Primerjava organiziranosti gozdarstev in številčnosti gozdarskega kadra izbranih evropskih držav...

Gozdarski inštitut Slovenije

PRIMERJAVA ORGANIZIRANOSTI GOZDARSTEV

IN ŠTEVILČNOSTI JAVNOGOZDARSKEGA KADRA

SREDNJEEVROPSKIH DRŽAV S STANJEM

V SLOVENIJI

Franc FERLIN

Ljubljana, maj 2004

FERLIN, Franc: Primerjava organiziranosti gozdarstev in številčnosti javnogozdarskega kadra srednjeevropskih držav ….

2

Naročnik: Zavod za gozdove Slovenije Sofinancer (v okviru nalog JGS): Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Projektni sodelavci: Mag. Nike Kranjc (priprava ankete in podatkov) Nikica Ogris (priprava podatkov) Dr. Mirko Medved (izračun po panožnih normativih) Recenzenta: Mag. Aleksander Golob Doc. dr. Darij Krajčič Tehnično uredil: Mag. Franc FERLIN

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 630*2(4-014:497.4) 65.01(4-014:497.4) FERLIN, Franc Primerjava organiziranosti gozdarstev in številčnosti javnogozdarskega kadra srednjeevropskih držav s stanjem v Sloveniji [Elektronski vir] / Franc Ferlin. - El. besedilni podatki. - Ljubljana : Gozdarski inštitut Slovenije, 2004 Način dostopa (URL): http://www.gozdis.si/departments/ silviculture/silviculture_dept.htm. ISBN 961-6425-11-0 213792256


3

VSEBINA 0 IZVLEČEK ................................................................................................. 5 1 UVOD........................................................................................................ 7 2 METODA DELA.......................................................................................... 8 2.1 ANKETA IN PRIMARNI VIRI ZA ANALIZE IN PRIMERJAVE ......................................... 8 2.2 IZBRANE EVROPSKE DRŽAVE OZIROMA DEŽELE IN PRIDOBLJENI PODATKI.................. 9 2.3 KAZALNIKI MEDNARODNIH PRIMERJAV ŠTEVILČNOSTI KADROV............................. 10 2.4 OCENA IN VZPOSTAVITEV MEDNARODNE PRIMERLJIVOSTI (GLEDE NA STRUKTURO

NALOG) ....................................................................................................... 12 2.5 MODELNI IZRAČUN OBSEGA STROKOVNO-TEHNIČNEGA KADRA NA IZVAJALSKIH

NALOGAH V SLOVENIJI (V DRŽAVNIH GOZDOVIH) ............................................... 13 2.6 ORGANIZACIJSKE IN VSEBINSKE RAVNI MEDNARODNIH PRIMERJAV ....................... 13

3 PRIKAZI ORGANIZIRANOSTI GOZDARSTEV IN ŠTEVILČNOSTI

JAVNOGOZDARSKEGA KADRA IZBRANIH SREDNJEEVROPSKIH DRŽAV OZIROMA DEŽEL........................................................................ 15

3.1 SPLOŠNO ..................................................................................................... 15 3.2 MODEL Z INTEGRIRANIMI FUNKCIJAMI V OBLIKI DRŽAVNE GOZDNE UPRAVE ............ 15 3.2.1 Primer nemške dežele Baden-Württemberg................................................... 15 3.2.2 Primer nemške dežele Bavarske ..................................................................... 17 3.2.3 Primer nemške dežele Porenje-Pfalz .............................................................. 20 3.2.4 Skupne značilnosti modela.............................................................................. 24

3.3 MODEL Z LOČENIMI GOZDNOGOSPODARSKIMI FUNKCIJAMI V OBLIKI JAVNEGA OZIROMA DRŽAVNEGA PODJETJA ...................................................................... 25

3.3.1 Primer nemške dežele Hessen ........................................................................ 25 3.3.2 Primer Poljske ................................................................................................. 27 3.3.3 Primer Češke ................................................................................................... 29 3.3.4 Primer Hrvaške................................................................................................ 32 3.3.5 Primer italijanske province Južne Tirolske ..................................................... 34 3.3.6 Primer Madžarske............................................................................................ 35 3.3.7 Skupne značilnosti modela.............................................................................. 36

3.4 MODEL Z LOČENO GOZDARSKO SLUŽBO ZASEBNEGA SEKTORJA V OBLIKI ZBORNIČNE OZIROMA LASTNE SLUŽBE ............................................................................... 37

3.4.1 Primer Avstrije ................................................................................................ 37 3.4.2 Primer nemške dežele Spodnje Saške............................................................. 41 3.4.3 Primer Francije................................................................................................ 43 3.4.4 Skupne značilnosti modela.............................................................................. 45

3.5 SLOVENSKI MODEL ........................................................................................ 46 3.5.1 Prikaz stanja.................................................................................................... 46 3.5.2 Vzpostavitev primerljivosti z evropskimi organizacijskimi modeli ................. 50

3.5.2.1 Primerljivost po lastniški in posestni strukturi ter naravnih razmerah ..........................50 3.5.2.2 Primerljivost po vrstah nalog....................................................................................50 3.5.2.3 Primerljivost po vsebini nalog...................................................................................51

3.5.3 Evropsko primerljive slovenske vrednosti kadrovskih gostot......................... 52 3.5.3.1 Vsi kadri v gozdarstvu .............................................................................................52 3.5.3.2 Kadri Zavoda za gozdove Slovenije...........................................................................56


4

4 OKVIRNA PRIMERJAVA SREDNJEEVROPSKIH GOZDARSKIH

ORGANIZACIJSKIH MODELOV S SLOVENSKIM..................................... 59 4.1 SPLOŠNE RAZLIKE ......................................................................................... 59 4.2 PODOBNOSTI IN RAZLIKE V POSAMEZNIH ORGANIZACIJSKIH REŠITVAH .................. 59 4.3 ZNAČILNOSTI RAZVOJNIH REFORM SREDNJEEVROPSKIH GOZDARSKIH ORGANIZACIJ. 64

5 PRIMERJAVA ŠTEVILČNOSTI KADRA, KI OPRAVLJA NALOGE V

JAVNEM OZIROMA DRŽAVNEM INTERESU, MED SREDNJE- EVROPSKIMI DRŽAVAMI IN SLOVENIJO .............................................. 65

5.1 PRIMERJAVA DELEŽA USLUŽBENCEV V GOZDARSKIH ORGANIZACIJAH JAVNEGA SEKTORJA .................................................................................................... 65

5.2 PRIMERJAVA TRENDA SKUPNEGA ŠTEVILA STROKOVNO-TEHNIČNIH KADROV V ......... 66 GOZDARSKIH ORGANIZACIJAH V ZADNJIH 5 – 10 LETIH ...................................... 66 5.3 PRIMERJAVA ŠTEVILA USLUŽBENCEV SEKTORJA ZA GOZDARSTVO IN LOVSTVO V

RESORNEM MINISTRSTVU (BREZ INŠPEKCIJE) .................................................... 66 5.4 PRIMERJAVA OBSEGA RAZVOJNO-RAZISKOVALNEGA DELA, KI GA FINANCIRA

RESORNO MINISTRSTVO ................................................................................. 67 5.5 PRIMERJAVA GOSTOTE VSEH USLUŽBENCEV GOZDARSKIH ORGANIZACIJ V SLOVENIJI,

KI OPRAVLJAJO NALOGE V JAVNEM OZIROMA DRŽAVNEM INTERESU, Z EVROPSKIMI DRŽAVAMI, OB PREDHODNI VZPOSTAVITVI PRIMERLJIVOSTI NALOG....................... 68

5.5.1 Primerjava na površino gozdov....................................................................... 68 5.5.2 Primerjava na letni posek ............................................................................... 68

5.6 PRIMERJAVA GOSTOTE USLUŽBENCEV ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OB PREDHODNI VZPOSTAVITVI PRIMERLJIVOSTI NALOG S POSAMEZNIMI EVROPSKIMI GOZDARSKIMI ORGANIZACIJAMI .................................................... 69

5.6.1 Primerjava z osrednjimi državnimi gozdarskimi ustanovami oziroma podjetji srednjeevropskih držav...................................................................... 69

5.6.1.1 Primerjava na površino gozdov ................................................................................69 5.6.1.2 Primerjava na letni posek ........................................................................................73

5.6.2 Primerjava z zasebnimi gozdarskimi službami srednjeevropskih držav......... 73 5.6.2.1 Primerjava na površino gozdov ................................................................................73 5.6.2.2 Primerjava na letni posek ........................................................................................74

5.7 PRIMERJAVA TERITORIALNE ORGANIZIRANOSTI ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE.... 74 6 POVZETEK UGOTOVITEV........................................................................ 77 7 PRIPOROČILA ZA NADALJNJI RAZVOJ SLOVENSKE ORGANIZACIJE

GOZDARSTVA......................................................................................... 81 8 ZAHVALA................................................................................................ 83 9 LITERATURA ......................................................................................... 84 10 PRILOGA ............................................................................................... 85


5

0 IZVLEČEK Študija vključuje primerjave organiziranosti gozdarstev in številčnosti javnogozdarskega kadra 12 (13) srednjeevropskih držav oziroma dežel, ki predstavljajo tri skupine organizacijskih modelov: a) model, v katerih so vse funkcije integrirane v obliki državne gozdne uprave (dežele Baden-Württemberg, Bavarska, Porenje-Pfalz in Thüringen); b) model, v katerem so gozdnogospodarske funkcije organizirane v posebnem javnem oziroma državnem podjetju (dežela Hessen, Češka, Poljska, Hrvaška, provinca Južna Tirolska in Madžarska) in c) model, v katerem je gozdarska služba zasebnega sektorja organizirana v obliki zbornične oziroma zasebne službe (Avstrija, dežela Spodnja Saška, Francija). Naša oblika organiziranosti s samostojnim javnim zavodom kot gozdarsko javno »upravo« za vse gozdove, javnim gospodarskim zavodom za upravljanje državnih gozdov ter vzpostavljajočo se zbornično gozdarsko službo za podporo interesov lastnikov gozdov je kot celota izvirna in predstavlja poseben organizacijski model. Relativni obseg strokovno-tehničnega in drugega kadra Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je - ob vzpostavitvi posameznim državam primerljive strukture nalog ter ob upoštevanju primerljive lastniške strukture gozdov - precej manjši od povprečja analiziranih srednjeevropskih državnih gozdarskih organizacij. To velja tudi za teoretično razširjen obseg ZGS, ki vključuje privatizirane naloge organizacije proizvodnje in prodaje lesa v državnih gozdovih. Število obstoječega kadra ZGS tako dosega 49% (glede na površino) oziroma 45% (glede na možni posek), število s privatiziranimi nalogami v državnih gozdovih razširjenega kadra pa 65% oziroma 60% obsega analiziranih osrednjih srednjeevropskih državnih organizacij. Ustrezna odstotka pri obstoječem obsegu kadra ZGS nadalje dosegata 67% oziroma 55% obsega osrednjih gozdarskih služb treh nam naravno najbolj podobnih alpskih držav oziroma dežel (Avstrije, Bavarske in J-Tirolske), ustrezna odstotka pri razširjenem obsegu pa 90% oziroma 76%. Javna gozdarska služba ZGS v zasebnih gozdovih je številčno racionalnejša tudi od zasebnih (lastnih in zborničnih) operativnih gozdarskih služb dveh analiziranih srednjeevropskih držav (Avstrije in Spodnje Saške). V primerjavi s sorodnimi državnimi srednjeevropskimi gozdarskimi organizacijami ima ZGS najmanjši delež gozdarskega kadra na operativni (krajevni in revirni) ravni. Število njegovih območnih enot je glede na evropske razmere precej nad povprečjem, število krajevnih enot podobno, število revirjev pa pod povprečjem. Tako kot kadrovski obseg ZGS, je tudi obseg celotne gozdarske javne »uprave« v Sloveniji precej nižji od povprečja analiziranih srednjeevropskih držav oziroma dežel. Obseg vseh naših obstoječih državnih kadrov tako dosega le okrog polovico (54% glede na površino, 50% glede na možni posek), s privatiziranimi nalogami v državnih gozdovih razširjen obseg kadrov pa okrog dve tretjini (67% glede na površino, 62% glede na možni posek) povprečja


6

srednjeevropskih držav oziroma dežel. Navedena odstotka državnega kadra nadalje dosegata okrog dve tretjini (67% oziroma 60%) kadrovskega obsega treh alpskih držav oziroma dežel, odstotka razširjenega obsega kadra pa blizu treh četrtin (79% oziroma 71%). Število uslužbencev oziroma uradnikov gozdarske oblasti na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je daleč pod srednjeevropskim povprečjem in ne dosega kritične mase za izvajanje svojih temeljnih funkcij. Brez njegove okrepitve se bodo negativni trendi v slovenskem gozdarstvu prav gotovo nadaljevali. Tudi število razvojno-raziskovalnih delavcev, programsko ali projektno financiranih s strani našega ministrstva, je glede na srednjeevropske razmere, bistveno premajhno. Ustrezna raziskovalno-razvojna podpora gozdarstvu, kakor tudi prepotrebno usmerjanje samega gozdarskega raziskovanja in razvoja, s strani države tako nista zagotovljena. Glede na ugotovljen podpovprečni obseg našega javnogozdarskega kadra v primerjavi s srednjeevropskimi državami oziroma deželami, v katerih družbi se sedaj že nahajamo v okviru EU, bi tako bila – namesto zmanjševanja – v bistvu potrebna okrepitev kadrovskih kapacitet javnega sektorja gozdarstva v Sloveniji.


