nacionalen plan upravuvanje so otpad.ppt,D,

7/23/2019 nacionalen plan upravuvanje so otpad.ppt,D,

1/82

Vlada na Republika MakedonijaMinisterstvo za ivotna sredina i prostorno planirawe

NACIONALEN PLANZA UPRAVUVAWE SOCVRST OTPAD (2006-2012)


2/82

Nacionalen plan za upravuvawe so cvrst otpad

SODR@INA STRANA

1 VOVED 12 1.1 Klu~ni principi 13 1.2 Opseg 15 1.3 Politi~ka i zakonodavna ramka 16

2 SOSTOJBI SO UPRAVUVAWE SO CVRSTIOT OTPAD VO MAKEDONIJA18 2.1 Glavni nositeli na odluki 18 2.2 Vidovi na otpad i praktiki za upravuvawe so otpad 20 2.3 Finansirawe / pokrivawe na tro{oci 29 2.4 Infrastruktura i kapaciteti za upravuvawe so otpad 30 2.5 Problemi i ograni~uvawa vo UCO vo Makedonija 34

3 STRATE[KI SOGLEDUVAWA 35 3.1 Strate{ki pra{awa 36 3.2 Strate{ki celi 37

4 RESURSI I FINANSISKI IMPLIKACII 40

4.1 Klu~ni pretpostavki 40 4.2 Institucionalni resursni pobaruvawa 47 4.3 Zaklu~oci 48 4.4 Finansirawe i pokrivawe na tro{oci 51

5 AKCIONI PLANOVI 55 5.1 Prioriteti i struktura na planot 55 5.2 Programa za implementacija 59

6 MONITORING I SPROVEDUVAWE 70

PRILOGA. Postojna sostojba za uprauvvawe so cvrstiot otpad - analiza na problemi

ANEKSI1. Strategii za otpad razli~en od komunalen otpad2. Izgradba na kapaciteti

3. Baza na podatoci / monitoring4. Podigawe na javna svest5. Specijalna studija A - Recikla`a / tretman na otpad i finansisko /

ekomonski instrumenti6. Specijalna studija B - Regionalizacija7. Specijalna studija C - Zatvarawe / rekultivacija na nesanitarni deponii8. Specijalna studija D - Pokrivawe na tro{oci / vklu~enost na privatniot


3/82


PREDGOVOR NA MINISTEROT

Zadovolstvo mi e da Vi go pretstavam Nacionalniot Plan zaupravuvawe so otpad 2006-2012 za Republika Makedonija. NPUCO2006-2012 e prviot ~ekor kon podobruvawe na sostojbata soproblemati~noto i nesoodvetno upravuvawe so cvrstiot otpad voMakedonija, i kon dolgoro~no ispolnuvawe na pobaruvawata odrazli~nite direktivi za upravuvawe so cvrst otpad na EU. Voovaa po~etna faza, NPUCO 2006-2012 predlaga prakti~ni ifinansiski izvodlivi re{enija na prioritetnite problemi.

Odr`uvawe ~ista i zdrava `ivotna sredina e odgovornost na site. Od taapri~ina, M@SPP }e sorabotuva so site vklu~eni nositeli na odluki, posebnoMF, MLS i odgovornite op{tini, so cel uspe{na implementacija na planot.Osnovnoto jadro na aktivnosti za sproveduvawe na NPUCO 2006-2012 }epridonesat kon podobruvawe na standardite za upravuvawe so otpadot od

doma}instvata vo Makedonija; osnovna cel e re{avawe na problemite soekolo{ki nesoodvetnoto odlagawe na otpadot na op{tinskite i ostanatite"divi" deponii, koi koi treba itno da se zatvorat, ili tehni~ki da se nadgradatdo standardite utvrdeni so zakon.

So cel da se realizira gorenavedenoto vo predstojnite godini, od golemava`nost e da se sozdadat uslovi za sproveduvawe na neodamna usvoeniot novZakon za otpad. Vo taa nasoka, vo M@SPP vo 2006 godina }e se osnova posebnoOddelenie za Upravuvawe so cvrst otpad. Ova Oddelenie }e ja koordinira i

stimulira izrabotkata na nacionalnite programi, op{tinski (i regionalni)Planovi za upravuvawe so cvrst otpad i aktivnostite za implementacija naNPUCO 2006-2012 So cel da se realiziraat planiranite podobruvawa }e bideneophodno vr{ewe na redovni i za~esteni inspekciski kontroli so cel da seutvrdi sproveduvaweto na Zakonot i planskite re{enija, kako i sankcioniraatneregularnostite. Za po~etok, finanskite instrumenti (pr. Nadomestok zadeponirawe) se smetaat za merka {to }e pottikne veri`ni promeni vo sitesferi na upravuvaweto so otpadot, a nivnata primena e nedelivo vrzana soinspektirawe na ilegalnoto deponirawe. Za taa cel, M@SPP ima namerazna~itelno da go zgolemi kapacitetot i mo`nostite na Inspektoratot, kako nanacionalno, taka i na lokalno-regionalno nivo .

Vo tekot na implementacijata na NPUCO 2006-2012 }e se definira tehni~ki iinstitucionalen koncept za upravuvawe so industriskiot i medicinskiot opasenotpad, kako i vospostavuvawe na nacionalni sistemi za postapuvawe so ovoj vid

d


4/82


treba da se smeta za seriozna pre~ka, bidej}i spored analizite potrebnitesredstva moè da se obezbedat i so tekovnite nadomestoci {to se naplatuvaatod korisnicite na uslugite. Kon ovie kapitalni i tekovni tro{oci sepridruùvaat i onie za zatvoraweto na deponiite koi ne gi ispolnuvaatsoodvetnite standardi i industriskite "àri{ta" za {to }e bide potrebnainvesticija od okolu 45 milioni za periodot 2006-2012 i dopolnitelni 62milioni do 2020 godina. Finansiraweto na ovie aktivnosti treba da seobezbedi preku intenzivna donatorska koordinacija i sorabotka, poddràna solokalno ko-finansirawe.

Ministerstvoto se nadeva deka so implementacijata na NPUCO 2006-2012 }eotpo~nat merkite za podobruvawe na sostojbite vo upravuvaweto so cvrstiototpad vo Makedonija , i gi pottiknuva site povratni informacii i komentari koise odnesuvaat na uspe{nata i prakti~na implementacija.

So po~it,

g-din d-r Zoran [apuri}Minister za ìvotna sredina i prostorno planirawe


5/82


IZVR[NO REZIME

Po zdobivaweto so nezavisnost Makedonija se soo~i so stagnacija naekonomskiot razvoj pri {to upravuvaweto so cvrstiot otpad isto taka nenapreduva{e. Poradi nedostig na investicioni sredstva nema{e zna~itelnivloùvawa vo za{titata na ìvotnata sredina; op{tinite isto taka neraspolagaa so buxet da finansiraat vo sistemite za sobirawe i deponirawe naotpadot. Kako rezultat na prethodnoto, se sozdadoa brojni nekontroliranideponii, op{tinski, no i " divi", od strana na gra|anite.

Vo 1996 se usvoi prviot Zakon za za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredinavo Makedonija, dodeka Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostornoplanirawe (M@SPP) se osnova vo 1998. So pomo{ na sredstva od EU,implemetirani od strana na EAR, M@SPP se zalaga{e za podobruvawe nasostojbite vo ìvotnata sredina. Vo ramkite na KARDS programata za 2001godina se izdvoija sredstva za izrabotka na finansiski odr`livi sistemi zaupravuvawe so cvrstiot otpad, vo soglasnost so standardite za za{tita naìvotnata sredina.

Nacionalniot plan }e treba da ovozmoì na M@SPP da otpo~ne soimplementacija na postapni podobruvawa na postojniot (problemati~en) sistemza upravuvawe so otpadot vo Makedonija. Promenite {to }e usledat }e seizvr{uvaat vo smisla na nadgradba na administrativnite kapaciteti,tehni~kata infrastruktura i podigawe na javnata svest. Pokraj va`nosta da serehabilitiraat tekovnite finansiski deficiti, kako i da se obezbedipermanentna razmena vo delot na sorabotkata na nositelite na odluki,podednakvo zna~ajno }e bide da se educiraat gra|anite za nivnite obvrski {toproizleguvaat od zakonskite normi, kako i da se prosleduvaat informaciite doniv na interaktiven na~in. Kampawite za podigawe na svesta kon jasnoopredeleni celni grupi }e pridonesat kon podobruvawe na upravuvaweto sootpadot, ostvaruvaj}i razbirawe za klu~nite problemi pome|u site u~esnici voprocesot {to }e se inicira.

Primarniot fokus na NPUCO 2006-2012 e da se osnova odr`livo funkcionirawena bazi~nata infrastruitura za upravuvawe so komunalniot otpad:

Organizacioni strukturi Osnovawe na Oddelenie za UO vo M@SPP Zgolemena efikasnost na inspekcijata i kapacitetite za sproveduvawe Efektivna sorabotka pome|u ministerstvata Zajaknuvawe na kapacitetite na op{tinite / komunalnite pretprijatija

Tehni~ka infrastruktura


6/82


Voveduvawe na principot "Odgovornost na proizvoditelot" zapostapuvawe so otpad od pakuvawe (i specifi~en opasen otpad)

Ko-finansirawe na sistem za postapuvawe so opsen otpad i zatvarawe naindustriski àri{ta (taksi na hemiski / produkti na baza na mineralnimasla)

Pravna ramka Nacionalno nivo, zaokruùvawe na pravnata ramka za UO Lokalno nivo, izmena i dopolna na op{tinskite akti za UO

Vo periodot pome|u 2006 - 2012 isto taka zna~ewe treba da se dade na slednoto:

Komunalen otpad Promovirawe na namaluvawe na sozdavawe na otpad i merki za

reciklaà ;o Op{tinski pilot proekti (selektivno sobirawe - reciklaà,

kompostirawe) o Podigawe na javna svest o Voveduvawe na "Odgovornost na proizvoditelot" za postapuvawe so

otpad od pakuvawe o Sozdavawe na pogodni uslovi za vklu~uvawe na privatniot sektor

Drugi vidovi na otpad Osnovawe na nacionalni sistemi za:

o Industriski opasen otpad o Medicinski opasen otpad

Kako osnova za izdvojuvawe na prioritetite na NPUCO bea zemeni rezultatiteod analizite na postojnata sostojba i problemi, koi se navedeni podolu votabelata.

Tabela 1. Problemski podra~ja vo Upravuvaweto so cvrstiot otpad voMakedonija

Area ProblemiPolitika i legislativa Nekompletno zakonodavstvo

Nepostoewe na monitoring i sproveduvawe Institucionalna i organizacionapostavenost

Nedovolno jasno opredeleni ulogi na nositelite naodlukite

Nepostoewe na Oddelenie za UO pri M@SPP Nesoodvetna raspredelba na obvrski i komunikacija

pome|u nacionalno i lokalno nivo Neadekvatni preduslovi za vklu~enost na privatniot

sektor Nepostoewe na ekonomski / finansiski instrumenti i


7/82


vidovi na otpad Nerazvien pazar za reciklabilni materijali, niski

standardi za ìvotna sredina pri tretman / reciklaà Ekonomski/finansiski problemi Nizok stepen na plalata na nadomestoci i nesoodvetno

pokrivawe na tekovni tro{oci Nesoodvetni investicioni kapaciteti za izgradba na

logistika / sistemi za deponirawe Nepostoewe na soodvetni instrumenti da stimuliraat /

predizvikaat promeni Kapaciteti na ~ove~ki resursi Nedovolni kapaciteti na nositeli na nacionalno nivo

Nesoodveten monitoring / kapaciteti za sproveduvawe Nepostoewe na monitoring vo ramki na generatori naotpad

Svest na nositelite i javnosta Nesoodvetna komunikacija pome|u nositelite na sitenivoa

Nepostoewe na strategija za komunikacija so javnosta

Nakuso, postojnata sostojba vo upravuvaweto so cvrstiot otpad vo Makedonijamoè da se karakterizira kako substandardna, neefikasna i popre~uvana odseriozni organizacionai i tehni~ki disfunkcionalnosti, so mnogu negativniefekti vrz ìvotnata sredina i ~ovekovoto zdravje. So namera da se trgne vovistinska nasoka, vo ramkite na NPUCO se postavija strate{ki celi (baziranivrz identificiranite problemi) postaveni spored slednata struktura: Rasvoj na politika i zakonodavstvo vo UP Organizacioni / institucionalni promeni Izgradba na ~ove~ki resursi i kapaciteti Postrojki za deponirawe na otpadi Selektirawe, skladirawe, sobirawe i transportni sistemi Finansirawe i instrumenti za pokrivawe na tro{oci Podigawe na svest na nisoteli i komunikacija Raspolo`livost na podatoci i proceduri za izvestuvawe Izbegnuvawe na sozdavawe na otpad Vra}awe na otpad vo proizvodnite ciklusi i sistemi za reciklaà Postrojki za prerabotka na otpadot

Strate{kite celi ponatamu bea preto~eni vo kratkoro~ni akcii i merki za

periodot 2006 - 2012, koi detalno se specificirani vo Poglavje 5. So cel da sesogledaat prakti~nite implikacii od kratkoro~nite akcii i merki, beaizraboteni nekolku specijalni studii, procenuvaj}i ja odr`livosta napredloènite merki i mo`nostite. Rezultatite od realiziranite studii seprezentirani vo Aneksite 1-9, priloèni pokraj NPUCO. Vo glavni crti, ishodotna studiite moè da se svede na slednoto:


8/82


pri problemati~nata privatizacija na zagaduva~kite industrii ne se posvetilosoodvetno vnimanie na istoriskoto zagaduvawe i obvrskite za negovonadminuvawe. So cel zabrzano da se razre{uvaat ovie problemi akumulirani odminatoto na prifatliv na~in, se predlagaat naredni proekti za vospostavuvawena nacionalni sistemi za postapuvawe so opasniot otpad, vklu~uvaj}i sovrementretman i deponirawe na ovoj vid na otpad. .

