ČASOPIS PROMETNE ŠOLE V MARIBORU, JUNIJ 2013, WWW.PROMETNA.NET

V s e b i n a s t r a n Uvodnik 2 Intervju z gospodom direktorjem 3 Projekt LQ-CELIAC tudi na Prometni šoli Maribor 5 Srečanje s celiakijo 8 Mednarodni matematični Kenguru 9 Kaj veš o prometu? 11 Dijaki Prometne šole Maribor kot merilci – sodniki 13 Na praktičnem usposabljanju pri delodajalcu 15 Športni uspehi 16 Naš najboljši lokostrelec 17 Nogometna sekcija 18 Nogomet za fante 19 Srednješolsko državno prvenstvo – judo 19 Teja Lampe – naš sonček! 20 Tunizija 21 Moj prosti čas 22 Dijaki so nam zaupali svoje želje o prihodnosti 23 Mednarodno praktično usposabljanje na področju varnosti in varovanja, Slovenija – Finska 24 Po izkušnje na Finsko 26 Brati pomeni početi podvige 27 Leto varčevanja z energijo 28 Predaja loparčka 2013 30 Promocijski film naše šole 31 Novo – povabilo k sodelovanju! 32

2

Uvodnik

Lepo pozdravljeni. Prometna šola je bila ustanovljena leta 1958 in letos bo na naši šoli

končala izobraževanje 55. generacija dijakov, za kar jim čestitamo in jim želimo vse dobro na

njihovih nadaljnjih življenjskih poteh. Ne pozabite! Konec šolskega leta je čas, ko se ozremo

nazaj (kaj smo naredili v minulem šolskem letu) in premislimo, kako naprej. Svoje dobre stvari

in dobre prakse skušajmo ohraniti še v prihodnje. Slabe stvari in slabe prakse pa skušajmo v

prihodnje odpraviti, popraviti in izboljšati.

Z upokojitvijo naše dolgoletne knjižničarke in glavne urednice našega šolskega časopisa ga.

Vilme Majerle smo prenehali le tega tudi tiskati. Obljubili smo, da bomo nadaljevali njeno delo.

Pred vami je nova številka našega šolskega časopisa Prometni informator (junij 2013), ki je

prvič izdan v elektronski (pdf) obliki in tudi v bodoče bo tako. Upamo, da vam bo v takšni

obliki všeč, saj je napisan z več prispevki, z večjimi črkami in z več barvnimi fotografijami. V

prihodnje bo izhajal dvakrat na šolsko leto - prvič v sredini januarja in drugič v sredini junija.

Brez vas ne bo časopisa.

O čem naj pišete? Pišite o tem,

- kaj se vam je zgodilo,

- kaj ste delali,

- kje ste sodelovali,

- zakaj ste veseli (ali morda žalostni),

- predstavite nam koga,

- predlagajte …

Fotografirajte, rišite ilustracije, karikature …

Prispevke lahko:

- pošljete na naslov knjiznica@prometna.net,

- prinesete na disketi, CD-ju, ključku,

- prinesete »napisane z roko«,

- oddate v nabiralnik pri dežurnem dijaku v prvem nadstropju šole.

Naj vam zaželimo samo še lepo, novih izkušenj polno poletje,

v imenu uredniškega odbora

Zlatko Šehovič

3

Intervju z gospodom direktorjem

Direktor Prometne šole Maribor mag. Oton Mlakar

Gospod direktor, lepo pozdravljeni. Moje ime je Mitja Mali, sem dijak 3. letnika. Lahko bi rekel, da sem na tej šoli že 3 leta, torej dlje časa kot vi. Vi ste prišli kot direktor pred dobrim letom. Kako se počutite, kako ste se navadili na to delovno mesto? Ja, tako kot ste rekli, moje ime je Oton Mlakar in na to delovno mesto sem prišel 1. 10. 2011. Delovno mesto je izziv, dejansko sem prevzel mesto direktorja in hkrati tudi funkcijo ravnatelja Višje prometne šole Maribor, ki od mene zahteva, da skrbim za koordinacijo vsega, kar se dogaja v zavodu. Tako da sem se navadil, izzivov je res ogromno. Ali se vam zdi, da ste zdaj že kaj bolj domači? Ja, imam občutek, da sem šolo dejansko spoznal. Veste, to je kar velik zalogaj. Morate vedeti, da je šola precej velika, spada celo med večje v regiji. Število dijakov in študentov nas uvršča med srednje velike zavode, tako da mi dela ne zmanjka. O vas dijaki ne vemo skoraj ničesar. Kako bi se v nekaj stavkih predstavili?

Kaj bi povedali o sebi? (Karakter, šport, hobiji …) Po izobrazbi sem magister znanosti. Univerzitetno izobrazbo pa imam s področja računalništva in informatike. Magisterij sem opravil na področju, ki me je osebno vedno zanimalo, to je tehniško varovanje okolja. Iz tega področja delam trenutno tudi doktorat in upam, da bom uspešen. Svojo kariero sem začel seveda že kot študent in sem učil 12 let na srednji šoli. Poučeval sem v šolskem centru na Ptuju, nato še na gimnaziji Ptuj. Po 12 letih sem dobil ponudbo, da se za nekaj časa umaknem iz šolstva. Tako sem delal kot vodja informatike davčnega urada Ptuj, nato še Ljubljane. Tako, vidite, kar pestre delovne izkušnje so za menoj. Sem takšen človek, ki išče vedno nove izzive. Med drugim sem bil tudi vodja informatike ene slovenske bolnišnice, nato pa sem zašel v privatno šolstvo. Izkušenj imam ogromno in vedno so mi prišle prav, predvsem glede vodstvenih funkcij. In še prosti čas. Moji hobiji so: smučanje in tenis. Leto dni pa igram tudi golf, namreč kot darilo sem dobil šolo golfa, saj živim na Ptuju blizu golf igrišča.

4

Veliko ste povedali o vaši karieri. Ste si že od mladosti želeli početi to, kar počnete? Ali ste si kot odraščajoč fant rekli, ko bom velik, bom direktor? Ne. Moja želja je bila vedno elektrotehnika pa računalništvo. V OŠ sem bil odličnjak, vendar se nisem vpisal v gimnazijo, kar je bilo takrat malo nenavadno. Vpisal sem se v šolo, ki jo danes imenujemo SERŠ. Vedno me je zanimala elektrotehnika in računalništvo in temu sem sledil dejansko do univerzitetne diplome. To, da bom kdaj zašel v šolstvo, pa nikoli nisem mislil. Enostavno se mi je ponudila priložnost. Zelo rad tudi predavam in sem vesel, da sem letos na Višji šoli prevzel en predmet, tako da ponovno tudi predavam. Ste si zmerom želeli biti direktor v izobraževalnem zavodu? Ne. To je bilo zgolj naključje. Dejansko, ko sem ta razpis videl, je bil zame to izziv in zato sem se tudi nanj prijavil. Bil sem izbran, a če ne bi imel že iz preteklosti veliko izkušenj z vodenjem (kot sem že prej povedal), si sploh na takšno funkcijo ne bi upal prijaviti, ker je zelo zahtevna. Dijake nas vedno zanima, kakšni so bili naši profesorji, ko so bili naših let. Tudi vi ste bili dijak. Kakšen dijak ste bili ste bili? »Piflar«? Menim, da nisem bil »piflar«, čeprav sem naredil OŠ in tudi srednjo z odličnim uspehom. Stvari so me zanimale. Če dijak sprejme to, da ga zadeva zanima, se veliko lažje uči. Če pa ima cilj, da dobi oceno ali spričevalo in ga vse skupaj ne zanima, se zato to (po mojem mnenju) malo težje tudi uči. V mojih dijaških letih smo imeli dijaki veliko manj pravic kot jih imate vi sedaj. Takrat nismo mogli sodelovati, tako kot vi danes dejansko sodelujete z dijaško skupnostjo in dajete svoje predloge ter mnenja. Kot učitelj v srednji šoli pa sem bil znan po tem, da sem imel v razredu red. Če so bili dijaki korektni do mene, potem ni bilo težav.

