FINAN

CE PL

US www.finance.siFINANCE, ponedeljek, 23. junija 2008OGLASNA PRILOGA

Prodajalec in kupec, vsak s svojimi znanji, poslanstvom in vizijo, gradita nov odnos, odnos produktivne vzajemnosti. Ob zavedanju svoje usposobljenosti in dolgoročne odgovornosti poskušata presegati odvisnost drug od drugega in se predvsem usmerjati v tretjega – v mesto, svojega končnega odjemalca.

Termoelektrarna Toplarna Ljubljana (TE-TOL) z visoko učinkovito soproizvodnjo toplot-ne in električne energije pokriva več kot 90 odstotkov potreb po toplotni energiji v sistemu daljin-skega ogrevanja Ljubljane, Javno podjetje Energetika Ljubljana (Energetika Ljubljana) pa je up-ravljavka omrežja za daljinsko oskrbo s toploto in zemeljskim plinom. Čeprav ju skozi leta pravno povezuje (le) dolgoročna pogodba o dobavi toplote, je pomen njune povezanosti veliko večji – skupaj morata omogočati varno, zanesljivo in okolju prijaz-no energetsko oskrbo porabnikov

ogrevne toplote, priključenih na daljinski sistem ogrevanja v Ljubljani. Z ogrevno toploto oskrbujeta 53.700 stanovanj in več kot polovico vseh poslovnih prostorov.

Predstavili razvojno strategijo

Družbi sta, zavedajoč se svoje primarne vloge, na sku p ni energetski konferenci konec maja predstavili vizijo razvojne strategije proizvod-nih virov na obeh lokacijah. Na njej sta direktor TE-TOL Blaž Košorok in direktor Energeti-ke Ljubljana Hrvoje Drašković poleg svojih najožjih sodelavcev gostila tudi predsednike obeh nadzornih svetov, predstavnika ministrstva za gospodarstvo in ministrstva za okolje. Kot častni gost se je je udeležil tudi župan mestne občine Ljubljana Zoran Janković, ki je ob tej priložnosti povedal: »Vesel sem tega sodelo-vanja in prepričan sem, da bosta družbi skupaj našli najboljše načine, da bo za ogrevanje Lju-bljane tudi v prihodnosti dobro

poskrbljeno in da bo cenovno ugodno.«

Plin namesto premogaTE-TOL namerava proizvod-

njo toplotne in električne en-ergije z obstoječo premogovno tehnologijo zagotavljati do leta 2012. Potem bo začela delovati plinsko-parna enota, obratovalne ure premogovnih blokov 1 in 2 se bodo postopoma zmanjševale, predvidoma leta 2020 pa naj bi ju dokončno ustavili. Ob enaki proizvodnji toplotne energije kot doslej bodo s plinsko tehnologijo v soproizvodnji proizvedli skoraj dvakrat več električne energije (900 gigavatnih ur). Bistvo pre-hoda je postopno zmanjševanje deleža premoga v energetskih virih. Že konec tega leta bo dokončan tudi projekt sosežiga lesne biomase v kotlu bloka 3, kjer bodo na leto proizvedli 30 gigavat-nih ur zelene električne energije in 90 gigavatnih ur toplotne.

Poleti daljinsko hlajenjeKot je povedal Blaž Košorok,

je »razvoj TE-TOL z diverzi-

fikacijo energentov usmerjen v sistematično rast ter izboljšanje energetske in okoljske učinkovitosti, tehnološka pove-zanost z Energetiko Ljubljana pa omogoča optimalno izkoriščanje sočasne proizvodnje toplotne in električne energije«. S sled-njo je želel poudariti predvsem možnost povečevanja poletnega odjema za daljinsko hlajenje, ki bi ga lahko skupaj z Energetiko Ljubljana kot nov produkt po-nudili odjemalcem.

Veliko novih naložbEnergetika Ljubljana bo v

prihodnjem obdobju obnovila in posodobila vršne vire, ki jih upo-rabljajo za proizvodnjo toplotne energije v času popolne ustavitve vseh treh blokov TE-TOL. Do leta 2012 bo izveden projekt rekon-strukcije skladiščnih rezervoar-jev in štirih vročevodnih kotlov moči po 58 megavatov, s čimer bodo povečali zanesljivost proiz-vodnje in nemotenost oskrbe. Še pomembnejši so projekti za učinkovitejše upravljanje dis-tribucijskega omrežja in njegovo

pospešeno obnovo. Energetika Ljubljana bo skupaj s TE-TOL lahko pokrila vse prihodnje potrebe po daljinski oskrbi s toploto v MOL, in sicer oskrbo vseh območij, ki so opredeljeni v strateškem prostorskem načrtu MOL. »V Energetiki Ljubljana si bomo tudi naprej prizadevali prilagajati se zahtevam kupcev naših storitev, hkrati pa sledili drugemu cilju – omogočiti stroškovno učinkovito poslo-vanje družbe. Tudi v prihodnje bo zato naša osrednja skrb za-dovoljstvo uporabnikov naših storitev. Kot tržno usmerjena družba želimo ustrezno odgovo-riti na vse zahteve sodobnega načina življenja in dela ter doseči najvišje standarde ponudbe, ki bodo obenem zadovoljevali ve-dno višje standarde bivanja,« je povedal Hrvoje Drašković.