7

1 UVOD Poznavanje gozdarske organiziranosti in številčnosti drugih državnih gozdarskih »administracij« je lahko pomembna podlaga pri presoji ustreznosti in racionalnosti obstoječih domačih organizacijskih modelov ter njihovemu odgovornemu nadaljnjem razvoju. Za Slovenijo so tovrstne primerjave še posebej aktualne, saj ne vemo, kje se na lestvici številčnosti evropskih gozdarskih služb nahajamo in ali smo v tem pogledu (ne)racionalni. Res pa je tudi, da takšne evropske lestvice številčnosti javnih gozdarskih uprav, razen podatkov nekaterih držav oziroma dežel, npr. nemških (glej KROTT, 2000), zaenkrat še ni. So pa mednarodne primerjave velikosti državnih gozdarskih administracij sedaj - pred vstopom držav kandidatk v EU – aktualne tudi v okviru evropskih raziskovalnih projektov. Tako je EU financirala poseben projekt »Gozdarstvo v pred-pristopnih državah«, katerega predmet je tudi analiza kapacitiranosti državnih gozdarskih administracij, vendar njegovi rezultati še niso dostopni. Cilji našega projekta so širši, poleg teh držav pa vključujejo tudi države oziroma dežele EU. Pri tem se naslanjamo na našo predhodno analizo organiziranosti gozdarstev večjega števila EU in PHARE držav (NONIĆ & FERLIN, 2001). Področje mednarodnih analiz in primerjav razvoja gozdarske organiziranosti evropskih držav oziroma dežel, zlasti njihovih gozdnih uprav, je sicer v zadnjem obdobju v Evropi tudi v strokovno-znanstvenih krogih zelo aktualno. Tako je npr. IUFRO skupina Europaforum Forstverwaltung eno od svojih novejših konferenc, ki jo je so-organizirala celo Slovenija (Zavod za gozdove Slovenije), namenila prav problematiki reform evropskih državnih gozdarstev (KROTT / MATIJAŠIĆ / KERMAVNAR, 1998), na eni zadnjih pa obravnavala tudi kadrovsko problematiko (KROTT, 2001). Prve takšne, po številu držav sicer skromne analize organiziranosti so bile pri nas, za potrebe tranzicije, opravljene v začetku devetdesetih let (WINKLER, 1991). Šlo je zlasti za primerjave organiziranosti gozdarstva Avstrije, dežele Baden-Württemberg in Švice. Številčnost gozdarskega kadra ni bila podrobneje razčlenjena. Drugič se je potreba po tovrstnih prikazih, zlasti številčnosti gozdarskih služb večjega števila evropskih držav, pojavila pred vzpostavitvijo Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) oziroma pri pripravi in sprejemanju njegove sistemizacije. Predlagan obseg javne gozdarske službe je bilo namreč potrebno utemeljiti z mednarodnimi primerjavami. V okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo se zato v letu 1993 z anketo obrnili na številne evropske države, podpisnice helsinške H3 resolucije. Vendar pa je bil odziv nanjo zelo skromen, tako da širša primerjava ni bila mogoča. Za utemeljitev predloga sistemizacije ZGS (z 824 delavci javne gozdarske službe in 39 lovci) je tako kot prepričljiv izpadel prikaz številčnosti javnogozdarskega kadra v Avstriji1 kot eni od gozdarsko najbolj racionalno organiziranih držav. Tudi na podlagi te argumentacije nam je potem uspelo sprejeti takšen obseg sistemizacije ZGS, ki je omogočil prehod vseh predlaganih delavcev in ohranitev gozdarske službe na ZGS. Tretjič se 1 Skupna gostota gozdarskih strokovnih uslužbencev je takrat v Avstriji znašala 1.0 gozdarja / 1000 ha gozdov, v

Sloveniji pa smo računali z 0.8 delavcev javne gozdarske službe / 1000 ha.

potreba po mednarodnih pregledih, zlasti pa primerjavah številčnosti gozdarskih služb ter na tej podlagi temelječi oceni racionalnosti obsega gozdarske službe v Sloveniji, pojavlja sedaj. Obstaja prepričanje nekaterih, da je naša javna gozdarska služba preobsežna, pri številnih drugih pa obratno. Zato je prav, da si preko kolikor je mogoče objektivne, strokovno-znanstvene primerjave končno »nalijemo čistega evropskega vina«, da bi tako lažje oblikovali skupno vizijo nadaljnjega razvoja naše gozdarske organiziranosti. Skladno s cilji, ki jih je opredelil ZGS kot glavni naročnik študije, kasneje razširjenimi v okviru programa nalog Javne gozdarske službe Gozdarskega inštituta Slovenije, je bil namen študije naslednji: 1. zgoščeno prikazati organiziranost gozdarstev ter dejavnosti, naloge in številčnost javnih

oziroma državnih gozdarskih služb2 večjega števila srednjeevropskih držav; 2. primerjati številčnost javnega oziroma državnega gozdarskega kadra v Sloveniji, posebej

javne gozdarske službe v okviru ZGS, z izbranimi srednjeevropskimi državami; 3. na podlagi teh ugotovitev in spoznanj podati oceno številčnosti oziroma (ne)racionalnosti

obsega našega javnogozdarskega kadra ter izoblikovati priporočila za nadaljnji razvoj organizacije gozdarstva v Sloveniji.

2 METODA DELA 2.1 ANKETA IN PRIMARNI PODATKOVNI VIRI ZA ANALIZE IN PRIMERJAVE Kot pripomoček za pridobitev ciljnih podatkov o organiziranosti in kadrovski številčnosti s strani izbranih držav ali dežel smo pripravili posebni anketni vprašalnik (v prilogi) in ga izbranim državam in deželam posredovali skupaj z informativnim dopisom. Dopis je poleg ciljev našega projekta vseboval tudi kratko predstavitev organiziranosti slovenskega gozdarstva ter številčnosti našega državnega gozdarskega kadra. Posameznim državam smo tako v bistvu vnaprej posredovali svoje podatke in jih na ta način, ob razlagi pomena te raziskave za nadaljnji razvoj organizacije slovenskega gozdarstva, poskušali tudi zainteresirati. Vprašalnik je vseboval naslednja ključna vprašanja: 1. Informacije o površinah gozdov, sečnjah, vlaganjih v gozdove in drugih tovrstnih

podatkih (fizični kazalniki); 2. Opise organizacijskih modelov in dejavnosti, ki jih opravljajo gozdarske organizacije

posameznih držav; 3. Podatke o številčnosti kadrov po organizacijah in/ali organizacijskih nalogah, ločeno za

javni in zasebni sektor; 2 Gozdarska služba (nem.: Forstdienst, angl.: forest service) se v tem pomenu uporablja kot splošni izraz za

službo, ki opravlja (običajno) z zakonom o gozdovih določene naloge in se lahko nahaja v različnih organizacijskih

oblikah oziroma vrstah ter lastništvu organizacij.


9

4. Informacije o trendih kadrovske številčnosti, razvoju organizacijskih modelov (reformah) ter morebitnih vizijah bodočega razvoja.

Vse anketirane države smo hkrati zaprosili tudi za posredovanje osnovnih virov (npr. letnih poročil), da bi lahko tudi sami – zlasti če neposrednih odgovorov na anketo ne bi dobili - prišli do potrebnih osnovnih podatkov. Glede na slabe izkušnje iz preteklosti smo pričakovali zlasti slednje. Vprašalnik smo izbranim državam in deželam prvič posredovali v juniju 2002, komunikacija in pridobivanje osnovnih informacij pa sta se odvijala do konca leta 2002, dodatno tudi v letu 2003. V marcu 2003 smo tako pripravili prvo, ožjo inačico študije (za ZGS), ki smo jo nato, na podlagi dodatnih informacij (zlasti o strukturi zaposlenih po nalogah ter o vsebinah posameznih nalog) razširili do pričujočega obsega. Zaradi obsežnosti dela, nezagotovljenih dodatnih sredstev (s strani MKGP) in posledično drugih raziskovalno-razvojnih obveznosti avtorja, se je priprava razširjene študije z recenzijo zavlekla v leto 2004. 2.2 IZBRANE EVROPSKE DRŽAVE OZIROMA DEŽELE IN PRIDOBLJENI PODATKI Zaradi slabih izkušenj pri uspešnosti pridobivanja tovrstnih podatkov - podatki o kadrovski številčnosti med drugim spadajo med tiste, ki se redkeje podrobneje navajajo v objavljenih dokumentih - smo v najširši izbor kandidatk za primerjavo uvrstili deset držav širšega srednjeevropskega prostora, od tega štiri EU države (Avstrija, Nemčija, Italija, Francija), Švico ter pet tranzicijskih držav (Hrvaška, Madžarska, Češka, Slovaška, Poljska). Vzpostavili smo neposredne stike z odgovornimi predstavniki ministrstev in/ali glavnih državnih gozdarskih ustanov, ki razpolagajo z osnovnimi podatki, pri nekaterih (npr. nemških) deželah pa smo večino osnovnih informacij in virov, vključno z letnimi poročili, pridobili kar preko medmrežja. Proti pričakovanju se je na našo prošnjo odzvala večina držav oziroma dežel, vendar ne vse s popolnimi informacijami in podatki. Njihovi odzivi so sledili zlasti v obliki posredovanja posameznih informacij in objavljenih virov, redkeje v obliki neposrednega odgovora na anketo. Vsi pridobljeni podatki o številčnosti gozdarskega osebja pa temeljijo na primarnih virih (npr. letnih poročilih ali evidencah državnih institucij) in odsevajo zadnje stanje, pretežno v letu 2002. Izvedenih virov, med drugim tudi zaradi hitre zastarelosti teh podatkov, v primerjavah nismo uporabljali. Podatki o kadrih, ki jih po državah in deželah največkrat nismo mogli pridobiti, so večinoma podatki za gozdarske uslužbence izven osrednjih državnih gozdarskih organizacij (npr. za osnovno državno upravo ali občinske uprave) ter za lastno gozdarsko službo zasebnega sektorja (izjema je Avstrija). Pridobljeni podatki, zlasti o številčnosti kadrov, največkrat niso bili podrobneje strukturirani po funkcionalnih skupinah delovnih mest ali nalog. Za Avstrijo smo tako pridobili popolne podatke. Med nemškimi deželami smo pridobili pretežno popolne podatke za Baden-Württemberg, Bavarsko, Porenje-Pfalz, Hessen, Spodnja Saška in Thüringen, ki v bistvu predstavljajo tri različne organizacijske modele. Med italijanskimi provincami smo pridobili le podatke za J-Tirolsko državno gozdarsko službo.


10

Popolne podatke smo pridobili tudi za državni sektor gozdarstva v Franciji, za zasebni le delne. Za Švico3 se je izkazalo, da skupni podatki o številu državnega oziroma javnega gozdarskega osebja ne obstajajo (manjka kantonalna raven), zato smo jo iz naše primerjave številčnosti morali izpustiti, vseeno pa smo vključili krajši organizacijski prikaz. Med tranzicijskimi državami nismo mogli pridobiti potrebnih podatkov za Madžarsko (z izjemo podatkov za državno inšpekcijsko in regionalno načrtovalno službo) in Slovaško (z izjemo podatkov za splošno državno upravo in državne gozdarske ustanove). Teh dveh držav zato nismo mogli vključiti v kadrovske primerjave s Slovenijo. Slovaške zaradi nezadostnih informacij nismo mogli vključiti niti v podrobnejši prikaz organiziranosti. Skupno smo tako v organizacijski prikaz lahko vključili 13, v primerjavo kadrovske številčnosti pa 12 različnih srednje in vzhodno-evropskih organizacij gozdarstev, med njimi 6 oziroma 5 na ravni celih držav ter 7 na ravni dežel (s samostojno gozdarsko zakonodajo), med slednjimi šest nemških in eno italijansko. Pri deželah nam ni bil cilj, da bi preko njih podatke posploševali na celo državo, temveč smo jih kot obravnavali kot samostojne primere organizacijskih modelov. Glede na veliko število v »vzorec« vključenih držav oziroma dežel lahko smatramo, da smo s tem v največji možni meri izključili subjektivni vpliv, ki je običajno prisoten pri izbiri le majhnega števila »primerljivih« držav. 2.3 KAZALNIKI MEDNARODNIH PRIMERJAV ŠTEVILČNOSTI KADROV Za mednarodne primerjave številčnosti gozdarskih kadrov, bodisi skupnega obsega ali le obsega kadrov posameznih služb v državnih in zasebnih gozdarskih ustanovah in/ali podjetjih (v nadaljevanju »organizacijah«), smo uporabili zlasti naslednje kazalnike: 3 Švica ima 73% javnih in 27% privatnih gozdov (glej npr. BUWAL, Wald und Holz in der Schweiz, 1999). Med

javnimi je le 1% zveznih in 5% kantonalnih, ostali so občinski (60%) ter korporialni in zadružni (6%). Za

švicarsko gozdarsko organizacijo je med drugim značilna deljenost zvezne gozdarske uprave (kot direkcije v

okviru Agencije za okolje, gozdove in krajino – BUWAL) in kantonalnih gozdnih uprav. Zvezna uprava je pri

Ministrstvu za notranje zadeve, kantonalne pa v okviru kantonalnih Vlad. Na zvezni ravni obstajata le majhna

gozdarska administracija. Kantonalne uprave imajo svojo gozdarsko službo v okviru kantonalnih uradov

(»Kantonalforstämter«), ki se organizacijsko delijo na gozdna okrožja (»Forstkreise«) in revirje. Gozdarska

zakonodaja obstaja tako na zvezni ravni (zakon o gozdovih je iz leta 1991, uveljavljen leta 1993), kot tudi po

kantonih. Zvezna raven skrbi zlasti za uresničevanje zveznega zakona ter oblikuje generalno gozdarsko politiko.

Kantoni jo izvajajo, izvajajo pa tudi svojo gozdarsko (operativno-tehnično) zakonodajo in predpise. Kantoni so

tako odgovorni za gozdarsko načrtovanje in gospodarjenje z gozdovi, za podporo javnim in privatnim lastnikom

gozdov ter za organiziranje kantonalnih gozdarskih služb. Poleg teh obstaja tudi kantonalna inšpekcija. Švicarsko

gozdarstvo je sicer z našim na splošno najbolj primerljivo med evropskimi državami - tako v strokovnem,

upravno-regulativnem, na kantonalni ravni deloma tudi v organizacijskem pogledu, na sploh pa glede naravnih

razmer. Za Švico je tako npr. značilno, da javna gozdarska služba – tako kot naša – usmerja razvoj vseh gozdov,

opravlja odkazilo drevja za posek v vseh gozdovih ter lastnikom gozdov (in v sodelovanju z njimi) izdaja

dovoljenja za posek. Pravzaprav je naša rešitev, ki smo jo uveljavili v zakonu o gozdovih (1993), podobna

oziroma deloma povzeta po švicarski. Zaradi tega je škoda, da primerljivih kadrovskih podatkov celotne javne

gozdarske službe za Švico nimamo (ker ne obstajajo). Sicer pa velja, da so v nekaterih kantonih trendi številčnosti

gozdarske službe v naraščanju, v drugih v upadanju, skupnega trenda in številčnosti pa (po ISELIN, 2002, osebna

komunikacija) ni znanega.