Vi ste starejši, preživeli ste puberteto, otroško naivnost ter mladostniško zaletavost. Kaj bi svetovali našim dijakom nasploh? Kako naj ravnajo, da jim kasneje v življenju ne bo žal? Imam dva sinova tako, da lahko vidim in spremljam, kaj se pri njih dogaja. Mlajši obiskuje 2. letnik srednje šole, starejši pa je v 2. letniku fakultete. Pri mladostnikih opažam, da gledajo bolj ali manj samo na to, kako bodo najlažje zaslužili denar, torej materialne dobrine so na prvem mestu. Sam se trudim privzgojiti svojim otrokom, da to ni najpomembnejše. Kot dijaki, bi morali začutiti ali spoznati, da to znanje, ki ga dobite v šoli, potrebujete. Danes je tako, da spričevalo odpre vrata za zaposlitev. Če v podjetju ne boste znali delati, če ne boste imeli znanja, se lahko ta vrata dokaj hitro zaprejo. Tega bi se morali zavedati mladi; danes sta pomembna diploma in spričevalo, izredno pomembno pa je seveda znanje. Pogrešam pa tudi tako imenovano medgeneracijsko solidarnost. Kaj pri ljudeh najbolj spoštujete? Katere vrline so to? Mogoče se bo slišalo kot »fraza«, ampak je res. Najbolj spoštujem, da so ljudje pošteni, odkriti, da mi kot direktorju, če jih kaj moti, pridejo to tudi sami povedat. Samo na takšen način se lahko pogovorimo in rešimo težave, probleme. To pričakujem tudi od dijakov. Prvi naslov je vaša ravnateljica in tudi z njo dobro sodelujem. Če so pa kakšne zadeve, kjer mislite, da morate vključit tudi mene, potem veste, kje sem. Odkritost zelo cenim in ne maram, da se govori za hrbtom. Gospod direktor, hvala za vaš čas. Zapisal Mitja Mali, 3. a

5

Projekt LQ-CELIAC tudi na Prometni šoli Maribor

Skupaj s partnerji je Mestna občina Maribor pridobila evropska sredstva za projekt »LQ – CELIAC« s polnim naslovom »Izboljšanje kvalitete življenja bolnikov s celiakijo na obmejnem področju Slovenije in Madžarske«.

Na 2. javni razpis za izbor projektov v okviru Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Madžarska 2007–2013 je Mestna občina Maribor uspešno prijavila projekt LQ-CELIAC s področja preventivnega zdravstvenega varstva, s katerim želi širšo javnost opozoriti na problem bolnikov s celiakijo. Izvajanje projekta, katerega vrednost znaša 627.122, 25 EUR, se je začelo 15. septembra 2011, zaključili ga bodo septembra leta 2014. Projektni partnerji so: Mestna občina Maribor kot vodilni partner, Univerzitetni klinični center Maribor, Slovensko društvo za celiakijo, Županijska bolnišnica Markusovszky in Društvo za celiakijo Železne županije iz Szombathelyja ter Srednja prometna šola Maribor, ki nas kot pridruženi partner podpira v naših dejavnostih, se vključuje v aktivnosti in sodeluje pri izvedbi projekta ter diseminaciji rezultatov. Ob začetku projekta smo na šoli izvedli Delavnico notranjega komuniciranja, v začetku novembra 2012 pa smo nadaljevali z aktivnostmi osveščanja in zgodnjega odkrivanja celiakije.

Cilj projekta je zgodnje odkrivanje celiakije, za kar potrebujemo le kapljico krvi, s pomočjo katere lahko s hitrimi testi odkrijemo celiakijo, bolnike usmerimo v nadaljnje preiskave in jim s tem omogočimo boljšo kvaliteto življenja.

Celiakija je kronična vnetna bolezen, ki pri večini bolnikov okvari črevesno sluznico. Pri genetsko dovzetnih osebah to vnetje povzročijo protein nekaterih žit, ki jih skupno imenujemo gluten. Nediagnosticirana ali nezdravljena celiakija ima lahko številne resne negativne učinke na zdravje bolnikov.

V kolikor bolezen pravočasno odkrijemo in jo začnemo zdraviti s strogo brezglutensko dieto, zmanjšamo verjetnost za razvoj dolgoročnih zapletov bolezni in pomembno vplivamo na izboljšanje kvalitete življenja bolnikov s celiakijo.

Razvoj medicine je omogočil, da lahko s precejšnjo zanesljivostjo postavimo sum na prisotnost celiakije s pomočjo hitrih testov za dokazovanje protiteles značilnih za celiakijo v vzorcih kapilarne krvi. V kolikor s pomočjo teh testov posumimo, da ima preiskovanec celiakijo, ga napotimo na nadaljnje preiskave v referenčni center za celiakijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.

Cilj te raziskave je s pomočjo hitrih testov postaviti sum na celiakijo pri dijakih, pri katerih do sedaj celiakija ni bila prepoznana, ker je potekala tiho ali le z manjšimi težavami. Na ta način bomo omogočil novo odkritim bolnikom ustrezno zdravljenje in s tem pomembno vplivali na izboljšano kvaliteto njihovega življenja.

6

V okviru projekta so na šoli potekale številne dejavnosti. Dogodek smo skupaj z vodstvom šole pripravljali ves mesec oktober, začeli smo z osveščanjem učiteljev, ki so svoja znanja kasneje prenesli na dijake na razrednih urah, nadaljevali pa smo z omenjenimi predavanji za vse dijake šole.

Skupaj z dijaki smo izpolnjevali spletno anketo o poznavanju celiakije. Še vedno jo lahko izpolnite, na spletnem naslovu: http://www.1ka.si/a/17516,

odgovorite na nekaj vprašanj in s tem pripomorete h glavnemu cilju projekta – izboljšanju kvalitete življenja bolnikov s celiakijo.

V četrtek, 25. 10. 2012, smo za vse dijake naše šole organizirali predavanje o celiakiji, zgodovini poznavanja celiakije, znakih, razvoju in zdravljenju bolezni. Strokovna predavanja je izvedel asist. dr. Jernej Dolinšek, dr. med. iz UKC Maribor. Predavanje je bilo domiselno in prilagojeno dijakom, zato so ga zbrano spremljali. Po predavanju so se dijaki posladkali z dobrotami, ki ne vsebujejo glutena. Tako so lahko sami presodili, kakšnega okusa je dietna brezglutenska hrana, ki jo morajo bolniki s celiakijo uživati vsakodnevno.

Dijaki so prejeli potrebne informacije, v naslednjem tednu pa so v miru premislili, ali si želijo nadaljnjega sodelovanja v projektu. Za testiranje celiakije se je odločilo preko 200 dijakov, ki so se odzvali povabilu projektnih partnerjev in se pridružili projektu.

V torek, 6. 11. 2012, je na šoli potekalo hitro testiranje za celiakijo. Udeležilo se ga je več kot 200 dijakov, ki so darovali kapljico krvi in v nekaj minutah izvedeli, ali imajo v krvi protitelesa za celiakijo. Testiranje so izvajali strokovnjaki Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, natančneje Klinike za pediatrijo. Glavni cilj projekta je izboljšanje kvalitete življenja bolnikov s celiakijo, da pa bi se temu cilju čim bolj približali, je nujno potrebno aktivno iskanje in odkrivanje novih bolnikov ter njihovo usmerjanje v nadaljnje preiskave.

Testiranja se je udeležilo tudi nekaj pogumnih učiteljev. Na srečo nismo odkrili nobenega dijaka s celiakijo, pri enem testirancu slika ni bila povsem jasna, zato ga bomo usmerili v nadaljnje preiskave.

Vsi testiranci so, v zameno za darovano kapljico krvi, prejeli majico projekta s sporočilnim napisom »Celiakija? Nič bat!«, s pojavljanjem v javnosti pa bodo z njo pripomogli k osveščanju o celiakiji.

Dogodek na Srednji prometni šoli Maribor smo zaključili s skupinskim fotografiranjem pred lokomotivo.

Zahvaljujemo se projektnemu teamu, vsem sodelujočim, dijakom, gostiteljem za odlično organizacijo in vodstvu šole, da je bilo pripravljeno sodelovati. V decembru bomo s projektom nadaljevali v Pomurju in pri prostovoljcih Srednje gostinske šole Radenci izvedli hitre presejalne teste za celiakijo, morebitne novo odkrite bolnike pa usmerili v nadaljnje preiskave.

