Date post: | 24-Mar-2016 |
Category: |
Documents |
Upload: | ursa-zabavnik |
View: | 265 times |
Download: | 5 times |
1
REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET
TEST
Detektiv
ww
w.m
ladi
nska
.com
/moj
plan
et •
MES
EČN
IK, Š
T. 1
0 •
JUNI
J 201
0 •
LETN
IK 5
• 3
,47
€ z
a na
ročn
ike
v šo
li, 3
,72
€ z
a na
ročn
ike
na d
omu,
4,1
0 €
v p
rost
i pro
daji
PosterPoster
10REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET
OvceOvceOvratničar Ovratničar
4
Ovce so mirne, prijazne in pohlevne živali. Pogosto jih vidimo na strmih pobočjih, kjer se skromno pasejo in skrbijo za to, da se pašniki ne zarastejo z gozdom ali pa da kmetom ni treba kositi na bolj odročnih predelih. Trpežne in trdožive kožuhaste živalce so kot ustvarjene za težke razmere. Zaščitene z volno najdemo na hladnih in mokrih območjih (denimo v visokogorju Škotske), prav nič nenavadnega pa ni, da jih srečamo tudi v suhih in vročih krajih, na primer na kamnitih in redko poraščenih otokih v Dalmaciji.
sive celicedomače živali
44
5
OSEB NA IZ KA ZNI CAVrsta: ovca (Ovis aries)Rod: ovca (Ovis)
Družina: votlorogi (Bovidae)Poddružina: koze (Caprinae)Red: sodoprsti kopitarji (Artiodactyla)
Telesna masa: od 40 do 100 kgBrejost: približno 5 mesecevŠtevilo mladičev: običajno 1 ali 2Življenjska doba: približno 12 let,
lahko do 20 let
Ovce so podobno kot koze in govedo sodoprsti kopitarji. Predvsem s kozami imajo precej skupnega in koze in ovce pogosto z eno besedo poimenujemo kar drobnica. Ovce so potomke muflonov, ki so njihovi bližnji sorodniki. Ovce so precej številčnejše od koz, kajti imajo nekaj, česar koze nimajo – njihov kožuh je volna. Gojimo jih predvsem zaradi volne pa tudi zaradi mesa in manj zaradi mleka. Volno pridobivamo s striženjem. Najprej jo je treba očistiti in obeliti, potem pa se sprede in uporabi v najrazličnejše namene. Ovčja volna je najbolj pogosto uporabljana volna. V nekaterih državah, kjer ne jedo svinjine ali govedine zaradi verskih razlogov, je prav jagnjetina poleg perutninskega mesa zelo cenjen vir živalskih beljakovin.
PosebnostiOvce so mali prežvekovalci, ki tehtajo nekaj deset kilogramov. Njihovo telo pokriva gosta dlaka, ki ji rečemo volna. Ta je izjemen izolator in ovce ščiti tako pred vročino kot pred mrazom in tudi dežjem. Res nič nenavadnega, da volno cenimo kot surovino za izdelavo toplih zimskih oblačil, kajne? Volna je lahko zelo različnih barv. Najbolj so znane bele ovce, so pa še rjave, črne in lisaste oziroma pisane. Prav zanimive so živalce, ki imajo sicer bel kožuh, noge in glave pa imajo črno obarvane. Za pridobivanje volne so najbolj cenjene bele ovce, ker volne pred barvanjem ni treba toliko beliti. Nekatere pasme ovc so brez rogov, večinoma pa so rogovi nekoliko okroglo zavihani, podobno kot pri muflonih. Rogove imajo lahko samci in samice.
555
plazilcizakaj? kako?narava
Galebi
Galebi – koristne ekološke ptice
ZnačilnostiGalebi so najbolj znani predstavniki morskih ptičev severnih zmerno toplih predelov. Poznamo 45 vrst galebov, ki so razširjeni po vsem svetu, le v tropskih predelih jih je bolj malo. So odlični letalci, plavalne noge pa jim omogočajo, da so tudi dobri plavalci. Veliki so od 25 do 78 cm, težki pa od 90 g do 2 kg. Samci so malce večji od samic. Odrasli so bele, sive ali črne barve, mladiči so običajno rjavo marogasti.
Glede hrane so zelo prilagodljivi, hranijo se z vsem, kar dobijo: z ribami, raki, mehkužci, črvi, žuželkami, tudi z rastlinami in mrhovino. Radi brskajo med smetmi, nekatere vrste napadajo celo ptiče in sesalce.