11

1. delež uslužbencev v gozdarskih organizacijah javnega sektorja, katerih financiranje je (neposredno ali posredno) vezano na javne finance;

2. trend skupnega števila javnih uslužbencev v gozdarstvu oziroma v osrednjih gozdarskih organizacijah, ki opravljajo naloge v javnem oziroma državnem interesu;

3. število oziroma delež uslužbencev v gozdarskih sektorjih resornih ministrstev ter v gozdarski raziskovalno-razvojni sferi;

4. gostota vseh javnih uslužbencev v gozdarstvu (vključno z administrativnimi) oziroma v osrednjih gozdarskih organizacijah, ki opravljajo naloge v javnem oziroma državnem interesu, in sicer na 10.000 hektarov konkretne površine gozdov ter na 10.000 m3 njihovega letnega poseka;

5. povprečna velikost gozdnih revirjev ter krajevnih in regionalnih enot osrednjih gozdarskih organizacij;

6. delež uslužbencev osrednjih državnih gozdarskih organizacij oziroma služb na operativni (krajevni in revirni) ravni.

Kvantitativne primerjave smo zaradi razlik v organizacijskih modelih in lastniški strukturi gozdov izvajali le na individualni ravni, t.j. med posameznimi državami in Slovenijo oziroma obratno. Izračunavali smo razmerja oziroma indekse med kazalniki (npr. kadrovske gostote) teh držav in Slovenije. Kadar je šlo za naknadno izračunavanje povprečnih vrednosti indeksov za posamezne skupine držav oziroma dežel, smo zaradi matematičnega značaja indeksov uporabili geometrično sredino. Medtem, ko je bil delež uslužbencev javnega sektorja po državah oziroma deželah znan, podatka o deležu javnih uslužbencev, katerih financiranje je neposredno vezano na proračun, ni bilo mogoče pridobiti. To bi bilo sicer mogoče le pri organizacijskem modelu, v katerem so državno-upravne naloge ločene od gospodarskih (primer Avstrije), financiranje prvih pa speljano preko proračuna. Ocena tega deleža za druge modele je zato lahko le posredna, preko deleža uslužbencev v javnih ustanovah oziroma podjetjih. Dodatno pojasnitev potrebuje tudi kazalnik gostote javnih uslužbencev, ki ga sicer po državah oziroma deželah – glede na razpoložljivost podatkov – lahko izračunamo za vse strokovno-tehnično osebje, za strokovno-tehnično osebje z gozdarsko izobrazbo ali za strokovno-tehnično in administrativno osebje skupaj. Kazalnik gostote na površino gozdov odraža intenziteto pokritosti gozdarske službe z vidika zagotavljanja javnega interesa nad gozdovi (vseh funkcij gozdov). Doslej uveljavljen velikostni razred prikazovanja tega kazalnika v nekaterih državah je sicer število gozdarjev na 1000 ha površine (npr. RIPKEN, 2001), glede na stanje pri nas, kjer npr. operiramo z nižjimi vrednostmi od enega javnega gozdarja na 1000 ha, pa je površinska osnova 10.000 ha ustreznejša oziroma takšen indeks občutljivejši. Kazalnik gostote na višino poseka pa odraža predvsem intenziteto pokritosti gozdarske službe z vidika zagotavljanja gospodarske funkcije. Ob upoštevanju navedenih dveh glavnih spremenljivk, z dodatnim upoštevanjem strukture lastništva gozdov, je bil pravzaprav pripravljen tudi končni predlog izračuna obsega javne gozdarske službe v Sloveniji (GOLOB et al., 1993), ki je bil podlaga v letu 1994 sprejeti sistemizaciji ZGS.


12

2.4 OCENA IN VZPOSTAVITEV MEDNARODNE PRIMERLJIVOSTI (GLEDE NA STRUKTURO NALOG)

Okvirna ocena primerljivosti obsega kadrov posameznih javnih gozdarskih služb srednjeevropskih držav oziroma dežel s stanjem v Sloveniji temelji na presoji zastopanosti nalog oziroma kadrovskih podatkov po nalogah. Presoja je bila opravljena po naslednjih skupinah nalog: naloge gozdarskih oblasti (v ministrstvih), gozdarske razvojno-raziskovalne naloge, naloge gozdarske in lovske inšpekcije, ostale strokovno-upravne naloge, gozdarsko načrtovanje, svetovanje in izobraževanje lastnikov gozdov, operativno usmerjanje razvoja zasebnih gozdov, naloge gospodarjenja z javnimi gozdovi, strokovno-tehnične izvajalske naloge in prodaja lesa v javnih gozdovih, naloge gospodarjenja z divjadjo v državnih loviščih (s poklicnimi lovci) ter naloge upravljanja nacionalnih parkov. V nemško govorečih državah oziroma deželah te naloge opravljajo državni uradniki (»Beamte«) in nameščenci (»Angestellte«) v državnih gozdnih upravah ali podjetjih, s tem da nameščence lahko najdemo tudi pri večjih zasebnih lastnikih. V Franciji tem kategorijam ustreza kategorija državnih funkcionarjev (»fonctionnaires et assimiles«) različnega ranga (A – C) v javnem gozdarskem podjetju. V primeru Poljske gre za podobno kategorijo uradnikov (gozdarske službe) ter nameščencev (izven gozdarske službe) v okviru državnega gozdarskega podjetja. V primeru Češke gre za organizacijsko ločeno gozdarsko uradno osebje v osnovni državni upravi ter ostalo strokovno-tehnično osebje državnega gozdarskega podjetja – slednje po eni strani opravlja določene operativno-upravne in inšpekcijske naloge (v funkciji državnih uradnikov), po drugi pa tudi poslovne naloge (v funkciji nameščencev) – in drugih državnih ustanov. V primeru Hrvaške pa gre zlasti za strokovno-tehnično osebje javnega gozdarskega podjetja, ki opravlja tako operativne javno-upravne kot tudi poslovne naloge. Podobni kategoriji javnih uslužbencev kot v nemško govorečih oziroma na nemško upravno tradicijo vezanih državah najdemo tudi v Sloveniji, in sicer 'uradnike' ter 'druge javne uslužbence' (Zakon o javnih uslužbencih, 2002). Zaradi specifične organizacije je uradnikov (v državnih organih) v gozdarstvu zelo malo, močno pa prevladujejo drugi javni uslužbenci (v ZGS in drugih neodvisnih javnih ustanovah). Za dosego vsebinske primerljivosti javnih gozdarskih služb izbranih držav oziroma dežel in Slovenije je bilo potrebno na eni in drugi strani vzpostaviti primerljivo strukturo nalog s pripadajočim obsegom kadra. Naloge s pripadajočim obsegom javnega kadra, za katere podatki na strani evropskih držav niso obstajali, ali jih nismo uspeli pridobiti, je bilo treba na naši strani (glede na individualno primerljivost z državami) izločiti, saj bi brez tega primerjali previsoko stanje na naši strani. Obratno pa je bilo potrebno pri nas nekatere naloge za primerjavo z določenimi evropskimi organizacijskimi modeli, npr. poslovne naloge v državnih gozdovih, ki so v integriranih evropskih modelih združene z javno-upravnimi, s pripadajočim kadrom prišteti.

Za doseganje popolne primerljivosti bi bile seveda potrebne tudi enake vsebine nalog (npr. nalog revirnega gozdarja), ki pa jih seveda ni mogoče doseči, zato je razlike v kadrovski številčnosti potrebno pripisati tudi lastnostim posameznih organizacijskih modelov.


13

2.5 MODELNI IZRAČUN OBSEGA STROKOVNO-TEHNIČNEGA KADRA NA IZVAJALSKIH NALOGAH V DRŽAVNIH GOZDOVIH V SLOVENIJI

Modelni izračun obsega strokovno-tehničnega kadra, ki je potreben za izvedbo privatiziranih nalog pri organizaciji proizvodnje in prodaji lesa v naših državnih gozdovih, temelji na panožnih normativih (1985) oziroma na njihovi smiselni uporabi. Slednji so bili za določene naloge predhodno preverjeni (MEDVED, 2001/2002). Ker se ti normativi sicer uporabljajo tudi kot podlaga za urejanje koncesijskih razmerij v državnih gozdovih, jih upravičeno lahko uporabimo tudi za izračun potrebnega obsega izvajalskega strokovno-tehničnega kadra za opravljanje teh nalog. Za doseganje primerljivosti z evropskimi državami je bilo modelni izračun4 po normativih potrebno oziroma mogoče napraviti za naslednje naloge: a) operativno vodenje in organizacija neposredne proizvodnje, b) načrtovanje in usmerjanje neposredne proizvodnje, c) sečno-spravilno načrtovanje, d) merjenje in klasificiranje lesa za prodajo na kamionski cesti in e) načrtovanje in usmerjanje prodaje lesa. Glede na to, da se pri nekaterih državah pojavlja tudi naloga »prodaja lesa na panju«, ki jo naši normativi ne vključujejo, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (SKZG) pa jo izvaja s pomočjo storitev ZGS, smo kot nadomestek normativa zanjo uporabili kar število pogodbenih FTE, ki jih SKZG plačuje ZGS-ju za izvedbo teh nalog. Podobno naši normativi ne vsebujejo niti naloge 'oddaje del'. Za izračun obsega potrebnega kadra smo predpostavili, da je normativ zanjo enak kot pri 'prodaji lesa na panju'. Modelni izračun potrebnega obsega izvajalskega kadra po nalogah smo naredili za naslednje tri modele: 1. model s prodajo lesa na panju, t.j. brez lastne proizvodnje in prodaje lesa na kamionski

cesti; 2. model z oddajo del, t.j. brez lastne proizvodnje in z lastno prodajo lesa na kamionski

cesti; 3. model z lastno proizvodnjo in prodajo lesa na kamionski cesti. 2.6 ORGANIZACIJSKE IN VSEBINSKE RAVNI MEDNARODNIH PRIMERJAV Primerjavo obsega oziroma gostot gozdarskih uslužbencev srednjeevropskih držav, ki opravljajo naloge v javnem oziroma državnem interesu, smo prikazali na dveh organizacijskih ravneh in sicer na ravni: 4 Izračun je bil pripravljen na podlagi osnutka, ki ga je pripravil sodelavec dr. Mirko Medved (GIS).


14

1) celotnih organizacij gozdarstev v državi oziroma deželi (ves kader skupaj), 2) operativnih gozdarskih služb oziroma njihovih organizacij (operativni kader), ločeno za

državno5 in zasebno6 službo. Za vsako organizacijsko raven smo primerjavo številčnosti kadra s strani Slovenije izpeljali ločeno za: a) obseg državnega kadra, ki je po privatizaciji ostal v državnih ustanovah, b) s privatiziranimi nalogami (v državnih gozdovih) razširjen obseg državnega kadra. Na ta način bo mogoča tudi ocena, koliko je k racionalizaciji obsega državne gozdarske službe v Sloveniji, glede na druge evropske države, prispevala privatizacija izvajalskih nalog v državnih gozdovih. Pri izračunu drugim državam oziroma deželam primerljivih slovenskih kadrovskih gostot smo upoštevali ustrezno lastniško strukturo (delež javnih in zasebnih) gozdov, ki je v izračunu nastopala kot ponder. Razlike v strukturi lastništva gozdov smo na ta način matematično odstranili.

3 PRIKAZI ORGANIZIRANOSTI GOZDARSTEV IN ŠTEVILČNOSTI JAVNOGOZDARSKEGA KADRA IZBRANIH SREDNJEEVROPSKIH DRŽAV OZIROMA DEŽEL

3.1 SPLOŠNO Primere gozdarskih organizacijskih modelov izbranih srednjeevropskih držav smo za praktične potrebe, na podlagi predhodnih analiz (NONIĆ & FERLIN, 2001) in splošnega poznavanja, okvirno razvrstili v naslednje skupine organizacijskih modelov: 1) Model, v katerem so vse funkcije organizacijsko integrirane v obliki državne gozdne

uprave; 2) Model, v katerem so gozdnogospodarske funkcije organizacijsko ločene v obliki

samostojnega javnega oziroma državnega podjetja; 3) Model, v katerem so funkcije v zasebnih gozdovih ločene v obliki zbornične (zbornični

model) in/ali lastne gozdarske službe, v javnih gozdovih pa organizirane v obliki državne uprave ali podjetja.

5 Gre za gozdarsko službo v okviru državne uprave gozdov ali državnega podjetja, ki operativno usmerja

gospodarjenje z gozdovi (izključno ali pretežno v državnih oziroma javnih gozdovih) in tudi gospodari z državnimi

oziroma javnimi gozdovi. 6 Gre za lastno gozdarsko službo pri zasebnih lastnikih gozdov in/ali zbornično službo, ki opravljata naloge v

javnem interesu (izključno ali pretežno v zasebnih gozdovih).


15

Tabela 1: Pregled izbranih srednjeevropskih držav oziroma dežel po organizacijskih modelih

Organizacijski modeli Države oziroma dežele

1) Integrirani upravni model Baden-Württemberg, Bavarska, Porenje-Pfalz, Thüringen

2) Model z javnim / državnim podjetjem Hessen, Poljska, Češka, Hrvaška, Južna Tirolska, Madžarska

3) Model z zbornično službo v zasebnih gozdovih Avstrija, Spodnja Saška, Francija

Pregled izbranih držav oziroma dežel, razvrščenih po skupinah modelov, je podan v Tabeli št. 1. V naslednjih poglavjih so podani fizični kazalniki stanja gozdov in gospodarjenja, opisi značilnosti in razvoja organizacijskih modelov, nalog gozdarskih služb in številčnosti javnih uslužbencev po posameznih državah, vključno s Slovenijo. V sinteznem delu so strnjene skupne značilnosti posameznih organizacijskih modelov, posebej pa je prikazana kadrovska primerjava s slovenskim modelom.