Mira Jug Skledar in Jasmina Dolinšek

7

Ekipa, ki je izpeljala akcijo Projekt LQ-CELIAC na naši šoli

Odzivi dijakov:

Ko sem šla na testiranje, ali imam celiakijo ali ne, me ni bilo strah. Potekalo je zelo zanimivo, saj so bili ljudje, ki so nas testirali, prijazni. Ko sem se usedla na stol, sem se rahlo tresla, ampak ko mi je zdravnica vzela kri, me prav nič ni bolelo. Po odvzemu krvi sem dobila majico, ki mi je zelo všeč. (Morana Moravec, 2. a)

Tam je bilo zelo zanimivo, na začetku me je bilo malo "strah". Strah je hitro izginil, saj je bilo osebje zelo prijazno, vse skupaj se je hitro izteklo. (Tjaša Pondelek, 2. a)

Dijaki, ki so se udeležili Projekta LQ-CELIAC na naši šoli

8

Vir: Večer, 7.11.2012

Srečanje s celiakijo

Dijaki mariborske srednje prometne šole so se imeli možnost testirati na celiakijo.

Za odvzem krvi dijakom Srednje prometne šole Maribor so skrbeli zdravniki in medicinska sestra

iz UKC Maribor ter študentka medicine. Avtor fotografije: Janko Rath

Od skupno 380 dijakov Srednje prometne šole Maribor se jih je 160 odzvalo na povabilo preventivnega zdravstvenega projekta LQ-Celiac in v šoli včeraj opravilo testiranje, s katerimi je mogoče potrditi oziroma ovreči sum na celiakijo, eno najpogostejših kroničnih bolezni. Gre za vnetno bolezen tankega črevesa, ki okvari črevesno sluznico, povzroča pa jo gluten v nekaterih žitih, zlasti pšenici. Zdravljenja praktično ni, bolniki se morajo le držati stroge brezglutenske diete. Celiakija pogosto ostaja neodkrita, čeprav jo ima kar odstotek populacije, ali pa je odkrita zelo pozno. Aktivno iskanje bolnikov je zato zelo pomembno, pravi pediater Jernej Dolinšek s Klinike za pediatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Vodilni partner v slovensko-madžarskem projektu LQ-Celiac, ki ga v pomembnem deležu sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, je Mestna občina Maribor (MOM), ob mariborskem kliničnem centru pa v njem sodelujejo še bolnišnica iz Sombotela na Madžarskem ter slovensko društvo za celiakijo in sorodno društvo iz Železne županije na Madžarskem. Srednja prometna šola je v triletni projekt, ki se je začel septembra lani, vključena že od začetka, je povedala Jasmina Dolinšek iz projektne pisarne MOM, delo pa se je začelo s seznanjanjem učiteljev in učencev o tej še vedno malo poznani bolezni. "Imamo veliko dijakov in tudi za celiakaše smo že kuhali, tako v šoli kot v dijaškem domu," je motiviranost šole za projekt pojasnila pomočnica ravnateljice Mira Jug Skledar. "Super je, da lahko dijakom ponudimo tak program, da jim pomagamo ugotoviti, zakaj imajo mogoče določene zdravstvene težave." Dejala je, da so dijaki možnost hitrega testiranja, s katerim v kapljici krvi preverijo prisotnost za celiakijo značilnih protiteles, dobro sprejeli, četudi je bilo nekatere sprva nekoliko strah. "Celiakije pred predstavitvijo nisem poznala, za testiranje pa sem se odločila, da vidim, ali jo mogoče imam," je, potem ko so ji odvzeli kri, povedala dijakinja prvega letnika Tamara Sever. "Iz predstavitve sem veliko izvedela o bolezni," je dodala, podobno so povedali tudi njeni sošolci Grega Eferl, Rene Mauko in Simon Butolen. Vsem je bilo to, kar so na predstavitvi izvedeli o bolezni, novo, le eden od njih se je z njo že srečal: "Imela jo je mama mojega sošolca v osnovni šoli in vem, da ni smela jesti pšenice," nam je zaupal Rene Mauko. Dolinškova pojasnjuje, da so v okviru projekta že pripravili tabora za odrasle in za mlade bolnike, redno organizirajo delavnice brezglutenske prehrane, zanje je veliko zanimanja, izdali bodo številne publikacije in tudi kuharsko knjigo brezglutenskih jedi. Po omenjeni mariborski šoli se bodo projektu priključile še nekatere druge iz Podravja in Pomurja ter Madžarske, veliko napora pa bo treba vložiti tudi v ozaveščanje osebja v gostinskih lokalih o pravilni pripravi brezglutenskih obrokov.

Lidija Ferk

9

T U D I M I S M O T E K M O V A L I

Mednarodni matematični Kenguru

BISTVO MATEMATIKE JE V NJENI VEČNI MLADOSTI. E. T. Bell

Vsako leto že več kot 3200000 mladih matematikov iz več kot 30 držav sočasno rešuje naloge na tekmovanju Evropski matematični kenguru, med njimi jih je že več kot 80000 iz Slovenije, od prvega razreda devetletne osnovne šole do zaključnega letnika srednje šole. To tekmovanje je postalo najbolj množično preskušanje znanja matematike, zaradi igrivo in zabavno zastavljenih matematičnih problemov pa zagotovo sodi tudi med najbolj priljubljena.

Tekmovanje Mednarodni matematični Kenguru je potekalo v četrtek, 21. marca 2013, ob 13. uri, že tradicionalno tudi na naši šoli. Sodelovalo je 55 dijakov vseh letnikov.

V skladu s pravilnikom tekmovanja se lahko tekmovanja Kenguru udeležijo vsi učenci in dijaki, ki to želijo. DMFA Slovenije ne postavlja nikakršnih omejitev pri številu udeležencev iz posameznega razreda ali šole. Na regijsko tekmovanje pa se uvrstijo le najuspešnejši.

Na regijsko tekmovanje, ki je bilo letos na Srednji strojni šoli Maribor, se je uvrstilo 15 dijakov.

10

17 naših dijakov je na šolskem tekmovanju dobitnikov bronastih priznanj, 4 pa so prejeli srebrno priznanje na regijskem tekmovanju, uvrstitve so naslednje:

IME IN PRIIMEK TEKMOVALCA RAZRED UVRSTITEV NA

REGIJSKEM

TEKMOVANJU

MENTOR BRONASTO

PRIZNANJE

SREBRNO PRIZNANJE

UVRSTITEV NA

ŠOLSKEM TEKMOVANJU

ALEKSEJ GAJSER 1. b 11. Jolanda Radolli DA DA 1. JERNEJ HRAŠOVEC 1. c 24. Jolanda Radolli DA DA 2. MITJA ŠARUGA 1. d 27. Jolanda Radolli 3. MIHAEL VIDEČNIK 1. b 31. Jolanda Radolli 1.

NA REGIJSKEM TEKMOVALO 37 DIJAKOV DOMEN GRAJFONER 2. d 17. Jolanda Radolli DA DA 3. GREGA KUMER 2. b 29. Mira Jug Skledar DA 1. SIMON KAISERSBERGER 2. d 31. Jolanda Radolli DA 5. ŽIGA DOBERŠEK 2. b 38. Mira Jug Skledar DA 2.

NA REGIJSKEM TEKMOVALO 48 DIJAKOV NEJC MURATA 3. b 5. Jolanda Radolli DA DA 6. SANDI PREDIKAKA 3. b 26. Jolanda Radolli DA 3. DAMJAN PEVEC 3. d 36. Lidija Fideršek DA 2. GREGOR KRIŽAN 3. c Ni tekmoval Lidija Fideršek DA 1.

NA REGIJSKEM TEKMOVALO 38 DIJAKOV

SAŠO LORENCI 4. c 17. Lidija Fideršek DA 2. ANDREJ BRAČKO 4. c 27. Lidija Fideršek DA 1. TJAŠA SUŠNIK 4. d 31. Lidija Fideršek DA 3.

NA REGIJSKEM TEKMOVALO 38 DIJAKOV Dobitniki bronastega priznanja:

Mihael Videčnik 1. a, Manuel Pučko 1. a, Miljan Mijajlović 1. a, Marko Mijajlović 1. a, Aleksej Gajser 1. b, Jernej Hrašovec 1. c, Mitja Šaruga 1. d, Denis Šajher Kovačič 1. d, Grega Kumer 2. b, Žiga Doberšek 2. b, Domen Greifoner 2. d, Tadej Žinko 2. d, Simon Kaisersberger 2. d, Gregor Križan 3. c, Damjan Pevec 3. d, Sandi Predikaka 3. d, Andrej Bračko 4. c. Prejemniki srebrnega priznanja na regijskem tekmovanju:

Aleksej Gajser 1. b, Jernej Hrašovec 1. c, Domen Greifoner 2. d, Nejc Murata 3. b Vsem sodelujočim čestitamo za pogum in vztrajnost, najboljšim pa prav posebej za prikazano matematično znanje in logično razmišljanje.