Poslovodstvi obeh družb nameravata tudi aktivno sode-lovati pri izdelavi lokalnega energetskega koncepta za MOL in nadaljevati sodelovanje pri projektu termične obdelave sekundarnega goriva.

Varna, zanesljiva in učinkovita energetska oskrba LjubljaneTE-TOL in Energetika Ljubljana z ogrevno toploto oskrbujeta 53.700 stanovanj in več kot polovico vseh poslovnih prostorov v prestolnici

Blaž Košorok, direktor Termoelektrarne Toplar-ne Ljubljana (desno), in Hrvoje Drašković, direk-tor Energetike Ljubljana, sta konec maja predsta-vila vizijo nadaljevanja varne, zanesljive in okolju prijazne energetske oskr-be Ljubljančanov z ogrev-no toploto. Napovedala sta tudi razvoj novega produkta, in sicer daljin-skega hlajenja.

INFOFinance plus je oglasna priloga časnika Finance.Naročnika sta TE-TOL in Energetika Ljubljana.

Urednik priloge:Branko Žnidaršičbranko.znidarsic@finance.si

34 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, ponedeljek, 23. junija 2008

0

50

100

150

200

250

300

350

400

450

500

1 10 19 28 37 46 55 64 73 82 91 100

109

118

127

136

145

154

163

172

181

190

199

208

217

226

235

244

253

262

271

280

289

298

307

316

325

334

343

352

361

PRO

IZVO

DN

JA (

MW

)

vro a voda 2000 vro a voda 2005 vro a voda 2007 vro a voda 2026 para TE-TOL 2026 para TOŠ 2026

FINANCE PLUS 35www.finance.siFINANCE, ponedeljek, 23. junija 2008

V TE-TOL bodo s sežigom 45 tisoč ton lesnih sekancev zmanjšali letno porabo premoga za 32 tisoč ton. S tem bodo zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida za 59 tisoč ton na leto.

Zaveze EU, ki bodo Evropo preoblikovale v energetsko vi-soko učinkovito gospodarstvo z majhnimi izpusti ogljikovega dioksida, so zapisane v sklopu energetsko-podnebnega pa-keta. Pomembno vlogo v tem paketu ima predlog direktive o spodbujanju uporabe ob-novljivih virov energije. Njen cilj je povečati trenutni 8,5-odstotni delež obnovljivih virov energije v rabi končne energije na 20 odstotkov do leta 2020. Slovenija naj bi v tem sklopu dosegla 25-odstotni delež v primarni rabi energije. K slednjemu bo pripomogel tudi TE-TOL, ki bo v soproiz-vodnji iz lesnih sekancev na leto proizvedel 30 gigavatnih

Sedanja premogovna tehnologija TE-TOL bo z namenom učinkovitega prila-gajanja prihajajočim okoljskim zahtevam začela postopoma dajati prednost novim, za okolje manj obremenjujočim tehnologijam, ki bodo laže in dolgoročnejše izpolnjevale poslanstvo in vizijo te družbe, tudi z vidika ekonomičnosti. Proizvodnja toplotne in elek-trične energije z obstoječimi premogovnimi bloki bi se namreč v nasprotnem primeru morala zmanjšati za približno polovico že leta 2012.

Dvakrat več električne energije

TE-TOL bo s prigradnjo 75-megavatne plinske turbine z utilizatorjem in zamenjavo obstoječe parne turbine 2 s 70-megavatnim turboagregatom proizvodnjo električne en-ergije v soproizvodnji povečal za več kot dvakrat – s 400 na 900 gigavatnih ur na leto (ob enaki letni proizvodnji toplotne energije – 1.350 gigavatnih ur). Povečala se bo tudi instalirana moč za proizvodnjo električne energije v slovenskem elektro-energetskem sistemu.

»Načrtujemo, da bo plinsko-parna enota začela obratovati predvidoma do leta 2012. Z njo bomo dosegli optimalno pokrivanje toplotnega konzu-ma, znatno povečanje deleža

Trije dobavitelji lesnih sekancevLesne sekance bodo v priho-dnjih petih letih, za kolikor so sklenjene prve pogodbe, zagotavljali trije dobavitelji, in sicer družbe Istrabenz Go-renje, Lesoj in Kostanj. Do-važali jih bodo z železniškimi vagoni ali tovornjaki, zaradi česar bo v TE-TOL zgrajen kamionski vsipnik, kjer bodo lesne sekance presipali na iznašalni transportni trak, od tam pa po obstoječem sistemu transportnih tra-kov za premog prenašali do glavnega zalogovnika. Za tehtanje lesa s tovornjakov bodo namestili posebno tehtnico z nosilnostjo do 60 ton. Lesne sekance bo TE-TOL plačeval na podlagi po-rabljene energije, izračunane z merjenjem njihove teže in vsebnosti vode, ki mora biti med 25 in 45 odstotki.