3.2 MODEL Z INTEGRIRANIMI FUNKCIJAMI V OBLIKI DRŽAVNE GOZDNE UPRAVE

3.2.1 Primer nemške dežele Baden-Württemberg7

Gozdovi in sečnja Dežela Baden-Württemberg ima 1.35 MIO ha gozdov, od tega je 37% zasebnih, pretežno drobno-posestniških z 221.000 lastniki gozdov. Povprečna zasebna posest znaša 2.3 ha. Gozdovi so zelo produktivni: letni prirastek znaša 14.3 MIO m3, letni posek v obdobju 1996-1999 pa 10.1 MIO8 m3 (7.5 m3/ha) bruto lesne mase. V zasebnih gozdovih posek znaša 5.0 m3/ha.

Deželna gozdarska služba Za Baden-Württemberg je značilen primer enovite deželne gozdne uprave (»Landesforstverwaltung« – LFV), ki je pristojna za vse gozdove oziroma oblike lastništva. Glavne naloge LFV obsegajo: vodenje državnega gozdarskega obrata (»Staatsforstbetrieb«), opravljanje storitev ter oblastvenih9 nalog (»Hoheitsaufgaben«) oziroma nalog državne 7 Viri: Thomas HUTTENLOCHER, Ministrstvo za prehrano in podeželski prostor dežele Baden-Würtemberg, 2002

(osebna komunikacija); HTTP: LFV Jahresbilanz 2001; ZMP Marktbilanz Forst und Holz, 2002,

(HTTP://preview.agranet.de/4409.php); HTTP: www.statistik.baden-württemberg.de; PEFC Regionalbericht des Landes Baden-Würtemberg, 2001. 8 Ta posek smo preračunali iz neto lesne mase brez skorje s pomočjo ustreznih koeficientov po drevesnih vrstah

(skupni faktor ~ 1.24), ki jih uporabljajo v Nemčiji. 9 V nemškem sistemu so (po KROTT, 2000) naloge gozdarske oblasti sestavni del t.i. gozdnopolitičnih nalog; med

te spadajo tudi svetovanje naloge (»Beratung«), operativna skrb za gozdove (»Betreeung«) ter finančna podpora.


16

uprave. Značilna je nedeljivost teh treh skupin nalog. LFV je tri-stopenjsko organizirana. Vrhovna uprava je pri Ministrstvu za prehrano in podeželski prostor (kot posebni oddelek, v Stuttgartu), višja gozdna uprava na ravni gozdnih direkcij (2), nižja pa na ravni gozdnih uradov (163). Gozdni uradni imajo status t.i. štabnih služb ministrstva. Uradi imajo skupaj 895 gozdnih revirjev (v državnih in občinskih gozdovih). Srednja in spodnja upravna raven (direkciji in uradi) sta organizacijsko samostojni, z lastnim proračunom in kadrovskim potencialom. LFV poleg dveh direkcij vključuje tudi Inštitut za gozdarsko raziskovanje (v Freiburgu) in centralno Enoto za obdelavo podatkov.

Občinske in zasebne gozdne uprave Zakon o gozdovih omogoča občinskim in zasebnim lastnikom gozdov, da nastavijo svoj gozdarski kader (lastno gozdno upravo), ki mora imeti ustrezne kvalifikacije in strokovni (državni) izpit. Ker pa je lastni gozdarski kader bistveno dražji od državnega (LFV), se zelo redki privatni lastniki in občine odločajo zanj. Tako obstajajo le 4 občinski gozdni uradi, v veleposestniških gozdovih pa 18 samostojnih zasebnih gozdnih uprav. Nad vsemi drugimi gozdovi so pristojni gozdni uradi LFV (163), ki po pogodbi (proti plačilu) prevzemajo tudi gospodarjenje (vodenje obratov) v občinskih gozdovih.

Teritorialna organiziranost

Gozdovi so razdeljeni skupaj na 167 gozdnih okrajev, ki so hkrati meje gozdnih uradov (163 LFV in 4 občinski), ter 1095 gozdnih revirjev (895 v državnih, 176 v občinskih in 18 v zasebnih gozdovih). Povprečna velikost11 gozdnega urada znaša 7.335 ha, javnega revirja 1.145 ha (1.235 ha če vključimo tudi zasebne). Preko 80 % gozdarskega kadra (uradnikov in nameščencev) pripada operativni ravni gozdnih uradov in revirjev. Značilnost LFV je torej velika organizacijska in kadrovska decentraliziranost.

Kadrovska številčnost, reforme in racionalizacija V LFV je bilo v letu 2001 zaposlenih 2.592 strokovno-tehničnih uslužbencev s statusom uradnih oseb (71%) in nameščencev (29%). Administrativnih delavcev je 6%. V zasebni gozdni upravi je le nekaj zaposlenih (18). Za občinsko upravo podatkov ni. Skupaj tako imamo 2616 uslužbencev z javnim statusom. Zadnja reorganizacija deželne gozdne uprave na ravni gozdnih uradov je bila izvedena v letu 1998 (predzadnja v letu 1975). V letu 2000 je bila na novo organizirana raven gozdnih direkcij. Za te reforme je značilno zmanjšanje števila direkcij (od štirih na dve), gozdnih 10 V nemškem sistemu so (po KROTT, 2000) naloge gozdarske oblasti sestavni del t.i. gozdnopolitičnih nalog;

med te spadajo tudi svetovanje naloge (»Beratung«), operativna skrb za gozdove (»Betreeung«) ter finančna podpora. 11 Preračunano na površino gozdov 1,225 MIO ha (odštetih je 125.000 ha velikih zasebnih posesti z lastno

službo).


17

uradov (za 14%) in revirjev (za 17%). Sicer je bilo v obdobju 1993 – 2002 planirano 13.5% (od 2.513 na 2.173) zmanjšanje števila gozdarskih uslužbencev (brez gozdnih delavcev), zaenkrat pa je bila dosežena le četrtina planiranega zmanjšanja. Proces še traja. V pogledu racionalizacije LFV je zlasti značilno zmanjševanje števila gozdnih delavcev, ki ga je spremljal proces privatizacije gozdnih del. Stroški gozdne uprave oziroma upravni stroški (brez stroškov gozdnega obrata) so znašali v letu 1998 (podobno v letu 1997) 27% vseh stroškov LFV, kar je predstavljalo 246 DEM/ha oziroma 26 DEM/m3 letnega poseka. V letu 1998 je dobiček LFV znašal 15 DEM/m3 bruto poseka oziroma 148 DEM/ha državnih gozdov. Rezultat gospodarjenja (»Betriebsergebnis«) z državnimi gozdovi je bil pred letom 1997 negativen, v letu 1998 in 1999 pozitiven, potem pa je v letu 2000 in 2001, zaradi posledic orkana Lothar, spet padel v rdeče številke (minus 277 ter minus 207 DEM/ha).

3.2.2 Primer nemške dežele Bavarske12

Gozdovi in sečnja Bavarska ima z 2.50 MIO ha gozdov daleč največ gozdov med nemškimi deželami (23%). Zasebnih gozdov je 54% s 501.000 lastniki; povprečna posest znaša 2.7 ha. Letni bruto posek v obdobju 1996-1999 je znašal 11.2 MIO13 m3 (4.6 m3/ha). V zasebnih gozdovih je posek nižji (znaša 3.3 m3/ha) kot v državnih.

Deželna gozdarska služba Tudi za Bavarsko je značilen primer enovite deželne gozdne uprave (LFV), ki je po zakonu o gozdovih pristojna za vse gozdove oziroma oblike lastništva. Naloge LFV obsegajo: (1) proizvodnjo in prodajo gozdnih proizvodov (=dejavnosti gozdnega obrata oziroma podjetja) ter dejavnost lovstva (v državnih loviščih); (2) zagotavljanje varstva in oddiha; (3) opravljanje storitev, npr. svetovanja za druge javne in za zasebne gozdove, tehničnega in operativnega vodenja gozdnih obratov ter izvajanja strokovno-obratovalnih nalog (npr. načrtovanja in odkazila) v drugih14 javnih gozdovih; in (4) oblastvene oziroma upravne naloge, med drugim tudi v dveh nacionalnih parkih (Bavarski gozd in Berchtesgaden). 12 Viri: Jahresbericht, Bayerische Staatsforstverwaltung, 2000; Agrarbericht 2002; HTTP LFV; ZMP Marktbilanz Forst und Holz, 2002; Günter BERNHARDT, Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove, dežele Bavarske, 2002 (osebna

komunikacija). 13 Ta posek smo preračunali iz neto lesne mase brez skorje s pomočjo ustreznih koeficientov po drevesnih vrstah

(skupni faktor ~ 1.24). 14 V korporialnih gozdovih (občinski in dr.) je obvezna izdelava gozdnogospodarskih načrtov ali pa strokovnih

mnenj (»Gutachten«), skladno z zahtevnostjo oziroma velikostjo kompleksov, in sicer za vse gozdove nad 5 ha

velikosti kompleksov. V zasebnih gozdovih ta obveza ne obstaja.


18

Osnovne svetovalne storitve so za vse lastnike in skupnosti lastnikov brezplačne, storitve pri vodenju gozdnih obratov in izvajanju strokovno-obratovalnih nalog v drugih javnih gozdovih – zanje zakon o gozdovih (1982, spremenjen 1997) pooblašča LFV - pa se izvajajo proti plačilu15. LFV lahko po pogodbi prevzema tudi strokovno-tehnična dela pri gospodarjenju v zasebnih gozdovih (npr. odkazilo drevja in prevzem lesa). Glede nalog LFV je značilna vsebinska, organizacijska in teritorialna nedeljivost; izjema je nekaj velikih zasebnih lastnikov z lastno gozdarsko službo. V državnih gozdovih večino (67% v letu 2000) sečnje opravlja LFV v lastni režiji, vendar delež zunanjih, izvajalskih podjetij (=privatizacije del) narašča. Prodajo lesa v celoti – tako kot v drugih nemških deželah - opravlja LFV sama. LFV je tristopenjsko organizirana. Vrhovna uprava je pri Ministrstvu za kmetijstvo in gozdove (kot posebni oddelek, v Münchnu), višja gozdna uprava na ravni gozdnih direkcij (4), nižja pa na ravni gozdnih uradov (skupaj 139). Slednji so skupni za vse gozdove (ni npr. posebnih občinskih gozdnih uradov kot v Baden-Württembergu). Uradi imajo skupaj 1012 gozdnih revirjev (v vseh gozdovih). Organizacija LFV je naslednja: v okviru ministrstva so, poleg posebnega oddelka »Gozdovi« ter deželnega gozdarskega podjetja Bavarski državni gozdovi (»Bayerische Staatsforsten«), v katerega se je v letu 1997 preoblikovala stara deželna gozdna uprava, še raziskovalni inštitut za gozdove in gozdarstvo, ustanova za seme in sadike ter uprava Nacionalnega parka Bavarski gozd. Uprava nacionalnega parka Berchtesgaden je vključena znotraj gozdarskega podjetja, na podobni ravni (vendar s samostojnejšim statusom) kot gozdni uradi. Gozdarsko podjetje s svojimi (4) direkcijami in uradi ima v svoji sestavi tudi gozdarske šole, šole za gozdne delavce ter šole za kmete. Sestavni del gozdarskega podjetja so seveda tudi strojni obrati.

Druge gozdne uprave Bavarski zakon o gozdovih ob LFV ne predvideva drugih (npr. občinskih) gozdnih uprav, niti ne obveznosti za nastavitev lastnega gozdarskega osebja v (večjih) zasebnih gozdovih. V tem se Bavarska razlikuje od dežele Baden-Württemberg. Kljub temu obstaja določen obseg lastnega gozdarskega kadra na občinski ravni (na cca. 48% gozdov je zaposlenih 144 občinskih gozdarjev - uradnikov) in pri velikih gozdnih posestih (skupaj cca. 50 nameščencev). Nekatere splošne administrativne pristojnosti za gozdove sicer imajo tudi okrajne državne oblasti (»Bezirksverwaltungen«), vendar je število tega gozdarskega kadra (po BERNHARDT, 2002, osebna komunikacija) zanemarljivo. Gozdarski uslužbenci v okviru LFV tako praktično predstavljajo vso gozdarsko službo Bavarske.

15 Do 50 ha velikosti občinskih gozdov v kompleksu obveznost plačila LFV-ju kot upravljavcu ne obstaja. LFV jih je

dolžan, če se občine tako odločijo, »upravljati« brezplačno.


19

Teritorialna organiziranost Gozdovi so razdeljeni na 139 okrajev, ki so hkrati meje gozdnih uradov, ter na 1012 gozdnih revirjev (572 v državnih in 440 v zasebnih ter občinskih gozdovih). Povprečna velikost gozdnega urada znaša 17.700 ha, gozdnega revirja pa 2.430 ha (državnega 1.370 ha). Gre za daleč največje velikosti uradov in revirjev med analiziranimi nemškimi deželami.

Kadrovska številčnost, reforme in racionalizacija

V deželni gozdni upravi oziroma v vseh njenih direkcijah, uradih in ustanovah je bilo (po stanju 2001) zaposlenih 2972 uslužbencev, od tega 73% s statusom uradnih oseb. S podatki o kadru v osnovni državni upravi (po okrajih) ne razpolagajo. V občinski upravi je bilo zaposlenih 144, v zasebni upravi pa okrog 50 gozdarjev (ocena). Skupaj torej 3166 gozdarskih uslužbencev s statusom javnih uslužbencev. Reforma LFV se odvija na podlagi koncepta iz leta 1995, ki je v upravnem delu predvidel zmanjšanje števila gozdnih uradov (za 15%) in revirjev (za 6%) v obdobju 10 – 15 let. Reforma LFV je vpeljala nove podjetniške in privatno-gospodarske principe. Od leta 1997 se zato gozdni obrat obnaša kot državno podjetje. Bistveni njegovi deli so bili tako prevedeni v gospodarsko podjetje Bavarski državni gozdovi. Reforma je vsebovala tudi privatizacijo izvajalskih dejavnosti in zmanjšanja števila gozdnih delavcev. Z reformo predvidena velikost državnega gozdnega revirja naj bi znašala 1.200 do 1.800 ha oziroma 6.000 do 10.000 m3 letnega poseka. Planirano skupno zmanjšanje števila gozdarskih uradnikov in nameščencev glede na stanje 1993 (~ 3000) je znašalo 17 % oziroma 1.1 do 1.7% letno. Drugi del reforme se je nanašal na zmanjšanje števila in reorganizacijo gozdnih direkcij. Le-ta se je odvijala v letu 2000. Število gozdnih direkcij se je zmanjšalo (iz 6 na 4), inšpekcijske in strokovne naloge v direkcijah so bile razdvojene, strojni obrati pa so bili izdvojeni kot samostojne proizvodne enote.

