J NOVAK R HORN ICH , N. BAUMANN

.Jožcf NO\' AK * Rudolf HORNICII ** Norhc.,t BAUMANN ***

- 162 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UREJANJA VODA

NAČELNA VODNOGOSPODARSKA ZASNOVA ZA MURO NA MEJNEM ODSEKU Z AVSTRIJO,

OZIROMA KAJ NAREDITI Z NJO?

BASIC WATER MANAGEMENT CONCEPT FOR THE RIVER MUR IN THE BORDER SEGMENT BETWEEN AUSTRIA AND

SLOVENIA

POVZETEK

Načelno vodnogospodarsko zasnovo za mejno Muro je med letoma 1998 in 2000 izdelal slovensko -avstrijski tim strokovnjakov. Pri tem je težišče dela ležalo v pripravi osnov za odločanje pri preprečevanju nadaljnjega poglabljanja dna vodotoka , pri zagotavljanju zaščite pred visoko vodo do pojava stoletne visoke vode za naseljena območja in infrastrukturne objekte in pri dolgoročnem

dinamično - naravnem razvoju vodnega sistema. Dela so se osredotočila predvsem na pripravo osnov za vodnogradbene ukrepe in na izdelavo modela transporta proda. Na podlagi rezultatov je mogoče najprimerneje doseči stabilizacijo oz . dvig rečnega dna z razširitvami. Ekološke raziskave so se osredotoči le na orientacijske raziskave in presoje ribjega staleža, makrozoobentosa in na kartiranje struktur. Število ribjih vrst v mejni Muri se je v primerjavi z zgodovinsko dokazanim številom vrst komajda zmanjšalo , pač pa število osebkov posameznih vrst, kar je treba pripisati zmanjšanju in poenotenju življenjskih prostorov. Tudi raziskave makrozoobentosa in struktur vodotoka potrjujejo to trditev. V delavnicah vzorčne podobe so razpravljali o prvih preudarkih z vodno upravljalskega in vodnoekološkega vidika o usklajenih razvojnih ciljih za mejno Muro in jih tudi določili.

Keywords: Grundsatzkonzept, Hochwasserschutz, Gewasserbkologie (osnovni koncept, zaščita pred visoko vodo, ekologija voda)

SUMMARY

The Basic Water Management Concept for the border course of the river Mur was implemented in the period 1998-2000 by a joint Austrian and Slovenian experts team . The centre of activity was the development of a common decision-ma king basis to prevent further downcutting of the streambed , ensure flood protection of surrounding inhabited areas and infrastructures up to the 100-year flood (HQ100) and favour a natural and dynamic development of the water system in the long-term. Special effort was devoted to the definition of river control measures and the working out of the bed load transport model. Results suggest that the stabilization and/or raising of the river bottom can best be achieved by widening the bed . The ecological investigation sought to esti mate and evaluate the fish population and macrozoobenthos and to map th e structural characteristics of the waters . Compared with historically documented biodiversity data , the number of flsh species living in the border segment

• Jožef NOVAK. Min istrstvo za okolje . prostor ln energijo, AgencIja Republike Slovenije za okolje , Pisarna Murska Sobota ,

Slovenska 2. 9000 M Sobota. Slovenija - o Rudolf HORN ICH Vodja strokovnega odde lka 19B - varstveno vodno gospodarstvo

ln ravnovesje tainih voda Urada štajerske deželne vlade v Gradcu Avstrija . 0.- Norbert BAUMANN . Vodja referata za vodno

ekologijo ln informacije o vodah strokovni oddelek 19A - vodnogospodarsko načrtovanje ln hidrograflja Urada štajerske

dezelne vladev GradclI Avstrija

Mi Š iČEV VODARSKI DAN 2004

J. NOVAK - 163 - AKTUALNI PROJEKTI R. HORN ICH, N BAUMANN S PODROČJA UREJANJA VODA

of the Mur has remained stable ; what has sunk , instead , is the population of the single speci es, a consequence of the shrinking size and growing uniformity of habitats The surveys on macrozoobenthos and water structure further substantiate these findings . In the course of the Guideline Workshops the first proposals on protection water management and water ecology measures were discussed and adopted These were devoted to the achievement of concerted goals for the development of the border segment of the river Mur