Plinovod Vodice TE-TOL boZa potrebe povezave s prenosnim plinovodnim sistemom Slovenije bo do začetka obratovanja plin-sko-parne enote družba Geoplin Plinovodi zgradila vi-sokotlačni prenosni plinovod Vodice TE-TOL, ki bo pokrival potrebe dveh plinsko-parnih enot. TE-TOL po zgraditvi pr-ve enote, predvidene za leto 2012, predvideva možnost razširitve objekta s še eno plinsko-parno enoto do leta 2015.

Na kratko

TE-TOL se pripravlja na sosežig lesnih sekancev in premoga

Zelena energija iz soproizvodnje že letos

Dražja zelena elektrika Delež proizvodnje iz

biomase bo dosegel sedem odstotkov vse proizvodnje TE-TOL oziroma 15 odstotkov proizvodnje iz bloka 3. Lastna cena proizve-dene zelene električne energije bo okvirno za 40 odstotkov višja od lastne cene ener-gije, proizvedene s premogom. TE-TOL je kot kvalificirani pro-izvajalec električne energije iz obnovljivih virov skladno z uredbo in sklepom o cenah in premijah že oddal vlo-go za državno subven-cijo. Prizadeval pa si bo pridobiti tudi državno subvencijo za toplotno energijo, proizvedeno iz lesne biomase.

ur električne in 90 gigavatnih ur toplotne energije.

Elektrika iz obnovljivih virov

Projekt, ki je v TE-TOL tre-nutno skoraj na vrhuncu izva-jalskih del, je sosežig premoga in lesnih sekancev v kotlu 3, s katerim bodo konec tega leta v električno omrežje oddali prve megavate zelene električne en-ergije. Z uporabo 45 tisoč ton lesnih sekancev na leto bo TE-TOL zmanjšal porabo premoga v kotlu 3 za 32 tisoč ton in s tem zmanjšal izpuste ogljikovega di-oksida za 59 tisoč ton.

Projekt je, kot pravi Stane Koprivšek, tehnični direktor in vodja projekta, pomemben pred-vsem zaradi povečanja obsega proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije in hkratnega zmanjševanja vplivov na okolje, nezanemarljiv pa bo tudi prispevek k izpolnjevanju mednarodnih obvez Slovenije o povečanju uporabe obnovljivih virov energije.

Bistven del tehnologije sosežiga je potujoča rešetka

Poskusno kurjenje lesne biomase je TE-TOL sicer začel že pred petimi leti. Iz-kazalo se je, da je sosežig večjih količin lesne biomase in pre-moga v kotlu bloka 3 možen le z vgradnjo potujoče rešetke za zgorevanje z vso potrebno spremljajočo tehnološko in-frastrukturo, ki med drugim vključuje tudi vgradnjo pretočnega dozirnega bunkerja in sistema vpihovanja lesne biomase v kurišče. Potujoča rešetka, ki jo bodo po razširitvi spodnjega dela kurišča kotla 3 namestili pod njegov lijak, bo v TE-TOL prispela predvidoma v začetku julija.

Zalogovnik gradijo z lastnim znanjem

»Projekt smo zasnovali tako, da čim bolj izkoristimo obstoječe naprave in prostor. Za shranjevanje sekancev bo zgrajen zalogovnik, ki bo s

3.800 kubičnih metrov pros-tornine zagotavljal tri- do štiridnevno obratovanje. V zalogovniku bo nameščena oprema za polnjenje in prazn-jenje štirih prekatov,« pojas-

OBNOVLJIVI VIRI

njuje Koprivšek. Kot dodaja, bo letna količina lesnih sekancev, to je okrog 150 tisoč kubičnih metrov, pomenila okoli pet odstotkov slovenskega traj-nega potenciala.

Z manj izpustov do več elektrikeDo leta 2012 nameravajo v TE-TOL zgraditi plinsko-parno enoto

106 milijonov evrov bo predvi-

doma stala prigradnja plin-sko-parne enote. TE-TOL jo bo večinoma financiral s po-sojilom Evropske investicij-ske banke, delno pa s posojili poslovnih bank in lastnimi sredstvi. Prizadevali si bodo pritegniti tudi strateškega partnerja.

Shema prigradnje plinsko-parne enote

proizvodnje električne energije v soproizvodnji, diverzifikacijo primarnega goriva, zmanjšali iz-puste in povečali zanesljivost naše proizvodnje,« utemeljuje odločitev za naložbo v zemeljski plin vodja razvojnega sektorja in vodja projekta Janez Rupar.