Jolanda Radolli (organizatorica šolskega tekmovanja) in

Lidija Fideršek (predsednica tekmovalne komisije)

Maribor, april 2013

11

Sodelovanje dijakov na medobčinskem in državnem tekmovanju

KAJ VEŠ O PROMETU?

Prometna šola Maribor je leta 2012 sodelovala na medobčinskem tekmovanju KAJ VEŠ O PROMETU? Dijaki so sodelovali kot tekmovalci kategorije skuter in pomagali so tudi pri realizaciji tekmovanja. Dobre in naporne priprave naših dijakov so bile v kategoriji skuter nagrajene s prvim in drugim mestom med šolami. Prvo mesto v kategoriji skuter posamezno je dosegel Dejan Vidovič, dobro drugo mesto posamezno pa Luka Ploj. Dijaki prometnega krožka so pomagali organizatorjem na startu (v smislu prometnega varovanja) in na poligonu spretnostne vožnje.

Dijaka sta si priborila tudi sodelovanje na državnem tekmovanju KAJ VEŠ O PROMETU?, ki je bilo letos organizirano v Mariboru. Dejan Vidovič se je na državno tekmovanje pripravljal tudi s pomočjo SPV Maribor, ki je omogočil poligon za trening spretnostne in cestne vožnje. Na napornem celodnevnem državnem tekmovanju v Mariboru je Dejan dokazal, da se z vajo, treningom in z veliko volje pride do dobrega rezultata, saj je osvojil drugo mesto.

Na državnem tekmovanju smo v vlogi sodnikov sodelovali tudi nekateri učitelji strokovnih predmetov Srednje prometne šole Maribor, kar nekaj naših dijakov pa je bilo v pomoč organizatorju na progi in na poligonu spretnostne vožnje.

Tudi letos smo bili na državnem tekmovanju KAJ VEŠ O PROMETU, ki se izvaja pod okriljem AVP (javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa) v Ljubljani na osnovni šoli Poljane.

Naša šola je na državnem tekmovanju sodelovala z dvema dijakoma, ki sta se na to tekmovanje uvrstila preko občinskega kvalifikacijskega tekmovanja. Uvrstitve obeh dijakov so na občinski in državni ravni vrhunske. Nejc Murata: prvo mesto na občinskem kvalifikacijskem tekmovanju in drugo mesto na državnem tekmovanju.

12

Aleš Mlaker: drugo mesto na občinskem kvalifikacijskem tekmovanju in peto mesto na državnem tekmovanju.

Tekmovanje Kaj veš o prometu? je sestavljeno iz treh področij prometnih spretnosti: spretnostna vožnja po poligonu, vožnja po prometnicah in testiranje iz cestno prometnih predpisov.

Za dober rezultat je poskrbela cela ekipa tekmovalcev iz Prometne šole Maribor v zasedbi

Aleš Mlaker, Nejc Murata, Tadej Bauman in Leo Dajčer, ki so zasedli ekipno prvo mesto na občinskem kvalifikacijskem tekmovanju Kaj veš o prometu?.

Mentor: Dušan Veršec

Utrinki iz državnega tekmovanja v Ljubljani

, Zadnje priprave pred tekmo. Ekipni duh Prometne šole Maribor

Spretnostna vožnja

Nejc pred spretnostno vožnjo Zdaj pa po cesti

13

DIJAKI PROMETNE ŠOLE MARIBOR KOT MERILCI – SODNIKI NA 31. DRŽAVNEM PRVENSTVU POKLICNIH

VOZNIKOV V ORGANIZACIJI ZŠAM SLOVENIJE. V Ljubljani se je 25. 5. 2013 zvrstilo že 31. državno tekmovanje poklicnih voznikov. Tekmovanje je organizirala Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije (v nadaljevanju ZŠAM) in njeni pooblaščeni člani. Tekmovanja smo se udeležili tudi profesorji in dijaki Srednje prometne šole Maribor, ki smo že stalnica tega tekmovanja, saj smo tokrat šestič zapovrstjo nastopali v vlogi merilcev – sodnikov na tekmovanju.

Da se takšno tekmovanje lahko izvede na tako visoki profesionalni ravni, se morajo organizatorji in sodelujoči precej potruditi. Tukaj gre še posebna pohvala predsedniku komisije za tekmovanje, g. Mladenu Rodežu, ki je kljub zdravstvenim težavam tudi letos poskrbel za nemoteno izvedbo tekmovanja. Na prvenstvu smo sodelovali tudi dijaki in profesorji Srednje prometne šole Maribor. Za nas je takšen dogodek še poseben izziv, saj je potrebno dijake zelo dobro pripraviti na njihovo odgovorno delo na tekmovanju. Priprave dijakov za merilce – sodnike na spretnostnem poligonu za državno prvenstvo poklicnih voznikov smo začeli s pomočjo predsednika za tekmovanje ZŠAM Mladena Rodeža, takoj ko je bil sprejet nov pravilnik točkovanja. Letošnje leto je zaznamovala sprememba lokacije poligona in sprememba zaporedja nalog za voznike. Naša delovna sobota se je začela z zgodnjim odhodom iz Maribora, saj smo se izpred Prometne šole v Mariboru z avtobusom odpravili že ob peti uri zjutraj. Na avtobusu so dijake in mentorje lepo sprejeli člani ZŠAM-a Certus, tako kot vsako leto, in se tako začeli pripravljati na vzdušje tekmovalnega duha tega prvenstva.

14

V Ljubljani nas je pričakalo kislo vreme in tekmovalci – vozniki, navajeni vsega hudega, so že nestrpno čakali, da se tekmovanje prične. Tekmovanje je potekalo tekoče, za kar so zaslužni člani ŽŠAM različnih društev, ki so sodelovali kot sodniki, in tudi dijaki, ki so svoje naloge opravili zelo odgovorno, predvsem pa zelo natančno, tako kot zahtevajo pravila. Da je bilo res tako, kaže tudi podatek, da ni bilo niti ene pritožbe tekmovalcev.

Po dolgem in napornem tekmovanju je bila razglasitev rezultatov ter podelitev priznanj najboljšim, kar je za nas tudi pomenilo, da smo svojo nalogo opravili. Po tem slavnostnem delu se je naša ekipa dijakov – merilcev počasi odpravila z avtobusom proti Mariboru. Polni vtisov, novih spoznanj in strokovnih informacij šoferjev ter drugih sodelujočih se že veselimo novega srečanja. BILO JE DEŽEVNO – BILO JE HLADNO – BILA JE VELIKA IZKUŠNJA ZA NAŠE DIJAKE – ŠE PRIDEMO, ČE NAS POVABITE. Lep pozdrav s PROMETNE ŠOLE MARIBOR.