Opasen medicinski otpadSelektiraweto na opasniot / infektiven medicinski otpad se vr{i vo nekolkubolnici vo Skopje i Kumanovo, taka {to ovoj otpad se insenerira na lokacijatana deponijata "Drisla" Preostanatiot generiran otpad (70%) ne se tretira nasoodveten na~in, taka {to izme{an prete`no so komunalniot se isfrla naop{tinskite deponii na nekontroliran na~in. Vo ramki na studijata eformuliran opfatot na nareden proekt {to detalno }e se bavi so ova pra{aweso cel da se re{avaat ovie rizi~ni situacii.

Namaluvawe na sozdavawe na otpad, reciklaà i finaniski / ekonomskiinstrumenti

Bea napraveni kost - benefit analizi za najzna~ajnite reciklabilni materijali,koipokaàa deka reciklaàta ne moè da dade pozitivni rezultati votekovnite pazarni uslovi vo Makedonija. Osobeno {to tekovnite tro{oci zadeponirawe se daleku poniski od visinata na sredstvata {to treba da sevloàt za osnovawe na sistemi za reciklaà. Tie dopolnitelni tro{ocipodrazbiraat finansirawe vo organiziraweto na selektivno sobirawe,postrojki za tretman, {to pak ne e opravdano zaradi relativno malitekoli~estva na generiran otpad so mo`nost ponatamu da se reciklira. Beaanalizirani i soodvetni finansiski ekonomski instrumenti {to bi moèle daodigraat uloga vo zgolemuvaweto na obemot za reciklaà, no nivno voveduvewevo bliska idnina se pokaà kako neopravdano. Vo prilog na prethodnototvrdewe odi i faktot {to postojnata institucionalna / administrativnapostavenost ne e na soodvetno nivo da moè da gi poddrì ovie relativnokompleksni sistemi. Od seto iskaàno, se nametna predlogot da se vovedecelosno principot "Odgovornost na proizvoditelot" so cel da se otstapi ovaadejnost na proizvoditelite / uvoznicite / distributerite i trgovcite, {to }e japrevzemat i obvrskata da ja finansiraat reciklaàta na nivnite proizvodi,namesto da se optovaruvaat gra|anite; ovoj princip {iroko se primenuiva vodrugi zemji i e vo soglasnost so evropskite direktivi.

Regionalizacija na op{tinskite sistemi za UOBea napraveni presmetki za idniot kapacitet za deponirawe vo Makedonija,istite bea sporedeni so regionalni proekti realizirani do sega, a istovremenose sogledaa i tekovnite politiki za regionalizacija na UO. Vrz osnova na


9/82


pritisok ili kazni. Od ovie pri~ini se ~ini deka ovie promeni, pred se vosferata na razmisluvaweto, a potoa i na dejstvuvaweto, }e treba da nastanatpostapno, a da bidat naso~eni od itnoto zatvarawe na visoko rizi~niteop{tinski deponii, kako i po pat na primena na taksi za deponirawe nanesoodvetnite deponii {to }e prodolàt da funkcioniraat vo tranzicioniotperiod. Ovie merki treba da bidat pridruèni od zasileni aktivnosti zamonitoring i inspekcija, so cel istite da dadat rezultati i da rabotat vo koristna regionalnite solucii.

Zatvarawe / rekultivacija na nesoodvetni deponii Bea napraveni analizi na site (55) operativni op{tinski deponii. Vrz osnova napove}e kriteriumi {to tretiraa potencijalna opasnost od zagaduvawe naìvotnata sredina od strana na nesoodvetniot na~in na deponirawe, bezvospostaveni tri klasi: nizok, sreden i visok rizik. Bea razraboteni metodi zarekultivacija so izvr{ena procenka na tro{oci. Vkupnite tro{oci se procenetina 29 milioni. So cel (delumno) da se finansira nivnoto zatvarawe irekultivacija, se predlaga voveduvawe na taksa za deponirawe, spomnato kakomerka i vo delot na regionalizacijata.

Pokrivawe na tro{oci, Finansisko / ekonomski isntrumenti Se napravi presek vrz argumentite "za" i "protiv" koristewe na brojnifinansiski ekonomski instrumenti, so cel ostvaruvawe na prihodi nameneti zainvestirawe vo ìvotnata sredina. Se izdvoija specifi~ni preporaki zaprioritetna primena na slednite ekonomski / finansiski isntrumenti: Taksa za deponirawe za nesoodvetnite deponii Taksi na specifi~ni hemiski i toksi~ni proizvodi / stoki Voveduvawe na "Odgovornost na proizvoditelot" (pilot proekt za reciklaà

na otpadni gumi)

Anketa za "vlojata i sposobnosta za pla}awe" opfa}aj}i 300 doma}instva be{eizvedena vo proektniot region, koja {to pokaà deka namesto da se poka~uvaatnadomestocite za sobirawe na otpad (koi vo momentot se relativno visokiosobeno vo gradskite sredini, vo sporedba so kvalitetot na izvr{enata usluga)istite }e moàt da pridonesat kon pokrivawe na rabotnite tro{oci nasoobrazeni so EU sistemi za UO, samo dokolku stepenot na naplatata se zgolemi.Tekovnite ceni za upravuvawe so otpadot se sekako odraz na nedovolnataefikasnost na postojnite komunalni slu`bi.

Odgovornost za zagadeni industriski to~ki ("àri{ta") Bea identificirani 16 zagadeni industriski podra~ja i bez oddeleni tri klasina rizik, vrz osnova na prethodno vospostaveni kriteriumi od aspekt navlijanija vrz ìvotnata sredina: nizok, sreden i visok rizik. Bea razrabotenimetodi za zatvarawe i rekultivacija za sekoj oddelen slu~aj, za sekoj metod bea


10/82


NPUCO i EIONET baza na podatoci

Sodrìnata, institucionalnata postavenost i na~inot na pribirawe napodatoci, kako i tro{ocite za vospostavuvawe na sistemot na bazata napodatoci bez razraboteni, so cel da se ovozmoì kontinuiran monitoring vrzimplementacijata na Nacionalniot plan. Soglasno so obvrskite koiproizleguvaat od direktivite ~ija {to implementacija e dolgoro~na cel,izvestuvaweto kon EU i EIONET }e moè soodvetno da se realizira, otkakobazata na podatoci }e stane funkcionalna.

Podigawe na svest i u~estvo na javnosta Se definiraa potrebnite institucionalni kapaciteti, kako i opfatot na idnatanacionalna programa za podigawe na svesta i u~estvo na javnosta. Tro{ocite zarealizacija na kampawi osmisleni vo nasoka na poddr{ka na implementacijatana Nacionalniot plan vo periodot 2006-2012 se proceneti na 600,000 i zaperiodot 2012-2020 na okolu 900,000.

Tro{oci i finansirawe

Tro{ocite za osnovawe na bazi~na tehni~ka infrastruktura za sobirawe,transport i deponirawe na otpadot (vo soglasnost so Evropskite standardi) sespecificirani na sledniot na~in .

Tabela 2 Tro{oci za sobirawe, transport i deponirawe na otpadot2006-2012 2012-2020

Potreben kapacitet (toni godi{no)

200,000

Potrebenkapacitet (tonigodi{no) 300,000

Postrojki Tro{oci / ton-godi{no

( )

Tro{oci( mill.)

Tro{oci( mill.)

Sanitarni deponii Investicioni tro{oci 110 22 33Neto rabotni tro{oci 5 6 9Transportna opremaInvesticioni tro{oci 80 16 24

Neto rabotni tro{oci 35 42 63Vkupni investicioni tro{oci 38 57Vkupni rabotni tro{oci 48 72

So cel tie tro{oci da bidat finansirani na odr`liv na~in, na raspolagawe seslednite opcii, koi ponatamu treba da se prosledat od strana na nadle`niteministerstva i / ili op{tini:


11/82


U~estvo na privatniot sektor - investicii (ograni~ena raspolo`livost) ISPA/IPA EU fondovi (na raspologawe od momentot na kandidatski status na

Makedonija)

Kratkoro~ni implementacioni proekti Slednite kratkoro~ni proekti se planirani za implementacija .

Tabela 3 Planirani kratkoro~ni proekti za implementacijaBr. Naredni proekti NositeliA 1.1 Osnovawe na Oddelenie za UP, obuka i opremuvawe M@SPPOpfat: Politika / regulative, Dozvoli za postrojki i uslugi za UO; tenderirawe i sklu~uvawe nadogovori; Tehni~ko vodstvo; Poddr{ka na monitoringot / inspekcijata i sproveduvaweto. A.1.2 Implementacija na taksa za deponirawe M@SPP, MFOpfat: Regulativa i tehni~ki standardi za (vremeno) deponirawe; upravuvawe so generiranitesredstva, kriteriumi i uslovi za finansirawe / ko-finansirawe A 1.3 Implementacija na merki za pokrivawe na tro{oci M@SOO, MF, op{tiniOpfat: Pilot aktivnosti za opredeluvawe na optimalni metodi na fakturirawe i naplata;standardizirano smetkovodstvo; nezavisni slu`bi za otpad, vo odnos na drugi komunalnislu`bi.

A.1.4 Procenka na potrebite za monitoring / inspekcijai sproveduvawe, vklu~itelno pilot proekti

M@SPP

Opfat: potrebni resursi, prioriteti za inspekcija i sproveduvawe; sistemi i postapki;usoglasuvawe i koordinacija pome|u nacionalno i lokalno nivo. A 1.5 Fizibiliti studii za opasen industriski i

medicinski otpad M@SPP, MZ, Industrija

Opfat: Tehni~ki koncept, institucionalna i finansiska postavenost, regulative i tehni~kistandardi, tenderska dokumentacija. A 1.8 Zatvarawe / rekultivacija na industriski `ari{ta M@SPPOpfat: Procenka na ekolo{ki rizik; glavni proekti, predmer i presmetka; tenderskadokumentacija; monitoring po zatvarawe; koordinacija so donatori. A 1.6 Fizibiliti studii za regionalno upravuvawe so

komunalen otpad M@SPP, op{tini

Opfat: Tehni~ki koncept, institucionalna i finansiska postavenost, regulative i tehni~kistandardi, tenderska dokumentacija ; koordinacija so donatori .A 1.7 Zatvarawe / rekultivacija na nesoodvetni deponii M@SPP, op{tini Opfat: Procenka na ekolo{ki rizik; glavni proekti, predmer i presmetka; tenderska

dokumentacija; monitoring po zatvarawe; koordinacija so donatori .A 1.9 Pilot {ema Odgovornost na proizvoditelot za

otpadni gumiM@SPP, uvoznici,distributeri

Opfat: Celi za recikla`a na otpadni gumi; regulativa; {emi odgovornost na proizvoditelot institucionalna postavenost i opcii za finansirawe (danoci, taksi na uvoz i sl.); monitoring. A 1.10 Pilot proekti na selektivno sobirawe na hartija Op{tini


12/82


1 VOVED

Vladata na Republika Makedonija ima aspiracija da se pridruì na EU vobliska idnina. Spored obvrskite za ~lenstvo vo EU, Makedonija treba da giprilagodi svoite nacionalni zakoni, pravila i proceduri kon acquiscommunautaire. Tuka e vklu~ena i zakonskata regulativa za ìvotna sredina na EZi, vo slu~ajot so upravuvaweto so cvrstiot otpad, transponirawe na zakonskataregulativa i direktivi za otpad na EZ.