Manj ogljikovega dioksida in dušikovih oksidov

Razvojna strategija TE-TOL je prilagojena predvsem okoljskim in tehnološkim dejavnikom. Zara-di večjega izkoristka pri plinski tehnologiji in vsaj podvojenega obsega proizvodnje električne energije ob enaki količini iz-pustov bo TE-TOL z zamenjavo tehnologije dosegel zmanjšanje specifične emisije ogljikovega di-oksida na enoto proizvoda korist-ne energije. »Plinska tehnologija ima skoraj dvakrat manjši emisij-ski faktor na enoto proizvoda v primerjavi s premogovno. V letni bilanci kvota emisij ogljikovega dioksida ostane skoraj na enaki vrednosti kot pred naložbo, a se ob tem proizvodnja električne en-ergije poveča za 200 odstotkov,« razlaga Janez Rupar.

V letu 2016 bo predvidoma začela veljati direktiva IPPC, ki bo še dodatno znižala mej-ne emisijske vrednosti za dušikove okside in žveplov dioksid. Po operativnem pro-gramu zmanjševanja izpustov iz velikih kurilnih naprav se bodo letne kvote dovoljenih izpustov

dušikovih oksidov radikalno zmanjšale, kar bi, kot pojasn-juje Janez Rupar, brez dodat-nih ukrepov zahtevalo, da se proizvodnja iz sedanjih naprav TE-TOL že v letu 2012 zmanjša skoraj za polovico.

Rupar še pravi, da so drugi izpusti, kot sta izpust prahu in žveplovega dioksida, pri uporabi zemeljskega plina zelo majhni, zato se bodo z delno zamenja-vo premoga s plinom občutno zmanjšali tudi ti.

Zmanjšanje odvisnosti od oddaljenega energenta

Bistven tehnološki dejavnik,

ŠTEVILKAki je poslovodstvo TE-TOL spod-budil k odločitvi za naložbo, je iztekajoča se življenjska doba blokov 1 in 2, katerih zaprtje je predvideno okoli leta 2020, ter bloka 3, katerega življenjska doba se izteče približno štiri leta kasneje. »Upoštevali smo tudi dejstvo, da je specifičen in-donezijski premog z nizko vseb-nostjo žvepla od nas od daljen 25 dni ladijskega prevoza, z uvedbo plina pa bomo zmanjšali odvis-nost od premoga – tudi nevar-nost morebitnih nedobav – in si izboljšali pogajalsko pozicijo pri nabavi energentov,« dodaja Rupar.

Z daljinskim ogrevanjem Energetika Ljubljana pokriva približno tretjino ogrevalnih in tehnoloških potreb po toploti v Ljubljani. Mestna občina Ljubljana (MOL) se z daljin-sko toploto oskrbuje prek dveh sistemov; nosilec toplote v vročevodnem sistemu je vroča voda, v parovodnem pa para.

Uvedbo daljinske oskrbe s toploto na območju mestne občine Ljubljana nam je pred-stavil Stojan Smolnikar, direk-tor področja Trženje in razvoj v Energetiki Ljubljana. »Začetki daljinskega ogrevanja segajo v leto 1961. Takrat so položili prve cevovode vročevodnega omrežja, na sistem pa so priključili osnov-no šolo v Čufarjevi ulici. Paro-vodno omrežje so začeli graditi štiri leta kasneje v Mostah do Kliničnega centra, leta 1971 pa v Šiški po Verovškovi ulici. Danes je sistem vročevodnega in parovodnega omrežja dolg 250 kilometrov. Prvotno je gradnja omrežja večinoma potekala s klasičnim polaganjem top-lotno izoliranih jeklenih cevi v betonske kinete, od uvedbe pre-dizoliranih cevi pa prevladuje neposredno polaganje cevi v zemljo,« je povedal.

Na vročevodu skoraj polovica stanovanj

Vročevodni sistem se razpro-stira na vseh gosteje poseljenih območjih znotraj ljubljanske obvoznice. Izjema je Vič, kjer tehnologija v času snovanja še ni bila kos visoki talni vodi. Zunaj kroga obvoznice je vročevodni sistem v Stožicah, Stegnah, Dravljah in delu Šentvida.

Vročevodni sistem, na ka-terega je priključenih 53.700 stanovanj, kar je slaba polovica vseh stanovanj v MOL, je pove-

Energetika Ljubljana je s svojim sistemom daljinskega ogrevanja eden izmed večjih distributerjev daljinske toplote za ogrevanje v Evropi in pokriva približno tretjino vseh potreb po ogrevni in tehnološki toploti v Ljubljani. Proizvodnja in distribucija temeljita na odgovornosti in varovanju okolja.