Benjamin Pivec in Dušan Veršec

15

POŠTA SLOVENIJE, D. O. O., POŠTA TEZNO Predstavila vam bom svoje delo, ki sem ga opravljala v času obvezne prakse: VROČANJE POŠILJK Najprej prosiš stranko za osebni dokument, nato se podpiše ter zapiše datum in šele nato lahko vročiš pošiljko. Kasneje se še sam podpišeš in žigosaš. ZLAGANJE POŠTNIH PREDALOV Poštni predali se zlagajo v dopoldanski izmeni in morajo biti zloženi še preden se odpre pošta. Te predale uporabljajo različna podjetja, zato da jim ni potrebno nositi pošte na firmo. Večinoma gre za navadna pisma ali pa kakšne reklame, če jih imajo naročene. VPISOVANJE POŠILJK ZA DOSTAVO Vpisuješ priporočene pošiljke pismonošem za dostavo po okrajih. To delo poteka na računalniku, kjer knjižiš vse pošiljke, ki se bodo ta dan raznosile, nato jih oštevilčiš po vrsti, da bi jih kasneje lažje našel, ter na koncu vse skupaj skopiraš. SPREJEMANJE VELIKIH UPORABNIKOV Ko neko podjetje prinese vse, kar želi poslati, najprej zraven priloži knjigo. Vse moraš stehtati. Če je pošiljka priporočena, pa moraš še dodati naslovnika. Če je pošiljka namenjena za tujino, se nalepi na levi strani letalska nalepka ter s štampiljko odtisneš, kje je bila plačana pošiljka. Kasneje, ko odpraviš vsa pisma, se skopira list, ki ga podpišeš ter žigosaš. Original spraviš v knjigo, kopijo pa obdržiš. ZLAGANJE DOKUMENTOV Od različnih velikih uporabnikov moraš zložiti dokumente v mape. Veliki uporabniki so večinoma večja podjetja, kot so Palfinger, Sintal, Avto Šerbinek itd. Adelisa Emrič, 4. b

PRAKTIČNO USPOSABLJANJE – VNC VOJAŠNICE Moje praktično usposabljanje se je izvajalo v kadetnici, ki se nahaja v Mariboru. Dodeljen sem bil za dela operaterja v kadetniškem varnostnonadzornem centru. Varnostnonadzorni center (VNC) se ukvarja s tehničnim varovanjem varovanega območja, in sicer preko videonadzornega sistema. Delo sem lahko opravljal iz vidika rednega zaposlenega, kar je usposabljanje izostrilo. Zraven navedenih nalog operaterja sem dobil dodatne naloge, ki so od mene zahtevale spremstvo in pomoč zaposlenih iz vidika zdravja pri delu. Med spremstvom zaposlenih logistov sem pridobil osnovno znanje o inštalacijah protipožarnih naprav. Med praktičnim usposabljanjem sem ugotovil pomembnost medsebojnega sodelovanja v VNC. Lipovec

Kadetnica

16

ŠPORTNI USPEHI

Naši dijaki so se letos udeležili področnih tekmovanj srednjih šol v košarki, nogometu, streljanju, odbojki, judu in v lokostrelstvu. Bili so na prijateljskem srečanju v odbojki z Gimnazijo Ruše, v košarki z Gimnazijo Antona Martina Slomška. Vse ekipe so igrale kar 14 tekem. Tekmovanja so bila naporna in so zahtevala velik napor vseh udeležencev. Vseh tekmovanj se je udeležilo preko 60 dijakov in dijakinj. To so bila tekmovanja na občinski, regijski in tudi na državni ravni. Dijaki so dosegli naslednje uspehe: - lokostrelstvo – 1. mesto na državnem tekmovanju - dijak Boštjan Obretan, 1. b, - judo – 3. mesto na državnem tekmovanju - Denis Šajher Kovačič 1. d, - atletika 1000 m – 2. mesto na regijskem tekmovanju - dijakinja Anja Cimerman, 2. a, - košarka – 5. mesto na občinskem tekmovanju, - nogomet (fantje) – 5. mesto na občinskem tekmovanju, - nogomet (dekleta) – 5. mesto na občinskem tekmovanju, - rokomet – 7. mesto na občinskem tekmovanju, - odbojka – 9. mesto na občinskem tekmovanju.

Vsi udeleženci si zaslužijo pohvalo, saj je šport najboljši promotor šole. Zahvaljujem se vsem učiteljem za razumevanje do dijakov, ki so zastopali našo šolo na tekmovanjih v tem šolskem letu.

Marjan Rozman

Rokometna ekipa Košarkarska ekipa v obrambi

Pozdrav z nasprotno ekipo – fair play je na prvem mestu

17

Naš najboljši lokostrelec

Sem dijak 1. letnika Prometne šole Maribor. Lokostrelsko treniram že okoli 4 leta, v letošnjem letu sem se udeležil nekaj srednješolskih lokostrelskih tekmovanj. Prvo tekmovanje, notranje regijsko, kjer smo streljali iz razdalje 18 metrov, je bilo na Muti 12. 1. 2013, kjer sem dosegel prvo mesto med nekategoriziranimi srednješolci, temu regijskemu je sledilo državno notranje v Kočevju, 16. 2. 2013, kjer sem prav tako dosegel prvo mesto.

Nato smo se preselili na zunanje površine, tam smo streljali iz 25 metrov. Imeli smo regijsko tekmovanje v Logatcu, 13. 4. 2013, spet sem dosegel najvišje mesto. Regijskemu je sledilo državno zunanje v Gornjem Gradu, 11. 5. 2013, zlato je bilo spet moje.

Boštjan Obretan, 1. b

Boštjan ni povezan samo z lokom, ampak tudi z naravo.

18

NOGOMETNA SEKCIJA V tem šolskem letu se je prijavilo rekordno število dijakov (23) in dijakinj (12). Prijateljske in uradne tekme smo igrali na različnih lokacijah, treninge pa smo občasno imeli v naši, za igro neprimerni telovadnici. V tem letu še nisem pričakoval nekih vidnih rezultatov (več v naslednjem letu), pa so se fantje nepričakovano uvrstili med prve štiri srednješolske ekipe z območja Maribora. Po naši presoji napačen sistem tekmovanja je dovolil, da so se poražene ekipe (dva poraza) še lahko uvrstile v dodatne kvalifikacije za višje rezultate. Tako smo zasedli končno 5. mesto, ki niti ni tako slabo. Pri dekletih kljub slabemu sojenju in preveč tekmam v enem dnevu zasedeno 5. mesto tudi ni tako slabo, glede na to, da je kar nekaj deklet zapustilo šolanje. Vidi se, da so v samem vrhu ekipe, ki imajo svojo telovadnico, igrajo pripravljalne tekme, medrazredno ligo in so v ŠKL. Glede na to, da že imamo ekipo za novo šolsko leto, bi se bilo dobro spet vključiti v ŠKL, že zaradi promocije šole. Dijaki, ki so zastopali šolo na srednješolskem tekmovanju: Novak, Goznik, Zorec, Crnolić, Zečevič, Javornik, Opačič, Školiber, Suhač, Motaln, Filipovič, Hrženjak. Odsotna sta bila dva boljša igralca, Marjanovič in Habiht.

Mentor: Branko Žvikart

Nogometna ekipa

19

Nogomet za fante

Na naši šoli imamo skupino fantov, ki skupaj igramo nogomet. Vodi nas profesor Branko Žvikart, ki nas uči tehniko igranja in nas spodbuja kljub slabemu rezultatu. Ko je na naši šoli organiziran jesenski športni dan, se zberemo vsi igralci v Športnem domu Studenci, kjer imamo treninge. Tekmo imamo skoraj vsak teden, dijake, ki se je bodo udeležili, izbere g. Žvikart. Moram priznati, da smo kot ekipa pri rezultatih kar dobri, za kar se lahko zahvalimo trenerju. Takrat, ko imamo tekme z drugimi šolami, igramo mali nogomet. Med igralci se vsi dobro razumemo in pri igri zelo dobro sodelujemo. V šolski ekipi smo fantje iz vseh štirih letnikov. Upamo, da se bomo naslednje leto lahko vključili v ŠKL, saj vsako leto prihajajo dijaki, ki zelo dobro igrajo nogomet.

Na naši šoli smo imeli 16. 5. 2013 spomladanski športni dan, ki je za nogometaše potekal na igrišču športnega parka Železničar. Udeležene so bile 4 ekipe iz vseh letnikov. Zmagovalci turnirja so bili 3. letniki, drugo mesto so zasedli 2. letniki, 3. in 4. mesto četrti in prvi letniki.

Nino Goznik, 2. b

Srednješolsko državno prvenstvo – judo

5. december 2012 je dan, na katerega sem se pripravljal več kot dva meseca. Je dan, ki ga ne bom nikoli pozabil. Ob 6. 30 zjutraj smo se dobili pred Ljudskim vrtom, nato pa smo se odpeljali v Koper, kjer je bilo tekmovanje srednješolcev. Po prihodu smo se morali najprej stehtati, nato je sledilo ogrevanje, medtem smo čakali na žreb. Okoli 11.00 se je začelo tekmovanje in napetost je naraščala. Končno je prišel trenutek moje borbe. Pred nastopom sem se moral dobro ogreti in narediti nekaj vaj, da sem se sprostil. Imel sem tri borbe, izgubil sem dve, medtem ko sem za medaljo moral vsaj eno borbo zmagati, in to mi je tudi uspelo. Osvojil sem tretje mesto. Zelo sem vesel, čeprav vem, da bi lahko bilo veliko boljše, kot je bilo. Vem, da bom moral še naprej veliko trenirati in naslednje leto bo prvo mesto zagotovo moje.