Nacionalniot Plan za upravuvawe so cvrst otpad (NPUCO) na Makedonija eprviot ~ekor za implementacija na Zakonot za upravuvawe so otpad ("Slu`benVesnik na RM" br. 68/04, 71/04), Nacionalniot Ekolo{ki Akcionen Plan (1996) i"Upravuvawe so otpadni vodi, kvalitet na vodi i upravuvawe so cvrst otpad voRepublika Makedonija" (1997-1999), kako i Nacionalniot Ekolo{ki AkcionenPlan II (2004-2005). Krajnata cel e obezbeduvawe na politi~ka i ramka zadonesuvawe odluki za soodvetna implementacija na adekvatno upravuvawe sootpad vo soglasnost so zakonite na EZ.

Posebnite studii se integralni sostavni delovi na NPUCO, podgotveni so celda gi potvrdat prioritetot i dolgoro~nite predlozi za slednive strate{kioblasti:

Otpadi razli~ni od komunalen otpad i industriski opasen otpad , koi }einiciraat od strana na M@SPP {irok opseg na idni aktivnosti {to imaat zacel vospostavuvawe na nacionalen sistem za upravuvawe so opasen otpad;

Namaluvawe na sozdavawe na otpad, reciklirawe i finansiski / ekonomski

instrumenti , kade se predlagaat pilot proekti za selektivno sobirawe nahartija i vospostavuvawe na {emi za usoglasenost 'Odgovornost naproizvoditelot" za otpadni gumi i otpad od pakuvawe;

Regionalizacija na op{tinskite sistemi za UO, preku primena na pristapstimuliraj}i postapni promeni, koj }e otpo~ne so itno zatvorawe na visoko-rizi~nite op{tinski deponii, voveduvawe na taksi za deponirawe nanesoodvetnite deponii (koi }e se zgolemuvaat godi{no), i postrogosproveduvawe, so cel da se vospostavuvaat regionalni sistemi za UKCO;

Zatvarawe / rekultivacija na nesoodvetni deponii , kade se odredija triklasi na nesoodvetni deponii spored stepenot na rizik po ìvotnatasredina; soglasno klasite se definiraa metodite za zatvorawe iprocenkata na tro{oci;

Pokrivawe na tro{oci, finansisko-ekonomski instrumenti, koi }erezultiraat vo idni primenlivi merki za podobruvawe na pokrivaweto natro{ocite (sistem na ednoobrazna/podednakva naplata) i voveduvawe na


13/82


institucionalnata postavenost {to }e ovozmo`i redoven monitoring narelevantnite aspekti vo UO, a vo isto vreme }e obezbedi osnova zaizvestuvawe na EU i EIONET ;

Podignuvawe na svesta i u~estvo na javnosta, {to rezultira{e sopodgotvuvawe na Strategija za Komunikacija

Prviot Nacionalen Plan za upravuvawe so otpad (2006-2012) se odnesuva naimplementacijata na razli~nite barawa i celi postaveni vo EvropskiteDirektivi za otpad, posebno Ramkovnata Direktiva za otpad (75/442/ EEC dopolneta so 91/156/ EEC), Direktivata za deponii (99/31/ EC), Direktivata zaopasen otpad (91/689/ EEC dopolneta so 94/31/ EEC), i Direktivata za pakuvawe iotpad od pakuvawe (94/62/ EEC). Opsegot na NPUCO gi pokriva cvrstite otpadidefinirani vo Ramkovnata Direktiva za otpad, dodeka od sekundarna va`nostza kratkoro~niot period se vklu~eni specifi~ni otpadi opfateni irazraboteni so posebni Direktivi .

1.1 Klu~ni principi

Postojat nekolku klu~ni principi koi treba da se zemat vo predvid priimplementacijata na Nacionalniot Strategiski Plan za upravuvawe so cvrstotpad. Ovie klu~ni principi se: Odr`liv razvoj Princip na blizina i samodovolnost Princip na pretpazlivost Princip "zagaduva~ot pla}a" Hierarhija na otpadot Najdobra izvodliva ekolo{ka opcija (NI EO) Odgovornost na proizvoditelotOdr`liv razvoj Terminot "odr`liv razvoj" e generalno razbran kako razvoj na aktivnosti {to sesproveduvaat na na~in koj ne gi zagrozuva potrebite, sposobnosta i razvojot naidnite generacii. Odr`livoto upravuvawe so otpad zna~i poefikasnokoristewe na resursite, namaluvawe na koli~inata na sozdadeniot otpad namestoto na negovoto sozdavawe, na na~in koj }e pomogne da se postigne celta naodr`liviot razvoj.

Princip na blizina i samodovolnost Principot na blizina i samodovolnost zna~i deka otpadot treba da se tretiraili odlaga kolku {to e mo`no poblisku do lokacijata kade {to e sozdaden.Zaednicite treba da sfatat deka soodvetnoto upravuvawe so otpadot koj tie gosozdavaat e pra{awe so koe samite treba da se izborat. Vladite, lokalnite


14/82


koj se odlaga i na~inot na transport. Mora da postoi balans me|u principot nablizina i ekonomskite aspekti. Vo odredeni slu~ai, ekonomskite aspektipodrazbiraat deka moè }e bide potreben poseben tretman, a aktivnostite zaponatamo{no vra}awe na otpadot vo proizvodnite ciklusi ili odlagawe naotpadot moè da se odvivaat daleku od lokacijata kade {to otpadot se sozdava.Celta na principot na blizina e da se odi kolku {to e mo`no pove}e kon samo-dovolnost vo odr`livoto upravuvawe so otpadot, kako na nacionalno, taka i nalokalno nivo.

Princip na pretpazlivost Konferencijata za ìvotna sredina i razvoj na ON go definira, voDeklaracijata od Rio, principot na pretpazlivost kako "onamu kade {tozakanite moè da predizvikaat seriozna ili nepovratna {teta, nedostatok nanau~na sigurnost nema da bide iskoristena kako pri~ina za odlagawe naisplatlivite merki za spre~uvawe na degradacijata na ìvotnata sredina".Principot vklu~uva prezemawe na merki na pretpazlivost sega, so cel da seizbegne mo`nata {teta vrz ìvotnata sredina ili ~ove~koto zdravje vo idnina,duri i ako nau~nata osnova za merki na pretpazlivost moè da bide neubedliva .

Princip "zagaduva~ot pla}a"Principot "zagaduva~ot pla}a" zna~i deka zagaduva~ot treba da snosi celiottro{ok i posledicite od nivnite aktivnost. Od taa pri~ina, potencijalnitetro{oci po ìvotnata sredina i ~ovekovoto zdravje od sozdavaweto, tretmanot iodlagaweto na otpad treba da se reflektiraat vo cenata na proizvodite inaplatata za soodvetno uparavuvawe so otpadot .

Hierarhija na otpadot Hierarhijata na otpadot koja e razviena kako koncept vo izminatite dve decenii,go definira preferiraniot red na prioriteti za selektirawe i odlu~uvawe voodnos na praktikite za upravuvawe so otpad:1. Spre~uvawe / namaluvawe na sozdavaweto na otpad - minimizirawe na

koristeweto na resursite, i namaluvawe na koli~inite i/ili opasnitekarakteristiki na sozdaden otpad.

2. Povtorno koristewe - povrtorno koristewe na proizvodi ili dobra zaistata ili razli~ni nameni/celi.

3. Reciklirawe - Povtorna obrabotka na otpadnite materijali koi }e sekoristat kako vlezna surovina vo proizvodstvoto na istiot ili razli~enproizvod.

4. Ponatamo{no vra}awe na otpadot vo proizvodnite ciklusi - dobivawe navrednost od otpadot preku kompostirawe, povtorno iskoristuvawe zaenergija i drugi tehnologii.

5. Deponirawe - dokolku ne postoi drugo soodvetno re{enie, otpadot seodlaga so deponirawe ili sogoruvawe (insineracija) bez ili so povtorno


15/82


na ìvotnata sredina po zemja, vozduh i voda. NIEO procesot vospostavuuvadolgoro~na i kratkoro~na opcija (ili kombinacija na opcii) za daden set na celii okolnosti, koja e najkorisna ili najmalku {tetna po ìvotnata sredina kakocelina, i so prifatliv tro{ok.

Odgovornost na proizvoditelot Principot "Odgovornost na proizvoditelot" zna~i deka proizvoditelite,uvoznicite, distributerite i prodava~ite na malo na proizvodi koi sozdavaatotpad treba da prezemat kolektivna odgovornost za toj otpad, bez da o~ekuvaatzaednicata da go ponese tovarot na organiziraweto i pla}aweto za sobirawe,tretman i odlagawe na otpadot. Zna~eweto na "proizvoditel" vo ovoj kontekst emnogu po{iroko od op{tata definicija; bidej}i i ostanatite imaat zna~itelnauloga. Vo sekoj slu~aj, proizvoditelot ja ima dominantnata uloga, bidej}i toj gidonesuva klu~nite odluki koi se odnesuvaat na dizajnot i sostavot naproizvodot, a na toj na~in vo golema merka go odreduva sopstveniot potencijal zasozdavawe na otpad i opciite za tretman ili odlagawe na istiot .

Zna~i, ovoj princip implicira deka proizvoditelite na proizvodi koigeneriraat/sozdavaat otpad treba da prezemat odgovornost za:

Minimizirawe na generiraweto/sozdavaweto otpad od nivnite proizvodi. Dizajnirawe i razvivawe na proizvodi-materijali koi moè da serecikliraat i ne sodràt materijali {to moè da pretstavuvaat nepotrebenrizik ili optovaruvawe za ìvotnata sredina.

Razvivawe na pazari za povtorna upotreba i reciklirawe na otpadgeneriran/sozdaden od nivnite proizvodi.

Drugi principiZaedno so primenata na gorenavedenite principi vo razvojot i implementacijatana NPUCO 2006-2012, nositelite na odluki se isto taka obvrzani na slednovo: Postignuvawe i odrùvawe na efektiven balans me|u ekonomskiot razvoj i

za{titata na ivotnata sredina. Vo ramki na ograni~uvawata {to gi imame kako mala zemja, pottiknuvawe na

otvoreni i fleksibilni pazari za uslugite za upravuvawe so otpad. Intervenirawe na ovie pazari samo onamu kade {to e neophodno da se

obezbedi postignuvawe na definiranite strategiski celi za upravuvawe sootpad.

Onamu kade {to e mo`no, koristewe na ekonomski instrumenti so prednostpred zakonskite instrumenti, se so cel pottiknuvawe ili ohrabruvawe napromenite vo nastojuvawata za ostvaruvawe na strategiski celi.

1.2. Opseg

Postoe~kata praksa vo Makedonija vo odnos na upravuvaweto so cvrst otpad


16/82


odlagaweto na komunalen cvrst otpad (KCO) }e se organizira na lokalno nivo,ovozmoùvaj}i na toj na~in me|u-op{tinska sorabotka i iznao|awe re{enija na

regionalno nivo. Upravuvaweto so opasen otpad (UOO) ostanuva kako odgovornostna nacionalnite nositeli na odluki.

Lokalnite op{tinski administracii, osnovani vo 1996 godina, bea formirani popat na teritorijalna segregacija na porane{nite regionalni administrativnicentri koi funkcioniraa kako podra~ni edinici na centralnata vlast, no beabez politi~ka funkcija ili praven legitimitet na lokalno nivo. Kako rezultatna kontinuiranata decentralizacija, vo momentov vo Makedonija postojatnajmalku tri sloja na administrativna podvoenost, koi vo odredeni segmenti sepreklopuvaat. Zaedni~ka karakteristika za site administrativni nivoa enepostoeweto na regionalni strukturi me|u centralnata vlast i op{tinite .

M@SPP, kako dràven organ odgovoren za planirawe, predviduvawe ikontrolirawe na upravuvaweto so otpad, e odgovorno za nadminuvawe natekovnite nedostatoci i inicirawe na aktivnosti za sozdavawe na neophodnopotrebnite preduslovi za postignuvawe na nacionalnite strategiski celi zaupravuvawe so otpad. Vo politikite i aktivnostite }e bidat angaìrani site

vklu~eni klu~ni u~esnici - pr. op{tinite i komunalnite pretprijatija koiobezbeduvaat uslugi, zaedno so aktivnostite za podignuvawe na svesta na javnosta voop{to i podignuvawe na svesta na nositelite na odluki, zajaknuvawena ~ove~kite resursi i kapaciteti, kako i obezbeduvawe na finansiski resursi.

