti ve�insko
prebivalstvo, našli pa smo tudi druge primere diskriminacijske drže do manjšine.
Slednji nakazujejo na prisotno prepri�anje, da je ve�ina tista, ki je žrtev, in sicer
manjšinske prisotnosti. Vendar so, glede na koli�ino pregledanega gradiva, primeri
prikazovanja italijanske manjšine bodisi kot žrtve bodisi kot storilca vseeno redki in
nikakor ne veljajo za stalnico poro�anja v doti�nem �asopisu. Upoštevajo� ta
77
dejavnik zato hipoteze, da italijanska manjšina v Primorskih novicah ni predstavljena
kot žrtev, ne moremo ne potrditi ne zavre�i.
Poleg nesoglasij med ve�ino in manjšino smo naleteli tudi na nekaj konfliktnih
in problemati�nih situacij med samimi pripadniki manjšine. Ker je analiza sovpadala
s predvolilnim obdobjem, se je v �asopisu pojavilo kar nekaj izjav, ki pri�ajo o
trenjih med nekaterimi politi�nimi predstavniki skupnosti. Poleg tega so manjšina in
njeni pripadniki predstavljeni kot nezadovoljni, negotovi, apati�ni in v strahu, preve�
obremenjeni s preteklostjo, kar nakazuje, da se z manjšino dogajajo negativne
spremembe. �eprav gre pri tem le za nekaj mnenj pripadnikov in ne za mnenje
celotne manjšinske populacije, je takšen pesimizem vsekakor zaskrbljujo� znak. Pri
tem opozarjamo, da si neka etni�na skupina lahko ustvari javno podobo
problemati�nosti že s tem, ko se v medijih pojavlja v kontekstu konfliktnih in
problemati�nih situacij, brez da bi bila izrecno imenovana kot vzrok problemov.
(Makarovi�, Ron�evi�, 2006) S tem, ko ve�inoma predstavniki italijanske manjšine v
medijih poudarjajo predvsem negativno plat situacije v manjšini in ustvarjajo
konfliktno ozra�je na politi�nem polju (kar je, mimogrede, zna�ilnost slovenske
politi�ne kulture), delajo manjšini medvedjo uslugo.
Nadalje smo se posvetili predvsem metaforam, ki so pri�ale o povezanosti Istre
in italijanske manjšine. V analizi se tako država Slovenija kot italijanska narodna
skupnosti pojavita metafori�no kot osebi z lastno identiteto. Identiteta Slovenije je
opisana kot mlada identiteta, ki se mora še vzpostaviti in zaš�ititi, identiteta
italijanske manjšine pa je oslabljena in se soo�a z vprašanjem kako preživeti.
Identiteti obeh držav sta šibki in sta si v tem pogledu podobni, vendar se v razlogih
za šibkost razlikujeta.
Kot smo že omenili, predstavlja Istra v Primorskih novicah mo�no metafori�no
polje. Identiteta te pokrajine je del slovenske identitete, vendar Istro Slovenci, tako
kot Hrvati in Italijani, dojemajo kot nekaj tujega, saj ne pripada v celoti nikomur
izmed njih, �eprav naj bi bila istrskost vezni �len, skupna to�ka teh narodov. Pojavi
se metafora Istra je gordijski vozel, torej od razli�nih narodov in ideologij zaželena
pokrajina, ki pa v kon�ni fazi ne pripada in ne more pripadati nikomur. Z razliko od
njih pa italijanska manjšina, ki se nahaja na slovenskem in hrvaškem teritoriju, uspe
videti Istro kot celoto, nadnacionalno, kar je tudi sama. Pojavi se tudi metafora Istra
78
je mati Italijanov, ki so njeni otroci, kar dodatno potrjuje povezanost te pokrajine z
Italijani in italijansko manjšino.
Po eni strani Istra nastopa kot povezava med tremi narodi, kot vzor za miren in
konstruktiven soobstoj treh narodov, ki imajo za sabo preteklost vojnih
obra�unavanj, ki so se odvijala tudi na njenem teritoriju. Po drugi strani pa smo
naleteli na pravi manifest tesne povezanosti in navezanosti italijanske narodne
skupnosti na Istro, ki ima svojo osnovo v dolgi zgodovinski prisotnosti italijanskega
naroda na tem teritoriju. Italijanska narodna skupnost v Sloveniji in na Hrvaškem
živi onkraj meja nacionalne države. Na nek na�in je tujec na svoji zemlji in ne
pripada nobeni od mladih držav. �uti pa se povezano z Istro, pokrajino, ki je vedno
obstajala, ne glede na mešanje narodov in fluktuacije etni�nih meja na njej in je
nadetni�na, nadnacionalna. Istra je vendarle bila in je še vedno dom mnogim
generacijam pripadnikov italijanske manjšine.