Mura - lega in karakteristika

Mura izvira na ozemlju dežele Solnograške na severni strani skupine Hafner na višini okrog 1900 m.n.m. Po okrog 465 km teka se pri Legradu (130 mnm) pri hrvaško - madžarski meji izliva v Dravo. Odvaja vodo s prispevnega območja 13824 km2 . Dolžina mejnega odseka med Slovenijo in Avstrijo znaša okrog 34 km . S sis tematičnimi vodnogradbenimi ukrepi na Muri so zače l i konec 19. stoletja . Pred tem so izvajali le lokalne posege, predvsem za izboljšanje razmer za splavarstvo in plovbo. Nekdaj razvejani sistem Mure so med leti 1875 in 1894 združili v premočrtno rečno strugo. Regulacije , prekinitve kontinuitete z jezovi in dolgo časa kritične razmere pri odpadnih vodah (sredina 20. stoletja) so povzročile zmanjšanje spektra ribjih vrst za okrog 20%.

Avstrija / " /'

n\ Italija

Slika 1 : Območje projekta

Fig. 1: Project area

MURA V SPREMEMBAH ČASA

Na avstrijskem ozemlju obstaja 28 elektrarn , ki močno prizadenejo režim na mejni Muri Z naravnoprostorskega vidika je treba posebej poudariti mejni odsek Mure z njegovimi logi . Od Mure, ki na tem odseku tvori državno mejo med Slovenijo in Avstrijo, do Drave in naprej do Donave vzdolžna kontinuiteta teka na dolžini okrog 1000 km ni prekinjena Po štiristopenjski ska li kakovosti vode kaže mejna Mura kakovostni razred II . Dandanes Je ta odsek Mure in območje logov ob njej na avstrijskem ozemlju označen kot evropsko zaščitno območje (Natura 2000). V tem prostoru so trenutno v teku tudi bilateralni projekti v okviru programa INTERREG II I a v kooperaciji s PHARE CBC

Mura predstavlja s skupno dolžino 465 km eno najpomembnejših rek jugovzhodnega loka Alp kot tudi nižine ob njem V današnjem mejnem prostoru med republikama Slovenijo in Avstrijo je Mura do konca 19. stoletja zavzemala širne dele dolinskega prostora, pri čemer je po srednjem veku prišlo do pomika rečnega toka proti severu . Takrat dostopna tehnična sredstva in viri niso omogočali prebivalcem tega prostora spraviti Muro v stalno strugo. Rečno strugo mejne Mure je pred regulacijo tvoril široko razvejan sistem korit s številnimi stranskimi rokavi in z izredno veliko strukturno raznolikostjo . Celotni

bil tukaj širok do okrog 1,2 km Še leta 1894 je reka veljala l ovzročila odlaganje gramoza v veliki širini . Regulacija Mure I od Gradca do ogrske meje je potekala hkrati na do 10 srednjo vodo v stalni glavni strugi širine okrog 76 m. To naj vendar ni nudilo zaščite pred visoko vodo.

J NOVAK - 164-R HORN ICH. N BAUMANN

AKTUALNI PROJEKTI S PODROCJA UREJANJA VODA

Slika 2 . Fig . 2

/

Mejna Mura med Apaškim poljem I Radgono, izrez iz franciscejske karte. Border segment of the river Mur in the neighbourhood of Abstalier Feld I Bad Radkersburg , view from the "franziszeische map".

Zaradi te regulacije do srednje vode je odtekalo okrog 40% vode po regularni strugi Mure in okrog 40% vode po stranskih rokavih. Okrog 20% vode je bilo stalno v starih rokavih in tolmunih .