Gnezdo si izdelajo iz rastlinja. Gnezdijo na tleh, na skalnih policah, v grmovju, nekatere vrste tudi na drevju.
888
Naš največji galeb je rumenonogi galeb (Larus cachinnans), ki meri od 53 do 59 cm. Do nedavnega so ga obravnavali kot podvrsto srebrnega galeba (Larus ar-gentatus). Rumenonogi galeb se od srebrnega loči po nogah, ki so rumene in ne rožnate. Prvotno so rumenonogi galebi gnezdili na samotnih morskih otočkih, kjer so bili varni pred plenilci, kot sta kuna in lisica. Zdaj pa jih najdemo tudi v bližini ljudi, predvsem blizu odlagališč odpadkov in v pristaniščih. Zadnja leta jih lahko vidimo tudi v Ljubljani. Ornitologi domnevajo, da jih privlačijo ravne strehe, ki so pokrite z gruščem. Na takih strehah se počutijo varne. V Ljubljani so našli že več gnezdišč, lani na poslopju Tobačne tovarne Ljubljana. Seveda pa jih je v našo prestolnico privabila tudi obilica hrane, ki jo najdejo na številnih smetiščih.
Galebi
9
OSEB NA IZ KA ZNI CAKraljestvo: Animalia (živali)Deblo: Chordata (strunarji)Razred: Aves (ptiči)Družina: Laridae (galebi)Rod: Larus
Rumenonogi galeb je značilen predstavnik velikih galebov. V odraslem obdobju ima hrbet sivo obarvan, noge in kljun ima rumene barve, konice kril so črne z manjšimi in večjimi belimi pikami. Na spodnji strani čeljusti kljuna ima rdečo piko, po kateri mladiči prepoznajo svoje starše.
Rdeča pikaGalebi ohranjajo čiste plaže in obale, s čimer so si pridobili sloves koristnih ekoloških ptic. Mladiči so sitni in hrupni jedci. Mladi galebi vedo, da bodo dobili hrano le tedaj, ko bodo s svojimi kljuni večkrat vztrajno udarili v rdečo piko na spodnji strani materinega kljuna. Neobičajni obred jih nauči vedenja, ki prežene lakoto in jim omogoči preživetje.
12
agame
Ovratničar (Chlamydosaurus kingii) je zelo nenavaden kuščar. Takoj ga prepoznamo po ovratniku, po katerem je tudi dobil ime. Ovratnik je velika kožna guba, ki se ob nevarnosti razpre. Deluje kot nekakšen dežnik. V nevarnosti se napihne, sicer pa je zložen ob telesu.
12121212
čv atnO ir ar
Družina agamV družino agam spada več kot 300 vrst kuščarjev. Večina agam ima značilno zunanjost kuščarjev: tanek dolg rep, vitko telo, dolge noge in trikotno oblikovano glavo. Ostri zobje se ne obrabijo in ne izpadejo, kot se to zgodi pri legvanih. Agame imajo nezamenljive zobe, ki so pritrjeni na čeljust. Značilnost večine vrst je luskasti greben na hrbtu, ki je veliko višji pri samcih kot pri samicah. Luske so majhne.
13
Hitri pobegOvratničar je aktiven podnevi. Večji del dneva se zelo rad sonči na kakšni nizki veji. Po tleh in med skalami išče žuželke ter druge majhne nevretenčarje. Je tudi zelo dober plezalec. Ko dodobra prestraši svojega nasprotnika, hitro pobegne na najvišje drevo.
Boj za samiceSamci se med seboj močno borijo za samice. Parjenje poteka v deževni dobi, to je od junija do septembra. Izležena jajčeca so izpostavljena soncu. Po približno dveh mesecih se izležejo mladički, ki so veliki okoli 5 cm. Prve dni se držijo skupaj, ker starši ne pazijo nanje.
FOTO
GRA
FIJI:
SH
UTT
ERST
OCK
1313
Zastrašujoči ovratnik Ovratničar pa poskuša plenilce ali vsiljivce prestrašiti predvsem s svojim velikim ovratnikom. Široka kožna guba okoli vratu je oluskana in podprta s hrustančnimi letvami. Pri mirni živali je ovratnik zložen ob telesu, ob nevarnosti pa se razpne kot dežnik. To ga naredi večjega in nevarnejšega in onemogoči plenilcu, da bi ga pogoltnil. Ovratnik je lahko do štirikrat širši od trupa.