79
10. SKLEP
Z zaklju�eno analizo smo diplomsko delo po�asi pripeljali do konca. Preostane
le še kon�no dejanje, to pa je povzetek ugotovitve diskurzivne analize in potrditev
oziroma zavrnitev v uvodu zastavljenih hipotez. Še prej pa osvežimo spomin na
tematike, o katerih je tekla razprava v prvem delu naloge.
Cilj prvega, teoreti�nega dela diplomske naloge je bila predstavitev italijanske
manjšine v slovensko-hrvaškem prostoru, pri �emer smo najprej z zgodovinskim
sprehodom od njenega nastanka po drugi svetovni vojni do danes pojasnili politi�ne,
družbene in demografske vzro�no-posledi�ne okoliš�ine, ki so doprinesle k njenemu
nastanku. Poskušali smo tudi �imbolj celostno in verodostojno predstaviti politi�no,
pravno, kulturno, gospodarsko in družbeno organiziranost manjšine danes. Nato smo
poskušali opredeliti po naši oceni najbolj relevantna teoreti�na izhodiš�a, to so
etni�na manjšina, etni�na identiteta, diskurz, identiteta in odnosi mo�i. V krajši
predstavitvi medijev smo se nazadnje osredoto�ili predvsem na medije, s katerimi je
manjšina v stiku ter manjšinske medije italijanske narodne skupnosti v Sloveniji.
Drugi, empiri�ni del raziskave je bil posve�en analizi poro�anja o italijanski
manjšini v Primorskih novicah kot najpomembnejšem regionalnem dnevnem
�asopisu na Primorskem. Pregledali smo 58 �lankov iz 203 številk �asopisa, ki so
posredno ali neposredno vklju�evali iskano tematiko. Prispevke smo analizirali s
pomo�jo metode kriti�ne diskurzivne analize, rezultate pa predstavili v treh ve�jih
sklopih.
Šesto poglavje se je posve�alo obsegu pozornosti, ki je v Primorskih novicah
namenjena italijanski manjšini. To smo ugotavljali s koli�ino in dolžino �lankov
namenjenih manjšini ter z njihovo pozicijo v �asopisu. Poglobili smo se tudi v
funkcijo in velikost naslovov ter v slikovno gradivo. Sedmo poglavje se je nato
dotikalo virov v analiziranih �lankih, pri �emer nas je zanimalo predvsem kdo so,
katerim družbenim kategorijam pripadajo in pa prisotnost njihovega mnenja. V
okviru tega poglavja smo se dotaknili tudi povezave med tranzitivnostjo glagolov v
�lankih in ideološkim u�inkovanjem na bralce. Naslednje poglavje analize o temah je
predstavil katere tematike se v �lankih o italijanski manjšini še pojavljajo, zadnje pa
80
se je usmerilo nekoliko globlje. Analizirali smo kako so italijanska manjšina in njeni
pripadniki poimenovani in predstavljeni ter skušali potrditi/ovre�i trditev, da so
predstavljeni kot žrtve. Pri tem smo prikazali tudi nekaj najvidnejših metafor, ki so se
pojavile v pregledu.
S pomo�jo kriti�ne diskurzivne analize smo tako prišli do ugotovitev, ki so
nam pomagale potrditi oz. ovre�i v uvodu zastavljene hipoteze. Poglejmo si torej
pobližje naše zaklju�ke.
Prvo predpostavko, torej da je italijanska manjšina v Primorskih novicah
koli�insko bolj prisotna in zastopana kot pa po raziskavi Makarovi�a in Ron�evi�a v
Delu, je analiza nedvomno potrdila. Primorske novice so v svojem poslanstvu kot
regionalni �asopis zavezane predvsem k poro�anju o dogajanju v primorskem
prostoru na katerega je s svojim posebnim statusom vezana tudi italijanska narodna
skupnost. Slednja je zato aktualna predvsem regionalno, medtem ko je na državni
ravni precej manj zanimiva in posledi�no manj prisotna, kar je pokazala tudi
raziskava Dela že omenjenih avtorjev.