Visoke vode so povzročale znatne poškodbe te regulacije , ki naj bi jih odstranili v gradbenem obdbju 15 let tja do leta 1923, ta dela pa so zastala z zlomom monarhije . Ker regulacije niso vzdrževali , je Mura spet dosegla širine do 200 metrov. Poseben sporazum med Jugoslavijo in Avstrijo iz leta 1926 je določal , da je treba regulacijska dela v mejnem odseku izvajati sporazumno. V tej komisiji so sklenili , da je treba v obdobju 10 let (1927 - 1936) zopet vzpostaviti rečno strugo s širino 76 metrov, kot je bila določena pred 1 svetovno vojno . S to regulacijo so lahko brez škode odvajali pretoke do 915m 3Is. Dne 16. decembra 1954 je bil podpisan "Sporazum med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o vodnogospodarskih vprašanjih mejnega odseka Mure in mejnih voda Mure", ki je začel veljati 9 februarja 1956 Za razliko od posebnega sporazuma iz leta 1923 je bilo področje nalog razširjeno na vse sektorje vodnega gospodarstva ..

Leta 1992 je bil Murski sporazum z istimi vsebinami obnovljen med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo Poleg vsakoletnih vzdrževalnih del in nadalnjega izboljšanja kakovosti vode so v zadnjih letih raziskovali predvsem primerne možnosti, da bi preprečile nadaljnje poglabljanje Mure in s tem povezanega toka podzemne vode. Težišče tekočega sodelovanja je na krajevnih službah , ki prevzemata s tem tudi glavno breme koordinacijskih funkcij med pogodbenima partnericama . Tako je upravljanje z vodami v mejnem prostoru odličen primer žive subsidiarnosti in evropskega sodelovanja v čezmejnih regijah .

Podatki o padcu toka , transportni zmogljivosti in o zrnatosti (Mlkoš in Habersack, 2001) v zgornjih plasteh zaledja omogočajo domnevo, da Je bila reka v 19. stoletju bodisI v ravnotežnem stanju , če ne celo v latentnem stanju zaprojevanja . Pogoste spremembe struge mejne Mure so prav tako pokazatelj za presežek proda v preteklih obdobjih Dandanes obstaja v odseku Mure na meji med Slovenijo ln

Avstrijo akuten primanjkljaj proda .

Ribja favna mejne Mure kaže z 51 nekoč navzočimi vrstami v primerjavI s podobnimi tekočimi vodami izredno veliko raznolikost vrst. To je treba pripisati predvsem prisotnosti ribJih vrst z najrazličnejšimi ekološkimi zahtevami. Trajna prisotnost vseh teh vrst z nedotaknjenimi populacijami terja zato obstoj ustreznih življenjskih prostorov ln s tem veliko raznolikost živlJenJsklll prostorov oZiroma odprte razmere

MiŠi Č EV VODARSKI DAN 2004

J. NOVAK - 165 - AKTUALNI PROJEKTI R HORN ICH, N BAUMANN S PODROČJA UREJANJA VODA

kontinuitete proti gorvodno oziroma dolvodno ležečim odsekom reke . Zaradi vodnogradbenih posegov v preteklosti je prišlo do ritralizacije mejne Mure. Kljub temu prevladujejo potamalni elementi , kar si med ostalim razlagajo z odprtimi razmerami kontinuitete proti dolvodno ležečim odsekom .

lASTAVITEV PROBLEMA

Glavni problem pri mejni Muri je danes poglabljanje rečnega dna , destabilizacije obstoječih obrežnih zavarovanj , ločevanja starih rečnih rokavov v zaledju in v obrečnih logih od osnovnega korita in zniževanje gladine podzemne vode ob reki . Posledica tega so očitni škodljivi vplivi na ravnovesje vode, ki povzročajo težave v oskrbi z vodo in spremembo sestoja ter dinamike logov. Vzrok poglabljanja je večinoma "Hochenburška regulacija" konec 19. stoletja . S prekopi meandrov in skrajšanji toka se je povečala vlečna sila reke . Nadaljnji vzrok je veriga elektrarn nad mejnim odsekom. Naprave starejšega vodnega tipa skoraj v celoti preprečujejo vnašanje proda v mejno Muro. Še dodatno pa so do šestdesetih let 20. stoletja iz rečne struge izkopavali gramoz.

