NEW 2010 JAN.ourladyofmm.com/Bozja Beseda/Jan-Feb-Mar-2014.pdf · 2016-03-19 · Bog ima za trpe -...

BOŽJA BESEDALeto 2014 Letnik 65 Jan/Febr/Mar

The Word of GodBožja besedaSlovenian Religious quarterlyJanuary-February-March 2014Trimesečnik izdajajo Slovenskimisijonarji (Lazaristi) v Torontu

Uredništvo in uprava:739 Brown's LineToronto, Ont. Canada M8W 3V7Tel.: (416) 255-2721

Glavni urednik in upravnik: Toni Burja CMe-mail: [email protected]

Tiska: Golla Graphics Inc.Etobicoke, Ontario, CanadaTel.: (416) 621-5945

Poverjeniki:Montreal: Rev. Franc Letonja CM3470 Blvd. St. Joseph,Montreal, Que., H1X 1W6Tel.: (514) 254-8286Sudbury: Ga. Francka Stopar26 Severn St.,Sudbury, Ont., P3C 2Y7

ISBN 0406-9110

NASLOVNICA: Mozaik Jezusovega vstajenja - obuditevAdama in Eve, delo patra Marka Rupnika DJ

Nedelja, 22. junij, procesija Sv. Rešnjega Telesa v BoltonuSobota, 7. september 2014, romanje v Midland

18. - 19. oktober Baragovi dnevi v Marquette, Michigan

VSEBINA

Iz koledarjaVelikonočno voščilo . . . . . . . 1Evtanazija civilizacije . . . . . . . . 2Splavi v Sloveniji . . . . . . . . . 4Pismo zaskrbljenega očeta . . 6Lepe misli . . . . . . . . . . . . . . . 7Molitev k Brezmadežni . . . . 8

Svetovni drobiž . . . . . . . . . . . 9

Od Atlantika do Pacifika . . 13Iz Župnij Brezmadežne inMarije Pomagaj . . . . . . . . . . 13Iz Župnije Sv. Vladimira . . 16Pri Sv. Gregoriju Velikem . .18Novice iz Windsorja . . . . . 20Novice iz Zahoda . . . . . . . . 21

Zahvale . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

Voščila in oglasi . . . . . . . . . . 24

Za dobro voljo . . . . . . . . . . . 32

Letna naročnina: $28.00Posamezna številka: $7.00ZDA $35.00 kan. dol. *EU in DRUGOD $43.00 kan dol. ** Menjavo denarja preračunajte sami

VELIKONOČNOVOŠČILOSLOVENSKIHŠKOFOV

Vsako leto z radostno hvaležnostjo obhajamo velikonočnepraznike, ki nam oznanjajo, da nismo sami, da svet in člo-

veštvo nista prepuščena skrivnostnim silam teme in slepe usode,ampak da Duh Božji še vedno veje nad valovi človeške zgodovine,v kateri se uresničuje delo odrešenja, v zveličavni napetosti med»že in še ne« (prim. Rim 8,18) Božje odrešitvene zgodovine.

Ko so učenci Jezusa vprašali, kdaj bo obnovil Božje kraljestvo,jim je rekel: »Božje kraljestvo je že med vami« (prim. Lk 17,21). To jenaše veselje. Ni pa še v vsej polnosti uresničeno. To pa je naša na-loga. To nalogo in poslanstvo uresničujemo vedno, še posebej vpostnem času, ko smo vsi povabljeni, »da bi se z večjo vnemo posve-čali molitvi, delom ljubezni do bližnjega, da bi prejemali skrivnostinovega življenja in se bližali polnosti Božjega posinovljenja« (postnihvalospev 1).

Problemi in naloge, s katerimi se soočamo v Cerkvi in v družbi,ostajajo. Mi pa postajamo ob srečanju z Jezusom Kristusom, kri-žanim in od mrtvih vstalim Gospodom, tako upamo in želimo,drugačni, bolj pripravni za Božje kraljestvo, bolj pripravljeni hoditipo stopinjah Jezusa Kristusa, Dobrega pastirja in usmiljenega Sa-marijana, ki je hodil okrog in delil dobrote (prim. Mt 9,35).

To je naša želja, to je naše velikonočno voščilo!

Vaši škofje

Božja beseda Januar/Februar/Marec 2014 • 1

Iz koledarjaIz koledarja

Po svetu še vedno odmeva uzakonitev evtanazije hudo bolnihotrok v Belgiji. Gre za nevaren trend in radikalizacijo zahtev za

uzakonitev evtanazije. Zapoved “Ne ubijaj!”, predstavlja univerzalnomoralno normo. Ta norma se je tudi v starih civilizacijah kršila, vendarpa je civilizacija, ki samo sebe utemeljuje na človekovih pravicah, prostorlegalnega ubijanja razširila bolj kot katera koli družba v zgodovini. Sodo-bne družbe so tako postale največje množične uničevalke življenja. Povsesplošni legalizaciji in intenzivni propagandi splava, ki poteka zad-njih 40 let, se področje zakonitega ubijanja iz leta v leto širi. Po nerojenihotrokih, so bili najprej v nekaterih državah na udaru bolni in ostareli,sedaj so z belgijskim zakonom prišli na vrsto hudo bolni otroci.

V zadnjem času se evtanazijo v javnosti čedalje bolj prikazuje kot de-janje usmiljenja, celo človekoljubja. Na to temo se snemajo filmi, oddaje,pišejo znanstvene razprave itn. Vse z namenom predstaviti sodelovanjetretje osebe pri končanju življenja človeka po njegovi volji ali po volji nje-govih svojcev kot nekaj povsem običajnega.

Mnogi imamo izkušnjo spremljanja bolnega človeka. Včasih tudi dol-goletnega spremljanja trpljenja, ko se sprašujemo o smislu tega trpljenjatako bolnega človeka kot njegovih najbližjih. Dostikrat slišimo koga reči:»Smrt bi bila rešitev.« In na prvi pogled se zdi, da bi res bilo tako. Kaj imaod življenja človek, ki ga npr. štiri leta prehranjujejo s cevko in ne kažeznakov, da prepozna kogarkoli? Kaj ima od življenja človek, ki si leta inleta želi umreti, pa se sam ne more ubiti? Ali ne bi bilo humano, takemučloveku pomagati? To je npr. tema španskega filma ‘Morje v meni’.

Najlažji je odgovor za človeka, ki verjame v Boga: »Vsako človeškoživljenje je neprecenljivi Božji dar. Bog življenje da in ga tudi vzame. Lju-dje na tem področju nimamo pristojnosti.« Tak nekako je odgovor ver-nika in temu podredi svoj razmislek in svoja dejanja. V tem smislu jeseveda nedopustno, da človek posega v konec življenja kogarkoli. Kris-tjani verjamemo še več. V trpljenju smo Bogu najbližje. Bog ima za trpe-čega še posebne milosti. Prošnje in molitve trpečega so na nek način več

2 • Božja beseda Januar/Februar/Marec 2014

Evtanazijacivilizacije


vredne. Zato se resnično verni kristjani trpljenja ne bojijo, ampak ga spre-jemajo in v njem vidijo globok duhovni smisel.

Kaj pa ljudje, ki ne verujejo v Boga? Ljudje, za katere je življenje zgoljtukaj in zdaj in po smrti ni za njih ničesar več? Kako tak človek gleda naevtanazijo? Tak človek načeloma misli, da je sam gospodar svojega živ-ljenja, da lahko z njim dela kar hoče in da ga lahko tudi konča. V temsmislu ima praviloma načeloma pozitiven odnos do evtanazije, kar paseveda še zdaleč ne pomeni, da podpira legalizacijo evtanazije. Tak člo-vek vidi predvsem tehnične probleme, ki jih prinaša evtanazija npr.:

• Kakšno je zagotovilo, da če bo evtanazija legalizirana, ne bo priha-jalo do zlorab? Kakšno zagotovilo imam, da me nekoč ne bodo legalnoevtanazirali proti moji volji?

• Kdo bo to delal? Ali se lahko kateremukoli človeku, pa čeprav po na-vodilu človeka, ki hoče umreti, sme naložiti delo ubijanja ali sodelovanjapri samomoru? Ali sem pripravljen nekoga ubiti, če me to on sam prosi?

Na prvo vprašanje ni pritrdilnega odgovora. Nasprotno, izkušnjedržav, ki so legalizirale evtanazijo kažejo, da je zelo veliko, po nekaterihpodatkih celo 30% izvedenih evtanazij brez soglasja.

Tudi na drugo vprašanje, ali bi nekoga ubil, če bi me prosil, si velikavečina ljudi odgovori, da tega ne bi naredili.

Podpora evtanaziji je zato v svetovni javnosti in tudi v veliki večinidržav sveta zaenkrat sorazmerno nizka. Zato je utemeljeno pričakovati,da se njena legalizacija, kljub zadnjemu primeru iz Belgije, ne bo hitromnožično razširila po svetu, kljub temu, da so nekateri močni lobiji zelozainteresirani in v to vlagajo veliko denarja.