So cel implementacija na odr`liviot nacionalen plan za upravuvawe so otpad ipostignuvawe na usoglasenost so politikite i zakonskata regulativa na EU, a vootsustvo na formalna nacionalna Strategija za UO, nekolku strategiski celi sepostaveni vo sega{niot NPUCO bazirani vrz osnovnite uslovi iidentifikuvanite kriti~ni to~ki/problemi.

1.3 Politi~ka i zakonodavna ramka

1.3.1 Evropska

Politikata za upravuvawe so otpad na EU e generalno postavena vo PettataAkciona Programa za ìvotna sredina (1992-1999), "Kon odr`livosta", ( COM (92)93), vo Strategijata na Zaednicata za upravuvawe so otpad1 i [estata AkcionaPrograma za ìvotna sredina (2001-2010), "@ivotnata sredina 2010: Na{ataidnina, na{ izbor", (COM (2001).

Principite na politikata i strategijata za upravuvawe so otpad na EU seimplementirani primarno (no ne i eksluzivno/edinstveno) od direktivite,


17/82


Ovaa ramka e nadopolneta so ostanatite direktivi za specifi~nite vidovi naotpad.

Zemjite ~lenki na EU, i zemjite pristapni~ki na Evropskata Unija, se obvrzanida gi transponiraat ovie direktivi vo nacionalnite zakoni i da giimplementiraat pobaruvawata na zakonskata regulativa na EU vo celost.

1.3.2 Nacionalna

Vo izminatite dve godini Makedonija se nao|a vo period na intenziven razvoj nazakonskata regulativa za upravuvawe so cvrst otpad. Podgotvuvaweto na predlogZakon za za upravuvawe so otpad ("Slu`ben Vesnik na RM" br. 68/04, 71/04)pridonese kon tekovniot proces na aproksimacija, obezbeduvaj}i i na zemjatasovremen i seopfaten Zakon baziran na Direktivite za otpad i opasen otpad naEU. Zakonot za upravuvawe so otpad gi dava op{tite pravila koi se odnesuvaatna slednive pra{awa : Strategija, formulirawe na Planovi i Programa;proceduri za postapuvawe so otpad; postapuvawe so opasen otpad; deponii;sogoruvawe (inseneracija) i ko-inseneracija na otpad; uvoz, izvoz i tranzit naotpad preku teritorijata na Republika Makedonija; monitoring i upravuvawe sopodatoci; informativen sistem; finansirawe; nadzor i kompetentni organi;kazneni odredbi; preodni i zavr{ni odredbi.

Zakonot za upravuvawe so otpad e povrzan i so ostanatite zakoni . Ova osobeno seodnesuva na Zakonot za `ivotna sredina, koj gi vklu~uva osnovnite pra{awa,kako {to e izdavaweto na dozvoli i EIA proceduri . Zakonot za upravuvawe sootpad isto taka se zasnova i na definiciite i principite vklu~eni vo (Predlog)Zakonot za ivotna sredina.

M@SPP ima namera celosno zakonski da gi transponira site Direktivi na EU do2008 godina. Vo momentov, podgotveni se slednive predlog podzakonski akti: (1)Upravuvawe so opasen otpad, (2) Identifikacija, transport i izvestuvawe za UO,(3) Otpadni masla i (4) Podzakon za PHB and PHT. Osven finalizacijata iusvojuvaweto na gorenavedenite propisi, naporite na pravniot sektor naM@SPP }e se fokusiraat na implementacionite propisi za deponii za otpad iotpad od pakuvawe. So toa }e se obezbedat tehni~ki standardi i uslovi zaizdavawe licenci/dozvoli, so cel podobruvawe na op{tinskite aktivnosti zaUO, zatvorawe na nesoodvetnite deponii / "divi" deponii i namaluvawe nakoli~inite na otpad koi se nosat na deponiite .

Odredeni pra{awa povrzani so upravuvaweto so otpad se opfateni i so razniodredbi vo ostanatite zakoni. Imeno, Zakonot za Organizacija na Organite nadr`avnata administracija, Zakonot za lokalna samouprava, Zakonot za javnipretprijatija, Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, Zakonot za


18/82


2 SOSTOJBI SO UPRAVUVAWE SO CVRSTIOT OTPAD VO MAKEDONIJA

2.1 Glavni nositeli na odluki

Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planiraweUpravuvaweto so otpad e opfateno vo slednive sektori: Sektor za Regulativa i Standardizacija - izdavawe dozvoli, zakonska

regulativa (standardi i reìmi), upravuvawe so ~ove~ki resursi; Sektor za Evropska Integracija - me|unarodna sorabotka vo obezbeduvawe na

tehni~ka pomo{; MEIC - monitoring, upravuvawe so podatoci; Slu`ba za ìvotna sredina - izdavawe dozvoli, sproveduvawe, gradewe na

kapaciteti, laboratorija; Inspektorat za ìvotna sredina - sproveduvawe/inspekcija; Nacionalna kancelarija za POPs - postepeno isfrlawe od upotreba na

opremata koja sodrì PHB i PHT; KKJ - komunikacija so javnosta i aktivnosti za podignuvawe na javnata svest.

Vo odnos na gorenavedenata struktura i odgovornosti, moè da se zaklu~islednoto: Za razvoj na podzakonski akti i drugi implementacioni pravila potreben e

me|unaroden pridones (input), od pri~ina {to lokalnoto iskustvo enedovolno za razvoj na relevantni standardi i instrumenti zatransponirawe na zakonskata regulativa za otpad na EU;

Vo M@SPP ne postoi posebno oddelenie za upravuvawe so cvrst otpad, nitupak odgovorni lica za UCO vo ostanatite sektori;

Laboratorijata na M@SPP ne e opremena i akreditirana da vr{i analizi na

karakteristikite/konstituentite na otpadite, {to gi ograni~uvamonitoringot i inspekciskite aktivnosti potrebni za soodvetno upravuvaweso opasniot otpad na nacionalno nivo;

Op{tinite ne obezbeduvaat strukturirani informacii za otpadot za MEIC;kako rezultat na toa, ne postoi izvestuvawe do EIONET ;

Inspektoratot za ìvotna sredina nema soodvetni resursi; kako ~ove~ki,taka i finansiski.

Ministerstvo za zdravstvo Spored Zakonot za upravuvawe so otpad, Ministerot za ìvotna sredina iprostorno planirawe i Ministerot za zdravstvo zaedni~ki gi reguliraat

pravilata za rakuvawe so MeO, kako selektiraweto, pakuvawe/obeleùvawe,alternativen pred-tretman, transport i finalno depon-irawe/inceneracija/sogoruvawe na medicinskiot otpad;

Vo odnos na inspekcijata na pra{awata povrzani so upravuvawe so medicin-


19/82


Dràvniot Zemjodelski Inspektorat e odgovoren za standardite koi seprimenuvaat vo zemjodelskiot sektor; vo sekoj slu~aj, toj e (indirektno)

odgovoren za inspekcira na rakuvaweto i deponiraweto na ìvotinskiototpad.

Ministerstvo za transport i vrski Spored Zakonot za upravuvawe so otpad, MTV, vo sorabotka so M@SPP, gi

odreduva poblisku minimalnite tehni~ki pobaruvawa za licencirawe na so-bira~i/transporteri na KCO i OO;

Dràvniot Komunalen Inspektorat ostanuva odgovoren za monitoring i in-spekcija na Javnite Komunalni Pretprijatija (vo soglasnost so Zakonot za Ko-munalni dejnosti). Inspekcijata na op{tinskite deponii e prefrlena naInspektoratot za ivotna sredina;

Izdavaweto na grade`ni dozvoli za site novi infrastrukturi, vklu~uvaj}i gii logistikata/infrastrukturite za UO, e odgovornost na MTV;

Upravuvaweto so graè`niot otpad i grade`niot {ut (otpad od ru{ewe) }e goreguliraat zaedni~ki M@SPP i MTV.

Ministerstvo za finansii

Carina, kako oddelenie na MF, e odgovorna za monitoring na uvezeniteopasni dobra; MF e odgovorno za alokacija/dodeluvawe na godi{ni buxeti za

Ministerstvata, vklu~uvaj}i go i M@SPP; MF vr{i monitoring na tro{eweto na buxetot za Programata za ìvotna

sredina (porane{niot Fond za ìvotna sredina); MF obezbeduva kofinansirawe za proekti so me|unarodna finansiska

poddr{ka (grantovi, zaemi, itn.); MF e odgovorno za alokacija/dodeluvawe na buxeti za op{tinite; MF e odgovorno za finalno odobruvawe na nivoto za nadomestocite za otpad,predloèni od strana na op{tinite; Nazna~uvaweto na novi vraboteni vo dràvnite institucii (M@SPP i

ostanatite ministerstva) e predmet na odobruvawe od strana na MF.

Treba da se napomene deka MF igra va`na uloga vo finansiskoto odlu~uvawe voodnos na implementacijata na NPUCO. Toa u~estvuva vo izborot na prioritetnimerki koi treba da se prezemat i alokacijata/dodeluvaweto na finansiskisredstva za istite. Implementacijata na finansiskite/ekonomskite instrumentivo smisol na administrativni proceduri i namenskata alokacija/dodeluvawe nafinansiski sredstva e u{te eden vaèn preduslov za implementacija na NPUCO,koj zaedni~ki }e go reguliraat i sproveduvaat M@SPP i MF.

Ministerstvo za ekonomija Sektorot za Energija i Mineralni Resursi na ME e odgovoren za regulativata


20/82


MLS e odgovorno za monitoring na procesot na decentralizacija naop{tinite;

Vo odnos na me|uop{tinskata sorabotka vo nasoka na vospostavuvawe naregionalni administracii (NUTS regionalni edinici), }e bide potrebnosilno vklu~uvawe na MLS vo vospostavuvaweto na regionalnite sistemi zaUO.

Edinici na lokalnata samouprava / op{tini Op{tinite se odgovorni za: organizirawe na sobiraweto, transportot i

deponiraweto na komunalniot otpad; Nadzor na transportot i deponiraweto na industriskiot neopasen otpad; Odlu~uvawe za lokaciite na kapacitetite za upravuvawe so otpad; Donesuvawe na lokalni pravilnici za upravuvawe so otpad; Finansirawe i nadzor na zatvoraweto na deponiite/"divite" deponii i

prestanuvaweto so rabota na kapacitetite za upravuvawe so otpad; U~estvo vo regionalni proekti (vklu~uvaj}i i podelba na tro{ocite).

Generalno, moè da se zabeleì deka vrskata me|u M@SPP i gorenavedeniteostanati Ministerstva - nositeli na odluki ne e institucionalizirana i deka

sorabotkata glavno se inicira na ad-hok osnova.Ostanati nositeli na odluki Zaednicata na Edinicite na lokalnata samouprava (ZELS) e asocijacija

so~ineta od site op{tini, koja gi pokriva/razgleduva pra{awata vo odnos naop{tinskite funkcii, pregovori so vladata za finansirawe na op{tinite,podgotovka na zakonodavni akti, konsultacii, itn.

Asocijacijata na trgovci so sekundarni surovini (Makedonska Surovina) kakoglavna cel ima promovirawe na povtornata upotreba i povtornoto vra}awe na

(industriskiot) cvrst otpad vo proizvodnite ciklusi. Toa e organ zapoddr{ka koj gi pretstavuva interesite na nad 80 privatni kompaniivklu~eni vo sektorot reciklirawe. Asocijacijata isto taka gi poddrùvasvoite ~lenovi so garantirawe na cenite i nao|awe na pazari/plasman zanivnite secundarni surovini.

Postojat razli~ni nevladini organizacii (NVO), koi se posebno zaintere-sirani za pra{awata od oblasta na upravuvawe so otpad.