Načelna vodnogospodarska zasnova Mure

Zaradi zastavljenih problemov je Stalna slovensko - avstrijska komisija za Muro leta 1998 naročila izdelavo načelne zasnove, ki naj bi dala osnove za odločanje pri preprečitvi tendence poglabljanja. Slovenski in avstrijski projektanti (Univerza za kulturo tal na Dunaju , Univerza v Ljubljani , Zvezni urad za vodno gospodarstvo na Dunaju, Inštitut za biologijo v Ljubljani , biro Kratzer v Gradcu , biro Plattner na Dunaju , Vodnogospodarski inštitut v Ljubljani) so opravili raziskave za tematska področja o poplavnih območjih , o vzrokih poglabljanja z dokumentacijo poglabljanja , o transportu proda, vodnih gradnjah , ekologiji rib in morfologiji vodotoka.

Splošni cilj projekta je bil priprava osnov za odločanje pri reševanju vodnogospodarskih problemov v mejnem odseku Mure od rečnega km 95,0 do rečnega km 129,5 in v neposrednem zaledju z vidika upravljanja z vodami in izboljšanja vodnoekološkega stanja .

Območje obdelave za vodnogospodarske raziskave je obsegalo območje pretoka stoletne visoke vode Mure (glej sliko 3) . Pri ekološkem področju so bile raziskave omejene na reko Muro.

Slika 3 • Območje projekta . situacija in poplavne površine stoletne visoke vode Fig 3 The border segment of the river Mur location and HQ100 floodplains

Vzorčna podoba za mejno Muro

V več delavnicah so z vključitvijo vseh disciplin , ki so se ukvarjale s projektom , in z upoštevanjem referenčnih odsekov na slovenskem odseku Mure razvili naslednjo vizionarsko vzorčno podobo . V stanju brez človeškega vpliva predstavlja mejna Mura zelo dinamično reko z izrazitim lateralnim premeščanjem in s posledicami za abiotično in biotično sistemsko komponento , ki iz tega sledijo (Jungswirth in sodelavci , 2002)

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2004

J. NOVAK - 166 - AKTUALNI PROJEKTI R. HORNICH, N. BAUMANN S PODROČJA UREJANJA VODA

V celoti zahteva spekter ribjih vrst, ki je nekdaj obstajal v Muri , veliko raznolikost življenjskih prostorov kot tudi obstoj najraznovrstnejših stranskih voda in rokavov, povezanih z glavnim tokom reke Mure.

Analogno zahtevam glede življenjskega prostora dokazanih ribjih vrst, je te potrebno razvrstiti v 15 ekoloških razredov , katerim ustrezajo naslednjimi tipi vodotokov .

• Rečni rokavi z močnim strujanjem z veliko globinsko različnost jo in z bogato strukturo obrežnih con (npr. z odpadlim lesom)

• Rečni rokavi z zmernim pretokom in z veliko morfološko raznolikostjo brežine, • Permanentno povezani sistemi stranskiih rokavov z globokim dnom in z malo vodnega

rastlinja • Občasno povezani stari rokavi z bogatim vodnim rastlinjem • Plitvi tolmuni , poraščeni z makrofiti • Pritoki , ki se iztekajo na istem nivoju , s finozrnatim substratom dna

Rezultati raziskav

Presoja obstoječe visokovodne zaščite kaže, da pri obstoječih visokovodnih nasipih pri naseljih ta zaščita ni zagotovljena predvsem pred stoletno visoko vodo, h kateri se je težilo. Nekatera naseljena območja so poplavljena že pri desetletni visoki vodi (Četina , Kratzer in sodelavci 2002) . Pregled in vrednotenje podatkov o spremembah nivelete dna Mure (Fazarine in Plattner 2002) sta pokazala , da je treba rečno dno v območju odseka mejne Mure označiti kot nestabilno s signifikantnim trendom h globinski eroziji . Pojav erozije je dokazljiv na celotnem odseku, njena intenzivnost pa se vzdolž vodotoka razlikuje in znaša od leta 1970 dalje tja do 130 cm. Netto količina odnešenega materiala v obdobju 1970 - 2000 znaša cca 0,9 milijonov m3. S pomočjo modela transporta proda MORMO je bilo ugotovljeno, kako se bo v prihodnje razvijalo rečno dno mejne Mure. Za konkretno realizacijo projektov so potrebne nadaljnje načrtovalne faze (glavni projekti) , ki morajo biti preverjene z modelom transporta proda.