Stroški in finančni rezultat Stroški gozdne uprave oziroma upravni stroški LFV so znašali v letu 2000 36% vrednosti prodanega lesa ali 30% vseh stroškov LFV. Rezultat gospodarjenja z državnimi gozdovi je od leta 1997 (vpliv reforme) pozitiven, prej pa je bil negativen. V letu 1999 je dobiček LFV narasel na 24 EUR/ha oziroma 5 EUR/m3, v letu 2000 pa je (zaradi posledic orkana Lothar) komaj še ostal pozitiven.


20

3.2.3 Primer nemške dežele Porenje-Pfalz16

Gozdovi in sečnja Porenje-Pfalz (Rheinland-Pfalz) ima 803.000 ha gozdov, med katerimi je 24 % zelo razdrobljenih zasebnih s 332.000 lastniki ter povprečno posestjo 0.6 ha. Sicer prevladujejo občinski in drugi javni gozdovi (48%). Skupni bruto posek za obdobje 1996-1999 je znašal 3.53 MIO17 m3 (4.4 m3/ha). V zasebnih gozdovih je posek 3.1 m3/ha.

Deželna gozdarska služba Tudi za Porenje-Pfalz je značilen primer enovite gozdne uprave v okviru t.i. skupnostnih gozdnih uradov (»Gemeinschaftsforstämter«), prilagojenim mešani lastniški strukturi gozdov. Uradi vsebujejo državne in občinske gozdne revirje - slednje z lastnim občinskim in ne LFV osebjem – pri večjih gozdnih posestnikih pa obstaja tudi lastna revirna služba. Med nalogami LFV je močno poudarjeno gospodarjenje ter svetovanje in skrb za občinske in zasebne gozdove. Vsebinsko so naloge LFV podobne kot v drugih nemških deželah. LFV tako dodatno - poleg gospodarjenja z državnimi gozdovi - opravlja revirno službo na 313.000 ha občinskih gozdov (na podlagi povračila stroškov). Za vse občinske gozdove pa je LFV služba npr. dejavna pri podpori prodaje lesa, tudi če revirno službo opravljajo občinski gozdarji. Storitve LFV – razen revirne službe - in urejanje gozdov so za občinske gozdove brezplačne. LFV je dolžan brezplačno skrbeti tudi za večji del površine (152.000 ha) razdrobljenih zasebnih gozdov, v katerih se ekstenzivno gospodari. Po teh nalogah in obveznostih je LFV zelo podoben našemu ZGS. Za ostale zasebne gozdove ta obveza ne velja. Sicer obstajajo za gospodarjenje z zasebnimi gozdovi naslednje možnosti: (a) gospodarjenje v okviru skupnega gozdnega urada - preko priključitve na državni gozdni revir, na podlagi hektarsko določenega plačila, (b) gospodarjenje v okviru skupnega gozdnega urada – preko priključitve na občinski gozdni revir, pri čemer država povrne stroške občinam; (c) brezplačno svetovanje in skrb preko državnega revirnega gozdarja (ekstenzivno gospodarjenje); (c) svetovanje in skrb preko občinskega revirnega gozdarja, s povračilom stroškov občinam preko države, in (d) vodenje obrata in gospodarjenja s pomočjo lastnega gozdarskega osebja. Tudi ta deželna gozdna uprava je tri-stopenjsko organizirana. Vrhovna uprava je pri Ministrstvu za okolje in gozdove (kot poseben oddelek, v Mainzu), višja gozdna uprava na ravni novo organizirane centralne gozdne uprave, nižja pa na ravni skupnih gozdnih uradov (88). V novo centralno gozdno upravo so bili (v letu 2000) integrirani gozdarski raziskovalni 16 Viri: Lars TEMME, Ministrstvo za okolje in gozdove dežele Porenje-Pfalz, 2002 (osebna komunikacija),

Jahresbericht, Rheinland-Pfalz, 2000; http: LFV; http: ZMP Marktbilanz Forst und Holz, 2002. 17 Ta posek smo preračunali iz neto lesne mase brez skorje s pomočjo ustreznih koeficientov po drevesnih vrstah

(skupni faktor ~ 1.23).


21

inštitut, gozdarski izobraževalni center ter center za uporabniške storitve in informacijsko tehniko. Poleg te sta bili na novo organizirani dve funkcionalno usmerjeni direkciji, ena za nadzor/inšpekcijo ter storitve in en deželni raziskovalni urad.

Druge gozdne uprave Deželni zakon o gozdovih predvideva le skupnostni gozdni urad, sicer pa omogoča državno, občinsko in zasebno gozdarsko službo. Kljub temu daleč največji delež službe (92%) pripada LFV, občinske (4%) in zasebne (4%) službe pa je zelo malo glede na prevladujočo občinsko in zasebno lastnino gozdov. Vzrok je manjši strošek za storitve LFV gozdarjev - slednji le-te opravljajo kot dopolnilno delo - v primerjavi z zasebnimi.

Teritorialna organiziranost Gozdni uradi (88) imajo skupaj 611 gozdnih revirjev (553 z državno in 58 z občinsko revirno službo). Število zasebnih revirjev, ki niso v sklopu gozdnih uradov, je 24. Povprečna velikost skupnostnega gozdnega urada je 9.091 ha, povprečna velikost revirja z državno ali občinsko službo pa 1.055 ha. Povprečna skupna velikost revirja znaša 1.236 ha.


V LFV je bilo v letu 2000 zaposlenih 1.415 gozdarskih uslužbencev18. Občinskih gozdarskih uslužbencev je skupaj 58, zasebnih pa 55. Reforma LFV temelji na izhodiščih iz leta 1995, ki so predvidela okrog 17 % kadrovsko redukcijo, zlasti na podlagi zmanjšanja števila gozdnih uradov in revirjev, združevanje posameznih državnih ustanov ter oblikovanje nekaterih centralnih služb (za prodajo in trženje ter za informacijske storitve). V splošnem je šlo za premik od t.i. poudarjeno upravno-regulativnih k storitveno-tržno orientiranim principom upravljanja in delovanja. Poseben poudarek je bil dan tudi možnostim motivacije uslužbencev, npr. z omogočitvijo oblikovanja samostojnih področij dela. Reforma LFV na srednji ravni je bila izvedena do leta 2000. Značilna je bila zlasti notranja reorganizacija nalog ter centralizacija srednje ravni v centralno gozdno upravo, hkrati pa so nastale nekatere nove, funkcionalno usmerjene direkcije. Cilj te reforme je bil cca. 20% racionalizacija števila uslužbencev srednje upravne ravni. V nadaljevanju reforme (leto 2002/2003) je predvideno preoblikovanje predhodno reorganizirane LFV v deželno gozdarsko podjetje (»Landesforsten Rheinland-Pfalz«), ki bo delovalo na podjetniških principih, ločeno od proračuna, podobno kot na Bavarskem. Podjetje ostane v sestavi LFV (ne bo samostojna pravna oseba). Oblastvene, storitvene in podjetniške naloge oziroma dejavnosti ostanejo še naprej integrirane v podjetju. Preoblikovanje v podjetje ne bo vodilo v privatizacijo podjetja. Ta izhodišča je že sprejela deželna Vlada. 18 Podatek po kategorijah (uradniki, nameščenci, administracija) ni na voljo.


22

Stroški in finančni rezultat Rezultat deželnega gozdnega obrata kot podjetja v letu 2000 izkazuje precejšen deficit (minus 96 EUR/ha). Delno je to tudi posledica orkana Lothar. Med obratovalnimi stroški podjetja je kar 73% stroškov namenjenih za stroške zaposlenih. Nadaljnja reforma je zato nujna.

3.2.4 Primer nemške dežele Thüringen19

Gozdovi in sečnja Dežela Thüringen ima 513.000 ha gozdov, od tega 36% zasebnih. Državnih gozdov je 42%. Posek v vseh gozdovih je v obdobju 1996-1999 znašal 1.64 MIO20 m3 (3.2 m3/ha) bruto mase. V zasebnih gozdovih sekajo le 1.6 m3 /ha.

Deželna gozdarska služba

Tudi za Thüringen je značilen primer enovite deželne gozdne uprave v obliki skupnega gozdnega urada (na operativni ravni). Kot obrat/podjetje (»Thüringer Forst«) je LFV preko svojih gozdnih uradov odgovorna za gospodarjenje z državnimi gozdovi, kot uprava pa uradi istočasno opravljajo oblastvene in storitvene naloge, so dejavni kot strokovno-planska služba ter kot nosilci javnega interesa. Med oblastvene naloge, ki jih opravlja LFV, sicer spadajo inšpekcijske naloge, gozdarsko načrtovanje in podpora občinskim in zasebnim lastnikom gozdov, vključno z dodeljevanjem finančnih sredstev. LFV izvaja tudi upravne naloge na podlagi zakona o lovstvu in zakona o ribištvu. Sestavni del nalog LFV so tudi naloge v okviru uprave nacionalnega parka (Hainach), ki ima v okviru ministrstva samostojen status (ločeno od deželnega podjetja). Svetovanje lastnikom gozdov je brezplačno, prevzemanje vodenja obratov in/ali strokovno tehničnih nalog za gospodarjenje v zasebnih gozdovih pa se zaračunava. Na okrog 41% površine zasebnih gozdov LFV opravlja takšne naloge (preko pogodb). V primeru združenj lastnikov gozdov je takšno vodenje – če ga le-ta želijo od LFV - po zakonu o gozdovih brezplačno. Občine kot lastniki gozdov imajo po zakonu dolžnost, da zagotovijo ustrezno gozdarsko osebje, bodisi svoje ali preko LFV. V primeru odločitve za uslužbence LFV – trenutno na 81% površine – je tehnično vodenje / usmerjanje brezplačno, obratovno-tehnične naloge (npr. odkazilo) pa ne. 19 Vir:, Jahresbericht der LFV Thüringen, 2001; HTT LFV (www.thueringenforst.de); ZMP Marktbilanz Forst und Holz, 2002. 20 Ta posek smo preračunali iz neto lesne mase brez skorje s pomočjo ustreznih koeficientov po drevesnih vrstah



23

Vrhovna uprava LFV je pri Ministrstvu za kmetijstvo, varstvo narave in okolje (kot posebni oddelek, v Gothu), višja gozdna uprava pa na ravni deželne gozdne direkcije, ki koordinira delo gozdnih uradov kot nižjih uprav. Ministrstvu so, poleg Deželne gozdne direkcije, podrejeni še Inštitut za gozdove in gozdarstvo, Visoka šola za gozdarstvo ter Uprava nacionalnega parka (Hainich).

Druge gozdne uprave Zakon o gozdovih (1999) daje možnost nastavitve lastnih občinskih in zasebnih gozdarskih strokovnjakov. Vendar je majhen delež (18%) površine občinskih gozdov pokrite z lastnim gozdarskim kadrom, še manjši (8%) pa v zasebnih gozdovih.

Teritorialna organiziranost Število LFV-jevih gozdnih uradov je 48, povprečna površina21 pa 8.440 ha. Število in velikost revirjev nista znani.

Kadrovska številčnost, reforme in racionalizacija V deželni gozdni upravi oziroma v njeni direkciji, uradih in ustanovah je bilo v letu 2000 zaposlenih 859 vseh uslužbencev, med njimi 83% uradnikov. 90% vseh uslužbencev je bilo zaposlenih na ravni gozdnih uradov, kar kaže na zelo veliko organizacijsko decentraliziranost. Podatkov o uslužbencih izven LFV nimamo. Koncept reforme LFV je bil sprejet v letu 1996. Reforma se je izvajala od leta 1997 – 2000. Šlo je za zmanjšanje števila gozdnih uradov (iz 54 na 48) in revirjev, ukinitev drevesnice, komunalizacijo nekaterih državnih gozdnih revirjev etc.. Vse skupaj je spremljalo zmanjševanje števila uslužbencev (za 4%), zlasti pa gozdnih delavcev (za 31%). V letu 2001 so bili sprejeti še nekateri dodatni reformni ukrepi, med njimi tudi odločitev Vlade za ukinitev deželne gozdne direkcije. Slednje je zahtevalo pripravo nadaljnjega koncepta reforme v sodelovanju z vsemi prizadetimi / zainteresiranimi stranmi. Med drugim je reforma dala velik poudarek strateškemu upravljanju človeških virov in njihovemu razvoju. Vendar pa reforma v primeru te dežele zaenkrat ne vodi v smeri oblikovanja samostojnega deželnega podjetja, temveč želijo – ob veliki številnosti kadra – še naprej ostati v varnem zavetju državne uprave.

Stroški in finančni rezultat Stroški gozdne uprave LFV so znašali v letu 2000 okrog 38% vseh stroškov gospodarjenja z državnimi gozdovi, finančni rezultat pa je bil – kljub izpeljanim reformam - še vedno globoko negativen (>200 DEM/ha izgube). 21 Vzeta je površina gozdov, za katere skrbi LFV.