Med zadnjimi pomembnej-šimi projekti sta prehod z ma-zuta na ekstra lahko kurilno olje in gradnja sončne elektrarne. O prvem smo se pogovarjali s Petrom Martincem, opera-tivnim vodjem projektov. »V naši kotlovnici v Šiški so vršni toplotni viri. Delujejo takrat,

Ekološki projekti v Energetiki Ljubljanako potrebujemo več toplote, kot jo lahko proizvedejo v TE-TOL v Mostah. V njih kurimo zemeljski plin, sekundarno gorivo je mazut. Tega kurimo, ko so zunanje temperature tako nizke, da bi poraba plina preseg-la zakupljene količine. Mazut kurimo tudi, ko presežemo do-pustno konično porabo plina,« je pojasnil.

Zmanjšali bodo izpuste in varovali podtalnico

Vendar je mazut, ki vsebuje tudi žveplo, ekološko neustrezen, saj njegovo kurjenje presega predpisane vrednosti za izpust dušikovih oksidov. Zato so se v Energetiki Ljubljana odločili, da namesto mazuta kot sekundarno

gorivo začnejo uporabljati ekstra lahko kurilno olje.

Peter Martinc je okvirno predstavil projekt, s katerim bodo do leta 2016 opustili kurjenje mazuta. »Prenovili bomo rezervoarje ter sisteme za manipulacijo in oskrbo kotlov, ki jih bomo tudi za-menjali. S tem programom se je Energetika Ljubljana vključila v nacionalni pro-gram za zmanjšanje izpustov škodljivih snovi v zrak.«

Ob rekonstrukciji največjo pozornost namenjajo zaščiti okolja, predvsem podtalnice. Objekti stojijo na območju vodonosnika za oskrbo Ljubljane s pitno vodo. Zato so pri sanaciji sistema za skladiščenje, manipu-

lacijo z gorivom in oskrbo kotlov upoštevani vsi potrebni ukrepi.

Zamenjali bodo tudi štiri najstarejše vročevodne ko-tle, gorilnike na teh kotlih in najstarejše parne kotle, ki jih bo nadomestil nov, sodobnejši.

Sončna elektrarnaPoleg rekonstrukcije kot-

lovnice gradi Energetika Ljubljana 69,93-kilovatno sončno elektrar-no. Ta bo stala na strehi njihove poslovne stavbe. Na 378 modulih bo elektrarna proizvedla okrog 62.412 kilovatnih ur električne energije na leto. Predvidevajo, da se bo 347 tisoč evrov vredna naložba v sončno elektrarno, ki bo zgrajena do oktobra prihodnje leto, povrnila v 17 letih.

Z rekonstrukcijo bodo do-segli naslednje ekološke učinke: zmanjšanje izpustov

dušikovih oksidov za 60 odstotkov, zmanjšanje izpustov

žveplovih oksidov za 81 odstotkov, povečanje izkoristka

obratovanja za tri do pet odstotkov in posledično

zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za osem do 12 odstotkov (tudi zaradi zamenjave goriva), znižanje stroškov obra-

tovanja za tri do pet od-stotkov.

Energetika Ljubljana, d. o. o., Verovškova 70, 1000 LjubljanaTel.: (01) 588 90 00 / Faks: (01) 588 91 09Splet: www.energetika-lj.si / E-pošta: posta@energetika-lj.si

INFORMACIJE

GLAVNI UČINKI

Manjši izpusti in večji izkoristki

Daljinska oskrba s toploto v mestni občini Ljubljana

Vročevodni sistem oskrbuje večino stanovanjskih naselij

Sistem daljinskega ogrevanja v Ljubljani Dolžina vročevodnega omrežja: 238,1 km Dolžina parovodnega omrežja: 11 km Priključna moč – vročevodni sistem: 1.146 MW Število priključenih toplotnih postaj: 3.223 Število priključenih parnih postaj: 22

Vročevodni sistem se razprostira na vseh gosteje poseljenih območjih znotraj ljubljanske obvoz-nice. Izjema je Vič, kjer tehnologija v času snovanja še ni bila kos visoki talni vodi.

zan z enotnim omrežjem, ki se napaja s toploto iz dveh ener-getskih virov, TE-TOL v Mostah in Energetike v Šiški. Toplota iz vročevodnega sistema se upora-blja za ogrevanje stavb in prip-ravo sanitarne tople vode.

Tehnološka paraMOL se s tehnološko paro,

katere poraba pada, oskrbuje prek dveh ločenih parovodnih sistemov, ki se v prihodnosti ne bosta širila. Parovodno omrežje na območju Most se napaja s toploto iz TE-TOL in vodi proti središču. Ta sistem oskrbuje bolnišnični kompleks ob Zaloški cesti ter industrijske odjemalce ob Letališki cesti in v Zeleni jami. Parovodno omrežje na območju Šiške pa se napaja s toploto iz Energetike in s paro

oskrbuje industrijske odjemalce ob Verovškovi ulici.