Pri mnogih področjih upravljanja z vodami in ekologije , je potrebno vedeti , kako se bo spreminjala niveleta dna Mure v naslednjih desetletjih . Primera za to sta zaščita pred visoko vodo pri različnih

vodostajih .

Iz prognoz modela transporta proda za prihodnost lahko razberemo, da bo poglabljanje mejne Mure kontinuirano napredovalo (Habersack s sodelavci 2002), če ne bodo izvedeni nobeni ukrepi (ničelna varianta) . Ločitev rek od lok se povečuje iz leta v leto, prav tako spodjedanje obrežnih zavarovanj . Ta prognoza služi kot primerjalna osnova, da je možno proučiti učinkovitost vodnogradbenih ukrepov oz. gradenj .

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2004

J NOVAK R HORNICH, N BAUMANN

/ : / , "

, (

: (

" , "' ....... ,

ni poglobitve

poglobitev do 28 cm

poglobitev od 28 do 42 cm

poglobitev od 42 do 56 cm

poglobitev od 70 do 84 cm

_ poglobitev od 99 do 113 cm

Slika 4 : Poglobitve dann na območju raziskav

, 167,

, ~

" ,

'< ~,$<'"

< ~ .'

j) I

, "

·r

'-' ... ''-,) ,

~ o ,

AKTUALNI PROJEKTI S PODROCJA UREJANJA VODA

d:'SCf J. Wlrt5(h~ft , ',,:',' I

, I ,~

" ' 1 ,.:

: , '

I

"

I.

_,--___ KlorTtll,.,

Fig . 4 Down cuttings of the river bed in the investigation area

Pri razvijanju konkretnih rešitev problema za preprečevanje problematike poglabljanja na celotnem odseku mejne Mure se je kmalu pokazalo , da samo izboljšanje ravnovesja proda ne zadošča , marveč

je potrebno izvesti kombinacijo ukrepov s pozitivnim vplivom na ravnovesje proda in razširitev reke . Na podlagi rezultatov modelnih izračunov se je pokazalo, da je kot najprimernejši ukrep za dosego dobrega hidromorfološkega stanja , širitev korita vodotoka s pomočjo bočne erozije (Habersack in sodelavci 2002) . Hkrati se z večjim vnosom proda iz odsekov razširitve, izboljša tudi ravnovesja proda . Razširitev reke je v splošni raziskavi omejena na območje od TraUMurecka do Gornje Radgone/Bad Radkersburga. Pri tem je predvideno povečanje prodno aktivne širine na približno dvojno današnjo širino reke . Dopoln ilno naj bi se povečal tudi vnos proda na zgornjem koncu odseka raziskav . Tudi z odseka od Ceršaka do TraUMurecka je mogoče izkoristiti potencial proda za mejno Muro.

Ukrepi

Cilj "Vzpostavitev dinamične stabilnosti struge" oziroma " Preprečitev nadaljnjega poglabljanja dna" naj bi bil dosegljiv z ukrepi , ki jih je mogoče čim gospodarneje izvesti . Z izkoriščanjem lastnega naravnega razvojnega potenciala Mure, je predvideti takšne iniciaine ukrepe, ki bodo pozitivno vplivali na hidromorofološke in ekoloških razmere v reki , ob dejstvu , da se ohrani , če še ne izboljša visokovodna zaščita urbanih naselij pred škodljivim delovanjem visoke vode.

Med več možnimi ukrepi (pragovi , jezbice, zajezne naprave in podobno) bi varianta povečanja širine korita Mure na cca 200 do 250 m, (ki bi jo izvedli z bočno erozijo) , najbolje ustrezala zahtevam z hidromorfološkega in ekološkega vidika izboljšanja stanja V povezavi z dotacijami proda je bila ta varianta določena kot "optimalna varianta" za preprečitev

tendenc poglabljanja na mejni Muri .