Seveda se bo tudi na tem področju potrebno dobro organizirati, spod-bujati veselje do življenja in spodbuditi sprejem ustavnih določil o pre-povedi evtanazije. Aleš Primc

‘Kul.si’ – Zavod za družino in kulturo življenja

KUL.si - Zavod za družino in kulturo življenja je neprofitna orga-nizacija, ki je nastala z namenom pospeševanja temeljnih vrednot: človeš-kega življenja, človekovih pravic, družine, solidarnosti, demokracije, svobodein aktivnega državljanstva. Ustanovljena je bila leta 2009 s strani mladihaktivnih državljanov, ki želimo prispevati k demokratičnem, pluralnemu,odprtemu in vsebinsko bogatejšemu javnemu dialogu o najpomembnejšihdružbenih temah. Zavod KUL.si nima svojih finančnih virov, zato sevzdržuje izključno s prostovoljnimi darovi.

24KUL.si je spletna (internetna) stran Zavoda KUL.si in Civilne inicia-tive za družino in pravice otrok. Njen glavni namen je obiskovalce seznanitiz delovanjem Zavoda KUL.si, vrednotami in dogodki, ki se dotikajo družine,

kulture življenja, solidarnosti in so v osrednjih slovenskih medijih veliko-krat prezrti. Prispevke pripravljajo prostovoljci. Pogoje uporabe spletnestrani ureja poseben pravilnik.

Civilna iniciativa. Javna predstavitev predloga Družinskega zakonikakonec oktobra 2009, pomeni tudi nastanek Civilne iniciative za družino inpravice otrok. Zaradi podobnih vrednot in nekaterih ciljev je Zavod KUL.siCivilni iniciativi omogočil uporabo svojih infrastrukturnih zmožnosti in go-stovanje na svoji spletni strani 24KUL.si z namenom obveščanja, posredo-vanja informacij in objave prispevkov.

Vrhunec svojega delovanja je Civilna inicaitiva dosegla z zmago na Dru-žinskem referendumu, na katerem so volilke in volilci zavrnili nesprejemljiviDružinski zakonik.

Slovenija: Več kot 700.000splavljenih otrok v 62 letih!

V nedeljo 19. januarja je minilo 62 let, odkar je bil v Sloveniji prvičdovoljen splav, če je šlo za medicinske indikacije in nosečnost kot po-sledico kaznivega dejanja, ter “če se da utemeljeno pričakovati, da bisi noseča ženska z rojstvom otroka zaradi svojih posebno težkih gmo-tnih, osebnih ali družinskih razmer pokvarila zdravje.”

Slovenija je že leta 1952 legalizirala splav!

V slovenskih ginekolo-ških klinikah in ambulan-tah so v soboto 19.1.1952pričeli z opravljanjem po-stopkov t.i. (tako imeno-vane) umetne prekinitvenosečnosti z namenom, daomejijo naraščanje prebi-valstva in uveljavijo t.i.ženske reproduktivne pra-vice. Slovenija je bila vokviru tedanje Jugoslavijeena prvih Evropskih držav, kjer je splav postal legalen, prav tako pa jebil dostop do splava bolj ali manj popolnoma liberaliziran. To pomeni,da je bil splav dovoljen ne samo v primeru medicinske indikacije (npr.ogroženo življenje matere), temveč tudi v primeru t.i. socialne indika-cije. To pomeni, da je lahko vsaka ženska brez omejitev in brezplačnoopravila splav v slovenskih zdravstvenih ustanovah.



Kolikšno je dejansko število splavljenih otrok?

V Sloveniji je bilo po uradnih podatkih Inštituta za varovanjezdravja med letoma 1979 in 2011 storjenih 381.713 kirurških splavov.Tem je potrebno prišteti vsaj 50.000 splavov v postopkih umetneoploditve in nekaj 100.000 splavov opravljenih s pomočjo t.i. kemičneabortivne kontracepcije (hormonske tabletke, spirale, RU486 itd.).Splav je skupaj z opravljenimi postopki pred letom 1979 (za katere nidostopne statistike) terjal življenja vsaj 700.000 otrok. Prav tako pa jemed žrtve mogoče uvrstiti okoli 220.000 mater, ki se že leta soočajo st.i. postabortivnim sindromom.

O splavu in abortivnem sindromu mediji ne smejo poročati

V slovenskih medijih zaman najdemo podatke o tem, koliko otrokvsako leto izgubi svoje življenje v postopkih splava. Prav tako v ča-sopisih psihologi, zdravniki in psihiatri ne smejo javno govoriti o psi-holoških posledicah splava. Znano je, da se matere splavljenih otrokpogosteje srečujejo z depresijo, alkoholizmom, suicidalnostjo, dro-gami in nasiljem. Nenavadno je, da je govorjenje o vsem tem ševedno del enega od najbolj varovanih tabujev, ki ga je javno prepo-vedano omenjati. Ideologija reproduktivnih pravic ter zagovornikit.i. enakosti spolov so danes glavni cenzorji omenjenih informacij.Zato je čas, da se v Sloveniji prebudijo posamezniki in organizacije terjavno spregovorijo o osebnih stiskah številnih mater.

Pravica do splava ali program za razkristjanjevanje družbe?

Ob obletnici legalizacije splava si je mogoče zastaviti vprašanje,komu koristi ubijanje nerojenih otrok? Zakaj ga je tedanja nedemo-kratična oblast vsilila ljudem? Zakaj se Slovenci v vseh šestdesetihletih niso smeli odločati o splavu na referendumu? Zakaj se v raz-pravah o nizki rodnosti ne omenja splava in kontracepcije? Razlog jev tem, da je splav temelj nedemokratične ideologije, ki je usmerjenav razgradnjo judovsko-krščanskih vrednot, kamor sodi tudi spošto-vanje človeškega življenja od spočetja naprej. Za uresničitev te ideo-logije pa je bilo potrebno sprejeti zakonodajo in ustvariti razmere pokaterih bi se čim več državljanov odločilo za splav svojih otrok. S tempa se je vzpostavil sistem moralne kompromitacije državljanov, ki sezaradi svojih moralno spornih odločitev in krivde niso mogli več pre-poznati v krščanskih okoljih. Zato od tistih časov naprej beležimokonstantni upad vernosti in naraščanje agnosticizma ter ateizma vSloveniji.

Objavljeno na spletni (internetni strani) ‘24Kul.si’

Pismozaskrbljenega

očetaSpoštovani,Hvala za vse, kar v ‘Civilni iniciativi’ in Zavodu ‘Kul.si’ delate za

družine. Ko ste že pred leti začeli opozarjati na vdor ideologije, kihoče oprati možgane našim otrokom, se tega še sam nisem zavedal.Sem celo mislil, da nekoliko pretiravate. Za to se vam sedaj opravi-čujem. Prejšnjo soboto sem ob kosilu zgrožen ugotovil, da imate šekako prav in sem se takoj spomnil na vas! Ob kosilu 5 letna hčerka,ki hodi v vrtec, začne pogovor. Pravi nekako takole: »Oči, saj imatadve punci, ki se poročita lahko otroka, a ne?« Z ženo sva jo debelo po-gledala in vprašala: »Ja, kje si pa to slišala?« In pravi: »V vrtcu smose pogovajali.« Potem sva ji povedala, da to ne gre in da otrok pridena svet, če se imata mama in oči rada. Ampak ona ni odnehala, kerso to v vrtcu povedali. Sledil je še naslednji šok. Ker imata lahko tudidve punci, ki se poročita otroka, se bo ona »morda raje poročila spunco, ker so punčke bolj pridne od fantov, ker fantje punčkam radinagajajo.« Skratka, za najino hčerko je sedaj po teh pogovorih v vrtcuvseeno, s kom se bo poročila, s fantom ali s punco, očitno še skorajraje s punco. Prej je včasih govorila, da se bo poročila s tem ali dru-gim fantom, odvisno od tega, kdo je bil do nje bolj prijazen. Sedaj patole. Kam bo to pripeljalo? Si predstavljate, da bi vam hčerka prišlaenkrat s fantom, potem bi fanta zamenjala s punco, potem pa spet skakšnim fantom?

Kaj narediti? Otroci niso nič krivi, samo praktično razmišljajo, kodobijo informacije, da je nekaj lahko tako ali tako. Ali bomo res mo-rali vzeti otroke iz vrtcev in šol, če bomo hoteli, da jim ne bodo čistooprali možganov in jim s tem uničili življenja?

Tole lahko objavite, se bo morda kdo spomnil kaj pametnega, kakoreagirati ali se pripraviti na čedalje večje norosti, ki so jim izpostav-ljeni naši otroci. zaskrbljen oče

Objavljeno na ‘24Kul.si’



Molitev papeža Frančiška k Brezmadežni

Devica sveta in Brezmadežna,nate, ki si čast našega ljudstvain skrbna varuhinja našega mesta,se obračamo z zaupanjem in ljubeznijo.

Ti si vsa lepa, o Marija!V tebi ni greha.

Prebudi v nas vseh obnovljeno željo po svetosti:naj v naših besedah zasveti sijaj resnice,v naših dejanjih odmeva pesem dejavne ljubezni,v našem telesu in v našem srcu naj prebivata čistost in nedolžnost,naj se v našem življenju udejanji vsa lepota evangelija.

Ti si vsa lepa, o Marija!Božja Beseda je v tebi postala meso.