Na tekmovanju so bili še drugi dijaki: Žiga Grdadolnik, 2. d je osvojil 5. mesto Mitja Prešeren Pavlinek, 1. d je osvojil 6. mesto Žiga Petek, 1. d je osvojil 5. mesto

Pripravil: Denis Šajher Kovačič, 1. d

Judo zahteva disciplino.

Judo je atraktiven.

Vsem dijakinjam in dijakom se zahvaljujemo za nastopanje za Srednjo prometno šolo Maribor in jim iskreno čestitamo

za vse dosežene športne rezultate v šolskem letu 2012/2013 in promocijo naše šole skozi šport!

20

Teja Lampe - naš sonček!

Teja Lampe Mihaela Hojs Larisa Škarjot

Teja je naš sonček, ki je vedno pripravljena pomagati, je vedno nasmejana in dobre volje. Ko je Teja prišla iz gimnazije na Prometno šolo MB, je v šoli nekaj zasijalo in zagledali smo našo Tejo. Zelo smo ponosni in veseli, da smo dobili v razred Tejo, ker je naš največji smehec in jo imamo vsi radi.

Prijateljem je vedno na voljo in jim stoji ob strani v dobrem in slabem. Midve to veva zelo dobro, saj sva Tejini najboljši prijateljici, zato sva se odločili, da tudi vi spoznate našo sošolko.

Teja, kako to, da si se iz gimnazije prepisala na Srednjo prometno šolo? Na Srednjo prometno šolo sem se prepisala zaradi zanimivega programa in predvsem zaradi končnega poklica, ki me zanima.

Kaj ti je na Prometni šoli MB najbolj všeč? Na Prometni šoli MB ni stvari, ki mi ne bi bila všeč.

Katero zvrst glasbe najraje poslušaš? Najraje poslušam hard core in rock.

Katera je tvoja najljubša glasbena skupina ali pevec/pevka? Nimam najljubše skupine ali pevca. Pri srcu so mi Blink 182 in Asking Alexandria.

Katera je tvoja največja želja? Moja največja želja je prepotovati svet in seveda uspešno končati šolo.

S čim bi se v življenju najraje ukvarjala oz. kaj te najbolj veseli?

Najbolj me veseli petje. Temu posvečam veliko svojega prostega časa, vendar se s tem ne ukvarjam profesionalno.

Kaj ti je v življenju najbolj pomembno? V življenju mi je najbolj pomembna družina, prijatelji in glasba.

Če bi lahko, ali bi kaj na svetu spremenila? Želim si, da bi bili vsi ljudje enakopravno obravnavani, da na svetu ne bi bilo vojn, da otroci v Afriki ne bi stradali, da bi bili vsi ljudje med seboj pošteni, ne pa zahrbtni.

Ali se zraven šole ukvarjaš še s kakšno drugo dejavnostjo? Ne ukvarjam se z nobeno izvenšolsko dejavnostjo, saj se trudim čim bolj posvečati šoli.

Kako bi se opisala ? Vedno na vse gledam s pozitivne strani, nisem zamerljiv človek, rada pomagam, poslušam druge in svetujem. Do drugih se obnašam tako, kot želim, da bi se oni obnašali do mene.

Katere so tvoje pozitivne lastnosti in katere negativne? Moje pozitivne strani so, da nisem egoist, pomagam po svojih najboljših močeh. Negativne pa, da težko rečem ne, kadar me nekdo nekaj prosi, pa čeprav sem od te osebe že kdaj »dobila nož v hrbet.«

Kaj najraje počneš v prostem času? V prostem času rada pojem in grem v kino ali na pijačo.

Mihaela in Larisa, 2. c

21

Tunizija

OPIS TUNIZIJE Republika Tunizija (tudi samo Tunizija) je arabska in muslimanska država, umeščena ob Sredozemsko morje na severnoafriški obali. Njeno glavno mesto je Tunis. Je najvzhodnejša in najmanjša med tremi atlaškimi državami (Maroko, Alžirija, Tunizija). Meji na Alžirijo (s svojo zahodno mejo) in Libijo (s svojo vzhodno in južno mejo). Štirideset odstotkov dežele zasedajo obronki puščave Sahare, preostalo območje pa razmeroma rodovitna zemlja in lahko dostopne obale. Ta območja so igrala pomembno vlogo že v antičnem času, iz česar posebno izstopa feničanska kolonija Kartagina, pa tudi kot skladovnica žita za kasnejše rimske koloniste. Ime Tunis naj bi izviralo iz barbarskega jezika, pomenilo pa naj bi »rtič«. MOJE IZKUŠNJE V TUNIZIJI Ko smo z letalom iz Ljubljane prišli v glavno mesto Tunizije (Tunis), smo se z avtobusom peljali približno eno uro in pol do našega hotela El Mouradi El Menzah v mestu Hammamet. Sobe v hotelu so bile zelo urejene in čiste, saj je bil to hotel s štirimi zvezdicami. Za kopanje smo imeli več možnosti; lahko smo šli na plažo ali se kopali v zunanjih oz. notranjih bazenih. Plaža je bila lepo urejena, voda pa je bila zelo umazana, zato smo se raje kopali v bazenih, ker je bila voda tam čistejša in toplejša. Ko smo bili na plaži, smo veliko doživeli, jahali smo kamele, igrali odbojko in se vozili z vodnimi skuterji. Zvečer pa smo hodili na Bazar, tam so ljudje prodajali zanimive stvari, kot so: šiše, lončene in lesene izdelke, bobne, ure, oblačila ... Ljudje, ki so to prodajali, so bili zelo prijazni, celo vabili so nas, naj pogledamo njihovo trgovino. Če si pa hotel kaj kupiti, niso imeli fiksne cene, ampak si moral ceno, ki so ti jo zastavili, zbijati. Počitnice so bile kratke, ampak so bile zanimive in vesele. Mitja Širovnik, 1. b Nekaj slik iz Tunizije :

22

Moj prosti čas

Sem Rene Kapun dijak SPŠ Maribor in obiskujem 1. letnik. Odraščal sem ob glasbi, saj je moj oče glasbenik in igra v ansamblu, Pihalnem orkestru občine Duplek, Pihalnem orkestru Radgona, orkestru KONSERVATORIJA ZA GLASBO. Tako sem že s šestimi leti vzljubil glasbo in pričel obiskovati glasbeno šolo v Mariboru. Nisem se mogel odločiti, kateri instrument igrati. Moje želje so se velikokrat spreminjale, na koncu pa sem se odločil za trobento. Pri dvanajstih letih sem zaključil nižjo glasbeno šolo. V tem šolskem letu pa bom zaključil višjo nižjo glasbeno šolo na KONSERVATORIJU ZA GLASBO V MARIBORU. Imam veliko skupinskih nastopov kakor tudi solo. Igram v orkestru konservatorija. Pri osmih letih pa sem postal član PIHALNEGA ORKESTRA OBČINE DUPLEK in na to sem ponosen, saj igrava skupaj z očetom. Pihalni orkester občine Duplek je eno najstarejših društev v občini, saj deluje že od leta 1921. Orkester sestavlja veliko mladih glasbenikov s srednješolsko in višjo glasbeno izobrazbo. Ti dajejo, skupaj s starejšimi člani, orkestru novo energijo in zagnanost. Orkester ima širok glasbeni repertoar raznovrstne glasbe, tudi najzahtevnejše, z njim nastopamo v občini in izven nje. Sodelujemo tudi na revijah pihalnih orkestrov. Na tekmovanju v Žalcu leta 2006 smo prejeli zlato plaketo s posebno pohvalo. Udeležili smo se tudi tekmovanja za pokal Vinka Štrucla v Ormožu, kjer smo dosegli prvo mesto in prav tako prejeli zlato plaketo ter posebno priznanje. V letu 2011 je orkester prvič nastopil na mednarodni sceni in na tekmovanju v Splitu v najvišji težavnostni skupini (A) dosegel srebrno medaljo ter absolutno drugo mesto. Orkester je na tekmovanju Zveze slovenskih godb v 3. težavnostni stopnji zasedel drugo mesto in prejel zlato plaketo. Orkester vodi profesor Damijan Kolarič. Letos v začetku septembra smo bili štiri dni v Srbiji, kjer smo imeli dva koncerta. Bilo je super in nepozabno. Zelo rad imam vse zvrsti glasbe, naravo, morje in ljudi dobre volje. Rene Kapun, 1. b Mentorica: Mojca Šumandl

Pihalni orkester občine Duplek

23

Dijaki so nam zaupali svoje želje o prihodnosti

Moji načrti in želje

Za leto 2013 nimam posebnih želja in načrtov, saj verjamem, da je za uresničitev le-teh

potrebnega veliko truda in volje. Načrti se nam lahko hitro tudi izjalovijo in smo nato

razočarani zaradi prevelikih pričakovanj. Imam samo dve veliki želji. Prva je, da bi se moje

zdravstveno stanje izboljšalo. Moja druga želja je, da bi uspešno končala srednjo šolo. Želim

si tudi, da bi vsaj enkrat videla svojega očeta, ki bi me lahko vsaj enkrat pohvalil za moje

uspehe v šoli.