Za razvoj ukrepov je bila izdelana karta rabe, ki z izjemo naselij in določen ih infrastrukturnih naprav ne kaže nobenih površin , ki bi bile prepovedane za vodne gradnje. Poleg tega je bila izdelana karta potencialov , kjer je vrednotena primernost zalednih površin za razširitve , kjer je zlasti pomembna lega zgornjega in spodnjega roba gramoza v odnosu na dno Mure. S kartami rabe in potencialov kot tudi s kartiranjem nahajališč gramoza je bilo mogoče izdelati tipe grobih ukrepov kot so povečanja širin dna , povezana z bočno erozijo in aktiviranjem bočnih žarišč proda .

Te scenarije so nato preverili na modelu transporta proda v pogledu učinkova nja na razvoj dna oz korita v prihodnjih 60 letih Pokaza lo se je da je s tem mogoče preprečiti nadaljnje poglabljanje dna

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2004

J NOVAK - 168 - AKTUALNI PROJEKTI R HORNICH, N. BAUMANN S PODROCJA UREJANJA VODA

na mejni Muri v obdobju okrog 60 let. če bo potekala dinamična realizacija povečevanja širine dna kontinuirano v daljšem obdobju Kot učinkovita širina korita je bila pri tem privzeta širina okrog 200 m. Za oblikovanje ukrepov (variabiina linija obrežja , inaktivne strukture dna kot npr. spreminjajoča se prodišča z delno zarast jo itd) pa je treba vzeti kot orientacijsko vrednost razvoja širine dna oz. korita do 250 m. Razen tega je treba izvedene ukrepe uskladiti z aktivnostmi v zaledju (npr. navezava sistemov stranskih korit itd .).

Glede lateralnega prepletanja je treba omeniti , da zaloga gramoza pri razširitvah na okrog 200 - 250 metrov zagotavlja preprečitev nadaljnjega poglabljanja dna za prej navedeno obdobje. PO tem obdobju bi morali že učinkovati ukrepi , ki bi zagotavljali večji vnos proda . Toda celo pri zadostnem vnašanju gramoza iz višje ležečih odsekov, je smotrno si zagotoviti gramoz z bočno erozijo na željeno širino dna do 250 metrov, da bi zagotovili izravnaine zmogljivosti in možnost rečne dinamike še za nadaljno bodočnost.

V celoti so bili ukrepi razdeljeni na 7 odsekov, v katerih naj bi uporabili 5 tipov ukrepov (g lej sliki 5 in 6) ustrezno vodnogospodarskim zahtevam in prej navedeni vzorčni podobi :

• Tip ukrepa A : razširitev Mure na okrog 250 m ; nanašanje proda z bočno erozijo ; odstranitev obrežnega zavarovanja ; dotacija proda.

• Tip ukrepa B kontinuirana razširitev na okrog 200 m vnašanje proda z bočno erozijo odstranitev obrežnega zavarovanja .

• Tip ukrepa C kontinuirana razširitev na okrog 200 m vnašanje proda z bočno erozijo odstranitev obrežnega zavarovanja ; iniciaini ukrepi .

• Tip ukrepa D : aktiviranje bočnih žarišč proda ; širina dna Mure ostaja ; reaktiviranje starih rokavov in preplet vodotokov .

• Tip ukrepa E : v splošnem ni sprememb širine dna ; mogoče so razširitve ; pasovi z grobimi kamni na dnu .

Ugotovljeno je bilo, da je smotrno sočasno izvesti pilotne ukrepe, da si na osnovi monitoringa pridobimo izkušnje za nadaljnje projektiranje (model 1: 1) in da bi čim prej preprečili sedanje odnašanje proda iz odseka projekta

135 '30 125 120 '15 'lO '05 100 95 RečnikmMure

zelo primerno primerno

neprimerno_ o ---- -. Sprememba dna (m)