Pomagaj nam ostati v pozornem poslušanju Gospodovega glasu:naj ob kriku revnih nikoli ne ostanemo ravnodušni,naj nas trpljenje bolnikov in tistih, ki so pomoči potrebni ne najde raztresenih,naj nas ganeta osamljenost ostarelih ter krhkost otrok,naj bo vsako človeško bitje od vseh nas vedno ljubljeno in spoštovano.

Ti si vsa lepa, o Marija!V tebi je polnost veselja blaženega življenja z Bogom.

Stôri, da ne izgubimo pomena naše zemeljske poti:da bo nežna luč vere razsvetljevala naše dni,da bo tolažeča moč upanja usmerjala naše korake,da bo nalezljiva toplota ljubezni poživljala naše srce,in bodo oči vseh nas ostale zazrte tja, v Boga, kjer je pravo veselje.

Ti si vsa lepa, o Marija!Poslušaj našo molitev, usliši našo prošnjo:naj bo v nas po Jezusu lepota usmiljenje Božje ljubezni,naj ta božanska lepota reši nas, naše mesto in ves svet. Amen.

Vir: Spletna stran Radia Vatikan


Vatikan • Papež Frančišek se je1. novembra ob koncu opoldanskemolitve spomnil tudi 87 beguncev,ki so umrli v nigerijski puščavi odžeje, lakote in izčrpanosti. Po vsejverjetnosti so hoteli skrivaj prebe-gniti v Alžirijo, vendar jih je voz-nik zaradi dveh okvar vozila pustilna cedilu.

La Paz • Bolivijski škof CristobalBialasik je povedal, da katoliškaCerkev v tej državi ne priznava“Prenovljene katoliško-apostolskecerkve”, ki jo je 29. junija 2013 vCochabambi ustanovil predsednikEvo Morales. Vlada hoče s tem raz-deliti verne Bolivijce.

Vatikan • Papež Frančišek je 11.novembra v nagovoru med jutra-njo mašo obsodil hinavščino in do-mišljavost med duhovniki inverniki. Opozoril je, da “pokvar-jeni kristjani” in “pokvarjeni du-hovniki”, ki ne živijo v duhuevangelija, marveč posvetnosti,povzročajo veliko hudega Cerkvi.Te osebe živijo “dvojno življenje”:z eno roko dajejo Cerkvi denar, zdrugo pa ropajo državo in siro-make. Zato, če ne obžalujejo svo-jega napačnega ravnanja in se nespreobrnejo, po Jezusovih besedahzaslužijo hudo kazen.

Krk na Hrvaškem • Krški škofmons. Valter Župan je v soboto, 14.decembra, v navzočnosti reškeganadškofa metropolita Ivana Dev-čića, poreško-puljskega škofa Dra-

žena Kutleše, koprskega škofa dr.Jurija Bizjaka, 50 duhovnikov inštevilnih vernikov v stolnici Mari-jinega vnebovzetja na Krku začelškofijski postopek za razglasitevbožjega služabnika, nekdanjegakrškega škofa Antona Mahniča, zablaženega.

Vatikan • Predsednik Papeške-ga svèta Cor unum, kardinal RobertSarah, je za Osservatore Romanopovedal, da je papež Frančišek na-menil (nakupil) zdravila za zdrav-stveno oskrbo 4.000 sirskih otrok vLibanonu. Akcijo naj bi ta svèt izve-del skupaj z rimsko otroško bolniš-nico ‘Bambino Gesù’. Omenjenabolnišnica naj bi v Libanon poslalazdravnike in drugo strokovnoosebje, ki bi delovali v premičnihbolnišnicah. Za preostalo bi poskr-bela libanonska Karitas.

Dunaj • Avstrijski minister zakmetijstvo, Andrä Rupprechter, jepri slovesni obljubi pri avstrijskempredsedniku Heinzu Fischerju,ateistu, poskrbel za presenečenje,ko je besedilu obljube dodal, da sezaobljublja, da bo pošteno oprav-ljal svoje delo, tudi Srcu Jezuso-vemu. Tirolska, kjer je Rupprechterdoma, velja za deželo češčenja SrcaJezusovega.

Vatikan • Vodilna misel svetov-nega dneva mladih od 25. julija do1. avgusta 2016 v Krakovu bo iz Je-zusovega govora na gori: “Blagorusmiljenim, zakaj ti bodo usmiljenje


Svetovni drobižSvetovni drobiž

dosegli.” Papež Frančišek želi, dablagri postanejo “konkreten živ-ljenjski program” mladih, kar jepovedal že ob dnevu mladih 2013.

Ankara/Dunaj • Ustanova ProOriente je objavila, da so turške vo-jaške sile v anatolskem mestu SivasArmenski apostolski cerkvi vrnilecerkev sv. Jurija, nekdaj eno izmedglavnih cerkva v mestu.

Vatikan • Papež Frančišek se jezadnji dan v lanskem letu spomnil194 žrtev požara v diskoteki Cro-manon 30. dec. 2004 v Buenos Ai-resu. Na obletnico tega tragičnegadogodka je vsako leto, nazadnjeleta 2012, kot buenosaireški nad-škof maševal za žrtve. Staršemumrlih je po nesreči dal svojo tele-fonsko številko z zagotovilom, najga pokličejo kadarkoli, če bodo po-trebovali pomoč.

Islamabad • Novi pakistanskipredsednik Navaz Šarif je začasnoprekinil izvrševanje smrtnih ob-sodb. Na to čaka v zaporih več stozapornikov.

München • Prefekt Papeške hišenadškof Georg Gänswein, nekda-nji tajnik papeža Benedikta XVI., jev pogovoru za Bavarsko televizijoizjavil, naj svet ne pričakuje od se-danjega papeža revolucije v Vati-kanu. Papež Frančišek je ponjegovem človek gest, počasi paprihajajo v ospredje vsebinskeprvine. Meni, da bo nadaljevaldelo prejšnjega papeža. To je naka-zala že okrožnica Luč vere.

Vatikan • Lani je Vatikanskemuzeje obiskalo skoraj 5,5 milijonaobiskovalcev, več kot kdaj koli prej.

Tolikšen obisk, povezan s takoimenovanim ‘Frančiškovim učin-kom’, tj. več kot 6,6 milijona obis-kovalci sredinih splošnih avdienc,papeževih maš ter drugih sloves-nosti, opoldanskih molitev z njim,pa direktorju muzejev AntoniuPaolucciju ne povzroča le veselja,ampak tudi skrbi. Sprašuje se,kako bo na veliko noč in ob razgla-sitvi papežev bl. Janeza XXIII. in bl.Janeza Pavla II. za svetnika, ko vRimu pričakujejo veliko množicoromarjev z vsega sveta.

Birmingham • Ob začetku leta2014 so odprli in blagoslovili prvisamostojni ženski samostan za an-glikanske redovnice, ki prestopajov katoliško Cerkev. Deset redovnicje med mašo naredilo redovne zao-bljube, sprejel pa jih je nekdanji an-glikanski škof Keith Newton,voditelj osebnega ordinariata zaanglikance, ki postajajo člani kato-liške Cerkve.

Bejrut • Maronitski škof Man-sour Hobeika je po zadnjih atenta-tih v libanonskem glavnem mestuza Radio Vatikan povedal, da setako kristjani kot muslimani bojijonove državljanske vojske.

Vatikan • Po podatkih agencijeFides je v letu 2013 nasilne smrtiumrlo 22 katoliških duhovnikov inredovnikov: petnajst v LatinskiAmeriki, trije v Afriki, trije v Aziji.En duhovnik je bil ubit v Italiji. Ve-činoma so bili žrtve roparskih na-padov in tatvin.

Buenos Aires • Papež Frančišekje 23. decembra za škofa argentin-ske škofije Santiago del Estero ime-


noval svojega nekdanjega pomož-nega škofa v Buenos Airesu, mons.Vinka Bokaliča (Slovenca po rodu),ki ga je 29. maja 2010 posvetil vškofa. Škofija Santiago del Esterospada v metropolijo Tucumán,šteje okrog 700.000 prebivalcev, odkaterih jih je 88% katoličanov. Popovršini je štirikrat večja od Slove-nije, leži v severozahodnem deluosrednje Argentine.

Vatikan • Tiskovni predstavnikSvetega sedeža je povedal, da jepapež Frančišek za prihodnje letonapovedal posebno škofovsko si-nodo o pastorali družine. Sinodabo od 5. do 19. okt. 2015, na njej pase bodo predstavniki vseh krajev-nih Cerkva posvetovali o “pasto-ralnih izzivih družine pri evange-lizaciji”. Na sinodi naj bi obravna-vali tudi vprašanje vnovič poroče-nih ločencev. Isto bodo obrav-navali tudi na sinodi leta 2015.

Dunaj • Poslovodja koordinacij-skega urada Avstrijske škofovskekonference Heinz Hödl je ob sve-tovnem dnevu prehrane (16. okt-obru) in dnevu revščine (17.oktobru) izjavil, da je tekma za pri-dobivanje rodovitnih površin zaenergetske rastline sokriva, dakljub več kot zadostni proizvodnjihrane vsake tri sekunde umre enčlovek. Vedno večje povpraševanjepo biogorivu je povzročilo, da zarastline, iz katerih ga pridobivajo,uporabljajo najboljše obdelovalnepovršine.