Potrdimo lahko tudi drugo zastavljeno hipotezo, ki pravi, da je poro�anje o
italijanski manjšini v Primorskih novicah nepristransko in ni obremenjeno z
nestrpnostjo, kar je pokazala analiza naslovov, prisotnosti stališ� akterjev in pa
tranzitivnosti glagolov. Kljub redkim izjemam so namre� stališ�a pripadnikov
italijanske manjšine iz �lankov jasno razvidna, poleg tega novinarji uporabljajo
predvsem prehodne glagole, s �imer se skušajo izogniti ideološkemu u�inkovanju na
bralca. Z vidika funkcij naslovov prispevkov o italijanski manjšini pisanje ni povsem
nepristransko, saj je v polovici naslovov opaziti izraženo stališ�e do vsebine, kar smo
delno pojasnili z interpretativnim žanrom nekaterih prispevkov in pa željo novinarjev
zainteresirati �im ve�ji krog bralcev za kulturne dogodke, predstavljene v �lankih.
Kako je pa s tretjo in zadnjo predpostavko, ki pravi, da italijanska manjšina v
poro�anju že omenjenega �asopisa ni predstavljena kot žrtev? Primeri, ki nakazujejo,
da je manjšina žrtev nezainteresiranosti slovenske države in zmanjševanja
italijanskega prora�una, nam onemogo�ajo, da bi potrdili hipotezo. Obenem obstaja
nekaj primerov, ki prikazujejo italijansko narodno skupnost kot vzrok problemov,
celo grožnjo za preostalo ve�insko prebivalstvo. Vsi ti primeri pa so redki in niso
81
stalnica novinarskega poro�anja Primorskih novic, tako da v kon�ni fazi hipoteze ne
moremo ne ovre�i ne potrditi.
S potrditvijo oz. zavrnitvijo rde�e niti naloge – hipotez - smo odgovorili na
za�etku zastavljena vprašanja in tako nalogo pripeljali do konca. Kljub temu in kot je
to v navadi so v procesu analize in samega pisanja vzniknila nova vprašanja in
miselni problemi. Posebno pozornost nam, na primer, zbuja kriti�na ocena
predstavnikov manjšine do stanja v svoji skupnosti. Iz �lankov je namre� razvidno,
da slednji sebe dojemajo kot žrtve. Omenja se nezadovoljstvo nad stanjem v
manjšini, negotovost, apati�nost, strah in obremenjenost s preteklostjo. To je
pokazala tudi analiza metafor, kjer je italijanska manjšina prikazana kot oseba z
oslabljeno identiteto. Vsa omenjena ob�utenja Italijanov v Sloveniji glede obstoja
svoje skupnosti in omajana etni�na identiteta so v velikem delu povezani z nizkim
številom pripadnikov, ob�utkom, da se država Slovenija premalo zanima za njihovo
problematiko ter negativnimi spomini na bivši jugoslovanski režim, ki je med drugim
sprožil eksodus Italijanov in lo�itev tistih, ki so ostali razdeljeni med dve državi.
Takšno ob�utenje je opaziti predvsem pri starejših pripadnikih, medtem ko je za
mlajše generacije zna�ilno, da svoj pogled usmerjajo predvsem v sedanjost in
prihodnost. Zanima jih predvsem mednacionalno sodelovanje v okviru Evropske
Unije in povezovanje z drugimi narodnimi manjšinami, primarno s slovensko
manjšino v Italiji. Manjšina vsekakor potrebuje zdravo mlado in izobraženo jedro, ki
jo bo s svojo vizijo popeljalo v nove �ase. Italijanska manjšina to jedro vsekakor ima.
�e za konec ponovimo, je bil namen pri�ujo�e naloge vzpostaviti relacijo med
manjšinami in mediji prek analize pojavljanja italijanske manjšine v
najpomembnejšem regionalnem �asopisu zahodne Slovenije, Primorskih novicah.
Raziskava je pokazala na kakšen na�in in v kakšni meri je bila omenjena manjšina
predstavljena v tem primorskem �asopisu v obdobju osmih mesecev leta 2008.