Nevarni nasprotnikuKuščar ovratničar ima zelo razvito obrambo. Da prestraši svojega nasprotnika, zavzame zastraševalno držo, razpne svoj grozeči ovratnik in spreminja barvo. Nasprotnika prestraši z zibanjem telesa ter grozečim sikanjem iz odprtega gobca. Samca med bojem kmalu začneta močno spreminjati barvo. Postaneta temnejša ali svetlejša. Zmagovalec postane rdeč, premaganec pa rjavkast ali siv.
… da so si legvani in agame podobni? To je zanimivo, saj živijo na različnih celinah. Legvane najdemo v Ameriki, na Madagaskarju in na nekaj tihomorskih otokih, agame pa v Afriki, Aziji in Avstraliji.… da so ovratničarji po telesu sivo rjavo obarvani? Ovratnik je večinoma siv do rumen, pri nekaterih populacijah pa živo oranžen do rdeč.… da imajo agame močno razvite kremplje? To velja za drevesne vrste, prav tako pa tudi za talne živali.
… da je ovratničar zanimiv tudi zaradi neke druge svoje posebnosti? Teče lahko tudi po zadnjih nogah. Pri tem sprednje noge in rep dvigne. Na videz močno spominja na gibanje nekdanjih dinozavrov.
… da spada kuščar ovratničar med najhitrejše plazilce sploh?
… da je populacija ovratničarjev v zadnjih letih močno upadla? Vedno bolj pa so priljubljeni za gojenje med številnimi teraristi. Ker so zelo zahtevni in se morajo tudi veliko gibati, niso primerni za domačo žival.… da je samec ovratničarja precej večji od samice? … da se kuščarji občasno tudi levijo? To pomeni, da staro kožo zamenjajo z novo. Stara koža jim namreč postane pretesna. V velikih kosih se jim povsem olušči. V novi koži pa lahko spet nekoliko zrastejo.
Tina Pavlovič
OSEB NA IZ KA ZNI CADružina: agame (Agamidae)Podred: kuščarji (Lacertilia)Razred: plazilci (Reptilia)Dolžina živali: povprečno od 60 do 70 cm,
največji tudi okoli 90 cmŠtevilo izleženih jajc na gnezdo: od 8 do 14Habitat: gozdnati predeliRazširjenost: jug Nove Gvineje, sever Avstralije Življenjska doba: okoli 12 let
14
sive celicedrevesa
Najstarejša oljkav Istri
141414
Oljka je zimzeleno drevo, na katerem se listi obdržijo približno tri leta in rastejo od spomladi do jeseni, ko postanejo bolj čvrsti. Listi so eliptične podolgovate oblike. Na zgornji strani so bleščeči, svetlo do temno zelene barve, na spodnji pa so srebrne barve. Krošnja je razvejena, deblo je pepelnato sive barve, ki se s starostjo spreminja. Mlada drevesa imajo gladko steblo, stara so grčasta.
OSEB NA IZ KA ZNI CAKraljestvo: Plantae (rastline)Deblo: Magnoliophyta (semenke)Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)Red: Lamiales (ustnatičevci)Družina: Oleaceae (oljkovke)Rod: Olea (oljka)Vrsta: O. europaea
V nacionalnem parku Brioni smo na otoku Veliki Brion obi
skali eno od najstarejših oljk v Sredozemlju. Oljka s svojo
bogato krošnjo, mogočno debelino in obliko svojega debla
daje nacionalnemu parku svojevrsten pečat. Mnenja o nje
nem izvoru so deljena. Arheološke raziskave kažejo, da je
prišla s Krete ali iz Sirije, kjer so oljčna drevesa vzgajali že
pred 5000 leti. Od tam so jih Feničani, Grki in kasneje Rimlja
ni razširili po vsem Sredozemlju.
15
Pomladanska nevihta leta 1984 je oljko tako hudo poškodo
vala, da se je prepolovila. Rešili so jo tako, da so rane zaprli
z betonom. Njeno deblo, ki se je po udaru strele razpolovilo,
je vsako leto bolj grčasto. Opazimo lahko tudi rebra – pove
zave, ki potekajo iz korenin do nekaterih vej.
Oljka velja za zelo hvaležno rastlino. Plodove rodi tudi ta
krat, ko ji ne posvečamo posebne pozornosti. Številne stran
ske korenine ji namreč omogočajo, da se pomladi sama,
celo obnovi se lahko, če jo prizadenejo hude zmrzali ali po
žari. Oljka je skorajda neuničljiva rastlina. Obstaja celo iz
rek, ki pravi, da je oljka kot mati: Lahko si privoščiš, da je
leta in leta ne vidiš, pa te vseeno ne bo pozabila.