Vatikan • Papež Frančišek je 26.novembra v nagovoru 3.000 grko-katoliškim romarjem iz Ukrajine in

Belorusije (v Rim so romali ob 50.obletnici prenosa posmrtnih ostan-kov sv. Jozafata v baziliko sv. Petra)priporočil, naj katoliške skupnostitesno sodelujejo in skupaj izpriču-jejo vero, pa tudi gradijo “mostovebratstva” do drugih cerkva.

Kairo • Egiptovska vlada je 25.dec. 2013 Muslimansko bratov-ščino, islamistično gibanje strmo-glavljenega predsednika Moha-meda Mursija, razglasila za terori-stično organizacijo. Prepovedala jije vse dejavnosti, vključno z de-monstracijami. Vlada je odločila,da bo pripadnike tega 85 let sta-rega gibanja kaznovala v skladu zzakoni.

Bonn • Krščanska dobrodelnaorganizacija Open Doors je zelo za-skrbljena zaradi vedno hujših na-črtnih napadov na kristjane v Siriji.Svobodna sirska armada, zlastiuporniška organizacija Islamskadržava Irak in Sirija (ISIS), hočeta“kristjane izkoreniniti”. Zato vsepogosteje napadata posameznevernike kot tudi kraje, kjer so krist-jani v večini. Metropolit Sirske pra-voslavne cerkve v Homu in Hamu,nadškof Silvanus Petros Al-neh-meh, je izjavil: »Kar se ta čas do-gaja, so najhujši zločini nadkristjani, ki sem jih doslej doživel.«

Vatikan • Papež Frančišek je 2.dec. prvič sprejel v avdienco pred-sednika izraelske vlade BenjaminaNetanjahuja. Govorila sta o mož-nem papeževem obisku v Sveti de-želi v prihodnjem letu, pogajanjihmed izraelskimi in palestinskimioblastmi, varnosti, politiki Irana


ter podpori Cerkve v evropskihdržavah judovskim obredom.

Bagdad • Kaldejski patriarhLouis Raphael I. Sako upa, da bopapež Frančišek obiskal tudi Irak.Za AsiaNews je izjavil: »Kristjani vIraku potrebujemo takšen obisk,papeževo solidarnost in pomoč.«Kot je papež naredil ‘čudež’ v Si-riji, ko je ustavil grozeče vojaškoposredovanje, ga lahko naredi tudipri nas, je prepričan patriarh.Papež si je že zapisal njegovo po-vabilo. Nekdaj papežev obisk vIraku ni bil mogoč, danes pa je —tudi zaradi tega, ker bo vlada na-redila vse za papeževo varnost.

Damask • Apostolski nuncijnadškof Mario Zenari je potrdil, daso islamistične enote, med njimidžihadistični borci, zasedle zgodo-vinsko jedro sirskega krščanskegamesta Maalula in za talke vzelidvanajst redovnic iz pravoslav-nega samostana sv. Tekle. Odvedlinaj bi jih v 30 kilometrov oddaljeniYabroud. Sirska ministrica Kin-daal-Šammat je islamiste že po-zvala, naj redovnice izpustijo, pravtako papež Frančišek.

Ciudad de Mexico • Nadškofkardinal Norberto Carrera je izja-vil, da so člani dozdevnega mami-laškega kartela ‘La FamiliaMichoacana’ zahtevali od vodstvanadškofije plačilo varščine, grozilipa so tudi njemu. Izjavili so, dabodo umorili enega izmed bogo-slovcev, če vodstvo nadškofije nebo ugodilo njihovi zahtevi.

Jeruzalem • Oblasti so objavilenovico, da so arheologi pri gradnji

hitre ceste na kraju svetopisem-skega mesta Eštaol pri Jeruzalemunaleteli na ostanke naselja iz 8. do4. tisočletja pr. Kr. Našli so 10.000let staro hišo ter stavbo s častilnimkamnom, tako imenovani maseb,iz 6. tisočletja pr. Kr., kar pomeni,da je bilo tukaj tudi svetišče. Od-krite najdbe segajo v obdobje člo-vekovega prehoda z nomadskegana poljedelski način življenja.

London • Mednarodna humani-stična in etična zveza je 10. decem-bra, na svetovni dan človekovihpravic, objavila podatek, da ateis-tom zaradi zanikanja vere grozismrt v 13-tih državah. V treh drža-vah — Savdski Arabiji, Pakistanuin Iranu — je v kazenskem pravudoločena smrt za bogokletje, ta pagrozi zanikovalcem verskega pre-pričanja tudi v Afganistanu (tali-bani) ter v Nigeriji in Somaliji(islamisti). V 55-tih državah je kri-tika ali žalitev religije kaznivo de-janje, v 39-tih te lahko zaradi tegazaprejo.

Vatikan • Papež Frančišek je vnedavnem pogovoru za italijanskidnevnik ‘La Stampa’ dejal, da jezaradi vedno hujšega preganjanjain nasilja nad kristjani po vsemsvetu ena njegovih najpomembnej-ših nalog zbližanje krščanskih cer-kva. »Zame je ekumenizemprednosten,« je poudaril.

Melbourne • Nadškof DenisHart je od oblasti zahteval spre-membo zakona o splavu. Zdravniknaj bi imel pravico odreči se temuposegu kot tudi, da bi to namestonjega moral opraviti nekdo drug.


Duhovno obnovo pred božičemje na obeh župnijah vodil lazaristg. Jože Planinšek iz Slovenije. PriMariji Pomagaj je bila od četrtkado nedelje, od 12. do 15. decembra.V nedeljo popoldan je g. Jože imelkratko obnovo v dvorani letoviščaHoliday Gardens. Pri Brezmadežnipa je obnova potekala od 19. do 24.decembra. Povsod se je misijonarzavzeto trudil za milost sprave prispovedovanju, za Božji nagovorpri pridiganju in za milost prenovepri darovanju svetih maš. Sam jetudi povedal, da je veliko prejel, koje za nekaj časa spremenil okolje insmel med nami služiti. Vrnil se je ksv. Jožefu nad Celjem, kjer nada-ljuje svoje raznoliko poslanstvo ssvojimi sodelavci.

Za angleško govoreče pri Brez-madežni, je nekajkrat spovedovalkapucin fr. McDonald, ki je kardomač in priljubljen med nami.

Večina prireditev se zgodi v dvo-rani cerkve Marije Brezmadežne sčudodelno svetinjo. Prireditve pri M.Pomagaj bodo posebej omenjene.

Slovenski Dom je pripravil boži-čni banket, v soboto, 6. decembra inje bil lepo obiskan.

Slovenska šola je v adventu pro-dajala ‘božične zvezde’ (poinset-tias) v spomin na rajne. Rože soskozi vse božične praznike krasilecerkev Brezmadežne.

V pripravah na božič smodvakrat predvajali film ‘Mary ofNazareth’.

Članice Kat. ženske lige so pekleter nato prodajale pecivo in poticev nedeljo, 22. decembra. Tistonedeljo pred božičem smo bili brezelektrike ob koncu prve sv. mašedo popoldneva. Led je na cestah invsepovsod povzročil veliko nev-šečnosti. Mnogi so bili brez elek-trike več dni ali cel teden, kar jebila posebna preizkušnja.

Božične maše v obeh župnijah solepo potekale, posebno tiste na svetivečer. Otroški program, pastirji s‘sveto družino’, božično petje,

Od Atlantika do PacificaOd Atlantika do Pacifika


Misijonar lazarist g. Jože Planinšek

PRI MARIJIPOMAGAJv Torontu

jaslice, doživete svete maše indrugo je obogatilo vsakega, ki nasje obiskal. Gloria-slava se je Bogu vnebesih in na zemlji oglasila, ko jeMarije Božje Dete v jasli položila.

Pri M. Pomagaj je KŽL pripra-vila posebno božičnico za njihčlane in druge povabljene. Božič-nemu programu, ki je bil po maši,je sledilo skupno kosilo.

Božičnico za starejše so pripra-vili člani Vincencijeve konference vsoboto, 28. dec. ob 2h pop. Starejšiso po molitvi in blagoslovu v cer-kvi, bili lepo postreženi v dvorani.Tam so jim pevci in pevke zboraNaša Pesem zapeli božične pesmi.

S hvaležnim srcem smo dočakaliNovo leto 2014. Silvestrovanje vdvorani je lepo uspelo. Upamo, daga bomo še večkrat hvaležno doča-kali. Predvsem, pa da bo vmesničas bogato preživet.

Po statistiki smo v cerkveneknjige pri Brezmadežni za leto2013 zapisali 38 krstov (21 fantkovin 17 deklic), 10 porok in 34 pogre-bov. Pri Mariji Pomagaj smo be-ležili 3 krste in 6 pogrebov.

Prekmursko društvo jepripravilo koline v petek, 17.januarja, naslednji dan papraznovanje kolin z večerjoin banketom. Dvorana je bilapolna ljudi, hrane in veselja.

Skavtski banket je razve-selil skavte, skavtske družinein njihove prijatelje v soboto,25. januarja. Pri tem banketuje za razliko od drugih večzanimivosti in zabave za

otroke. Iznajdljivost voditeljev inmnogih sodelavcev je izredna.

V Domu Lipa je Kanadskoslovensko zgodovinsko društvoimelo 10. redni občni zbor v so-boto, 8. februarja.