Omrežje je treba obnavljatiNajstarejši deli omrežja so

stari skoraj pol stoletja, zato so se v Energetiki Ljubljana že pred časom lotili sistematične obnove. V okviru posodabljanja vročevodnega omrežja nadalju-jejo celostno obnovo glavne napajalne veje v smeri TE-TOL–Linhartova–Center–Vič. Omrežje obnavljajo tudi lokalno, glede na starost omrežja in tudi statistiko najpogostejših okvar.

Energetika Ljubljana izkorišča TE-TOL kot osnovni vir toplote z najugodnejšo proizvodno ceno. Tako dosegajo najnižjo ceno toplote za uporabnike sistema daljinskega ogrevanja. V TE-TOL se toplota proizvaja iz premoga

v soproizvodnji z električno en-ergijo, pri čemer se dosega 30-odstotni prihranek v primerjavi z ločeno proizvodnjo toplote in elektrike.

Vstop na trg individualnih hišKot je pojasnil Aleš Cjuha iz

oddelka Razvoj, se sistem daljin-skega ogrevanja v prihodnosti praviloma ne bo širil prek se-danjega oskrbovalnega območja. Možne so le širitve omrežja na nova gosteje naseljena območja, ki bodo zaradi bližine sedanjega

ŠTEVILKE

UREJENI DIAGRAM PROIZVODNJE TOPLOTE S KONZUMOM ZA HLAJENJE

omrežja primerna za daljinsko ogrevanje (pozidava med novo Štajersko in obstoječo Vojkovo cesto, območje Škofovih zavodov in območje južno od Fužin in Ljubljanice). Znotraj oskrboval-nega območja bo gradnja omrežja namenjena zgoščevanju odjema s priključevanjem preostalih še nepriključenih večjih stavb.

Z vstopom sistema daljin-skega ogrevanja na trg individu-alnih stanovanjskih hiš in ugod-no prodajno ceno toplote pa je priključevanje dobilo nov zagon.

Za večjo pozidavo v Stanežičah je predviden lokalni sistem daljinske-ga ogrevanja in hlajenja na temelju kogeneracije in trigeneracije.

Možno je tudi daljinsko hlajenje

Vročo vodo iz že razvejenega vročevodnega omrežja je možno uporabiti za proizvodnjo hladilne energije. S tem želijo povečati izkoriščenost obstoječih en-ergetskih virov in omrežja ter posredno razbremeniti elek-troenergetski sistem.

Pod lijak kotla 3 bodo namestili potujočo rešetko za zgorevanje lesnih sekancev.

36 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, ponedeljek, 23. junija 2008

Laboratorij za goriva, ki deluje kot samostojna organizacijska enota v okviru TE-TOL, si je ogleda-lo skoraj 50 obiskovalcev. Obisk so organizirali 18. junija v okviru dneva odpr-tih vrat. Med obiskovalci so bili tudi poslovni partnerji iz BiH in Hrvaške.

Mateja Notar, tehnični vodja laboratorija in vodja za kakovost v laboratoriju, ne skriva zado-voljstva nad velikim zaniman-jem. »Morda se 50 ne zdi velika številka, a za tako ozko in stro-kovno zelo specifično področje dela je to zelo veliko in smo zelo veseli tolikšnega odziva,« je povedala.

Obiskovalcem je skupaj s sodelavci predstavila instru-mentarij in delo v akreditiranem laboratoriju, ki je eden izmed najsodobnejših v Sloveniji. Obiskovalci so se seznanili s postopki preskušanja premoga in sistemom kakovosti. Prisost-

vovali so dejanski analizi pre-moga, to je od samega sprejema vzorca do oddaje poročila.

Laboratorij za goriva je leta 2001 postal prvi akre-ditiran laboratorij s področja preskušanja premoga v Slo-veniji. S tem je presegel vlo-go tovarniškega laboratorija in pridobil status neodvisne ustanove, dostopne javnosti in naročnikom. Skladno s strate-gijo razvoja TE-TOL bo svojo dejavnost razširil tudi na druga goriva, ki jih bo TE-TOL upo-rabljal za soproizvodnjo top-lotne in električne energije, najprej na trdna biogoriva (lesna biomasa). »V teku je že postopek za razširitev obsega akreditacije laboratorija, kar je sicer zelo zahtevna, a smiselna poteza,« razlaga Notarjeva.

Z uspešno razširitvijo akredi-tacije na trdna biogoriva, ki jo pričakujejo najkasneje do konca leta, bo TE-TOL-ov laboratorij za goriva edina taka ustanova v Sloveniji.

V Ljubljani in okolici bi lahko z izgradnjo objekta za termično obdelavo predobdelanih komunalnih odpadkov in posušenega blata, ki bi v soproizvodnji proizvajal toplotno in električno energijo, zao-krožili projekt celostnega obvladovanja odpadkov.

Že prihodnje leto na naša odlagališča ne bomo več smeli odlagati nepredelanih odpadkov z več kot petodstotno vsebnos-tjo organskega ogljika. Kršitelji bodo kaznovani s kaznijo od de-set do 40 tisoč evrov.