2.2 Vidovi na otpad i praktiki za upravuvawe so otpad

2.2.1 Komunalen cvrst otpad

Komunalniot cvrst otpad (KCO) e glavniot vid od vkupnite koli~ini na otpadsozdadeni vo Makedonija. KCO go vklu~uva otpadot koj e sobran od


21/82


zemeni se primeroci za analiza od 10 op{tini (grejna i ne-grejna sezona), koi gipokaùvaat slednive cifri:

Tabela 4 Podatoci za sozdavawe na otpad (2004/5 godina)Sozdavawe na otpad/po ìtel 313 kg/po

ìtel253 kg/po

ìtel

Rezulati od zemenite primerociPodatoci od Komunalnite Pretprijatija

Frakcija na otpad oddoma}instvata

73% % od vkupniot sobran cvrst otpad

Specifi~na teìna:-Individualni ku}i-Zgradi-Komercijalen sektor

127 kg/m3 112 kg/m3 96 kg/m3

Otpad od pakuvawe 13%30%

Od otpad od doma}instvata Od komercijalen otpad

Biorazgradliv (organski) otpad(Otpad od zelenilo)

26% 148,819 toni vkupno sozdaden otpad godi{no(61.765 toni vkupno sozdaden otpad godi{no)

Gabariten otpad 5% 28,619 toni vkupno sozdaden otpad godi{no

Moè da se zabeleì deka sostavot na me{aniot komunalen otpad vo Makedonijae vo golema merka vo ramkite ustanoveni so drugi istraùvawa vo isto~no Ev-ropskite zemji.

Tabela 5 Vkupno sozdavawe i sostav na KCOVid na otpad Koli~ini

(toni/godi{no)(%)

Otpad od

doma}instvata

417,838 73

Komercijalen otpad 154,543 27Vidovi na otpad Biorazgradlivotpad

148,819 26

Otpad od pakuvawe 97,305 17Gabariten otpad 28,619 5Drugi vidovi na

otpad

297,638 52

Vkupno KCO 572,381 100

Otpad od pakuvaweGolem del od ovoj otpad se deponira na deponiite ili "divite" deponii kakokonstituent na KCO i sli nite vidovi na komercijalen/industriski otpad Vo


22/82


Pakuvawe Hartija/karton PET Staklo

Reciklirani (t) 14,844 0,2 0Uvezeni n/a 0 0Izvezeni 3,600 0 0Deponirani(odloèni nadeponija)

71,655 10,748

13,972

Vkupna koli~ina(sozdaden)

86,499 10,748

13,972

Stapka na recik-lirawe

21,1% 0,01%

0%

2.2.2 Postoe~ki praktiki za upravuvawe so otpad

Komunalni uslugiUslugite za sobirawe na otpad primarno gi obezbeduvaat KomunalnitePretprijatija, vklu~uvaj}i i drugi aktivnosti: ~istewe na ulicite, javniteparkovi i zeleni povr{ini, i odrùvawe na grobi{ta. Samo mal del od

sobira~ite na otpad se privatni kompanii, voobi~aeno opsluùvaj}i giruralnite oblasti.

Redovnite uslugi za sobirawe na otpad se glavno limitirani na urbanitesredini, dodeka na ruralnite naselbi im se posvetuva nedovolno vnimanie.Sevkupno, okolu 70% od vkupnoto naselsnie vo Makedonija dobiva redovniuslugi za sobirawe na otpad, dodeka samo okolu 10% od vkupniot broj na ruralninaselbi se vklu~eni vo organiziranata usluga. Ne postoi standardizacija,bidej}i Komunalnite Pretprijatija koristat vozila i kontejneri za sobirawei/ili kompaktirawe od razli~ni vidovi i golemini. Vo pogolemite gradovi,sistemot za upravuvawe so otpad e poorganiziran. Uslugite za sobirawe naotpadot se obezbeduvaat barem edna{ nedelno, me|utoa naj~esto se koristatzastareni i vozila so mal kapacitet. Ograni~enite uslugi za sobirawe naotpadot vo ruralnite oblasti, dokolku istite postojat, obi~no se izvr{uvaat sotraktor i prikolka, ili ponekoga{ so mali pove}enamenski op{tinski vozila.Najgolem del od KCO i ostanatite vidovi sobran otpad se deponiraat naop{tinskite "deponii" ili na "divi" deponii bez nikakov pred-tretman. Vo 2004godina, vo koristewe se 54 op{tinski "deponii" od strana na KomunalnitePretprijatija, i iljadnici "nezakonski/divi" deponii sozdadeni od naselenietokoe ne dobivalo komunalni uslugi na sobirawe na otpadot. Se ~ini deka samonekolku Komunalni Pretprijatija alociraat finansiski sredstva za odrùvawena opremata, odnosno predviduvaat sredstva za amortizacija. Organiziranostase zasnova glavno na principot "rabota, kako i voobi~aeno", i ~esto praksatazavisi od niza finansiski ograni~uvawa Finansiskite parametri pokaùvaat


23/82


24/82


tehnolo{ki/industriski otpad, otfrlena ma{inerija/oprema i razli~ni drugi~eli~ni proizvodi koi proizleguvaat od kategorijata na frleno staro èlezo.

Otprilika okolu 50% - 60% poteknuva od industriski izvori i otfrlenama{inerija.

Pazarot za reciklirawe na plastika vo Makedonija e nerazvien. Najgolem del od"tvrdata plastika" se sobira, vklu~uvaj}i HDPE , PVC, polipropilen ipolistiren. Tie poteknuvaat od iskr{eni avtomobilski baterii, cevki, sandacii kontejneri. Poradi visokite tro{oci za sobirawe, vo momentov PETplastikata se sobira neformalno i so ograni~en obem.

Otpadnite avtomobilski gumi seu{te ne se recikliraat, iako postojat dobrimo`nosti i interes za nivno sogoruvawe vo cementarnicata.

KompostiraweNekolkute postoe~ki kapaciteti za kompostirawe se kapaciteti zakompostirawe ili anaerobna digestija (od mal obem), nameneti za degradacija nazemjodelskiot otpad, posebno |ubrivoto. Samo eden mal kapacitet, pilot proektvo Zrnovci, koristi organska frakcija na KCO kako osnoven materijal zaproizvodstvo na kompost. Glavnata bariera za razvoj na pazarot za organskikompost "proizlezen od otpad" vo Makedonija e glavno nedostatokot nainformacii za koristeweto na kompost i pridobivkite od nego. Potencijalniotpazar za primena na kompost vo Makedonija e relativno golem, poradigoleminata na zemjodelskiot sektor i ograni~eniot broj na lu|e koi ìveat votie regioni.

2.2.3 Industriski cvrst otpad

Industriskiot cvrst otpad se sotoi od site vidovi na cvrst otpad sozdadeni voindustriite, kako od samiot industriski proces, taka i od bilo koj drug izvor voramkite/krugot na industriskiot kapacitet. Treba da se napravi razlika me|u industriskiot neopasen otpad (site vidovi na cvrst otpad sozdadeni vo ram-kite/krugot na industriskiot kapacitet, koi ne sodràt opasni sostojki, ili sosostojki/konstituenti na opasen otpad pod minimalnite standardi/normi) iindustriskiot opasen otpad (site vidovi na opasen otpad sozdadeni vo ram-kite/krugot na industriskiot kapacitet, pr. opasen otpad spored listata na EU).Treatiranite industriski otpadni vodi (pr. mil) koi sodràt opasni sostojki/konstituenti {to gi nadminuvaat minimalnite standardi/normi se vklu~enivo vkupnite koli~ini na opasen otpad.

Tabela 6 Sozdavawe na industriski neopasen i opasen otpadVid na otpad

Vkupno(toni/godi{no)

Neopasen otpad(toni/godi{no)

Opasen otpad(toni/godi{no) (%)


25/82


Vo Makedonija, najgolemi koli~estva na industriski otpad i industriskiopasen otpad se sozdavaat vo sektorot rudarstvo (Poglavje Kod 1):

Dvata najgolemi generatori vo od sektorot na termalni procesi se topilni-cata MHK Zletovo so 70,000 toni/godi{no od Pb-Zn zgura i pra{ina od izdu-vni gasovi od oxaci, i fabrikata za ~elik Makstil-Skopje, koja sozdava okolu5,000 toni/ pra{ina od pra{ina od izduvni gasovi od oxaci godi{no.

Koli~inite od ostanatiot industriski otpad i opasen otpad gi sozdavaatglavno malite i srednite prerabotuva~ki industrii ili kompanii.

Postoe~ki praktiki za UCOGeneralno, sozdava~ite na opasen otpad ne vr{at separacija na svojot indus-triski otpad, tuku gi me{aat razli~nite vidovi na opasen so ostanatiot,neopasen otpad. Dokolku i postoi nekakva separacija, toa e glavno poradi pazar-noto pobaruvawe - pr. se separiraat samo onie vidovi na opasen otpad koi moèda se prodadat. Vo zemjata ne postojat oficijalno licencirani sobira~i i trans-porteri na opasen otpad. Vkupnata koli~ina na industriski neopasen otpad kojse deponira na op{tinskite deponii se procenuva na 4.927 toni/godi{no, dodekaza industriski opasen otpad koli~inata iznesuva 487 toni/godi{no.

2.2.4 Medicinski otpad

Medicinskiot otpad (MeO) se smeta za cvrst otpad sozdaden vo medicinskite izdravstvenite institucii (dispenzeri, bolnici, polikliniki i zdravstvenistanici, zabni kliniki, itn.), koj poteknuva od iskoristenite predmeti i materijali kako rezultat na dijagnosticirawe, medicinski tretman i spre~uvawe nabolesti kaj lu|eto i ìvotnite; (Zakon za otpad). Medicinskiot opasen otpad sedeli spored slednava klasifikacija (EU): delovi od teloto i organi, vklu~uvaj}i krvni kesi i krvni rezervi (pa-

tolo{ki otpad); otpad ~ie sobirawe i deponirawe e predmet na posebni pobaruvawa so celspre~uvawe na infekcii (infektiven otpad);

hemikalii koi se sostojat od ili sodràt opasni supstancii; drugi hemikalii; citotoksi~ni i citostati~ni lekovi; drugi lekovi.

Vo Makedonija godi{no se sozdava grubo proceneto od 900-1.000 toni MeO, kojpretstavuva okolu 15% od vkupniot otpad sozdaden vo zdravstvenite institucii.Separacijata na MeO vo bolnicite i posebnoto sobirawe vo Skopje i Kumanovo,kako i deponiraweto so inseneracija/sogoruvawe opfa}a do 360 toni/godi{no.Finansiraweto na ovie aktivnosti go obezbeduva MZ za javnite zdravstvenicentri i individualnite privatni proizvoditeli/sozdava~i na medicinskiotpad koi u~estvuvaat vo sistemot.


26/82


Postoe~ki praktikiOgrani~eni koli~ini na opasen MeO - okolu 35% - se selektira, transportira i

insenerira/sogoruva na deponijata Drisla vo Skopje. Ostatokot od 65% od opas-niot MeO se deponira na op{tinskite depoinii ili "divi" deponii. Generalno,nivoto na selektirawe i soodvetno rakuvawe so opasniot medicinski otpad vobolnicite e nezadovolitelno.

2.2.5 Zemjodelsko-sto~arski otpad

Ne postojat to~ni/verodostojni statisti~ki informacii za sozdavawe na otpadod zemjodelstvoto. Procenkite bazirani na terensko ispituvawe vklu~uvaj}i gipogolemite poljodelski kapaciteti i `ivotinski farmi vo Makedonija se sled-nive:

Tabela 8 Otpad od zemjodelstvoto i sto~arstvotoVid na otpad \ubrivo

(toni/godi{no)@ivotinskile{ovi(toni/godi{no)

Otpad od sto~arstvoto@ivina 81,295 340Sviwi 469,930 469,930Dobitok 3,000,000Ovci 1,300,000Rastenija Organski

ostatoci@itarici 500,000Lozja 54,000Zelen~uk 13,000

Ovo{je 6,000 Postoe~ki praktiki

@ivotinski izmet Relativno golemite koli~estva na otpad kako rezultat na odgleduvawe na gov-eda i ovci se iskoristuvaat vo celost za na|ubruvawe na po~vata. Me|utoa, ovaapraktika treba da se podobri preku soodvetna obuka na farmerite povrzana sosoodvetno kompostirawe i planirana primena na kompostot na po~vata. Vo mo-mentot, ne e izvr{ena analiza za da se odredi dali skladiraweto na ovoj vid na|ubrivo na odredeni oblasti/povr{ini e rizi~no ili ne. Vo odnos na zagadu-vaweto na po~vata i podzemnite vodi, treba da se posveti pove}e vnimanie nasoodvetnoto skladirawe na |ubrivoto na farmite. So cel da se spre~i zgolemu-vaweto na koli~inite na otpad i lokalnoto zagaduvawe na po~vata i podzemnitevodi ne treba da se dozvoli do`dovite da doprat do lagunite kade otpadot


27/82


potrebno e prezemawe na aktivnosti za zajaknuvawe na znaeweto i kapacitetotna farmerite za upravuvawe so ovoj vid na otpad na ekolo{ki podoben na~in.