Družinski dan smo praznovaliže v nedeljo, 9. februarja. Ni bilasamo cerkev ‘polna’ za polka mašo,ampak tudi dvorana za družinskokosilo. Tam je bilo lepo vzdušje, sajso se družine lahko srečale medseboj in z drugimi ob prijaznem kle-petu in okusnem kosilu. Ob koncunam je predsednica Kat. ženskelige, ga. Rozi Nesich poklonila šeprijetno presenečenje – nastop ka-nadskega ‘Elvis Presley’ (JohnCigan). Tokrat je nastopil tudi s svo-jima otrokoma, ki sta samostojnozapela. Mimogrede, glasbeniki‘polka maše’ bodo podoben nastopizvedli tudi pri Mariji Pomagaj, vnedeljo 27. aprila 2014.

Ob prazniku lurške MatereBožje, svetovnem dnevu bolnikovin invalidov, smo podeljevali za-krament bolniškega maziljenja vobeh župnijah. Bilo je v nedeljo,16. februarja. Isti dan je bil občni


Iz pustovanja 2014

zbor Slovenskega letovišča, kinadaljuje z dejavnostmi za vsetamkajšnje letoviščarje, mladinoter mnoge prijatelje in obiskovalceletovišča.

Ansambel Saša Avsenika je na-stopil v Mississaugi v dvorani ‘Li-ving Arts Centre’ v soboto, 22.februarja. Še prej pa so nastopili vKitchenerju, ob večerji in plesu.Vnuk pokojnega Slavka Avsenika jes svojim ansamblom pokazal, da jeduh starega očeta še navzoč vglasbi, petju in srcih tretje genera-cije. Navdušili so nas s svojim nas-topom in z nastopom velikega

števila naših mladih plesalcev ples-nih skupin ‘Mladi glas’ in ‘Nagelj’.

Odbor Slovenskega letovišča ssodelavci vsako leto pripravipustni banket. Brez dvoma, da jeta prireditev ena najbolj obiskanihiz strani mladih, ki se prav zani-mivo znajdejo za ‘maškarado’.

Seveda, ko se je končal pust, jenastopil post. Le ena črka razlikev besedah, pa tako velika razlikav dejanjih. Bomo tudi letos pre-novljeni dočakali Veliko noč?Upamo, da nam bo uspelo z Božjopomočjo!

Toni Burja CM, kaplan


let župnije (1954 - 2014)

Notranjot cerkve Marije Pomagaj - prezbiterij

Božič • Na obhajanje božičnihpraznikov smo se pripravili z du-hovno obnovo. Bila je kratka, samotri dni. Vodil jo je lazarist g. JožePlaninšek, direktor zavoda ‘DomSv. Jožef’ v Celju. Z jasno in klenobesedo nas je usmerjal k božji lju-bezni, ki jo najbolj osebno srečamopri sveti spovedi.

Mašo polnočnice smo spet imeliob deseti uri zvečer. Zgodnja ura jebolj primerna, posebej še za tistebolj oddaljene. Božični praznikiprivabijo več ljudi v cerkev, sajmarsikdo pride domov, da s staršiali družino obhaja svete praznike.

Sveta družina • Ko smo z obču-dovanjem gledali jaslice in svetodružino, so nas spodbudile besedepapeža Frančiška, naj obnovimoosebno srečanje z Jezusom Kristu-som, da bi mogli doživeti bolj pris-tno veselje o praznikih v naših dru-žinah.

Novo leto • Silvestrovanja nismoimeli, bilo je premalo prijavljenih.

Kljub temu se nas je zbralo lepo šte-vilo zadnji dan leta k sveti maši, dasmo se Bogu zahvalili za milosti, zavse dobro, za dobro-tnike in prija-telje. In ta zahvala je bila tudi proš-nja za Božje varstvo v novem letu.

Novo leto smo začeli v Božjemimenu, z zahvalo in prošnjo. Letoš-nje leto ima poseben pomen zanašo župnijsko skupnost. Pred pet-desetimi leti je začela voditi svoježupnijske knjige. Novo leto 1964 jebilo kot krona priprav, dela inžrtev za ustanovitev samostojnežupnije - misijon Sv. Vladimirja.

Župnijsko Oznanilo nas je poz-dravilo z novo naslovno stranjo, kinas bo nedeljo za nedeljo spomi-njalo na zlati jubilej.

Na novo leto smo v Oznaniluprebrali: »Nič naj te ne vznemirja,nič naj te ne prestraši. Vse mine,samo Bog ostane.«

Krsti: V letu 2013 sta bila z za-kramentom svetega krsta dvaotroka sprejeta v Božjo družino innašo župnijsko skupnost.

Prva spoved in prvo obhajilo:Devet otrok je, ko so pri prvi spo-vedi očistili svoja srca in so prvičprejeli Jezusa v svetem obhajilu.

Sveta birma: Zakrament, posebendar Svetega Duha, je prejelo devetmladih župljanov in župljank.

Poroka: V letu 2013 ni bilo no-bene poroke v naši cerkvi.

Pogreb: V letu 2013 smo se s po-grebno mašo v naši cerkvi posloviliod devet župljanov in župljank.Naj počivajo v Božjem miru!

Zimski čas • Letošnja zima jebila nekaj posebnega. Decembra je


IZ ŽUPNIJESV. VLADIMIRA v Montrealu

dve nedelji bilo mnogim skoraj ne-mogoče priti k maši v našo cerkev,zaradi močnega sneženja. Mraz ja-nuarja je verjetno tudi nekatere za-drževal, da se niso ob nedeljahpodali na pot k maši.

Koncert • Ansambel Saša Avse-nika, ki je bil februarja na turnejipo Kanadi, se je ustavil tudi pri nasv Montrealu in sicer v nedeljo, 23.februarja. Koncert, zadnji na tejturneji, je privabil mnoge. Da je tadan bilo nekaj posebnega, se jepoznalo že pri maši v naši cerkvi,ki že dolgo ni bila tako napolnjena.

Maši je sledilo v dvorani kosilo inpo kosilu nastop težko pričakova-nega ansambla. Ko so po kosilučlani ansambla vstopili v dvorano,je ta kar zadonela od navdušenegaploskanja. Prav tako je aplavzspremljal pozdrav in nastop. Po nas-

topu so še nekaj časa igrali, da soprišli na svoj račun plesalci, ki so na-polnili plesišče in se veselo vrteli obzvokih že kar legendarne Avseni-kove glasbe. Ta nedelja nam boostala v lepem spominu. Zahvalagre ne le ansamblu ampak vsem, kiso pomagali pri pripravah na takolep popoldan. Glavna odgovornostje bila v rokah gospe Rozine Rogan.

Obisk • Med tednom (od 15. do18. januarja) je obiskal svoje sorod-nike g. Štefan Krampač, salezijan-ski duhovnik. V Hamiltonu je bilza božične praznike.

V nedeljo, 2. marca je bil mednami, maševal in pridigal lazaristg. Hagos Hayish iz Adis Abebe(Etiopije). Tu v Montrealu se jeustavil, da je obiskal svojega prija-telja in sobrata, župnika g. Letonja.Gospod Hagos je tajnik etiopske


Ansambel Saša Avsenika tudi v Montrealu

škofovske konference in generalnidirektor Karitas Etiopije. V Kanadoje prišel na obisk na povabilo do-brodelne organizacije ‘Develop-ment and Peace’, ki je v Etiopijipodprla projekt »Fostering accessto water and agricultural develop-ment.« Organizacija D&P je pri-pravila srečanja v več župnijah vškofijah Ottawa, Hamilton, Pem-broke in Cornwall-Alexandria.

Postni čas • Postni čas, pripravona obhajanje velikonočnih prazni-kov, smo začeli z vso Cerkvijo napepelnično sredo. K večerni mašise nas je zbralo kar lepo število.Prisluhnili smo Božji besedi, ki nasje povabila k molitvi, delom ljube-zni do bližnjega in spravi, da bitako s poživljeno vero obhajali ve-likonočne praznike, praznike na-šega odrešenja. V pripravljenostitako živeti postni čas, smo bili za-znamovani s pepelom in opom-njeni, naj se spreobrnemo in veru-jemo evangeliju.

V postnem času bomo molili kri-žev pot in častili Jezusa v Najsve-tejšem zakramentu ter tako prosiliBožjega varstva in blagoslova.

Franc Letonja CM, župnik

Obhajanje 50. letnice župnije sv.Gregorija Velikega se je pričelo žepri lanskem jesenskem banketu inse nadaljuje célo leto, do nasled-njega jesenskega banketa. Pri vsehprireditah omenjamo in poudar-jamo veselje ob 50-letnici župnije.

Da bi mlajša generacija bila boljevključena, je Župnijski pastoralnisvet z župnikom sklenil poživiti so-delovanje pri liturgiji (bogoslužju).Od februarja meseca bodo pri vsakinedeljski in praznični maši (sloven-ski in angleški) dva ali več faranovprinašali darove. Pri slovenski mašibodo vidni na platnu berila in evan-gelij v angleškem jeziku, pri angle-ški maši pa v slovenskem jeziku.Povabljenih bo več novih bralcev bo-žje besede in vključeni bodo mlajši.

Za božične praznike in pripravonanje je 17. decembra prišel napomoč iz Slovenije duhovnik sale-zijanec g. Štefan Krampač, doma izGornje Bistrice v Prekmurju. Ostalje do 11. februarja.