24

3.2.4 Skupne značilnosti modela Model organizacijsko združuje funkcije državne uprave in gospodarjenja z javnimi gozdovi v okviru državne oziroma deželne gozdne uprave. Upravno-nadzorne in strokovno-svetovalne naloge (slednje ne na celotni površini) se izvajajo tudi v zasebnih gozdovih, gospodarjenje pa v državnih in pretežno tudi drugih javnih gozdovih. Za zasebne gozdove se opravljajo tudi strokovno-tehnične storitve (proti plačilu). Takšen model prevladuje v nemških deželah, kjer na najvišji ravni najdemo deželno gozdno upravo, na operativni pa njen gozdni urad kot lokalno gozdno upravo. Gospodarjenje z gozdovi je organizirano v gozdnem obratu v sestavi državne gozdne uprave (npr. Baden-Württemberg), ki je lahko organiziran tudi kot podjetje (npr. Bavarska), ki pa ni samostojna pravna oseba. V pogledu izvajanja del v državnih gozdovih gre pretežno za izvajanje v lastni režiji državnih obratov. Delež privatiziranih del oziroma dejavnosti je razmeroma majhen (okrog tretjine). Prodaja lesa se izvaja na kamionski cesti v režiji državnih obratov. Podrobnejše funkcionalne značilnosti nemškega modela so naslednje: � Združenost vseh organizacijskih funkcij - od inšpekcijskega nadzora, upravnih nalog,

gozdarskega načrtovanja, upravljanja in gospodarjenja z javnimi gozdovi, do svetovanja ter operativnega usmerjanja gospodarjenja z zasebnimi gozdovi - v isti organizacijski obliki (npr. državni gozdni upravi ali državnem podjetju v njeni sestavi).

� Teritorialna enovitost državne gozdarske uprave, ki preko svojega krajevnega gozdnega urada pokriva tudi zasebne gozdove (vse ali pretežni del).

� Poleg državne gozdarske službe se v tem modelu (pri veleposestnikih) običajno pojavljata še občinska in lastna gozdarska služba.

� Pristojnosti za gospodarjenje z drugimi javnimi gozdovi (ob državnih) so državni gozdarski službi dane neposredno z zakonom o gozdovih. Zakon običajno ureja tudi nadomestila / plačila za opravljene storitve gozdarske službe (npr. določa velikost gozdnega kompleksa, nad katero so storitve odplačne ter višino nadomestila na hektar). Pri tem zagotavlja stroškovno konkurenčnost storitev državne gozdarske službe; državni gozdarski strokovnjak je tako cenejši od zasebnega.

� Za razdrobljene občinske in zasebne gozdove je običajno državni gozdarski službi – poleg svetovalne vloge - naložena brezplačna skrb zanje (v smislu ekstenzivnega gospodarjenja); slednje lahko velja tudi v primeru združenj lastnikov gozdov (kot državna spodbuda združenjem).

� Državni gozdni obrati so pri opravljanju svoje gospodarske funkcije finančno in kadrovsko relativno samostojni. Neposredne povezanosti s proračunom (sedaj) ni. Uvedeni so principi storitveno-tržnega obnašanja, čeprav so takšni obrati oziroma podjetja še v sestavi državne uprave.


25

3.3 MODEL Z LOČENIMI GOZDNOGOSPODARSKIMI FUNKCIJAMI V OBLIKI JAVNEGA OZIROMA

DRŽAVNEGA PODJETJA

3.3.1 Primer nemške dežele Hessen22

Gozdovi in sečnja Dežela Hessen ima 895.000 ha gozdov, od tega je 25% zasebnih (prevladujejo gozdne posesti >50 ha). Letni bruto23 posek v gozdovih, s katerimi gospodari oziroma zanje skrbi državno gozdarsko podjetje (skupaj 88% gozdov) je znašal v letu 2001 4.02 MIO m3 (5.7 m3/ha v javnih, 2.8 m3/ha v zasebnih gozdovih). Sicer je bruto posek v daljšem obdobju (1996-1999) za deželo Hessen znašal 5.3 MIO m3 (6.7 m3/ha, od tega 3.1 m3/ha v zasebnih).

Deželna gozdarska služba / podjetje

Za deželo Hessen je bil do leta 2000 – po nalogah in teritorialnih pristojnostih - značilen primer enovite deželne gozdne uprave za vse gozdove, v letu 2000 pa je bil pretežni del nalog LFV prenesen v novoustanovljeno, samostojno deželno gozdarsko podjetje24 (»Landesforstbetrieb« ali LFB z imenom »Hessen Forst«). Njegov status je podoben ostalim deželnim podjetjem, ki jih ureja t.i. zakon o proračunskem redu. LFB je samostojna pravna oseba, izločen iz sestave ministrstva. Večina nalog in služb bivše LFV se je prenesla na novo LFB, medtem ko so inšpekcije ter splošne upravne naloge ostale na Ministrstvu za okolje, kmetijstvo in gozdove (kot višja raven) ter pri treh t.i. vladnih prezidijih (srednja raven). S tem je bila opravljena ločitev državno-administrativnih in poslovnih nalog, bivša deželna ustanova LFV pa se je tako statusno preoblikovala v LFB. V tem se nova organiziranost loči od integriranega upravnega modela, v katerem so gozdni obrati sicer relativno samostojni, vendar pa v sestavi državne uprave. Naloge LFB obsegajo: a) gospodarjenje z državnimi gozdovi; b) tehnično usmerjanje gospodarjenja in vodenje gozdnih obratov v občinskih in drugih javnih ter v zasebnih gozdovih; c) brezplačna splošna in odplačna posebna podpora zasebnim25 gozdovom; sodelovanje pri finančnem spodbujanju drugih javnih in zasebnih gozdov; d) urejanje in kartiranje državnih in drugih javnih gozdov, s katerimi gospodari LFB; e) raziskovalno in svetovalno delo za potrebe LFB; f) strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje; g) opravljanje oblastvenih nalog nižje ravni, dodeljenih gozdnemu obratu; h) upravljanje premoženja 22 Jahresbericht der LFV Hessen, 2000; PEFC Regionalbericht 2001; ZMP Marktbilanz Forst und Holz, 2002; Thomas SCHULTE, Forst Hessen, 2002 (osebna komunikacija). 23 Posek smo preračunali iz neto lesne mase brez skorje s pomočjo ustreznih koeficientov po drevesnih vrstah

(skupni faktor ~ 1.22). 24 Gre za obliko javnega podjetja in ne delniške družbe. 25 Do 3 ha velikosti gozdnih posesti je posebno svetovanje brezplačno, potem pa je povračilo stroškov odvisno od

velikosti posesti (največji znesek npr. doseže 59 DEM/ha/leto za občinske gozdove).


26

podjetja in nepremičnin ter opravljanje drugih zakonskih obveznosti. Gozdni uradi in stranski obrati (strojni, učni in taksacija) v okviru LFB imajo status samostojnih podružnic/poslovalnic. LFB gospodari oziroma skrbi za večino (88%) gozdov, tako državnih in drugih javnih, kot tudi zasebnih. Skupno število LFB gozdnih uradov (po stanju 2001) je 85 (povprečna velikost 9.225 ha), število gozdnih revirjev pa 663 (povprečna površina skupnega revirja 1.185 ha).

Druge gozdne uprave

Na preostalem deležu drugih gozdov (skupaj 12%), zlasti večjih zasebnih posesti, za katere ne skrbi LFB, obstaja lasten gozdarski kader.

Kadrovska številčnost, reforme in racionalizacija Na ministrstvu, v uradih in službah ter v podjetju je bilo v letu 2001 zaposlenih 1.881 vseh uslužbencev, od tega 74% s statusom uradnih oseb. Za kadre izven LFB nimajo podatkov. Reforma, ki se je zaključila v letu 2000 je imela za glavni cilj povečati gospodarsko učinkovitost (zaradi velikih izgub pri gospodarjenju z državnimi gozdovi) ter racionalizacijo številčnosti državne uprave. Bistveno je bilo zlasti zmanjšanje števila gozdnih delavcev. Za dosego prvega je bila izvedena reorganizacija deželne gozdne uprave v podjetje, v katerega so bile prenesene vse profitne dejavnosti, njegovo finančno poslovanje pa urejeno po drugačnih pravilih, kot sicer veljajo za državno upravo. Šlo je pravzaprav za t.i. komercializacijo deželne gozdne uprave, ki se je – ob izločitvi osnovnih državno-administrativnih nalog – preoblikovala v samostojno podjetje. V tem pogledu gre za razliko v primerjavi s tistimi nemškimi deželnimi gozdnimi upravami, ki so komercializirale (in privatizirale) le določene izvajalske dejavnosti in/ali uvedle notranjo (finančno in kadrovsko) samostojnost svojih gozdnih obratov, niso pa se preoblikovale v samostojna gospodarska podjetja (npr. Baden-Württemberg).

Stroški in finančni rezultat

Stroški uprave LFV so v delu gozdnega obrata predstavljali (v letu 1999) 32% vseh stroškov gospodarjenja z državnimi gozdovi, finančni rezultat pa je bil – kljub pričetim reformam - še vedno negativen (minus 10 DEM/ha). V letu 2000 je bil zaradi orkana Lothar, ki sicer dežele Hessen ni močneje prizadel, finančni rezultat v državnih gozdovih še bolj negativen (minus 45 DEM/ha oziroma minus 10 DEM/m3).


27

3.3.2 Primer Poljske26

Gozdovi in sečnja Poljska ima skupaj 8.86 MIO ha gozdov, med njimi 17% zasebnih. Povprečna zasebna gozdna posest je velika 1.8 ha. Neto posek je v letu 2000 znašal 24.0 MIO m3 (tržne proizvodnje) oziroma 2.7 m3/ha, sicer pa povprečni bruto letni posek znaša okrog 30.5 MIO27 m3 (3.4 m3/ha, od tega v zasebnih 1.0 m3/ha).

Državna gozdarska služba

Za Poljsko je značilen primer enovitega državnega podjetja (»Lesy Panstwowe« – LPW), ki skladno z Zakonom o gozdovih (1991) gospodari z državnimi in drugimi javnimi gozdovi (skupaj 7.34 MIO ha) ter nadzira in svetovalno usmerja gospodarjenje v zasebnih gozdovih. Gre za integracijo vseh funkcij v podjetju, vključno državno-upravnih in inšpekcijskih. V bistvu predstavlja državno upravo, ki je organizirana kot podjetje. Je samostojna pravna oseba, njegovo financiranje pa je ločeno od proračuna in temelji na samo-financiranju (iz gozdarske dejavnosti). Poljski LPW je pravzaprav največje državno gozdarsko podjetje v srednji Evropi. Državni gozdovi so v lasti zakladnice državnega premoženja (pri Ministrstvu za finance). Gozdarska služba se torej nahaja v podjetju. Gozdarski uslužbenci - po statusu uradne osebe, podobno nemškim - v okviru LPW opravljajo tako gozdno-upravne, inšpekcijske, kot tudi strokovne in gozdno-gospodarske ter druge (npr. lovske) naloge. LPW pa nima lastne službe za gozdnogospodarsko načrtovanje (načrte po pogodbah izdelujejo druga državna in zasebna podjetja), izdeluje le izvedbene načrte. Skoraj vse gozdarske izvajalske dejavnosti so privatizirane (tudi npr. v drevesnicah), z izjemo lovskih ter dejavnosti varstva gozdov pred požari, za katere ima LPW veliko lastno službo in opremo. Proces privatizacije del se je pričel v letu 1994. Ena pomembnih nalog gospodarskega dela gozdarske službe v državnih gozdovih je organiziranje oddaje del in prodaje lesa (slednje na kamionski cesti). Med javnogozdarskimi nalogami za zasebni sektor služba LPW opravlja (brezplačno) svetovanje zasebnim lastnikom, strokovne storitve za zasebne gozdove28 ter inšpekcijski nadzor (na 80%) zasebnih gozdov, oboje proti plačilu s strani regionalnih in okrožnih državnih oblasti. Ena od upravnih nalog službe LPW je tudi upravljanje Gozdnega fonda, v katerem se zbirajo sredstva za vlaganja29 v državne gozdove. 26 Viri: Forests in Poland, 2000; TBFRA 2000; State Forests Report on Activities 1998; Tomasz WOJČIK, LPW

(osebna kominikacija), 2002; Piotr BORKOWSKI, Ministrstvo za okolje (osebna komunikacija) Poljske, 2002. 27 Podatek je za leto 1995 po TBFRA 2000, sicer obstajajo le letni podatki o neto masi. 28 Lastniki zasebnih gozdov nad 10 ha velikosti parcel morajo imeti izdelan načrt gospodarjenja (»management plan«), na podlagi mnenja okrajnega gozdarja pa pa tudi za površino, manjšo od 10 ha. 29 Poljska je ena od držav z zelo visokim deležem vlaganj v državne gozdove (v letu 1998 je npr. 42 % vseh

stroškov gospodarjenja odpadlo na gojenje in varstvo gozdov).


28

V upravnem pogledu gre za tri ravni organiziranosti LPW: raven generalne direkcije, regionalnih direkcij (17) in okrajnih gozdnih uprav (438). Le-te se naprej delijo na gozdne revirje (6.097). Povprečna velikost gozdne uprave je 19.500 ha gozdov, gozdnega revirja pa 1.400 ha. Revirni gozdarji imajo enega pomočnika, tako da je povprečna površina na enega gozdarja polovico manjša. Poleg revirnih gozdarjev obstaja tudi čuvajska služba (~ 3 čuvaji na gozdno upravo). Podatki za LPW uslužbence obstajajo ločeno na 'gozdarsko službo' ter 'administracijo' (izven gozdarske službe). Med gozdarsko službo so sicer všteta le tista mesta / naloge, ki jih zakon o gozdovih (1991) definira kot naloge gozdarske službe (npr. revirni gozdarji in čuvaji, nad-gozdarji gozdnih uradov, gozdarji-specialisti, gozdarski inšpektorji ter vodstveni kader na višjih ravneh). Skupno število delavcev gozdarske službe LPW (za leto 2001) znaša 16.075. 'Administracija' predstavlja 50% obsega te službe (ali 33% vseh zaposlenih LPW, brez delavcev). Delež kadra na operativni ravni (gozdna uprava in revir) pa znaša 97% . Značilna je torej izjemna decentraliziranost podjetja (teritorialno in kadrovsko). Pregled o številu gozdno-načrtovalskega osebja v okviru drugih (državnih in zasebnih) podjetij ne obstaja. Razvojno-raziskovalne naloge za potrebe gozdarske službe opravlja gozdarski raziskovalni inštitut s številnim osebjem. Vrhovna gozdarska oblast je na Ministrstvu za okolje – v okviru njegovega Oddelka za gozdarstvo (18 uslužbencev), ki nadzira delo LPW. Upravne pristojnosti za zasebne gozdove (za gozdarsko inšpekcijo in strokovne storitve) pa so v osnovni državni upravi: na regionalni ravni in v okrožjih.