·0 :2

·04

O.b

11b

115 '30

i. .- .. \ " \

\/' \ .,

/ \,

Parametri za splošno lociranje ukrepov

125 120 "5 '05

-----.. E

Trajne rabe

Primernost površin

Razdalja do ter­ciarja manjša kot

0,50 m

Tipi ukrepov

Kubature gramoza/SOO dolžine (ml)

300000

2\iQOJO

220000

180000

it-OOOO

\' .J \ 1\ ..,/\ ,

;GOOJO

60:)0:) \

:lOJU:)

'OO 95 Rečni km Mure

Kubature gramoza/SOO dolžine Zgodovinska poglobitev v (m) Poglobitev po prognozi pri pasu 100 m (60 let)

Slika 5 : Prikaz okvirnih pogojev in tipov ukrepov za razširitve na Muri (Avstrija) Fig 5: Initial situation and types of measures adopted for the widening of the river bed (Austria)

Mi Š i ČEV VODARSKI DAN 2004

J NOVAK R HOR N ICH. N. BAUMANN

zelo primerno primerno

neprimerno

- 169 -

.. , -'

AKTUALNI PROJEKTI S PODROCJA UREJANJA VODA

-----

~S Rečni km Mure

trajne rabe

primernost površin

-_...-_-_.- fJIK _~I __ ~~ __ ~~ ___ --__ -'-~E~--_-_-

razdalja do ter­ciarja manjša

kot 0,50 m lociranje ukrepov

Širine razpoložljih površin (m)

v, '-,

Sprememba dna (m) Poglobitev

r------,., ~ , ,

/" I \ W

0.13

08 1)C

C

/ /

\ ... ! / . I

1\;- \! \!. I

__ *h.; ... · _ \ \. / . , /' \ /

· 1 , . ++e.

Parametri za splošno lociranje ukrepov

13S '3D 125 12:) 'i5 '18 iJS ElC 95 Rečni km Mure

potencialne širine za razširitev

zgodovinska poglobitev v m

poglobitev po prognozi razdalja do terciarja (60 let) - manjša kot 0,5 m

Slika 6 • Prikaz okvirnih pogojev in tipov ukrepov za razširitve na Muri (Slovenija) Fig 6 Initial situation and types of measures adopted for the widening of the river bed (Slovenia)

Pilotni ukrepi

Zaradi preverjanja rezultatov za praktično realizacijo so bili izvedeni ukrepi , ki naj bi dali informacije o tem , kako hitro bo na neutrjenih območjih brežin prišlo do bočne erozije in kako hitro bo mogoče dokazati dotacijo proda .

Slika 7 : Bočna erozija po odstranitvi obrežnega zavarovanja po dveh letih Fig. 7: Lateral erosion after two years following removal of bank protection

Kot prvi preizkus je bilo na dolžini okrog 300 m na začetku konveksnega loka odstranjeno obrežno zavarovanje , da bi ugotovili kako hitro bo prišlo do vnašanja proda zaradi bočne erozije Po opazovalnem obdobju dveh let, v katerem niso ugotovili izrednih pretokov, se je okrog 3 metre visoka brežina pomaknila okrog 10 - 15 metrov v zaledje , kar ustreza vnosu proda v Muro približno 9000-13500 m3.

Nadaljnji preizkus, ki potrjuje predlagane ukrepe, je bila dotacija gramoza v Muro iz izkopa pri oz . reaktiviranju stare mlinščice , ki je na dolgih odsekih nastal iz stranskih korit Mure

Pri tem so na štirih mestih spravili v Muro okrog 30000 m3 gramoza v obliki deponij . V teku enega leta je največji pretok v tem obdobju ustrezal prebližno desetletni visoki vodi . Kontrolne meritve

profila v naslednjem letu so na nekaterih mestih v spodnjem toku pokazale dvige dna za nekaj centimetrov. kar je treba pripisati Izključno tej dotaciji proda

MISI CEV VO DARSKI DAN 2004

J. NOVAK - 170 -R HORNICH , N BAUMANN

(Slika 8 . Ootacija proda v Muro kot iniciaini ukrep)

Perspektiva

Zaradi "terenskih poizkusov" (pilotni projekti) , ki so tudi potrdili rezultate iz študije , bosta v letu 2004 realizirani dve območji razširitve v odsekih ukrepov "A" in "O" (vnašanje proda z bočno erozijo , iniciaini ukrepi in prepletanje vodotokov) na avstrijskem ozemlju z upoštevanjem ekoloških okvirnih pogojev .