Otpad od ìvotinski tkivaVo momentot, nedostasuva soodveten sistem za upravuvawe ili zakonska ramka zarakuvawe so otpad od ìvotinski tkiva. Postoe~kata praktika e da se zakopu-vaat ìvotinskite tkiva vo dupki iskopani vo zemjata na farmite, ili da sefrlaat istite na selskite "divi" deponii. Vo dvete situacii, ovaa aktivnost seodviva na sosema nekontroliran na~in, koj ne e vo soglasnost so sanitarnitestandardi. Postojat samo nekolku retki organizirani regionalni mesta zazakopuvawe na ovoj vid na otpad. Vklu~enosta na i nadzorot od strana naveterinari e nezna~itelna, ili voop{to ne postoi. Vo Makedonija, vo momentotne postojat industriuski kapaciteti za proizvodstvo na hrana za mileni~iwa,kapaciteti za kompostirawe ili anaerobna digestija, odobreni lokacii zadeponii ili kapaciteti za sogoruvawe, koi moè da se koristat za soodvetnodeponirawe na otpad od ìvotinski tkiva.

Otpad od rastitelni tkivaVo Makedonija ne postoi posebna zakonska regulativa za proizvodstvo, rakuvawei deponirawe na otpad od rastitelni tkiva. Golem del od rastitelnite tkivakoi se sozdavaat vo zemjodelstvoto povtorno se koristat na ekolo{kirazumen/podoben na~in. Me|utoa, golemi koli~ini na rastitelen otpad se goratvo otvoren ogan na poliwata. Ova rezultira vo nekontrolirani emisii vovozduhot i vo otstranuvawe na organskite materii od zemjodelskitepovr{ini/po~vi. Ovaa praktika se smeta za poevtina od transportirawe naotpadot do deponija ili do kapacitet za kompostirawe, dokolku takov postoi. Socel da se spre~i gorenavedenoto, potrebna e zakonska regulativa i ramka zanejzino sproveduvawe.

Plasti~en otpadNe postoi sistem za sobirawe i deponirawe na plastika koja poteknuva odproizvodstvoto od stakleni gradini ili silaì. Op{ta praktika e otpadot da sesogoruva na otvoren ogan na samata lokacija, ~esto zaedno so otpad odrastitelni tkiva. Do odreden stepen, plasti~niot otpad go sobiraat lokalnitekompanii koi vr{at negovo reciklirawe. Plastikata se reciklira samo voograni~en procent, iako kapacitetot za reciklirawe na ovoj vid na otpad e mnogupogolem.

Agrohemiski otpad koj sodrì opasni supstanciVo Makedonija ne postojat bezbedni kapaciteti za deponirawe na agrohemiskiotpad koj sodrì opasni supstanci kako {to e kontaminiran otpad od pakuvawena pesticidi, i potro{eni sredstva za odrùvawe na higienata na ovci.Kontaminiraniot otpad od pakuvawe obi~no se se gori ili frla zaedno so


28/82


Otpadni avtomobilski {kolki (EoLV); Otpad od elektri~na i elektronska oprema (WEEE);

Avtomobilski baterii i akumulatori; Otpadni gumi.

Vo momentov vo Makedonija ne postojat statisti~ki to~ni informacii za sozda-vaweto na ovie otpadi na godi{no nivo, nitu pak {emi na usoglasenost za sobi-rawe ili ekolo{ki podobno vra}awe na otpadot vo proizvodnite ciklusi. Tabe-lata podolu gi prika`uva procenkite izvr{eni vo Makedonija vo 2004/2005godina vrz osnova na studija za procenka na pazarot na reciklabilnite materiivo Makedonija:

Tabela 9 Sozdavawe na posebni vidovi otpad (toni/godi{no)

Vid na otpad Koli~ina(ton/god)

Otfrleniedinici/god

Otpadni gumi 5,000Otpadni masla 8,000Otpadni vozila 17,500Avtomobilski baterii i akumula-

tori

1,500

Tekovna praksa

Otpadni gumiIako del od godi{no sozdadeniot otpad od otpadni gumi se sobira i koristikako gorivo vo proizvodnite kapaciteti za var, najgolem del od otpadnite gumivo momentov se deponiraat. Osven lokalno sozdadenite koli~ini, postoi uvoz naotpadni gumi za razli~ni celi. Koristewe na energija od sogoruvawe na gumi nese primenuva, i pokraj postoeweto na prerabotuva~ki kapaciteti dostapni vope~kite vo cementarite vo Skopje, kako i jasen interes zaprocesirawe/prerabotka na otpadni gumi.

Otpadni masla i masleni otpadiVo Makedonija vo momentov ne postoi sistem za sobirawe iprocesirawe/prerabotka na iskoristeni motorni masla i nivni komponenti.

Najgolem del od maslenite avtomobilski komponenti se deponiraat ili isturaatna nepropisen na~in. Najgolem del od otpadnite masla i masleni emulzii koi sesozdavaat vo pretprijatijata i ostanatite aktivnosti se gorat.

Otpadni baterii i akumulatoriPotro{enite baterii koi se koristat vo doma{nite aparati se deponiraat nad iit gl k k k tit t KCO G l b j k ii k i


29/82


30/82


pogolemi tarifi otkolku tie za KCO. Generalno, prihodite dobieni oddoma}instavata i ostanatite izvori ne se dovolni da gi pokrijat tro{ocite za

obezbeduvawe na uslugite, poradi: delot na ne-pla}a~ite e golem; tarifite za otpad koi gi pla}aat doma}instvata za relativno niski; tarifite gi odreduva op{tinata, vo dogovor so Komunalnoto Pretprijatie,

me|utoa tie se baziraat ne na ona {to e realen tro{ok za uslugite, tuku naona {to izgleda finansiski dostapno za korisnicite;

se ~ini deka Komunalnite Pretprijatija ne gi koristat raspolo`liviteresursi na efikasen na~in.

2.4 Infrastruktura i kapaciteti za upravuvawe so otpad

2.4.1 Kapaciteti za deponirawe

Cvrstiot otpad koj se sozdava vo Makedonija naj~esto se deponira. DeponijataDrisla, koja go opsluùva regionot na Skopje, e edinstvenata deponija vo Make-donija koja e relativno dobro upravuvana. Vo sekoj slu~aj, planovite za in-stalirawe na nepropustliva podloga so cel da se spre~i eventualnata kontami-nacija na podzemnite vodi seu{te ne se realizirani. Oblasta/podra~jeto koe jaopkruùva deponijata se sostoi od propustlivi nanosi na pesok i ~akal. Me|utoa,ne se prezemeni nikakvi posebni grade`ni merki za spre~uvawe na mo`notoprodirawe na iscedokot vo podpo~venite i podlabokite akviferi.

Registracija na komunalniot otpad osven na deponijata Drisla, ne se vr{i ni-kade na drugo mesto vo Makedonija. Na deponijata Drisla se napla}a taksa zadeponirawe po ton odloèn/deponiran otpad za op{tinite nadvor od regionot na

Skopje koi gi koristat uslugite za deponirawe. Na deponiite vo Veles, Bitola iVinica se napla}a fiksen nadomestok za deponirawe za ostanatite op{tini koigi koristat ovie deponii, bez ogled na koli~inata na deponiran otpad. Komunal-noto Pretprijatie vo Gostivar i pla}a povremeno na privatna kompanija zanabivawe i pokrivawe na otpadot na deponijata. Nabivaweto i prekrivaweto naotpadot se vr{i samo na odreden broj od pogolemite op{tinski deponii.

Na op{tinskite deponii, ili "divi" deponii vo ruralnite oblasti, KomunalnitePretprijatija ednostavno go frlaat otpadot bez operativni tro{oci, osven

nekoi op{ti tro{oci (pla}awe na ~uvarite, dokolku gi ima) i povremenitro{oci za potro{uva~ka na voda za gasewe na slu~ajnite poàri na deponijata.

Tabela 10 Pregled na op{tinskite deponiiOp{tinska deponija Funkcionira od Depoziti (m 3) Povr{ina

(m2)


31/82


Op{tinska deponija Funkcionira od Depoziti (m 3) Povr{ina(m2)

Zletovo / "Meli{te" 1974 72,000 70,000Kru{evo (2) / "Kole Nal~o" 1970 5,400 3,000Sveti Nikole / "Nemaweci" 1977 60,000 12,000Veles / "Bunardere" 1980 620,000 75,000Probi{tip / "Strmos" 1975 12,000 1,600Kriva Palanka / "Konopnica" 1982 120,000 5,500Lipkovo (4) / "Niku{tak" 1998 n/a n/aStrumica 1986 350,000 80,000Kavadarci / "Melci" 1978 480,000 60,000

Ko~ani / "Belski Pat" 1975 300,000 120,000Vinica / "Leski" 1971 430,000 15,000Me{ei{ta 2002 6,240 3,000Karbinci (4) 1998 5,824 4,500Ki~evo 1998 50,000 30,000Mak. Kamenica / "Kameni~ki Rid" 1986 50,000 5,000Miravci / "Karaivanovi kuli" 1998 2,000 1,300Del~evo / "Ostrec" 1989 175,000 25,000Gevgelija / "Suva Reka" 1976 20,000 15,000

Gostivar / "Su{i~ki Most" 1971 720,000 32,000Dojran / "Dekil Tas" 1975 12,000 6,500Blatec / "Po~ivalo" 2000 3,840 900Orizari / "Bel Kamen" 1997 7,000 20,000Oble{evo / "Jaz" 2002 n/a n/aMak. Brod / "Barbaros" 1995 12,000 8,000Ohrid / "Bukovo" 1972 200,000 60,000Dolneni / "Crnili{te" 2004 1,000 800Prilep / "Omec" 1974 530,000 38,000

[tip / "Tre{tena Skala" 2004 8,000 6,000Berovo / "Iljadin Valog" 1992 22,000 5,600Debar / "Krivci" 1971 150,000 19,000Kratovo / "@eleznica" 1968 20,000 2,500Radovi{ n/a 50,000 11,000Bogdanci / "Brdanov Kamen" 1967 50,000 20,000Demir Kapija / "P~eni~ni Dupki" 1982 101,200 35,000Negotino / "Bu~eto" 1978 120,000 46,000

2.4.2 Industriski deponii - "`ari{ta"

Makedonskite rudarsko-prerabotuva~ki industrii se soo~uvaat so golemi prob-lemi vo tranzicioniot period, so golemi izgledi da prestanat so aktivnosti bez


32/82


Tabela 11 Industriski kontaminirani lokacii - "àri{ta"br. @ari{te Operativen status Depoziti (m 3) Povr{ina

(m2)Postrojka zahlorni alkalii

napu{ten

Postrojka zalindan

napu{ten

HCH "diva"deponija

napu{ten

1 OHIS A.D

"Diva" deponija funkcion-ira

252,200 76,725

2 Bu~im (rudnik za bakar) Flotaciona jalovina

funkcion-ira

196,000,000 900,000

3 MHK Zletovo (topil-nica)

Rudni~ka jalovina

funkcion-ira

1,115,000 95,000

4 Lojane - rudnik za hrom,arsen, antimon

napu{ten 1,000,000 100,000

5 Sasa (rudnik za olovo icink)

napu{ten 30,000,000 285,000

6 Silmak (postrojka zaèlezo-silicium) funkcionira 851,000 80,000

7 Toranica (olovo i cink) napu{ten 3,000,000 25,0008 Makstil (postrojka za

èlezo i ~elik)funkcionira 2,500,000 125,000

9 Zletovo (rudnik zaolovo i cink)

napu{ten 14,000,000 280,000

10 REK Bitola (Elektranai rudnik za jaglen)

funkcionira 11,000,000 100,000

11 Feni (topilnica zaèlezo i nikel)

funkcionira 2,200,000 167,000

12 MHK Zletovo (ve{ta~ki|ubriva)

napu{ten 3,700,000 70,000

13 REK Oslomej (Elektranai rudnik za jaglen)

funkcionira 2,000,000 280,000

14 Godel koàra napu{ten 5,600 50015 OKTA (rafinerija za

nafta)

funkcionira 3,000 6,000

16 Tane Caleski (tretmanna metalni povr{ini)

napu{ten 10 100

Prosek/vkupno 267,626,810 2,590,325 Osven pogolemite industriski "divi" deponii, koi se smetaat za nacionalni


33/82


Kapacitet Vid na otpad Depoziti(toni/godi

{no) Pakuvawe 0.2 Pepel od jaglen 850

MITTAL - Skopje Pakuvawe 20MZT Livnica - Skopje Lien pesok i jadro 2,500Algreta AD Resen Mil 20

Maslena emulzija 0.7EMO ~eli~ni stolbovi DOOEL Kicevo Filter 8

Alumina - Skopje NaAlO 2 4Leov - Proluks, Prilep Mil od elektro-oblogi 0.3Ezerka - Ohrid Mil od PSOV 3

Mil od galvanizacija nacink

2

Mil od galvanizacija nasrebro

0.6

EMO Industriska prerabotka na metal ipovr{insko obloùvawe

Mil od galvanizacija nanikel

2

Mil od PSOV - filter 20Amak SP AD Ohrid Mehani~ki tretman na otpad 1

Rade Kon~ar, Skopje Mil od galvanizacija 3

2.4.3 Kapaciteti za inseneracija/sogoruvawe

Vo Makedonija ne postojat kapaciteti za inseneracija/sogoruvawe pri UCO, osvendelumno za medicinski otpad. Na deponijata Drisla, koja go opsluùva po-dra~jeto na Skopje, instaliran e insenerator za bolni~ki otpad, koj zapo~na sorabota vo 2000 godina. Glavnite karakteristiki na inseneratorot se prikaànivo Tabela 13. Se procenuva deka okolu 35 % od vkupnata kolu~ina na opasenmedicinski otpad vo Makedonija se insenerira/sogoruva.