Vsekakor bi bilo zanimivo opraviti dodatne raziskave v tem kontekstu. Ena opcija je
obširnejša analiza pojavljanja vseh treh etni�nih manjšin (italijanske, madžarske
manjšine in Romov) v Sloveniji v najpomembnejših vseslovenskih in regionalnih
tiskanih medijih. Metoda kriti�ne diskurzivne analize omogo�a analizo razli�nih vrst
medijev, tako da bi se kot zanimive gotovo pokazale raziskave o prisotnosti
omenjenih narodnih skupin v televizijskih in radijskih oddajah, predvsem pa v
82
internetnih virih (na primer forumih). Zanimivo bi namre� bilo opazovati na kakšen
na�in in v kakšni meri bi rezultati takšnih raziskav sovpadali z izsledki te analize
oziroma se od nje razlikovali.
83
11. VIRI
Literatura
Berghe, P. L. van der (1991): Biologija nepotizma: etni�nost kot sorodstvena
selekcija. V: Rizman, R. (ur.): Študije o etnonacionalizmu: zbornik. Ljubljana,
Knjižnica revolucionarne teorije, 79-107.
Bertok, M. (2005): Memoria e identità nei giornali istriani in lingua italiana. Pirano,
Il Trillo.
Bufon, M. (2004): Med teritorialnostjo in globalnostjo, sodobni problemi obmo�ij
družbenega in kulturnega stika. Koper, Univerza na Primorskem, Znanstveno-
raziskovalno središ�e - Zgodovinsko društvo za južno Primorsko.
Eriksen, T. H. (1993): Ethnicity and Nationalism: Anthropological Perspectives.
London - Chicago, Pluto Press.
Erjavec, K., Poler Kova�i�, M. (2007): Kriti�na diskurzivna analiza novinarskih
prispevkov. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede.
Fairclough, N. in Wodak, R. (1997): Critical discourse analysis: an overview. V:
Dijk, T.A. van (ur.): Discourse studies: a multidisciplinary introduction. London,
Sage, 258-284.
Fiske, J. (2004): Televizijska kultura: branja poro�il, bralci poro�il. V: Luthar, B.,
Zei, V., Hardt, H.: Medijska kultura: kako brati medijske tekste. Ljubljana,
Študentska založba, 147-177.
Gregori�, M. (2004): Sence nad oazo sožitja: italijanska manjšina od ljubezni do
konfrontacije. Koper, Lipa.
84
Južni�, S. (1993): Identiteta. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede.
Kacin-Wohinz, M., Troha, N., Negro-Marini�, B. (2001): Slovensko-italijanski
odnosi 1880-1956: poro�ilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije.
Ljubljana, Nova revija.
Komac, M. (1999): Varstvo narodnih skupnosti v Republiki Sloveniji. Ljubljana,
Inštitut za narodnostna vprašanja.
Korošec, T. (1998): Stilistika slovenskega poro�evalstva. Ljubljana, Kme�ki glas.
Lakoff, G. (1998): Sodobna teorija metafore. V: Kante, B. (ur.): Kaj je metafora?:
zbornik. Ljubljana, Krtina, 271-330.
Mikoli�, V., Pertor, S., Zudi�, A. N., (2006): Med kulturami in jeziki. Koper,
Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središ�e, Založba Annales,
Fakulteta za humanisti�ne študije.
Ne�ak Lük, A. (1998): Jezik kot kazalec stanja medeni�nih odnosov. V: Ne�ak-Lük,
A.(ur.), Jesih, B. (ur.): Medetni�ni odnosi in etni�na identiteta v slovenskem
etni�nem prostoru: izsledki projekta. Ljubljana, Inštitut za narodnostna vprašanja,
333-347.
Slovenska novejša zgodovina, od programa Zedinjena Slovenija do
mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848-1992 (2005). 2. knjiga.
Ljubljana, Mladinska knjiga, Inštitut za novejšo zgodovino.
Susi�, E., Sedmak, D. (1983): Tiha asimilacija: psihološki vidiki nacionalnega
odtujevanja. Trst, Založništvo tržaškega tiska.
Šumi, I. (2000): Kultura, etni�nost, mejnost: konstrukcije razli�nosti v antropološki
presoji. Ljubljana, Založba ZRC - ZRC SAZU.