… da so bila divja oljčna drevesa znana
že v prazgodovini, prva oljčna drevesa
v danes razširjeni in znani obliki pa
so uspevala že približno 6000 let pred
našim štetjem?… da se oljčno drevo pojavlja v različnih
mitologijah, v legendah, v umetnosti in
tudi v različnih religijah?
… da v Sloveniji oljčno drevo že od
nekdaj velja za blagoslovljeno drevo?
V nedeljo pred veliko nočjo (cvetna
nedelja) gredo ljudje z oljčnimi vejicami
v cerkev. … da je oljčno drevo simbol miru,
znanosti, modrosti in zmage?
… da so starogrški olimpijski zmagovalci nosili krone, spletene
iz vršičkov divje oljke, imenovane
kotinos?… da je zdravilne lastnosti oljčnega olja
poznal že Hipokrat, oče medicine?
1515
Raziskave, ki so jih opravili na Institutu Ruđer Bošković v
Zagrebu v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, so poka
zale, da je oljka na Brionih stara približno 1600 let. Posa
mezni primerki oljk, zahvaljujoč izjemnim sposobnostim
obnavljanja celic in korenin, lahko doživijo izjemno visoko
starost, celo več kot 2000 let.
Oljka je visoka 6 metrov, s krošnjo 22 x 8 metrov. Še danes
rodi plodove, čeprav jo je pred leti neurje precej poškodo
valo. V povprečju jih naberejo okoli 30 kilogramov. Iz njih
iztisnejo približno 4,1 kg ekstra deviškega oljčnega olja.
Zadnje raziskave kažejo, da je na otoku Veliki Brion okoli
400 oljk, ki naj bi izvirale še iz antičnih časov.
FOTO
GRA
FIJE
: DAR
E VI
DIC
Biba Jamnik
tuje dežele
1616
Sardinija leži med Italijo in Afriko. Ta drugi največji italijanski otok je nekoliko večji od Slovenije, a ima manj prebivalcev. Domačini govorijo jezik sardinščino, ki pa je v uporabi predvsem v notranjosti otoka.
Plaža za vsakogarSardinija se ponaša s številnimi plažami, ki spadajo med najlepše v Evropi. Najbolj znane najdemo na Smaragdni obali – Costa Smeralda. Tu so bogataši že pred nekaj desetletji zgradili več hotelov in naselij. Prav tako lepih ali pa še lepših plaž k sreči ni težko najti tudi drugod. Peščene obale so večinoma lahko dostopne. Včasih so dolge več kilometrov, ponekod pa se med skalovjem skriva le nekaj metrov peska. Nekatere plaže so zaradi prepadnih sten dostopne le s čolnom ali peš. Ena najlepših plaž je Kremenčeva plaža na polotoku Sinis. Snežno beli pesek je videti kot zglajena riževa zrna. Zaradi njega je voda ob obali še posebno lepe modre barve.
S dr aiina jS dr aiina j
Pesek s Kremenčeve plaže spominja na riž.
171717
Okamnele podobeOtočani imajo že od nekdaj radi kamenje. Nič čudnega, saj je na otoku mogoče najti veliko zanimivih oblik, barv in velikosti tega naravnega materiala. Za severno obalo so značilni velikanski zglajeni kosi sivega in rdečkastega granita, ki je ponekod oblikovan, kot bi ga obdelal kakšen kipar. Najbolj znana sta naravna kipa v obliki slončka in medveda. V Arbataxu pa se iz vode dviguje nenavadno rdečerjavo obarvana kamnita gmota, ki je največja znamenitost mesta.
Kamne vseh mogočih oblik in velikosti domačini pogosto vgradijo v ograjo okoli hiše ali pa postavijo na vrt. Včasih tudi takšne, ki so jih oblikovali ljudje pred nekaj tisoč leti! Marsikje je mogoče najti tudi stare grobove, izklesane v večje kamne. Ker so luknje majhne, jim pravijo škratova bivališča. Iz trdega granita so svoja bivališča v obliki utrdb gradili tudi stari naseljenci otoka, za katere ne vedo, od kod so prišli. Njihova naselja se imenujejo nuragi.
Rdečerjavo obarvane skale v Arbataxu
Staroselci so gradili utrdbe – nurage.
34
znanost nekočplanetov strip
42
3543
NAPISALA: NELI KODRIC FILIPIcNARISAL: DA MI JAN STE PAN CIC