Vsako leto več odpadkovZa večino ljudi se problem

odpadkov konča pri smetnjaku, medtem pa količine odpadkov vsako leto naraščajo. Vsak Slo-venec pridela povprečno več kot 400 kilogramov smeti na leto, podoba v smeteh utapljajočega se Neaplja pa se nam še vedno zdi zgodba z drugega sveta.

Da ločevanje odpadkov v Sloveniji ni ustrezno zaživelo, pričajo večje količine uporab-nih snovi med odpadki. Seve-da pa še vedno ostane velika količina mešanih komunalnih odpadkov.

Dober zgled je AvstrijaSkladno z zahtevami za-

konodaje se Snaga pripravlja na gradnjo objekta za predelavo od-padkov RCERO, za financiranje katerega je zaprosila tudi za ev-ropska sredstva. Je pa njihova pridobitev pogojena z ustrezno ekonomično izrabo odpadkov. V nekaterih državah Evropske

TE-TOL V ŠTEVILKAHProizvodnja/poraba premoga/odpadki Povprečje (2005–2007)

Ogrevna toplota 1.137 GWh

Električna energija 405 GWh

Tehnološka para 112.398 ton

Premog 459.189 ton

Pepel in žlindra 27.747 m3

Emisija Mejna emisijska vrednost Povprečje (2005–2007)

SO2 476 mg/m3 174 mg/m3

NOx 600 mg/m3 438 mg/m3

Skupni prah 100 mg/m3 8 mg/m3

CO 250 mg/m3 66 mg/m3

Emisija CO2 na MWh koristne energije (električne + toplotne) 0,478 ton

V poletnem času je proi-zvodnja toplotne energije v TE-TOL kar sedemkrat manjša kot v kurilni sezoni oziroma pozimi. Zato proizvodne enote poleti niso povsem izkorišče-ne. To je TE-TOL spodbudilo k proučitvi možnosti, kako povečati poletni odjem. Odgovor so ponudila vse bolj vroča poletja in čedalje večje potrebe po hladu – torej daljinsko hlajenje.

TE-TOL s svojo energetsko lokacijo in Energetika Ljubljana kot upravljavka omrežja daljin-skega ogrevanja Ljubljane s kon-cesijo sta tako dobila edinstveno priložnost, da daljinsko hlajenje kot nov produkt ponudita zu-nanjim odjemalcem. Proučene možnosti hlajenja so tri: - daljinsko hlajenje s centralno pripravo hladu v TE-TOL in raz-vodom hladne vode,- lokalno hlajenje z absorberji na toplo vodo, - lokalno hlajenje z absorberji na tehnološko paro.

Dejavnost s prihodnostjoV Energetiki Ljubljana so

že pred leti analizirali možnost lokalne proizvodnje hladu v BTC z enostopenjskimi absorp-cijskimi hladilnimi napravami,

Dan odprtih vrat Laboratorija za goriva

Laboratorij za goriva, ki deluje v okviru TE-TOL, se ukvarja s pre-skušanjem premoga, dejavnost pa bodo kmalu razširil še na druga goriva.

Priložnost za celostno rešitev ravnanja z odpadki

V Ljubljani možnost daljinskega hlajenjapriključenimi na vročevodno omrežje daljinskega ogrevanja. Tak sistem zahteva veliko prostora za postavitev hladilnih strojnic in stol-pov hlajenja. Lani pa so že pripravili idejno zasnovo daljinskega hlajenja območja BTC in okolice.

Zaradi primerljivosti so letos poleg centralnega hla-jenja proučili tudi možnosti lokalnega hlajenja z absorp-cijskimi hladilnimi naprava-mi, priključenimi na obstoječe vročevodno omrežje daljinskega sistema ogrevanja, in možnost hlajenja s paro porabnikov, priključenih na omrežje razvoda tehnološke pare.

Daljinsko hlajenje je zagotovo obetavna dejavnost, čeprav je us-peh takšnih projektov zelo odvisen od lokalnih razmer. Vsekakor pa ti sistemi zahtevajo dolgoročno in usklajeno energetsko (ekološko) načrtovanje razvoja mesta. Medtem ko so se v nekaterih večjih zahodnoevropskih mestih že uvel-javili, naj bi prvi sistem daljinskega hlajenja v Sloveniji zaživel letos v Šoštanju. Naslednja je lahko prav Ljubljana.

Interno absorpcijsko hlajenje TE-TOL

Zamisel o internem hlajen-ju TE-TOL ni nova. O njem so sprva razmišljali že pred leti, in

sicer kot o pilotnem projektu, ko so snovali interno hlajenje z absorpcijsko hladilno napravo na toplo vodo iz sistema daljin-skega ogrevanja. Projekt takrat ni zaživel, vse bolj vroča poletja in s tem naraščajoče potrebe po hladu pa so strokovnjake spodbudili, da delo nadaljujejo. Posodobili so tehnično rešitev in se namesto koncepta enos-topenjskega absorpcijskega hladilnega agregata, napajanega z vročo vodo, odločili za koncept dvostopenjskega agregata, napa-

janega z osembarsko tehnološko paro. Tak način omogoča dvakrat večjo učinkovitost.