85
Vidali, Z., Vincoletto, R. (2007): Vabilo k spoznavanju manjšin: slovenska narodna
skupnost v Italiji in italijanska narodna skupnost v Sloveniji in na Hrvaškem se
predstavita. Trst, SLORI. Koper, Unione Italiana.
Vreg, F. (1973): Družbeno komuniciranje: mnenjski in komunikacijski procesi v
družbenem sistemu. Maribor, Obzorja.
Vreg, F. (1990): Demokrati�no komuniciranje: prispevek k pluralisti�ni paradigmi v
komunikacijski znanosti. Maribor, Obzorja.
�lanki
Makarovi�, M., Ron�evi�, B. (2006): Etni�ne manjšine v slovenskih množi�nih
medijih. Družboslovne razprave, 22, 52. Ljubljana, 45-65.
Medica, K. (1997): Vloga �asopisov, ki jih izdaja založba Edit, med italijansko
manjšino v Slovenski Istri. Razprave in gradivo, 32, 1997. Ljubljana, 149-165.
Sedmak, M. (2004): Dinamika medetni�nih odnosov v slovenski Istri: avtohtoni
versus priseljeni. Annales - Anali za istrske in mediteranske študije, Series Historia
et Sociologia, 14, 2. Koper, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno
središ�e Koper - Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 291-302.
Sedmak, M. (2005): Italijanska narodna skupnost v Republiki Sloveniji: družbena
(samo)umestitev. Teorija in praksa, 42, 1. Ljubljana, 89-112.
Stankovi�, P. (1997): Umetnost množi�nih medijev in družbene manjšine.
Družboslovne razprave, 13, 24/25. Ljubljana, 89-97.
86
Susi�, E. (1986): Komunikacijski tokovi med matico in manjšino. Teorija in praksa,
23, 12. Ljubljana, 1524-1535.
Verdonik, D. (2004): Prispevki kriti�ne analize diskurza k prou�evanju rabe jezika.
Dialogi, 40, 3-4. Maribor, 60-74.
Ustni vir
Bertok, A. (2009): Andrej Bertok, r. 1981, pripadnik italijanske narodne skupnosti iz
Kopra, Ustno pri�evanje. Zvo�ni zapis shranjen pri avtorici.
Internetni viri
Primorske novice (2009-06): Zgodovina. Http://
http://www.primorske.si/pn/htdocs/pn_odruzbi/zgodovina.html.
RTV SLO (2009-06): Regionalni RTV Center Koper – Capodistria. Http://
http://www.rtvslo.si/rtvkc.
Statisti�ni urad Republike Slovenije (2009-06): Popis prebivalstva, gospodinjstev
in stanovanj 2002. Http://
http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati_slovenija_prebivalstvo_dz.htm.
87
12. SEZNAM GRAFOV, TABEL, SLIK
Seznam grafov
GRAF 1: POGOSTOST POJAVLJANJA �LANKOV O ITALIJANSKI MANJŠINI PO RUBRIKAH ..........................50GRAF 2: DELEŽ ZASTOPANOSTI NASLOVOV �LANKOV O ITALIJANSKI MANJŠINI V PRIMORSKIH NOVICAH
PO RAZLI�NIH VELIKOSTIH ...........................................................................................................53GRAF 3: ŠTEVILO IN DELEŽ AKTERJEV V �LANKIH O ITALIJANSKI MANJŠINI PO NJIHOVIH FUNKCIJAH ...59GRAF 4: ŠTEVILO POJAVITEV 13 NAJPOGOSTEJŠIH TEM V 57 �LANKIH PRIMORSKIH NOVIC OD SKUPNO 33
TEM ..............................................................................................................................................64
Seznam tabel
TABELA 1: PREBIVALSTVO PO NARODNI PRIPADNOSTI, SLOVENIJA, POPISI 1953, 1961, 1971, 1981, 1991IN 2002.........................................................................................................................................15
TABELA 2: INDIVIDUALNI AKTERJI, RAZVRŠ�ENI PO POGOSTOSTI POJAVLJANJA V ANALIZIRANIH
�LANKIH ......................................................................................................................................58
Seznam slik
SLIKA 1: NASLOVNICA PRIMORSKIH NOVIC 7. JUNIJA 2008 ...................................................................48