Na slovenskem ozemlju se bodo lotili po ene razširitve v odseku ukrepov "O" (težišče • prepletanje vodotokov) in v odseku ukrepov "C" (vnašanje proda z bočno erozijo) Za vse ukrepe je predviden obsežen vodnogospodarski in ekološki monitoring .

Akutni morfološki in ekološki problemi na mejni Muri izvirajo iz ukrepov izpred okrog 1 OO let in so postali še bolj pereči zaradi energetske rabe v zgornjem toku , Vplivi vodnogospodarskih in

AKTUALNI PROJEKTI S PODROCJA UREJANJA VODA

ekoloških deficitov, ki obstajajo zdaj , so postali jasno občutni Abb. 8: Kieszugabe in die Mur šele v zadnjih letih in so prišli zaradi trajnih sušnih obdobij tudi als Initialma~nahme v zavest prebivalcev. Izhajati pa je treba iz dejstva, da bo za Fig. 8: Gravel is discharged into sanacijo problemov ob Muri ob uporabi slej ko prej potencialno ot1tlejMiH airlamiMia'~~otrebno daljše obdobje,

LITERATURA

Habersack H , Mikoš M. (2001) . "Osnove transporta proda". Načelna vodnogospodarska zasnova mejne Mure faza 1, Stalna slovensko - avstrijska komisija za Muro, Ljubljana - Wien .

Habersack H , Hengl M , Nachtnebel HP & Fazarinc R (200n " Rečna morfologija", Načelna vodnogospodarska zasnova mejne Mure faza 1, Stalna slovensko - avstrijska komisija za Muro, Ljubljana - Wien .

Habersack H , Hengl M , Nachtnebel H.P. & Fazarinc R (2001) "Vodne gradnje". Načelna vodnogospodarska zasnova mejne Mure faza 1, Stalna slovensko - avstrijska komisija za Muro, Ljubljana - Wien

Habersack H., Hengl M , Hunziker R , Nachtnebel HP & Mikoš M (2001)

"Model transporta proda", Načelna vodnogospodarska zasnova mejne Mure faza 1, Stalna slovensko -avstrijska komisija za Muro, Ljubljana - Wien .

Hochenburger F. (1894) "Regulacije Mure v Štajerski" C.kr. Ministrstvo za notranje zadeve, Wien .

Jungwirth M , Zauner G , Krušnik C , Povž M et al. (2001) "Ribji sestoj Mure". Načelna vodnogospodarska zasnova mejne Mure faza 1, Stalna slovensko - avstrijska komisija za Muro, Ljubljana - Wien .

Kratzer K , Četi na M , Fazarinc R & Zakrajšek M. (2001) " Označitev strugotvornega pretoka in območij pretoka tridesetletne ter stoletne visoke vode". Načelna vodnogospodarska zasnova mejne Mure faza 1, Stalna slovensko - avstrijska komisija za Muro, Ljubljana - Wien .

Kratzer K , Četina M (2001) . "Nizka voda" Načelna vodnogospodarska zasnova mejne Mure faza 1, Stalna slovensko - avstrijska komisija za Muro, Ljubljana - Wien

Moog O (2001) "Makrozoobentos". Načelna vodnogospodarska zasnova mejne Mure faza 1, Stalna slovensko - avstrijska komisija za Muro, Ljubljana - Wien .

Plattner J , Fazarine R (2001) • "Spremembe dna ", Načelna vodnogospodarska zasnova mejne Mure faza 1, Stalna slovensko - avstrijska komisija za Muro, Ljubljana - Wien .

Zau ner G , Krušnik C , Lovka M (2001) "Raziskava struktur" Načelna vodnogospodarska zasnova mejne Mure faza 1, Stalna slovensko - avstrijska komisija za Muro, Ljubljana - Wien .

MiŠi Č EV VODARSKI DAN 2004