T. L.

Rožica

V tem letu si želim uspešno selitev v novo stanovanje, manj družinskih prepirov in veliko

uspeha v šoli. Zelo rada bi obiskala prijatelja, ki se je nekaj let nazaj preselil na Finsko.

Čeprav vem, da to ne bo mogoče, še vedno upam, da ga bom kdaj lahko obiskala. Ker sem

na področju športa že zaključila svojo kariero, si v prostem času želim še naprej ohranjati stik

s tem športom. Upam, da se uresniči vsaj kakšna moja želja.

Načrti za prihodnost

Že sedaj sem zadovoljen s tem, kar imam in na nek način znam ceniti vse, kar dobim, in kar

imam v življenju. Zavedam se, da gre mnogim ljudem še slabše, in da včasih nimajo niti

osnovnih dobrin, ki so potrebne za življenje. Vsem ljudem želim veliko zdravja, saj se zdravja

ne da kupiti z denarjem in je najpomembnejša dobrina. Vsem želim le dobro, saj verjamem,

da če delamo dobro, se nam to tudi vrača. Nikomur ne privoščim bolečine in nesreče, ker tudi

jaz ne želim, da bi se meni dogajalo slabo. Mislim, da moramo ljudje ceniti, kar imamo, saj se

prehitro kaj zalomi in takrat je prepozno. Veliko mi pomeni družina in ljudje, ki so mi blizu, zato

jih ne želim izgubiti. Zelo pomembna je tudi ljubezen, saj nas povezuje. V tem trenutku čutim

naklonjenost do nekega dekleta in zdi se mi, da če jo izgubim, bo z njo odšel del mene.

Mnogim ljudem v težkih trenutkih pomaga vera v Boga in tudi pri meni je tako. Sem veren

človek in Bog mi mnogokrat pomaga. V tem trenutku si želim uspešno dokončati šolanje in biti

uspešen v poklicu. Če bom lahko pomagal ljudem, bom zadovoljen.

24

Mednarodno praktično usposabljanje na področju varnosti in varovanja, Slovenija – Finska

2011 – 2013

Zaključujemo s projektom Mednarodno praktično usposabljanje na področju varnosti in varovanja, Slovenija – Finska, v okviru katerega je 13 dijakov prvih dveh generacij programa Tehnik varovanja Srednje prometne šole Maribor opravljalo po štirinajst dni praktičnega usposabljanja na Finskem. Projekt je bil sofinanciran s strani Evropske komisije v okviru programa Vseživljenjsko učenje, podprograma Leonardo da Vinci.

Ta projekt pomeni uresničevanje strategij mednarodnega sodelovanja za obe partnerski šoli, torej Srednjo prometno šolo Maribor in našo gostiteljico, enoto iz Liminke, ki je del srednješolskega centra v Oulu in izobražuje programe na področju varnosti in varovanja. Poleg obeh šol sta v projektu sodelovali tudi podjetji Varnost Maribor in podjetje ISS Security Oy. Varnost Maribor je v ta namen ponudila svoje mentorje kot spremstvo našim dijakom na praktično usposabljanje, saj je zaradi specifike področja potrebno dijakom nuditi čim več podpore, kajti osebna varnost je na prvem mestu. Gre pa tudi za specifiko zakonodaje s tega področja, ki jo je potrebno pri izvedbi praktičnega usposabljanja natančno upoštevati. Na ta način so mentorji, pri katerih so dijaki opravljali praktično usposabljanje že doma, prispevali h kvalitetnejši izvedbi nalog, ki so bile dijakom dodeljene na Finskem, poleg tega pa opravili tudi primerjavo med finsko in slovensko zakonodajo tega področja ter primerjavo izvedbe praktičnega usposabljanja v obeh državah. Finsko podjetje ISS Security Oy je našim dijakom v svojem podjetju ponudilo delovna mesta in delovne naloge za del časa njihovega bivanja na Finskem. Drugi del usposabljanja pa je potekal v drugih podjetjih in zavodih, kot npr. v različnih enotah regijskega izobraževalnega centra OSEKK, kamor spadajo vse izobraževalne ustanove te regije.

Projekt je potekal v dveh fazah, saj sta bila izvedena dva sklopa mobilnosti, in sicer prvi sklop oktobra 2011, drugi sklop pa oktobra 2012. Obe fazi sta bili podobno strukturirani. Najprej je potekal izbor dijakov po vnaprej znanih kriterijih. Učitelji in koordinatorji obeh sodelujočih šol so medtem že pripravljali program mobilnosti, oblikovali naloge za dijake in usklajevali načrtovanje med šolama in podjetji. Za udeležence je pred mobilnostima potekala intenzivna strokovna, jezikovna in kulturna priprava dijakov na mobilnost v tečajni obliki, na način kombiniranega učenja z uporabo spletne učilnice in s srečanji v živo. Dijaki so se tako dobro strokovno in jezikovno pripravljeni podali na Finsko, s katere kulturo so se dodobra spoznali

25

na tečaju. Med in po izvedeni mobilnosti je potekala evalvacija izvedbe programa, usposabljanja dijakov ter evalvacija projekta. Po izvedenih mobilnostih smo z rezultati seznanili strokovno in širšo javnost.

Na Finskem so dijaki opravljali različna dela s področja varovanja, in sicer s področij nadzora in varovanja, fizičnega varovanja, tehničnega varovanja, požarne varnosti, priprave varnostnih načrtov in analize tveganja, dela s strankami, patruljiranja, pripravljali varnostna navodila, pisali poročila o dogodkih ter se seznanjali z zakonodajo. Dijaki so pokazali dobro znanje s svojega strokovnega področja, dobre komunikacijske zmožnosti in zmožnosti timskega dela. Praktično usposabljanje na Finskem jim je omogočilo, da so svoja strokovna znanja nadgradili, vse že znano preizkusili na praktičnih primerih ter izboljševali svoje sporazumevanje v angleščini. V popoldanskem času in čez vikend so dijaki spoznavali deželo, ljudi, kulturne znamenitosti in naravne danosti države, poleg tega pa je potekalo še druženje in športne aktivnosti z dijaki šole gostiteljice. Nad izvajanjem programa in dela dijakov so bdeli tudi učitelji obeh šol ter njihovo delo sproti ocenjevali in jim na tak način omogočili priznanje praktičnega usposabljanja v Sloveniji. Dijaki so dobili tudi potrdilo Europass mobilnost.

Dijaki so se domov vrnili z izredno pozitivnimi izkušnjami in novimi znanji, s katerimi so seznanili svoje sošolce in učitelje ter sodelovali pri vrednotenju in razširjanju rezultatov projekta.

Z rezultati projekta smo skozi prispevke v medijih seznanjali strokovno in širšo javnost na regijskem in nacionalnem nivoju. Poseben poudarek smo v drugem delu projekta dali seznanjanju podjetij o načinu izvajanja praktičnega usposabljanja na Finskem, kjer ima izobraževanje in praktično usposabljanje na področju varnosti in varovanja daljšo tradicijo kot pri nas. Ta izkušnja nam namreč pomaga pri pripravi naših dijakov na praktično usposabljanje v podjetjih v Sloveniji, pri organizaciji le-tega ter pri sodelovanju z mentorji v naših podjetjih.