Tabela 13 Glavni karakteristiki na inseneratorot na bolni~ki otpad voDrisla

To~ka SpecifikacijaKapacitet (~as) 200 kg/~as, pribli`no 1 ton/smenaStvaren vnos na otpad(godi{no)

2001: 230 toni, 2002: 240 toni (procenka)

Temperatura za in-seneracija / sogoruvawe

Komora 1: 800C , Komora 2: 1000C

Br. i tip na vraboteni 5 rabotnici, 1 inèner, 1 administratorSistem za istewe so Nema dopolnitelen sistem za istewe pokraj


34/82


2.4.4 Kapaciteti za tretman / procesirawe

RecikliraweVra}aweto na otpadot vo proizvodnite ciklusi se prezema so cel namaluvawe nakoli~estvata na deponiran material vo koj vleguvaat razli~ni artikli - kako{to e hartija, tvrda plastika i HDPE folija; vo ovoj proces se vklu~eni fir-mite {to stopanisuvaat so sekundarni surovini, kako i krajnite korisni~kikapaciteti/prerabotuva~i. Vo sekoj slu~aj, aktivnostite na firmite vo sostavnna asocijacijata Makedonska surovina poka`uvaat tendencija da gi pokrivaatraspolo`livite prerabotuva~ki kapaciteti vo zemjata, iako nekoi od artikliteza koi pazarnite ceni ovozmo`uvaat pokrivawe na tro{ocite za transport se

izvezuvaat.Bio-razgradliv otpadVo minatoto, razli~ni kapaciteti za biolo{ki tretman na organski otpad seinstalirani vo Republika Makedonija: Instalacija za biogas vo sklop na voeniot ekonomski logor "Petrovec"; Instalacija za biogas "Sviwarska farma", Del~evo; Instalacija za biogas vo sklop na sviwarskata farma "Lozar", Veles; Instalacija za kompostirawe "{ampiwoni", Ko~ani; "Osogovo" Kriva Palanka; Instalacija "Tajmi{te", Ki~evo; Instalacija "Dabo", Kriva Palanka; Instalacija "Standard", selo Psa~a, Kriva Palanka.

Prvite dve instalacii koristat tehnologija na anaerobna digestija so relativnogolem kapacitet; izgradeni se vo sredinata na 80tite, koga rabotele samo kratokvremenski period, dodeka vo momentov ne se vo funkcija. Ostanatite se mnogupomali kapaciteti za anaerobna digestija i kompostirawe. Site koristat pri-rodno |ubrivo izme{ano so slama kako surovina za tehnologijata. Tehnologijatakoja se koristi ne e primenliva za kompostirawe na organskata frakcija nakomunalniot otpad.

Kompostiraweto na komunalen otpad se vr{i na edna mala pilot postrojka zakompostirawe na bio-razgradliv otpad sobran od doma}instvata vo ruralnatazaednica Zrnovci.

2.5 Problemi i ograni~uvawa vo UCO vo Makedonija

Izvr{eni se detalen pregled i analiza na klu~nite problemi povrzani sopostojnata sostojba so UCO vo Makedonija, so fokus na slednive oblasti: Politi~ka i zakonodavna ramka;


35/82


Finalno deponirawe;

Analizata na problemi pokaùva deka sega{nata sostojba so UCO vo Makedonijamoè da se okarakterizira kako sub-standardna, nedovolna i neefikasna, po-pre~ena od seriozni disfunkcii vo op{testveno-politi~kata sfera (javna svest,sproveduvawe), koi rezultiraat so veri`no povrzani negativni efekti vrzìvotnata sredina i ~ove~koto zdravje. Rezultatite od analizata na problemitese priloèni vo Dodatokot A.

Jasen primer e problemot so nedovolno sproveduvawe na zakonskata regulativavo odnos na razli~nite pra{awa za upravuvawe so otpad. Glavnata pri~ina za

ova e identifikuvana kako: Resursite, kako ~ove~ki taka i finansiski, i procedurite za monitoring i

sproveduvawe se nedovolni i neefektivni; Sproveduvaweto o~igledno ne se smeta za (politi~ki) prioritet.

Gorenavedenoto gi ima kako rezultat slednive efekti: Frlaweto i nezakonskoto odlagawe/deponirawe na otpadot prodolùva i

ponatamu vo podra~jata koi ne dobivaat uslugi na sobirawe na otpadot; Nekontroliranoto frlawe na komunalniot otpad }e prodolì, vklu~uvaj}i

go i potencijalno opasniot industriski i medicinski otpad; Nedovolno opremeniot Inspektorat ne e vo mo`nost soodvetno i efikasno

da vr{i monitoring i kontrola na klu~nite aktivnosti za upravuvawe sootpad.

Rezultatite od analizata na problemite se segregirani na na~in {to ponatamuovozmoì da se sogledaat strate{kite celi, kako i akcionite planovi zapostignuvawe na ovie celi.

3 STRATE[KI SOGLEDUVAWA

Pribliùvaweto kon odr`liv sistem za upravuvawe so otpad, baziran na EUdirektivi i nasoki, }e bara golemi promeni vo sega{nite praktiki zaupravuvawe so otpad vo Makedonija. Vo izmenite treba da se vklu~at sitesektori vo op{testvoto i od niv se bara da prezemat akcii kako vladinipretstavnici, gra|ani, potro{uva~i, ~lenovi na doma}instva i biznisi. Obvrska

na Vladata na Makedonija, a osobeno na M@SPP e da : Postavi strategiski celi za soodvetni praktiki za upravuvawe so otpad; Postavi ramka za donesuvawe soodvetni odluki od site nositeli; Definira politiki i implementira merki i instrumenti neophodni za

pottiknuvawe i poddr{ka na promenite; Obezbedi prifa}awe i razbirawe na odgovornostite i ulogite na site


36/82


3.1 Strate{ki pra{awa

Brojni strategiski pra{awa i ograni~uvawa treba da se zemat vo predvid priodreduvawe na aktivnostite i pri izbor na opciite za implementacija na in-tegriranoto upravuvawe so cvrst otpad.

Legislativa i sproveduvaweMerkite i / ili fizi~kata infrastruktura {to }e se realiziraat kon nadgradu-vawe na postojnite sistemi za vospostavuvawe na integriran sistem za upravu-vawe so otpad, se samo del uspe{nata implementacija na Nacionalniot plan zaupravuvawe so otpad, {to najmnogu }e zavisi od primenata na usvoenoto zakono-

davstvo, preku uspe{en sistem za monitoring i sproveduvawe. Seto prethodnoiskaàno treba da funkcionira preku usoglaseno koordinirawe na segmentite{to ja so~inuvaat baznata ramka.

Zada~ata za transponirawe, implementirawe i sproveduvawe na EU standarditei legislativata e golem predizvik. Spored ova, barawata na Direktivite zadeponii i Direktivite za otpad od ambalaà }e bidat najte{ki za ispolnuvawe.Izrabotkata i sproveduvaweto na pravnite instrumenti }e bara angaìrawe nalica vo javnite institucii (M@SPP, a osobeno vo edinicite na lokalnatasamouprava) na koi }e im bidat dovereni specifi~ni zada~i, obezbedena obuka;sekako posvetenosta na ovoj personal }e bide od osobeno zna~ewe.

Organizaciona funkcionalnost i fleksibilnost

Moè da se o~ekuva Evropskoto zakonodavstvo da vovede novi i / ilimodificirani standardi i barawa relevantni za upravuvaweto so otpad, pazatoa e va`no da se razvie sistem koj go zadrùva stepenot na operativna

fleksibilnost, kolku {to e vozmo`no.Ekonomski faktori

Tro{ocite, bilo operativnite izrazeni preku edine~nite ceni (po ton tretiranili deponiran otpad) i kapitalnite investicii, se vaèn faktor. Efektot naekonomi~nost pri {to se primenuva ragionalniot princip e osobeno vaèn. Votaa nasoka, primenata na nekoi tehnologii koi se soodvetni za razvieniteevropski zemji se ~ini neostvarliva ili neisplatliva za Makedonija, poradi

maliot volumen na otpad, niskite nadomestoci za postapuvawe so otpad, ipovisokite rabotni tro{oci pri sobirawe i transportirawe na otpadot vopodra~ja so relativnoniska gustina na naselenost.Ova osobeno se odnesuva na procesite na reciklirawe ili tretmanot na opasenotpad. Preduslov za odrùvawe na tro{ocite od deponiraweto na razumno nivoe visokata operativna isplatlivost. Dominanten faktor vo sevkupnite rabotni


37/82


mnogu mal i vo bliska indina. Ova zna~i deka pogolem del od reciklabilnitematerijali }e treba da se izvezuva, zgolemuvaj}i ja nivnata cena zaraditransportnite tro{oci i namaluvaj}i ja istovremeno nivnata pazarnakonkurentnost.

Makedonija sporedbeno e siroma{na zemja so relativno niski nivoa na prihod iop{to, niski ìvotni standardi. Voveduvaweto i naplatata na realninadomestoci za postapuvawe so otpad e te{ka i komplicirana zada~a. Te{katafinansiska situacija na industriite e u{te edno ograni~uvawe za celosnovoveduvawe na principot "zagaduva~ot pla}a " za finansirawe na soodvetentretman na upravuvawe so opasen otpad. Pokraj kapitalnite investicii za

podobruvawe na tekovnite standardi za upravuvawe so otpad, }e bidat potrebnizna~itelni dopolnitelni tro{oci pri urgentnoto zatvorawe i/ili aktivnosti zarekultivacija na stari ili napu{teni op{tinski i industriski deponii.Kone~no, }e bidat potrebni fondovi koi }e gi pokrivaat zgolemeniteadministrativni tro{oci {to proizleguvaat od zgolemenite barawa zamonitoring i inspekcija na nivo na sozdava~i i vo javnite institucii zadolènipo ove pra{awa.

Uviduvawa na javnosta

Percepciite na naselenieto, ~esto manifestirani preku silnosprotivstavuvawe na neophodnite promeni vo postoe~kite praktiki zaupravuvawe so otpad, moàt da pretstavuvaat golema pre~ka i ograni~uvawe voprifa}aweto i implementacijata na integriranata strategija za upravuvawe sootpad. Vo nekoi slu~ai tie percepcii se zasnovani na prirodnite stravovi izagriènost, dodeka vo drugi slu~ai tie proizleguvaat od nedovolno inesoodvetno informirawe i nerazbirawe na potrebata za tie promeni. Naprimer, negativniot stav na pove}eto lu|e, koi se odnesuva na novoto regionalnosanitarno deponirawe, moèbi proizleguva od lo{iot imix na postoe~kitedeponii, iako novite sanitarni deponii }e treba da bidat dobro dizajnirani ispored zakon. Predlozite za razvivawe na sistemi za upravuvawe sospecifi~nite otpadi verojatno }e proizvedat sli~ni reakcii. Poradi ovaM@SPP ja prepoznava potrebata za razvivawe i implementirawe na razbirliviprogrami za tekovni komunikacii i konsultacii so javnosta i drugite nositeli ipred i za vreme na implementacijata na NPUO.