Duhovna obnova s spovedova-njem in sv. mašo, je bila lepo obiska-na v četrtek in petek pred božičem.


PRI SVETEMGREGORIJU V.v Hamiltonu

V adventu so številni sodelavcipripravljali božično praznovanje(priprava cerkve, jaslic, bogoslužja).Sad tega je, da se je množica ljudi vlepem vzdušju lahko vključila privseh bogoslužjih ob samem božič-nem praznovanju.

Na božični večer, v torek, 24. de-cembra je bila angleška maša ob 6hin slovenska ob 10h. Pred vsakomašo je bil lepo pripravljen božičniprogram. Na sam božični dan smoimeli dve slovesni maši po običaj-nem nedeljskem urniku.

Na sv. Štefana je dopoldan bilamaša v župnijski cerkvi, popoldanpa pri društvu Lipa park s kratkimsrečanjem po maši.

Zadnji dan v letu je bila sv. mašaob 5:30 zvečer, nato pa Silvestrova-nje v dvorani. Na praznovanju sobile navzoče tri generacije naših fa-ranov. Praznovanje je bilo izrednolepo, predvsem po zaslugi članovžupnijskega sveta in pomočnikov.

V župnijsko statistiko smo v letu2013 beležili 9 krstov (dve deklici in

7 fantkov), 4 prvoobhajancev, dvojeporok in 19 pogrebov (4 žensk, 15moških).

V ponedeljek, 6. jan. so se tudi vnovem letu nadaljevala redna pone-deljkova ‘Bingo srečanja’ v prosto-rih društva sv. Jožefa – Domu ‘VillaSlovenia’, ob torkih pa prav takoredna večerna druženja ob kartah,biljardu in raznih igrah.

V nedeljo, 12. januarja smo začelizopet z rednimi mesečnimi ma-šami pri društvu Sava v Kitche-nerju (ob 12h) in pri društvu Triglavv Londonu (ob 4h). Pri društvuSava so otroci Slov. šole, pod vods-tvom Magdalene Razpotnik, sodelo-vali pri maši z branjem prošenj, pomaši pa so izvedli del programa, kije bil sicer namenjen za nedeljo predbožičem, pa je takrat maša odpadlazaradi ledu na cestah. Vse zbrane jeobiskal še ‘Santa’ in obdaril otroke.V kuhinji pa so pripravili dobro ko-silo, da so se lahko vsi okrepčali.Nato sva se z gospodom Štefanomhitro odpravila še v London, kjer so


Ministranti in g. Drago Gačnik SDB pri maši v Londonu

naju že nestrpno čakali za svetomašo v cerkvi St. John the Divine -tam imamo v zimskih mesecihsveto mašo, ostale mesece pa v dvo-rani društva.

V nedeljo, 19. januarja so pri druš-tvu Bled bile koline. V resnici so tepotekale že nekaj dni prej, v nede-ljo pa se jih je na veliko in veselopraznovalo.

V soboto, 25. januarja so dekleta‘Catholic Girls Club’ v dvorani pri-pravile Spaghetti Supper.

V nedeljo, 26. januarja so bile ko-line tudi pri drutšvu Lipa Park.

V nedeljo, 16. februarja popoldanje bil letni župnijski občni zbor.Poleg poročil predstavnikov druš-tev je bilo predstavljeno gospodar-sko in finančno poročilo. Naglasilase je velika potreba po prostovoljcihv tem letu, ko je veliko prireditev.25. Slovenski dan bomo obhajali 22.junija v naši župniji.

Katoliška ženska zveza je pripra-vila velik župnijski Bazar v nede-ljo, 23. februarja. Kosilo, prodajapeciva, srečolov, otroške igre in dru-go so lepo uspeli v zadovoljstvo vseh.

V nedeljo, 23. februarja je Druš-tvo sv. Jožefa imelo Občni zbor poslovenski maši.

Letošnje pustovanje (1. marca) jebilo precej bolj obiskano kot zadnjaleta. Videli smo tudi več otrok inmlajših. Ansambel SLO-BEAT jerazmigal starejše in mlajše. Ob trehžrebanjih so nekateri prejeli nagra-de za najboljšo masko, glede nastarostno skupino. Poleg drugedobre hrane je bilo tudi dovoljkrofov.

Na pepelnično sredo (5. marca)smo pričeli postni čas. Upamo, danas bo ta čas priprave še bolj utrdilin prečistil za polno doživetje Veli-konočnih skrivnosti.

g. Drago Gačnik SDB, župnik

NOVICE IZ WINDSORJAV sredo in četrtek, 4. in 5. dec., je

misijonar g. Jože Planinsek prišel vWindsor na dvodnevni obisk, da bipripravil vernike za božične prazni-ke. Imeli smo dve sv. maši v hrvaškicerkvi Sv. Frančiška Asiškega.

Ob prihodu ga je s kosilom lepopogostila gospa Ančka Bernik. Pokosilu sta misijonar in Mary AnnWypych, ki je ‘evharistic minister’,obiskala slovenske člane v domovihza ostarele. Tam je misijonar mnogeblagoslovil in jim ponudil priliko zasveto spoved.

V četrtek smo obiskali člana Slo-venske skupnosti, ki leži na bolni-ški postelji že več kot leto dni. Poobisku bolnika, sta nama postreglaJože in Ana Turk z odličnim kosi-lom. Po kosilu pa smo obiskali dvenajstarejši katoliški cerkvi v Kanadi,zahodno od Montreala – MarijeVnebovzete v Windsorju in SveteAne v Tecumseh.

G. Jože je v cerkvi sv. Frančiškadaroval sv. mašo za našo skupnostin nas lepo nagovoril. Po darovanisveti maši, sta nam Janika in JanezGolob lepo postregla z večerjo.

Hvaležni smo gospe Milki Pez-dirc, da je lepo brala berila pri obehsvetih mašah. Hvaležni smo, da sonas tamkajšnji duhovnik g. Ljubo


Lebo in redovnice gostoljubno spre-jeli, omogočili prenočitev v žup-nišču in še povabili za naslednjeleto. Predvsem pa smo hvaležni g.Jožetu Planinšku za pastoralniobisk v Windsorju, za svete maše,obisk starejših in osamljenih članovskupnosti, ki se ne morejo udeležitisvete maše, za spovedi in pridige.Člani Slovenske skupnosti v Wind-sorju in okolici upamo, da bo pri-ložnost pastor. obiska slovenskegamisijonarja že naslednje leto 2014.

Janez Bernik

NOVICE Z ZAHODAPred božičnimi prazniki se je

sreča ‘nasmehnila’ meni, kaplanu sToronta, saj sem v petih letih lahkotretjič obiskal Slovence na Zahodu.Skupnosti niso velike, a vendar pri-jazne in hvaležne za vsak obiskduhovnika in za bogoslužje vslovenskem jeziku.

Pričel sem v nedeljo, 1. dec. vmestu Vancouver. V slovenski dvo-rani smo imeli sv. mašo, kjer jepevski zbor, pod vodstvom ge.Silve Plut nastopil tudi po sv. maši skratkim božičnim koncertom. Sle-dilo je prijateljsko druženje ob ka-vici in pecivu.

Isti dan na večer sem smel maše-vati še v slovenski dvorani v mestuPrince George. Pri sv. maši smo za-peli pesmi s cerkvene pesmarice, pomaši pa za dobro voljo nekatere na-rodne kar ‘na pamet’. Za nekaj dnista me gostoljubno sprejela na svojdom Henry Novak in žena Cindy.Veselil sem se tudi prijateljskih

srečanj s Henryjevimi brati, sorod-niki in prijatelji.

Med tednom sem potoval še vKelowno in stanoval v domuFranka in Slavice Zrim. Sveto mašosmo imeli v cerkvi Lurške MatereBožje, kjer so Slovenci za slovenskemaše stalni gostje. Nekateri pa sotam redni in dejavni župljani.

Pot sem nadaljeval v Calgary, kjerje bilo izredno mrzlo (-24 C). Tamsem imel priliko, da sem v sobotozvečer bil prvič v življenju v ‘Areni’(dvorani, stadionu), za ogled tekmehokeja. S Stevenom Terenta, ki je bilveč let predsednik Slovenskegadruštva v Calgary, sem si ogledaltekmo ‘Calgary – Boston’. Igral jetudi znani hokejist Matt Stajan izMississauge (Ontario), ki je slovens-kega rodu. Srečni zaradi zmage sobili tokrat Američani.

V nedeljo, 8. dec. sem imel sv.mašo v slovenski dvorani v Calgary,kjer je po kosilu sledilo še miklavže-vanje. Toda jaz sem moral potovativ Edmonton, kjer so me pričakali zavečerno sv. mašo. Ta je bila v cerkviSrca Jezusovega, katere farani sopredvsem indijanskega rodu. Cer-kev pa je izrazito ‘indijansko’opremljena, preprosta in prijazna.

Po nekajdnevni gostoljubostiJakoba Kolariča in ge. Marte ter podruženju z nekaterimi Slovenci tegamesta, sem se vrnil domov v To-ronto, kjer rad in z veseljem nada-ljujem svoje delo in poslanstvo. Bogdaj, da bi še večkrat lahko potovalpo ‘prijaznem’ Zahodu in obiskovalSlovence.