Z izvedbo projekta Mednarodno praktično usposabljanje na področju varnosti in varovanja, Slovenija – Finska, smo omogočili dijakom opravljanje prakse v tujini, nadgraditev strokovnih in jezikovnih kompetenc, spoznavanje kulture države gostiteljice in primerjavo strokovnega področja varnosti in varovanja v obeh državah ter primerjavo praktičnega usposabljanja ter šolskega dela doma in na Finskem. Poleg tega pa je ta projekt omogočil izvajalcem praktičnega usposabljanja in izobraževalcem prenos pozitivnih razlik na tem strokovnem področju v naše okolje. S tem lahko morda vplivamo tudi na proces poenotenja področja znotraj EU in omogočimo dijakom mednarodno zaposljivost.

Danijela Kačinari

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

26

Vir: Večer, 2.11.2012

Po izkušnje na Finsko

Arhiv Srednje prometne šole Maribor

Mariborski dijaki so se s praktičnega usposabljanja na Finskem vrnili z novimi izkušnjami.

Osem dijakov Srednje prometne šole v Mariboru, šest fantov in dve dekleti, vsi četrtošolci programa Tehnik varovanja, so skupaj z mentorjema iz podjetja Varnost in profesorjem Bogomirjem Brečkom nedavno preživeli 14 dni na Finskem v srednješolskem centru v Ouluu, enoti v Liminki. Sodelovali so v projektu Mednarodno praktično usposabljanje na področju varnosti in varovanja Slovenija-Finska, ki poteka v okviru programa Leonardo da Vinci mobilnost. "Dijaki so v praksi spoznavali, kako v finskih podjetjih, šolah in javnem prostoru, denimo v trgovinah, izvajajo varnostno službo. Delali so v skupinah v nadzornem centru in v trgovinah, kjer so izvajali varovanje preko kamer, pri vhodu na sodišče in pri recepcijah v šoli, spoznavali so finsko zakonodajo s področja varnosti in varovanja, utrjevali so angleščino, ker so morali vsa poročila - denimo pripravo varnostnega načrta objekta, poročila o dogodkih in podobno, pisati v tem jeziku, v prostem času pa je bil čas tudi za obisk kulturnih znamenitosti in naravnih lepot te dežele," pravi Bogomir Brečko. Bivali so v šolskem campusu v Liminki. Takšne izmenjave so pomembne tudi zato, pravijo na šoli, ker omogočajo tako izvajalcem praktičnega usposabljanja kot tudi šoli sami prenos dobrih praks in izkušenj na tem strokovnem področju. Medtem ko je pri nas program tehnik varovanja štiriletni program s poklicno maturo, na Finskem izobražujejo varnostnike v triletnem poklicnem programu. Naši dijaki so ugotavljali, da imajo njihovi finski sošolci več praktičnega usposabljanja. V okviru sporazuma o sodelovanju, ki ga imata šoli sklenjeni že nekaj let, so bili finski dijaki in učitelji maja nekaj dni v Mariboru in prihodnje leto jih spet pričakujejo.

Tatjana Vrbnjak

27

Brati pomeni početi podvige

Obstaja rek, ki pravi, da se pot proti znanju začne z obračanjem strani.

Pozitivni učinki, ki jih prinaša branje, so nedvomno brezmejni.

Zato se je v letošnjem šolskem letu, 18. 3. 2013, udeležila Srednja prometna šola Maribor

nemškega bralnega tekmovanja »Pfiffikus«, ki je namenjeno dijakom 1.–4. letnikov

gimnazij in srednjih strokovnih šol.

Prebrati je bilo potrebno deli:

Sicher ist nur eins in Siegfrieds Tod.

Mentorici: Mojca Šumandl in Mojca Gonza

Zap. št.: Ime in priimek: Razred: Točke:

1. mesto Vivien Meško 1. c 56 / 71

2. mesto Denis Slanič 3. b 49 / 71

4. mesto Leo Dajčer 2. b 47 /71

Valentina Stebernak 1. c 47 / 71

5. mesto Teja Lampe 2. c 46 / 71

6. mesto Niko Del-Bianchi 1. c 42 / 71

28

Leto varčevanja z energijo

Učinkovita raba energije je postala zapoved na vseh področjih našega življenja, letos še

posebej, saj je generalna skupščina Združenih narodov letošnje leto razglasila za

mednarodno leto trajnostne energije.

V letih 2008–2010 je Slovenija na področju učinkovite rabe energije dosegla velik premik in

prihranila 2,8 odstotka energije. S tem je za 0,3 odstotne točke presegla cilj iz nacionalnega

načrta za omenjeno obdobje. Z doslednim izvajanjem drugega akcijskega načrta za

energetsko učinkovitost v letih 2011–2016 pa bi lahko po letu 2016 prihranili 4232 gigavatnih

ur energije na leto, kar pomeni, da bi pri stroških za energijo prihranili okrog 500 milijonov

evrov na leto.

K doseganju naštetih ciljev lahko prispevamo tudi sami, saj lahko z odgovornim ravnanjem v

vsakdanjem življenju dosežemo velike prihranke energije v vsakem gospodinjstvu. Nasvetov

o učinkoviti rabi energiji ne manjka, o tem se lahko prepričate sami, saj so se dijaki Srednje

prometne šole Maribor (razred 1. b in 1. d) udeležili nagradnega natečaja Energije plus

d.o.o. za šole z naslovom VARČEVANJE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO v okviru dogajanj na

Športni pomladi 2013. Pri uri umetnosti so tako nastali stripi na spletni strani:

http://www.pixton.com/, ki si jih lahko ogledate na oglasni deski pred zbornico.

Glede na kriterije razpisa smo izbrali najbolj kreativen strip dijaka Mateja Jazbinška iz 1. b.

Mentorica Mojca Šumandl

29

30

Predaja loparčka 2013

Predajo loparčka je organiziral 4. b, zmagovalec predaje loparčka 2012 (Marko Novarlić, Sara Kure, Tjaša Sušnik in Aljaž Soderžnik). Predaja loparčka 2013 je potekala 15. maja 2013 pred šolo. Po napeti končnici je loparček prejel 3. b razred. O zmagovalcu je odločil dijak Denis Kaube. Dijaka Vanja Erhatič in Luka Roškar sta od 4. b razreda za eno šolsko leto prejela prehodni loparček in kapo.

31

Promocijski film naše šole

Tea Kirič, Alen Koderman in Mitja Mali iz 3. a ter Tina Cafuta iz 1. a razreda so posneli osemminutni promocijski film Prometna šola Maribor predstavlja ..., ki se nahaja na http://www.youtube.com/watch?v=-DwjnOT8Too&feature=youtu.be.

Čestitamo jim za uspešno opravljeno delo.

32

plastenka pločevinka

V vsakem nadstropju naše šole, nasproti dvigala, imamo koš z napisom SAMO ZA PLASTENKE IN PLOČEVINKE – HVALA.

Sram naj bo tiste posameznike, ki ne znajo upoštevati reda, in v ta koš mečejo tudi druge odpadke. Te odpadke odvrzite v koš v razredu, ali v koš pred WC-jem. Ločevanje plastenk in pločevink je naša skrb za naravo. Hvala za vašo skrb.

In še dve prošnji. Prvič: Ne lepite žvečilnih gumijev pod šolsko mizo, temveč jih vrzite v koš za smeti. Drugič: Ne odlagajte odpadkov za ali med radiatorje, temveč v koš za smeti. Hvala vam za razumevanje in sodelovanje.

N O V O – povabilo k sodelovanju! V 1. nadstropju šole, nad mizo dežurnega dijaka, je postavljen nabiralnik Srednje prometne šole Maribor, kamor lahko oddate pisno svoje pobude, predloge, pritožbe, ideje, pohvale ...

Uredništvo: Zlatko Šehovič, Maja Cafuta, Sandra Gostič Sodelavci: dijaki ter Mira Jug Skledar, Jasmina Dolinšek, Jolanda Radolli, Lidija Fideršek, Dušan Veršec, Mojca Šumandl, Danijela Kačinari, Benjamin Pivec, Branko Žvikart, Marjan Rozman, Ana Štrucl Fotografije: dijaki in profesorji Lektura: Maja Cafuta, Sandra Gostič, Tanja Srebrnič Oblikovanje: Zlatko Šehovič Izdajatelj: Prometna šola Maribor – elektronski izvod, junij 2013

Hvala vsem avtorjem, ki ste s svojimi prispevki omogočili, da je ta številka nastala.