3.2 Strate{ki celi

So cel da se obezbedi realen napredok, formulirani se serii na globalnistrate{ki celi za idnoto upravuvawe so otpadot. Ovie celi ja odrazuvaat


38/82


39/82

N i l l t t d


40/82


4 RESURSI I FINANSISKI IMPLIKACII

Vo ova Poglavje se pretstaveni nekoi od resursite i finansiskite implikacii{to }e proizlezat od promenite koi se neophodni za postignuvawe na na{itestrategiski celi za upravuvawe so otpad. So tolku mnogu razli~ni faktori koiimaat vlijanie vrz vidovite i koli~inite na otpad i od druga strana potrebatada se realiziraat novi ili nadgradat postojnite kapaciteti za upravuvawe sootpad, te{ko e so sigurnost da se predvidi {to vsu{nost }e se slu~uva vo nared-nite godini. Procenkite i predviduvawata pretstaveni vo ova Poglavje sluàtkako indikacija {to bi moèlo da se slu~i vo idnina, vrz osnova na razli~ni

pretpostavki. Podgotveni se finansiski procenki i proekcii so kompjuterski model diza- jniran da gi presmetuva koli~inite i protokot na otpad, masniot balans, sis-temite i tro{ocite na komponentite na sistemite, i ostanati promenliviveli~ini , koristej}i razli~ni vlezni podatoci i pretpostavki. Modelot }eovozmoì aùrirawe na potrebnite kapaciteti za upravuvawe so otpad i pred-viduvawe na tro{ocite vo idnina, a vrz osnova na podobreni informacii i/ilipromeneti uslovi.

4.1 Klu~ni pretpostavki

Dimenzioniraweto na infrastrukturata za UO potrebna za rakuvawe so KCO iOO (industriski i medicinski otpad) vo soglasnost so standardite na EU sezasnova na dve pretpostavki: koli~inite na sozdaden otpad i proekciite za nivnen natamo{en porast; finansiskite implikacii od koristeweto na razli~nite tehnologii za

tretman / deponirawe na otpad (vklu~uvaj}i go i vra}aweto na otpadot nazadvo proizvodnite ciklusi i negovoto reciklirawe), kako i primenata na re-gionalni/nacionalni koncepti vo UO so cel racionalizirawe na tro{oci.

Vo slednive stavovi podetalno se objasneti pretpostavkite koristeni vo odre-duvaweto na vkupnite potrebni kapaciteti za rakuvawe so otpad .

4.1.1 Predviduvawa / proekcii za otpadot

Idniot ekonomski razvoj }e ima zna~itelno vlijanie vrz pobaruvawata za sis-temi i kapaciteti za rakuvawe so KCO, odnosno na koli~inite i vidot na soz-daden otpad. Duri iako se o~ekuva deka merkite koi imaat za cel vra}awe naotpadot nazad vo proizvodnite ciklusi }e vlijaat vrz namaluvaweto nakoli~inite na sozdaden otpad, so cel procenuvawe na vidovite i ocenuvawe na

b i k i i id i i i i k i i k ii d



41/82


1. Nula porast - nema porast na sozdavaweto na otpad na ìtel, sozdavaweto naotpad na ìtel raste proporcionalno so porastot na naselenieto;

2. Nizok porast - vo dopolnenie na porastot na naselenieto, sozdavaweto naotpad na ìtel e povrzano so 50% od porastot na BDP (proektiran na 3%god.);

3. Sreden porast - isto kako vo to~ka 2, no pretpostavuva porast na BDP od 5%za 10 godini po dobivawe na ~lenstvo vo EU (proektirano da se slu~i vo 2012godina);

4. Visok porast - isto kako vo to~ka 2, no 100% uslovenost so porastot na BDP.

Efektot od sozdavaweto na otpad za Makedonija so tek na vreme e prikaàn naSlika 1.

Slika 1 Efekt od zgolemuvaweto na sozdavaweto na otpad na ìtel nagodi{no nivo

Pretpostavki za pobaruvawata za novi i / ili podobreni kapacitetiProcenkite na idnite potrebi od realizacija na kapaciteti se napraveni samo

Efekt od zgolemuvaweto na sozdavaweto na otpad na ìtel na godi{no nivo

-

500,000

1,000,000

1,500,000

2,000,000

2,500,000

2005 2010 2020 2030

Nula porastNizok porast Sreden porast Visok porast

G o d i { n i k o l i ~ i n i n a o t p a d - t o n i



42/82


Slika 2 Efekt od porastot na sozdavaweto na otpad vrz potrebniot kapacitet zadeponirawe

4.1.2 Finansiski pretpostavki

Glavnite pretpostavki vrz koi se zasnovaa procenkite na potrebnite sistemi i

kapaciteti, kako i tro{ocite {to od niv proizleguvaat se navedeni podolu:Edine~ni ceni na deponiraweTreba da se napomene deka pretpostavenite tro{oci, kako i tehnologijata nadeponirawe se napraveni vrz osnova na scenarioto za nula porast na sozda-vaweto na otpad. ]e bide potrebno da se obezbedi pogolema povr{ina na lo-kaciite na idnite deponii za prifa}awe na pogolemi koli~estva otpad prilointenziven ekonomski porast, so reperkusii isto taka vrz dizajnot, {to }erezultira so sli~ni ili poniski edine~ni ceni za deponirawe; pointenziven

ekonomski razvoj, odnosno sostojba {to odgovara na ~etvrtoto scenario mo`e dabara promena vo tehnologiite za deponirawe, ili prezemawe na merki zavra}awe na otpadot nazad vo proizvodnite ciklusi od pogolem obem, {to navre-meno }e treba da se voo~i vo tekot na monitoringot vrz implementacijata naplanot. Procenki za edine~nite ceni za sanitarno deponirawe se navedeni podolu:

Efekt od porastot na otpad vrz potrebniot deponiski kapacitet

-

2.00

4.00

6.00

8.00

10.00

12.00

14.00

2009-13 2014-18 2019-23 2024-28

Nula porastNizok porastSreden porastVisok porast

M i l i o n i

k u

b n i m e t r i p o t r e

b n i z a

5 - g o d i { e n p e r i o d



43/82

ac o a e p a a up avuvawe so cv st otpad

Tabela 14 Edine~ni ceni za deponirawe

Terminot "nadomestok za deponirawe" vo gornata tabela e nominalna cifra kojapretstavuva kompenzacija za op{tinite za prifa}awe na regionalnite deponiina nivna teritorija. Ovaa suma, kako i mehanizmite za sobirawe i naplata trebadetalno da se razrabotat preku sledniot proekt predloèn so ovoj plan.

Ekonomski uslovi/sistemiVrz osnova na gorenavedenite edine~ni ceni, presmetani se tro{ocite za

deponirawe za razli~na golemina na opsluèno naselenie, so cel da se pokaèvlijanieto vrz tro{ocite od regionalnite sistemi. Slika 3 pribli`no japokaùva vrskata me|u tro{ocite po ton i tro{ocite na ìtel za opsluènregion od 50,000 do 300,000 ìteli.

Slika 3 Tro{oci za deponirawe vo zavisnost od golemina na opsluènonaselenie

po ton pom 3

Infrastruktura 2.30 1.80Prostor za deponirawe 5.89 4.71Rabota i odrùvawe 5.65 4.52Nadomestok za deponirawe (prihod na op{tinata) 1.00 0.78Rekultivacija 3.68 2.88Monitoring po zatvarawe 0.35 0.27Vkupno 18.87 14.98Prose~en godi{en tro{ok 821,258

0.00

5.00

10.00

15.00

20.00

25.00

30.00

35.00

50 000 100 000 150 000 200 000 250 000 300 000

Tro{ok po tonTro{ok po ìtel

P o e d i n e ~ n i t r o { o c i



44/82

p p p

Vozila za sobirawe i tro{oci za sobirawe i transport na otpadMo{ne e te{ko da se generaliziraat tro{ocite za sobirawe na otpadot, poradimnogute promenlivi faktori koi moè da vlijaat vrz niv: oddale~enost do deponijata; godi{na tonaà na sozdadeniot otpad (koja zavisi od brojot na ìteli); raspredelenost na naselenieto vo op{tinata (t.e. distribucija na ku}ite vo

ruralnite oblasti, i, {to e u{te pova`no, mo`nosta za pristap na golemivozila do ovie ku}i).

So podetalni analizi }e se odlu~i dali postoi potreba da se koristat pogolemiili pomali vozila za sobirawe na otpadot (specijalizirani vozila za sobirawe

na otpad, nasproti specijalni vozila za transport za dolgi rastojanija so golemkapacitet). Prvite se smetaat za poekonomi~ni zemaj}i gi predvid regionalniteosobenosti vo Makedonija (gustina na naselenost i koli~estva na sozdadenotpad).

Slika 4 gi pokaùva tro{ocite za transport pri koristewe na specijaliziranivozila za sobirawe na otpad.

0.00

2.00

4.00

6.00

8.00

10.00

12.00

14.00

16.00

18.00

20 40 60 80 100 120 140 160 180 Patna oddale~enost km

RCVs

p

o t o n

Slika 4. Transportni tro{oci po ton - za specijalizirani vozila za sobirawe na otpad



45/82

Kamatni stapki : Kamatna stapka od 13% be{e pretpostavena za procenka nafinansiskite tro{oci i za presmetuvawe na edine~nite ceni za postapuvawe sootpad.

Inflacija : Site procenki i proekcii za tro{oci se izrazeni kako za tekovniteuslovi (za 2005 godina) t.e. tro{ocite se prilagodeni, zemaj}i ja predvid idnatainflacija na cenite.

Odreduvawe/Podesuvawe na vremeto za investicii : Potrebnite kapitalniinvesticii se podeleni na dva perioda (2006-2012 i 2012-2010), so toa {to 40%od potrebniot kapacititet }e bide izgraden vo prviot, i 60% vo vtoriot period.

Vo praksa, odreduvaweto/podesuvaweto na vremeto za nekoi investicii mo`e dasledi razli~en model. Vo Tabelata podolu e dadeno rezime na tro{ocite zainstalirawe i funkcionirawe na regionalnata infrastruktura za UKCO zaperiodite od 2006-2012 i 2012-2020.

Tabela 15 Rezime na tro{ocite za instalirawe i funkcionirawe naregionalnata infrastruktura za UKCO

2006-2012 2012-2020

Potrebenkapacitet(t.g.)200,000

Potrebenkapacitet(t.g.)300,000

Kapacitet Tro{oci(t.g.)( )

Tro{oci( mil.)

Tro{oci( mil.)

Sanitarni deponiiInvesticioni tro{oci 110 22 33Neto operativnitro{oci

5 6 9

Oprema za transportirawe Investicioni tro{oci 80 16 24Neto operativnitro{oci

35 42 63

Vkupno investicioni tro{oci 38 57Vkupno operativni tro{oci 48 72

Bio-razgradliv otpadKompostiraweto na bio-razgradliviot otpad e opcija koja treba da se razgleda.Vo sekoj slu~aj, postojat va`ni faktori koi treba da se zemat predvid vo odnosna niskata stapka za sozdavawe na otpad, kako i stapkata za u~estvo nadoma}instvata (proceneto e u~estvo od 65%), intenzivni tro{oci za posebno



46/82

prepora~uva prezemawe na aktivnosti za kompostirawe vo sledive nekolkugodini. Ovaa sostojba mo`e da se promeni koga i ako od Makedonija se o~ekuva dagi ispolni celite na EU za namaluvawe na bio-razgradliviot otpad zadeponirawe.

RecikliraweDokolku so predviduvawata za sozdavawe na otpad se pretpostavi dekarecikliraweto }e zapo~ne vo 2009 godina }e se zgolemi od 1% vo prvata godinado okolu 8% posle 4 godini. So opfa}awe na okolu 40% od naselenieto }e sepostigne sli~no zgolemuvawe kaj recikliraweto. Vo sekoj slu~aj, va`no e da sepriznae deka posebnoto sobirawe na otpad/materijali koi mo`e da se

recikliraat }e predizvika dopolnitelni tro{oci. Dopolnitelnite tro{oci zareciklirawe se proceneti na okolu 4.4% od tro{ocite za sobirawe na me{ovitotpad. Od tie pri~ini, vo op{tinite ne se prepora~uva selektivno sobirawe narec

Date post:	11-Feb-2018
Category:	Documents
Upload:	1970aco
View:	304 times
Download:	0 times

nacionalen plan upravuvanje so otpad.ppt,D,

Documents