Toni Burja CM


ZAHVALAV soboto, 7. decembra 2013 se je od nas za vedno po-

slovil Frank Koščak, naš dragi mož, oče ter stari in pra-stari ata. Njegov progreb je pokazal, da je imel velikoprijateljev. Bil je družaben in radodaren ter je vedno radpriskočil na pomoč, kjer je bilo potrebno. Do zadnjegasta mu bila pri srcu Slov. letovišče in Dom Lipa.

Najlepša hvala g. Tinetu Batiču za molitve v pog. Za-vodu in na pokopališču ter za sveto mašo in lep govor.

Hvala zboru Naša Pesem, g. Danilu Volku in g. Danilu Baša za lepo petjeter organistu Jožetu Oražem. Hvala tudi vsem vnukom in vnukinjam za lepoizvršene naloge, nosilcem krste, bralcem beril in ministrantom. Prav tako,hvala g. Marjanu Ulčarju za lep poslovilni govor.

Prav lepa hvala ge. Mariji Soršak in njenim pomočnicam za odlično pri-pravljeno kosilo, vsem, ki so stregli v baru in gospem za prineseno pecivo.

Iskrena hvala še enkrat vsem dobrotnikom in prijateljem, ki so pomagalina različne načine v vseh letih Frankove bolezni.

Dragi Frank, vsa druzina je bila s teboj in izvršile so se vse tvoje zadnježelje in naročila. Počivaj v miru.

Hvaležna: Milka Koščak in družina.

ZAHVALAZ žalostnim srcem sporačamo, da nas je 24. ja-

nuarja 2014 zapustila naša draga mama, stara mamain sestra, Jožica Pirc. Rodila se je 19. marca 1925 vZagorju ob Savi, v Sloveniji.

Iskrena hvala g. župniku Tinetu Batiču za molitve vpogrebnem Zavodu, za sv. mašo in pogrebne obrede.

Posebna hvala nosilcem krste, organistu AndrejuPahulje ter pevcema Danilu Volku in Danilu Baša zakrasno petje.

Najlepša hvala ge. Mariji Soršak in njenim pomočnicam za pripravljenopogrebščino. Hvala za darovano pecivo, darove za sv. maše, rože in veliko-dušni dar za Dom Lipa.

Prav lepa hvala vsem, ki ste z nami delili žalost v teh težkih urah.Draga mama in stara mama, ostala boš vedno v naših srcih. Počivaj v Bož-

jem miru. Večna luč naj ti sveti in “nasvidenje”!

Žalujoči: hčerka Betty z možem Robertom, sin Victor, vnukinje Andrea in Ashley,sestra Marica z družino ter ostalo sorodstvo v Sloveniji.

ZAHVALAV sredo, 29. januarja 2014 nas je v 78. letu starosti zapustila draga se-

stra Ivanka Fortuna, rojena Gregorin.


Rodila se je 14. aprila 1936 v Ihanu pri Domža-lah, v Sloveniji. V Kanado je prišla leta 1960 in seporočila s Tonetom Fortuna. Po sedmih letih skup-nega življenja v Norandi, Quebecu, sta se preselilav Toronto in si kupila hišo.

Njen mož Tone je umrl marca 2001 in od tedaj ježivela sama. Zadnje leto je zbolela za rakom. Umrlaje v Doroty Ley Hospice, kjer so zanjo lepo skrbeli.

Iskrena hvala vsem za obiske v bolnici. Hvala g.Toniju Burji za molitve v pogrebnem Zavodu in pogrebno sv. mašo.Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše in cvetje. Hvala nosilcem krste.Hvala ge. Mariji Soršak za lepo pogostitev po pogrebu v dvorani. Vsemdobrotnikom, Bog povrni!

Žalujoči: brat Niko z družino, snaha Bradly Gregorin, sorodniki in prijateljiv Kanadi in Sloveniji.

ZAHVALAV bolnici St. Joseph’s Health Centre nas je v nedeljo,

16. marca 2014 zapustila in odšla v večnost naša ljubažena, mama in stara mama Francka Kus roj. Bevk.

Rodila se je 10. decembra 1925 v kraju Laniše pri Go-renji vasi-Poljane v Sloveniji. Kot trinajst let staro dekleje že morala iti v svet in je končno prišla v Kanado 30.novembra 1949 (v Halifax). V Torontu je spoznalaFranca Kusa in se z njim poročila 23. aprila 1955.

Zahvalimo se g. Toniju Burji za obisk v bolnici in podelitev zakramenta sve-tega maziljenja. Naj mu Bog povrne za molitve v pogrebnem Zavodu, mašnodaritev v cerkvi in molitve na pokopališču Assumption. Hvala vsem sorod-nikom in prijateljem za obiske in molitve v tistih težkih dnevih.

Zahvalimo se vsem, ki so našo mamo prišli kropit in izrazit sožalje do-mačim, se udeležili pogrebne maše in našo mamo pospremili na pokopališče.Hvala tudi njenim vnukom in vnukinjam, ki so nosili krsto ter brali berila inprošnje. Hvala ministrantu, moškemu pevskemu zboru ter organistu An-dreju Pahulje. Iskrena hvala tudi vsem, ki so darovali cvetje, za Dom Lipa insvete maše za njen večni pokoj. Topla zahvala tudi ge. Mariji Soršak in po-močnicam za skrbno pripravljeno pogrebščino, vsem ki so pomagali pri pos-trežbi, ter vsem darovalcem peciva.

Naj dobri Bog podeli Francki večni mir in pokoj v nebesih!

Žalujoči: mož Frank, sin Frank (Sonja), vnukinji Miranda in Veronica, vnukaSimon in Paul, hčerka Dorothy (Tom), sin John (Mayda), vnuk Thomas in vnu-kinja Christine, hčerka Beti, vnukinji Jamie in Danielle, vnuk Colton, sin Tony(Janet), sestri Ivanka Frelih in Jožica Pretnar (Adi) v Sloveniji, svakinji AngelaKus in Pepca Kus v Kanadi, številni nečaki in nečakinje ter vsi ostali sorodnikiv Kanadi in Sloveniji.


Vodstvo, osebje in stanovalci doma LIPAželijo vsem dobrotnikom, prijateljem in Slovencem

velikonočno praznovanje, polno radosti in upanja

52 Neilson Dr., Etobicoke, Ont., M9C 1V7 • Tel.: (416) 621-3820

KATOLIŠKA ŽENSKA LIGAv župniji Brezmadežne s šudodelno svetinjo

želivsem dekletom, ženam in materam ter vsem rojakom,DA BI VEDNO ŽIVELI IZ VERE V VSTALEGA KRISTUSA

VINCENCIJEVA KONFERENCAžupnije Brezmadežne

pozdravlja vse rojake, posebno ostarele, bolne in zapuščene.Obljublja jim nadaljno pomoč, molitve in jim kliče:

KRISTUS JE VSTAL, VSTALI BOMO TUDI MI!

KATOLIŠKA ŽENSKA LIGAžupnije Marije Pomagaj

želi vsej skupnosti, posebno članicam in sodelavkamblagoslovljeno velikonočno praznovanje

“Z MARIJO RAZVESELI SE, PRAZNUJ VSTAJENJA PRAZNIKE!”


SALZBURG INTERIORS & FURNITURE LIMITEDŽELI VSEM VESELO VELIKONOČNO PRAZNOVANJE

JOSEF IN CHRISTINE DOMA (905) 791-0111

WALLWOOD CONSTRUCTION LTD.65 West Beaver Creek Road, Richmond Hill, Ontario, L4B 1K6

Tel: (905) 889-8607 Fax: (905) 889-3194Lojze Kocjančič z družino

želi vsem Slovencem in bralcem Božje besedeveselje in upanje velikonočnega jutra

Blagoslovljenovelikonočno praznovanje

vam želi

DRUŽINA A. ŽOLDOS

Slovenski okulistDr. Joseph Gasser, M.D., F.R.C.S. (C)

Ophthalmologist (eye physician & surgeon)ŽELI VSEM JASNEJŠE GLEDANJE VELIKONOČNIH ČUDES

28 Bartley Dr. (Eglinton &Victoria Park)Toronto Ont., M4A 1B8 Tel.: (416) 750-8149


Vstal je Kristus, aleluja!Vstali bomo tudi mi;speve pojmo alelujatudi božji Materi.

ŽUPNIJSKO OBČESTVO MARIJE POMAGAJvošči vsem

VESELO PRAZNOVANJEKRISTUSOVEGA VSTAJENJA

DUHOVNIK IN ŽUPLJANI CERKVESV. GREGORIJA VELIKEGA V HAMILTONU

VOŠČIMO VSEM VESELJEIN BLAGOSLOV VSTALEGA GOSPODA

SLOVENSKI MISIJONSv. VLADIMIRA v Montrealu

župnik in župnijski svetvoščimo vsem veselo praznovanje Kristusovega vstajenja

3470 Blvd. St. Joseph, Montreal, Que., H1X 1W6Tel.: (514) 254-8286


RIDLEY Funeral Home Ltd.3080 LAKESHORE BLVD. WEST (at 14th St.)

ETOBICOKE, ONTARIO, M8V 1K3Lastnik George M. Nill želi vsem bralcem Božje besede

blagoslovljeno velikonočno praznovanjePriporočamo vam, da z nami predčasno uredite pogreb, kot to storimo

z nakupom zemljišča na pokopališču. Naše območje dela vključujeEtobicoke, Toronto, Mississauga.