Druge gozdarske službe Zakon o gozdovih za zasebne gozdove ne predvideva obveznosti nastavitve lastnega gozdarskega kadra, daje pa pristojnost za nadzor in skrb za zasebne gozdove regionalnim in okrožnim državnim oblastem. Slednje lahko za te namene angažirajo LPW ali drug gozdarski kader. Samo na cca. 20% površine zasebnih gozdov se le-te poslužujejo te druge možnosti. Ostalo prevzema LPW. Število drugega gozdarskega osebja ni znano, je pa glede na velikost LPW službe precej nepomembno.


Skupno število na nalogah (javne in gospodarske) gozdarske službe v okviru LPW je znašalo v letu 2002 24.112 uslužbencev, od tega na »servisnih« nalogah 67%. Skupno število uslužbencev na ministrstvu je bilo 18. Manjkajo podatki o številu osebja izven LPW (npr. za načrtovanje, za zasebne gozdove).


29

LPW je večjo reformo imelo v letu 1995, ko je bistveno zmanjšalo število lastnih (fizičnih) delavcev in adminikstracije. Število osebja gozdarske službe pa je že od leta 1993 rahlo naraščalo (v zadnjih 5-letih za 5.6%).

Stroški in finančni rezultat Čisti rezultat iz gospodarjenja, ki predstavlja 93% osnovne dejavnosti, je presenetljivo pozitiven. Vlaganja v gozdove so ob tem velika (preko Fonda). Stroški celotne uprave (gozdarska služba in druga administracija) pa znašajo okrog 38% (podatek za 1998).

3.3.3 Primer Češke30

Gozdovi in sečnja Češka ima skupaj 2.63 MIO ha gozdov, med njimi 23% zasebnih (stanje 2002). Število lastnikov gozdov je okrog 150.000, povprečna velikost zasebne gozdne posesti je okrog 4 ha. Državnih gozdov je 62%, 14% občinskih. Skupni bruto letni posek je v letu 2001 znašal 15.3 MIO31 m3 (5.8 m3/ha). V državnih gozdovih pod gozdarsko pristojnostjo je bila intenziteta poseka še nekoliko večja (6.2 m3/ha).


Za Češko je značilen primer32 ločenosti vseh glavnih organizacijskih funkcij: državne uprave gozdov, gozdarske inšpekcije, gozdnogospodarskega načrtovanja ter gospodarjenja z (državnimi) gozdovi. Slednji je deloma pridružena, deloma pa od nje ločena funkcija svetovanja (lastnikom gozdov) in izobraževanja (gozdarjev in javnosti). Državna uprava in gospodarjenje z državnimi gozdovi sta pod okriljem različnih ministrstev, podobno je z gozdarsko inšpekcijo in gozdnogospodarskim načrtovanjem.

Državna uprava gozdov

Državna uprava večine (javnih in vseh zasebnih) gozdov je v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo (njegovega Oddelka za gozdarstvo) ter splošnih okrožnih oblasti (v okviru njihovih oddelkov za okolje, ki vključujejo tudi gozdarstvo). Samostojno organizirane gozdarske državne uprave / službe ni. Na ministrstvu je zaposlenih 53 gozdarskih uslužbencev, na 30 Viri: Karel NETERDA, Odgovor na anketo, 2002; Report of Forestry of the Czech Republic, 1999

(http://www.silvarium.com); Conservation and Sustainable Management od Forests in CEEC Coutries, Multi-

country Report, PHARE, 1999. 31 Ta podatek je preračunan iz bruto mase (brez skorje); koeficient za preračun je vzet po FAO TBFRA 2000 (k=

1.06). 32 Zelo podoben češkemu modelu je Slovaški model, za katerega pa smo pridobili podatke le o številčnosti

uslužbencev državne uprave in ustanov, v celoti pa manjkajo podatki za gozdarsko službo (vključno revirno) v

državnih podjetjih.


30

okrožnih upravnih enotah pa skupaj 150. Uprava vojaških gozdov je v pristojnosti Ministrstva za obrambo in njegovih uradov na okrožni ravni, uprava gozdov v nacionalnih parkih pa v pristojnosti Ministrstva za okolje. Podatkov o številu kadra zanju ni. Med pristojnosti / naloge splošne državne uprave gozdov spadajo zlasti naslednje: (a) okrožna raven: razglašanje gozdov, izdajanje raznih dovoljenj, potrjevanje osnutkov planskih dokumentacij (za manjše površine), omejevanje rabe gozdnih zemljišč; odločitve o raznih odškodninah in kompenzacijah, določanje ukrepov za zaščito oseb in lastnine (pred nevarnostmi, ki izvirajo iz gozdov), odobravanje semenskih dreves in sestojev, pogoji za gozdni transport (po zemljiščih tretjih oseb); odrejanje ukrepov za sanacijo hudournikov, izdajanje ali odvzem licenc za gozdnega upravnika (revirnega gozdarja); odmerjanje in pobiranje kazni (okrajne ravni); (b) ministrstvo: kategorizacija gozdov v varovalne in s posebnim namenom, izdajanje raznih dovoljenj, potrjevanje planskih dokumentacij (za velike površine), izdaja licenc za pripravo načrtov in smernic, za zbiranje semenskega materiala ter za ravnanje s semenom in sadikami, odmirjanje in pobiranje kazni (za državno raven).

Gozdarska inšpekcija Gozdarska inšpekcija se nahaja v okviru Inšpekcije za okolje v Ministrstvu za okolje (kot Oddelek za varstvo gozdov). V gozdovih le-ta nadzira izvajanje gozdarske in okoljske zakonodaje. Skupno je v njej 60 inšpektorjev. Poleg te (resorno okoljske) obstaja tudi (resorno gozdarska) inšpekcija v okviru državnega gozdarskega podjetja (»Lesy Česke Republiky« - LČR). Na regionalni ravni ima LČR 143 gozdarskih inšpektorjev.

Služba za gospodarjenje z državnimi gozdovi Gozdarska služba za gospodarjenje z državnimi gozdovi se nahaja pretežno v okviru državnega (javnega) gozdarskega podjetja LČR pod nadzorom Ministrstva za kmetijstvo. LČR gospodari z največjim delom državnih gozdov (84%). LČR ima organizacijsko dve ravni: prvi sta generalna direkcija in regionalni inšpektorati (17), druga pa so gozdne uprave (85) z gozdnimi revirji. Povprečna velikost gozdnih uprav (primerljivo nemškim gozdnim uradom ali našim krajevnim enotam) je 16.00033 ha. LČR ima v svoji sestavi še 6 regionalnih uprav za male vodotoke ter agencijo za pogozdovanje. LČR ima v svoji sestavi tudi 5 manjših gozdarskih izvajalskih podjetij ter podjetje za proizvodnjo semena. Izvajalska podjetja LČR imajo zlasti vlogo t.i. referenčnih enot (za kontrolo stroškov pogodbenih izvajalcev), tako da dela izvajajo le na 7% površine LČR gozdov. Izvajanje gozdnih del pri obnovi (izkoriščanju) gozdov opravljajo privatne delniške družbe (na podlagi pogodb), med njimi zlasti državna delniška družba LAS, ki je nastala po privatizaciji nalog izkoriščanja gozdov in izločitvi tega dela iz bivšega javnega podjetja. Gojitvena in varstvena dela se opravljajo oziroma so ostala v okviru LČR. Prodajo posekanega lesa LČR vrši na panju. 33 Podatek smo izračunali glede na površino gozdov, s katerimi gospodari LČR, sicer navajajo velikost 12.000 ha.


31

V LČR je za uresničevanje njegovih nalog - gospodarjenja z državnimi gozdovi in upravljanja z malimi gozdnimi vodotoki, opravljanju svetovanja in strokovnih storitev za lastnike gozdov ter skrbi pri obnavljanju lastništva nacionaliziranih gozdov - zaposlenih 2.348 strokovnih uslužbencev (vključno z inšpekcijo). Na operativni ravni (okrajni in revirni) je 75% gozdarskega kadra. LČR ima 425 gozdarjev z licenco, ki opravljajo tudi storitve za zasebne lastnike gozdov. Nekaj gozdarske službe se nahaja tudi v državnem vojaškem podjetju (za 8% vojaških gozdov) pod nadzorom Ministrstva za obrambo, vendar konkretnih podatkov o številu ni. V nacionalnih parkih pa gozdno-gospodarske službe oziroma gospodarjenja z gozdovi ni (obstaja le upravni del).

Služba za gozdnogospodarsko načrtovanje in razvojno-raziskovalno delo Služba za gozdnogospodarsko načrtovanje, inventure in informacijski sistem je organizirana v posebnem državnem Inštitutu za gozdnogospodarsko načrtovanje. V njem je zaposlenih 517 uslužbencev. Poleg njega obstaja tudi raziskovalni Inštitut za gozdarstvo in lovstvo, ki opravlja razvojno-raziskovalne naloge v javnogozdarskem interesu. V njem je zaposlenih 130 uslužbencev. Te naloge se opravljajo tudi v okviru fakultet, ki imajo skupaj zaposlenih 23534 uslužbencev (učiteljski in raziskovalni kader).

Zasebna gozdarska služba Funkcija podpore in storitev zasebnim lastnikom gozdov se opravlja s strani gozdarskih strokovnjakov z licenco (»licensed forest manager«), bodisi strokovnjakov LČR ali drugih (zasebnikov), s strani Združenja zasebnih lastnikov gozdov, državne uprave in drugih. Samostojne (javne) gozdarske službe za zasebne gozdove ni. S številom zasebnih gozdarskih strokovnjakov na državni ravni ne razpolagajo.

Kadrovska številčnost, reforme in racionalizacija Skupno število gozdarskih uslužbencev - v državni upravi ter državnih ustanovah in podjetju LČR, ob manjkajočih podatkih preostanka javnega in celotnega zasebnega sektorja), je v letu 2001 znašalo 3.593 (brez administracije). V obdobju 1997 – 2001 se je število gozdarskih uslužbencev (v okviru LČR) zmanjšalo za 12% (2.4% letno). Nadaljnje reforme LČR niso predvidene. V letu 2003 načrtovana reforma splošne javne uprave bo vplivala tudi na organizacijo državne gozdarske uprave. Ministrstvo za kmetijstvo bo ostalo najvišje gozdarsko telo, medtem ko bodo sedanje okrožne oblasti (76) prešle na 13 novo oblikovanih regionalnih oblasti (plus oblast mesta Prage) ter na 200 občin z razširjenimi pristojnostmi. Cilj reforme je racionalizirati stroške javne administracije ter približati javno upravo občanom. 34 Pri izračunu gostot bo uporabljena le tretjina tega obsega (ker je osnovno pedagoško delo).


32

Stroški in finančni rezultat LČR Finančno poslovanje v državnih gozdovih, brez upoštevanja državnih subvencij, je praktično brez dobička (podatek je za leto 1996 in 1997). Eden od vzrokov je samofinanciranje ukrepov oziroma prelivanje sredstev v sanacijo vodotokov, ki jo namesto proračuna izvaja LČR.

3.3.4 Primer Hrvaške35

Gozdovi in sečnja Hrvaška ima skupaj 2.49 MIO ha gozdov, med njimi 18.5% zasebnih. Letni posek znaša 5.35 MIO m3 oziroma 2.2 m3/ha, od tega v zasebnih gozdovih posek le 0.7 m3/ha.

Državna gozdarska služba Za Hrvaško je bil do leta 2002 značilen primer enovitega javnega podjetja (JP »Hrvatske šume«), ki so skladno z Zakonom o gozdovih (1990, spremenjen 1993) gospodarile z državnimi gozdovi, usmerjale pa tudi gospodarjenje v zasebnih gozdovih. Gre za obliko organiziranosti z zelo velikim podjetjem in zelo majhno državno upravo (le nadzorne in inšpekcijske naloge). Podjetje se je v letu 2002 odločilo za korenito organizacijsko reformo s ciljem preoblikovanja v delniško družbo, kar je sedaj že uresničeno. Gozdarska služba JP (gozdarski in drugi strokovnjaki) se ni ločevala na javni in gospodarski del. V JP so bile integrirane tudi strokovne naloge pri gospodarjenju in organizaciji izvedbi del v državnih gozdovih. Med javnogozdarskimi nalogami JP je poleg strokovnih tudi izdajal upravna dovoljenja za sečnjo v zasebnih gozdovih36 ter odkazilo in druge strokovne storitve (proti plačilu) za zasebne lastnike. Ena od upravnih nalog JP je bila tudi upravljanje sredstev Fonda za splošno-koristne funkcije, kamor se stekajo dajatve, ki jih po zakonu o gozdovih morajo od svojega prihodka (0.07%) plačevati vsi gospodarski subjekti v državi. Prevladujoča dejavnost podjetja je bila gospodarjenje z državnimi gozdovi, vključno z izvajanjem del, ter gospodarjenje z divjadjo. Večina navedenega še vedno velja tudi za delniško družbo. Šlo je za tri ravni organiziranosti JP: direkcija, gozdne uprave (16) in revirna vodstva (»šumarije«) (170). V ureditvenem pogledu se »šumarija« deli na gospodarske enote (velikosti 2.000 – 5.000 ha). Gospodarske enote oziroma njihove dele operativno vodijo revirni gozdarji (skupaj 633) s po dvema pomočnikoma - za gospodarjenje in lov ter za 35 Viri: Nikola LUKIĆ, Odgovor na anketo (prvi del), 2002; Mile ĐODAN, Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo,

2003; osebna komunikacija; Strateški akcijski plan za restrukturiranje in razvoj “Hrvatskih šuma”, Coillte in Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo Republike Hrvatske, 2002; Plan razvoja človeških virov za »Hrvatske šume«, Coillte in Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo Republike Hrvatske, 2002; HTTP »Hrvatske šume«. 36 Za zasebne gozdove je po zakonu obvezna izdelava gozdnogospodarskih načrtov.