Hlajenje na paro bo cenejše Z zgraditvijo novega interne-

ga absorpcijskega sistema hla-jenja bodo v TE-TOL povečali zanesljivost hlajenja glavnega pogonskega objekta, pridobili nov vir hlajenja za delavnice in nadomestili obstoječa zračno hlajena električna kompresor-ska hladilna agregata za hlajenje poslovnih stavb, ki sta na izteku

svoje življenjske dobe. S tem bodo zmanjšali lastno rabo elek-trike za hlajenje, povečala pa se bo lastna poraba pare. Na račun vračanja vložene energije pa bo hlajenje na paro tudi cenejše.

Projekt že izvajajo. Montažna dela bodo po predvidenem časovnem načrtu opravljena do konca avgusta, v tem času pa bodo sistem tudi prvič poskusno zagnali.

unije je tak zakon v zvezi z odla-ganjem že stopil v veljavo, zato tam že gradijo objekte za ener-getsko izrabo odpadkov.

Kako bodo na te zahteve odgovorili pri nas, je pojas-nil Stane Menart, svetovalec tehničnega direktorja TE-TOL, ki skupaj s predstavniki Snage, Energetike Ljubljana, VO-KA, ljubljanskega Holdinga in MOL pripravlja predlog za energetsko izrabo sekundarnega goriva v MOL. »V sosednji Avstriji so se vprašanja ravnanja z odpadki ce-lostno lotili že pred desetletjem. Tako danes na Dunaju odpadke s termično izrabo pretvarjajo v koristno energijo. Italija se na ostre zahteve evropske zakonodaje ni ustrezno prip-ravila, zato se zdaj ubadajo s precejšnjimi težavami. Tudi v Nemčiji so ob uveljavitvi zakona leta 2005 izvažali odpadke na Švedsko in plačevali po 150 ev-rov za tono.«

EU podpira nadzorovan sežig

Evropska okoljska za-konodaja in zakonodaja na področju celostnega obvla-dovanja odpadkov podpirata nadzorovano sežiganje od-padkov za namene energetske izrabe. V EU deluje več kot 400 objektov izrabe energije iz odpadkov, postavljeni pa so v vseh članicah, razen v petih novih.

V EU je vedno bolj razširjen za komunalne skupnosti ce-lostno, to je tehnološko, ekonomsko in okoljsko, spre-jemljiv koncept. Ta predvideva izrabo energije iz preostankov

mehansko-biološko obdelanih komunalnih odpadkov in bla-ta iz čistilnih naprav v skup-nem objektu za termično ob-delavo sekundarnega goriva (TOSG).

»Tudi naša zakonodaja pred-laga sosežig in sežig odpadkov za energetsko izrabo, če ta posto-pek manj obremenjuje okolje kot drugi načini predelave,« dodaja Stane Menart.

Energijska izraba sekundarnega goriva

EU in Slovenija se pri načrtovanju objektov za termično obdelavo sekun-darnega goriva zaradi večjih izkoristkov in ekonomičnosti usmerjata v soproizvodnjo toplote in elektrike. Primarni energent so predobdelani od-padki ali sekundarno gorivo. To pomeni, da se iz odpadkov pred-hodno izločijo biorazgradljive snovi, nekatere kovine, plas-

tika, folije, les in papir, ki se jih splača reciklirati.

Z objektom za termično o b d e l a v o p r e d o b d e l a n i h komunalnih odpadkov in posušenega blata, ki bi v soproizvodnji proizvajal toplotno in električno en-ergijo, bi lahko na območju Ljubljane, kot pravi Menart, skladno z zahtevami EU in obvezo Slovenije zagotovili rešitev ravnanja z odpadki za MOL in širšo regijo. Tako bi zaokrožili projekt celostnega obvladovanja odpadkov, se pravi ločenega zbiranja, pre-delave, reciklaže, izkoriščanja energije iz odpadkov in odla-ganja preostankov kurjenja.

V Celju sicer že poteka gradnja prve slovenske top-larne, ki bo kot gorivo upo-rabljala odpadke, obdelane v objektu za mehansko-biološko stabilizacijo, in blato čistilnih naprav.

INFORMACIJE

Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d. o. o.Toplarniška 19, 1000 LjubljanaTel.: (01) 5875 200 / Faks: (01) 5875 480 Splet: www.te-tol.si / E-pošta: info@te-tol.si

Parni absorbcijski hladilni agregat.

Za večino ljudi se problem odpadkov konča pri smetnjaku, medtem pa količine odpadkov vsako leto naraščajo.