Za informacije kličite: Telefon: (416) 259-3705

Dan presveti, dan veselja, o pozdravljen bodi nam!Spolnjena je sveta želja, z groba vstal Gospod je sam!Glej, kak’ svetijo se rane, ki jih zate je prejel;Jezus tvoj iz groba vstane, bodi ga, kristjan, vesel!Aleluja, aleluja!

VSEM VESELO PRAZNOVANJEGOSPODOVEGA VSTAJENJA ŽELI

ŽUPNIJSKO OBČESTVOBREZMADEŽNE S ČUDODELNO SVETINJO

739 Brown’s Line, Toronto, Ont., M8W 3V7


Odbor Slovenskega letovišča v Torontuželi vsem članom, prijateljem

in obiskovalcem Slovenskega letovišča

veselo velikonočno praznovanje

"GOSPOD BO ZOPET V LUČI ZLATI ČASTITLJIVO OBUDIL NAS..."

BLAGOSLOVLJENO VELIKONOČNO PRAZNOVANJEIN POLNOST VESELJA V VSTALEM GOSPODU

vam želiMija Ferkul z družinami

183 Beta Street, Toronto, M8W 4H5 ◊ Tel.: (416) 255-2179

A. LAMPIČ Z DRUŽINOOLGA, MARY & DAVID

želimoVeselo, srečno, zdravo in milosti polno

velikonočno praznovanje


JOŽE in DARJA SLOBODNIK z DRUŽINOvoščita vsem sorodnikom, prijateljem in rojakom

VESELJA IN RADOSTI POLNO VELIKONOČNO PRAZNOVANJE

“I know that my Redeemer lives,and on the last day I shall rise again;In my body I shall look on God, my Saviour.”

Prayers for a Blessed Easterfrom Catholic CemeteriesArchdiocese of Toronto

CATHOLIC CEMETERIESARCHDIOCESE OF TORONTO

ASSUMPTION CEMETERY6933 Tomken Road (at Derry Road)Mississauga (905) 670-8801www.catholic-cemeteries.com



VESELO VELIKONOČNO PRAZNOVANJEželi

STANE UGOVŠEK Z DRUŽINO

Aleluja!


Dober in nerodni možMOŽ: “Draga, ti lahko kako pomagam?”ŽENA: “Vzemi tole vrečko krompirja,

olupi jih polovico in jih daj v ta veliki loneckuhat.”

* * *“Gospod direktor, v vaši odsotnosti vas je

iskal gospod, ki je dejal, da vam bo polomilvse kosti.”

“In kaj ste mu odgovorili?”“Da mi je žal, ker vas ni!”

* * *Kriminalist zaslišuje osumljenca“Vaše ime?”“Josip Broz Tito.”“Ne imejte me za norca! Povejte vaše

pravo ime! Ni mi do heca z vami!”“Wolfgang Amadeus Mozart!”“V redu. In zapomnite si: mene je težko

pretentati!”* * *

Franci se pripelje v avtopralnico z močnoobtolčenim avtom: “Pranje, prosim!”

“Naj ga še zlikamo?” vpraša delavec vpralnici.

* * *Lovec Karel v svoji sobi razkazuje prija-

telju lovske trofeje. Prijatelj jih z zaniman-jem gleda, potem pa reče: “Tale srnjak tule sepa močno drži na smeh.”

Karel pojasni: “Prepričan je bil, da ga bomše petnajstič zgrešil.”

* * *Gorenjc vpraša goste, če so za kaj osvežil-

nega. Ker je bilo soparno, vsi v en glas odgo-vorijo: “Seveda! Z veseljem!”

“Micka, odpri okna in naredi malo prepiha!”

Gasilska slika

Irec se je napil in nato mu je bilo žal. Šelje k spovedi.

Ker je duhovnik videl, da je vinjen, mu jena lep način rekel: “Pridi jutri, saj nisi niko-gar umoril.”

Ko ga je prijatelj vprašal, kako je bilo prispovedi, mu je odgovoril: “Veš, danes je bil‘father’ zelo zaposlen. Danes spoveduje samotiste, ki imajo na vesti umore.”

* * *Mali deček pri mesarju: “Mama pravi, da

bi mogla napraviti podplate z vašimi zreski.Tako so trdi.

Mesar (sarkastično): “In zakaj jih ne pri-bije na svoje čevlje?”

Deček: “So pretrdi. Pa ne gredo žebljiskozi!”

* * *Duhovnik se čudiV neko župnijo sta dva duhovnika šla

spovedovat. Pri enem je bila dolga vrsta, pridrugem pa nobeden.

Duhovnik stopi ven in vidi, da na obehspovednicah je bil napis iz sv. pisma. Pri enije pisalo: “Tvoji grehi so ti odpuščeni.”

Pri drugi: “Tvoji grehi so ti zadržani.” * * *

Prestrašil se je.Velik pes se je približal dečku in ga obliz-

nil z jezikom.Mali je ves prestrašen kriknil.“Ali te je ugriznil?” Ga vpraša lastnik psa.“Ne!”, mu odvrne nesrečni deček, “ampak

pokusil me je.”

Za dobro voljo


TRY HARD INDUSTRIAL SUPPLY CO. LTD.1411 Courtneypark Drive, Mississauga, Ont., L5T 2E3

Tel.: (905) 565-8700 Fax: (905) 565-8018 Toll Free: 1-888-798-7533Abrasives, Carbides, Digital Readouts, Fasteners, Hand Tools,

HSS Cutting Tools, Lubricants, Machine Tools Accessories, Power Tools, Precision Measuring Instruments, Bandsaw Blades

Naša odlična zaloga bo ugodila vsaki vaši željiFrank Ferko, President

Hours: 7 a.m. - 5 p.m. Mon. - Fri. 9 a.m. - Noon Sat.

Slovenski okulist se priporočaDr. Joseph Gasser, M.D., F.R.C.S. (C)

Ophthalmologist (eye physician & surgeon)

28 Bartley Dr. (Eglinton &Victoria Park)Toronto Ont., M4A 1B8 Tel.: (416) 750-8149

DOM LIPA - Slovenski starostni dom smo zgradili zaSlovence. Ste osameli in oslabeli? Potrebujete pomoč alidružbo rojakov? Obiščite nas zlasti ob torkih, ko imamoprogram za starejše. Morda se odločite, da se naselite vlepem in mirnem domu. Vsem pomoči potrebnim so vratavedno odprta. Kličite (416) 621-3820. 52 Neilson Dr., Etobicoke, Ontario, M9C 1V7

CATHOLIC CEMETERIESARCHDIOCESE OF TORONTO

www.catholic-cemeteries.comTel: (416) 733-8544

Assumption, Mississauga (905) 670-8801Christ the King, Markham (905) 471-0121

Holy Cross, Thornhill (905) 889-7467Mount Hope, Toronto (416) 483-4944

Queen of Heaven, Woodbridge (959) 851-5822Resurrection, Whitby (905) 668-8912

ADDRESS

Canadian Publication Sales Agreement #40022296 • January 2014

BOŽJA BESEDA — THE WORD OF GOD, Religious quarterly period-ical, is published by Slovenian Missionaries of St. Vincent, 739 Brown’sLine, Toronto, Ontario. Printed by Golla Graphics Inc. Subscription ratesin Canada $28.00, in United States $35.00 US per year. Changes of ad-dress and undelivered copies should be sent to Bozja Beseda, 739 Brown’sLine, Toronto, Ontario, M8W 3V7.

KREKOVA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICANAPREDNA, FINANčNO MOčNA USTANOVA, USMERJENA K ODLIčNOSTI

747 Browns LineEtobicoke, OntarioM8W 3V7(416) 252-6527

611 Manning Ave.Toronto, OntarioM6G 2W1(416) 532-4746

VLOGE◊ Hranilne◊ Vezane◊ Čekovni račun◊ TFSAs

INVESTICIJE◊ RRSPs/RRIFs◊ Delnice◊ Mutual Funds◊ RESPs

POSOJILA◊ Osebna◊ Hipotečna◊ Gradbena◊ Line of credit

ZAVAROVANJE◊ Za potovanje◊ Hiše/Avtomobile◊ Posojila◊ Hranilne vloge

DRUGE USLUGE◊ MasterCard◊ Online Banking◊ Menjava $US◊ Bančni avtomat(ATM)Website: www.krek.ca

HRANILNICA IN POSOJILNICA

725 Brown’s Line, Toronto, ON M8W 3V7Tel: (416)255-1742 Fax: (416)255-3871

TOLL FREE: 1-888-SCU-1742611 Manning Ave., Toronto, Parish Hall

Tel: (416)531-847523 Delawana Dr., Hamilton, Villa Slovenia

Tel: (905)578-7511 www.sloveniacu.ca

V pomoč članom inSlovenski skupnosti.

Vabimo vas, da nas obiščete.

VAM NUDIVSE VRSTE BANČNIH USLUG

Date post:	16-Jan-2020
Category:	Documents
Upload:	others
View:	0 times
Download:	0 times

NEW 2010 JAN.ourladyofmm.com/Bozja Beseda/Jan-Feb-Mar-2014.pdf · 2016-03-19 · Bog ima za trpe -...

Documents