33

varstvo gozdov. Poleg revirnih gozdarjev obstaja tudi čuvajska služba. Povprečna velikost »šumarije« je znašala 11.720 ha državnih (ali 14.620 vseh) gozdov, povprečna površina (državnih) gozdov na enega revirnega gozdarja pa 1.040 ha (primerljiva velikost revirne enote bi bila 3.145 ha). Posebna organizacijska raven JP so bile tudi delovne enote (»radne jedinice«) za izvajanje del, katerih večino JP še vedno opravlja v lastni režiji. Slednje so bile predmet privatizacije. Razvojno-raziskovalne naloge gozdarske službe preko projektov opravljata Gozdarski inštitut Jastrebarsko in Gozdarska fakulteta v Zagrebu. Vir sredstev je Fond za splošno-koristne funkcije. Skupno število raziskovalcev, ki se financirajo preko teh gozdarskih projektov je okrog 20 (FTE). Na Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo oziroma v njegovem Uradu za gozdarstvo in lovstvo, ki predstavlja vrhovno gozdarsko upravo/oblast, je zaposlenih 14 uslužbencev. Gozdarska in lovska inšpekcija, ki delujeta v okviru samostojne vladne inšpekcijske službe, imata ~ 35 inšpektorjev, ki delujejo po »županijah«.

Druge gozdarske službe Zakon o gozdovih poleg gozdarske službe JP ne predvideva drugih (občinskih ali zasebnih) gozdarskih služb. Za vse storitve je po zakonu o gozdovih pooblaščeno JP.


Skupni obseg strokovno-tehničnega37 osebja JP je v letu 2000 znašal 4.126 uslužbencev., skupaj z administracijo pa 5.693. Število strokovno-tehničnih delavcev se je od leta 1996 do 2000 celo nekoliko povečevalo (skupaj 2%). Prestrukturiranje JP v delniško družbo ima za cilj – preko komercializacije podjetja in privatizacije izvajalskih dejavnosti - povečati gospodarsko učinkovitost (čisti rezultat gospodarjenja z gozdovi je bil, brez upoštevanja subvencij iz Fonda, negativen), vključuje pa tudi bistveno zmanjšanje številčnosti strokovno-tehničnega in administrativnega kadra (za 43% glede na stanje v letu 2000). V organizacijskem smislu je predlagano zlasti zmanjšanje števila revirnih pomočnikov (ukinitev enega pomočnika ter sedanjih čuvajev), zmanjšanje števila »šumarij« ter (variantno) tudi števila gozdnih uprav. Iz podjetja je predvidena tudi (postopna) izločitev upravnih, tržno nezdružljivih nalog (npr. upravljanja sredstev Fonda, izdaja sečnih dovoljenj zasebnim lastnikom), na strani države pa osnovanje nove državne službe za zasebne gozdove v okviru Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo (podobno kot v avstrijskem ali madžarskem primeru).

37 Glede na to, da ločeni podatki na strokovno-tehnično in administrativno osebje s strani JP niso bili prikazani,

smo naknadno odšteli administrativno osebje v pisarnah (direktorja, upraviteljev uprav in »šumarij«).


34

Finančni rezultat

Čisti rezultat iz gospodarjenja JP – brez subvencij iz Fonda za splošnokoristne funkcije - je vsa zadnja leta negativen. Ob tem pa je potrebno poudariti, da JP vzdržuje zelo velik obseg bioloških in drugih vlaganj v gozdove.

3.3.5 Primer italijanske province Južne Tirolske38

Gozdovi in sečnja Avtonomna provinca Južna Tirolska ima le 311.000 ha gozdov, med katerimi je 69% zasebnih. Število zasebnih lastnikov gozdov je 21.300 s povprečno gozdno posestjo 10.1 ha. Javnih gozdov je 31%, med njimi državnih le 2%. Letni posek v vseh gozdovih znaša 461.000 m3 (1.5 m3/ha).

Deželna gozdarska služba

Dežela Južna Tirolska ima deželno gozdarsko službo (»Landesforstdienst« - LFD), ki obsega gozdarske uradne osebe in policijo ter civilne nameščence. Teritorialno je gozdarska služba porazdeljena po občinah. Naloge LFD so inšpekcijske, upravne, strokovno-tehnične in svetovalno-podporne, podobno kot v avstrijskem primeru. Naloge gospodarjenja z deželnimi gozdovi (2 % gozdov) so izdvojene v samostojno podjetje. Pristojnosti LFD se nanašajo na vse gozdove, ne glede na lastništvo. Direkcija za gozdarstvo (v Boznu) je organizirana preko tehle deželnih uradov v njeni sestavi: (a) Urad za gozdno upravo (»Forstverwaltung«), (b) Urad za gorsko gospodarjenje, (c) Urad za gozdarsko planiranje, (d) Urad za lov in ribištvo ter (e) Gozdni inšpektorati (skupaj 9). V okviru LFD je tudi (f) Deželno podjetje za gozdove in domene (»Landesbetrieb für Forst- und Domänenverwaltung«), ki pa je samostojna pravna oseba z lastno avtonomijo. Podjetje gospodari le z državnimi gozdovi in zemljišči, dela izvaja samo s pogodbenimi, sezonskimi delavci (za 6 letnih mesecev) in samo prodaja les na kamionski cesti.

Teritorialna organiziranost Najnižja teritorialna raven je t.i. gozdna postaja (»Forststation«) v okviru gozdnih inšpektoratov ter gozdnega obrata. Revirnega sistema ni. V teritorialnem pogledu se ta model bistveno razlikuje od običajnih, revirnih modelov. Skupaj je 43 takšnih gozdnih postaj. V okviru gozdnega obrata sta še dve gozdni drevesnici ter gozdarska (1) in lovska šola (1). Povprečna površina gozdov ene gozdne postaje znaša 7.230 ha.

38 Vir: Angelika AICHNER, Odgovor na anketo, Bozen, 2002; PROFANTER & BLAAS, 2001; HTTP - LVF Bozen.


35

Kadrovska številčnost, reforme in racionalizacija V deželni gozdarski službi oziroma v njeni direkciji, uradih, inšpektoratih in v obratu je bilo v letu 2002 skupaj zaposlenih 412 gozdarskih uslužbencev, od tega 74% državnih uradnikov (gozdna policija in drugi). Reforma gozdarske službe se je začela v letih 1995 - 1997. V letu 1999 se je deželna gozdna policija pravno in ekonomsko dokončno odcepila od stare, zvezne (»Corpo forestale«). S tem je bila omogočena njena prenova. Cilj reforme: racionalizacija in povečanje učinkovitosti uprave, kadrovska pomladitev, intenziviranje usposabljanja in nadaljnjega izobraževanje gozdarskega osebja, uvedba premijskega sistema stimulacij, uvedba transparentne kadrovske politike etc…

3.3.6 Primer Madžarske39

Gozdovi in sečnja Madžarska ima skupaj 1.81 MIO ha gozdov, med njimi 24% zasebnih (stanje 1999). Skupni letni posek znaša 7.56 MIO m3 (4.2 m3/ha).

Državna gozdarska služba Značilna je model popolna ločenost funkcij državne gozdarske uprave in gospodarskih funkcij državnih gozdarskih podjetij. Državna uprava gozdov je organizirana v samostojni neprofitni državni agenciji za gozdove (»State Forest Service«). V letu 2002 je bilo v njen zaposlenih skupaj 558 uslužbencev (v centrali in 10-ih direkcijah). Njene naloge so upravno-inšpekcijske, inventurno-načrtovalske in vzgojno-izobraževalne. Med prvimi so zlasti naslednje: odobravanje gozdnogospodarskih načrtov, letnih operativnih načrtov ter z njim povezanih subvencij, nadzor uresničevanja zakonodaje o gozdovih in gospodarjenja z gozdovi, usmerjanje programa pogozdovanj, vzdrževanje baz podatkov, statistično poročanje. Med inventurno-načrtovalskimi nalogami so: izvajanje gozdnih in ICP inventur, kartiranj, geodetskih meritev ter izdelava regionalnih načrtov (cca. 30 – 35 letno) ter 10-letnih gozdno-gospodarskih načrtov enot (slednjih po pogodbi), načrtov pogozdovanj načrtov ter načrtov za upravljanje z divjadjo in drugih podobnih storitev (vse po pogodbi). Vse pogodbene storitve so v posebni kategoriji, izven rednega delovnega obsega. Za vzgojno-izobraževalne naloge ima SFS organiziran poseben center. Svetovalne naloge za lastnike gozdov so šibko razvite (prevladujejo upravno-administrativne). SFS ima tudi posebno ekipo ocenjevalcev trofej (divjadi). 39 Kljub temu, da Madžarske – zaradi manjka kadrovskih podatkov za večino nalog - ne moremo vključiti v

kvantitativne primerjave, zaradi organizacijske oblike njene osrednje državne gozdarske ustanove, ki je statusno

podobna ZGS, nekatere glavne značilnosti vseeno navajamo; Vira: Peter CSOKA (2002), osebna komunikacija in

MULTICOUNTRY Report, 1999.


36

Skupno število gozdarskih inšpektorjev znaša 167, načrtovalcev pa 144. Status javnih uslužbencev (»civil servants«) ima skupaj 505 zaposlenih. Ostalo (9%) so druga strokovno-tehnična (npr. finance in računovodstvo) in čista administrativna mesta.

Druge gozdarske službe Poleg SFS službe obstaja obsežna gozdarska služba v državnih podjetjih (19). Ta vključuje tako strokovni del (obratnega načrtovanja, gojenja, varstva gozdov do samega »izkoriščanja in gradenj), kot tudi revirno službo. Podjetja so preoblikovana v delniške družbe, ki so v popolni lasti države ter povezana med seboj v obliki holdinga (v njegovi lasti). Podatkov o gozdarskem strokovnem kadru, ki dela na gojitvenih, varstvenih in drugih nalogah v javnem interesu, zlasti na revirni ravni, nimamo, zato ustrezna primerjava z našo gozdarsko službo ni mogoča (primerljive so le naloge območnega načrtovanja in gozdnih inventur ter gozdarske inšpekcije).

3.3.7 Skupne značilnosti modela V tem modelu so torej gozdnogospodarske funkcije organizacijsko ločene v obliki samostojnega javnega oziroma državnega podjetja, ki je pravna oseba, izločeno iz državne uprave. Posamezne različice modela v funkcionalnem pogledu po državah so naslednje: a) Inšpekcijske in splošno-upravne funkcije (v pristojnosti državne uprave) so ločene od

ostalih gozdno-upravnih, strokovno-svetovalnih in gospodarskih funkcij javnega oziroma državnega podjetja; podjetje tudi pretežno izvaja dela v lastni režiji (primer dežele Hessen in Hrvaške) ali pa samo oddaja del privatnim izvajalcem in prodaja les na kamionski cesti (primer Poljske);

b) Upravno-inšpekcijske funkcije (v pristojnosti državne uprave) so ločene od strokovno-svetovalnih in gospodarskih funkcij javnega oziroma državnega podjetja; podjetje pretežno le prodaja les na panju izvajalskim podjetjem (primer Češke);

c) Upravno-inšpekcijske in strokovno-svetovalne funkcije združene (v samostojni državni gozdarski službi), gospodarske funkcije za državne gozdove pa organizirane v enem (primer J-Tirolske) ali več državnih gozdarskih podjetjih, povezanih v skupno državno podjetje (primer Madžarske); ta podjetja tudi izvajajo dela in sama prodajajo les.

Ta, večinoma na novo preoblikovana državna gozdarska podjetja so – vsaj na najvišji organizacijski ravni - očiščena tržno nezdružljivih, državno-administrativnih nalog (npr. v hesenskem, češkem in madžarskem podjetju), ki so ostale v državni upravi oziroma bile naknadno izdvojene iz podjetja (pred preoblikovanjem). Za lokalno (revirno) raven gozdarskih podjetij je značilno, da so glavne naloge v vseh različicah modela med seboj podobne ter da v tem pogledu ni velikih razlik niti v primerjavi z upravnim modelom, katerega sestavni del so tudi gozdni obrati. Naloge nemškega krajevnega gozdnega urada v okviru državne uprave se torej bistveno ne razlikujejo od češke, hrvaške ali poljske krajevne gozdne uprave v okviru državnega podjetja. Izjema je južno-tirolski model, ki ne vsebuje


37

klasične revirne službe (gre zlasti za inšpekcijo oziroma gozdno policijo v okviru t.i. krajevnih gozdnih postaj). Gozdarska služba v teh podjetjih običajno preko strokovnih storitev, ali tudi nekaterih upravnih nalog, pokriva tudi zasebne gozdove, ki po večini imajo malo lastne revirne gozdarske službe.

3.4 MODEL Z LOČENO GOZDARSKO SLUŽBO ZASEBNEGA SEKTORJA V OBLIKI ZBORNIČNE

OZIROMA LASTNE SLUŽBE

3.4.1 Primer Avstrije40

Površina gozdov in sečnja Avstrija ima 3.92 MIO ha (stanje 2001, po katastru le 3.58 MIO) gozdov, med katerimi je 80% zasebnih. Okrog 50% gozdov je v kategoriji pod 200 ha s 170.000 lastniki gozdov (povprečna velikost 10.4 ha). Druga polovica gozdov je v kategoriji nad 200 ha s 1.400 lastniki. Med velikimi obrati je površinsko (na vse gozdove) 21% zasebnih obratov ter 9% gozdov raznih skupnosti (»Gemeinschaftswälder«), posebno mesto pa s 15% površine gozdov zavzemajo zvezni gozdovi, s katerimi gospodari državna delniška družba (»Österreichische Bundesforste« - ÖBF). Potencialni bruto posek v vseh gozdovih znaša 19.5 MIO41 m3 (5.0 m3/ha), realiziran pa 13.28 oziroma bruto 17.68 MIO m3 (za obdobje 1997-2001). V kategoriji posesti pod 200 ha se seka le dobro polovico prirastka, v kategoriji nad 200 ha pa skoraj celoten prirastek.

Gozdarska služba

Avstrijska gozdarska služba se nahaja v okviru državne uprave (gozdarski in agrarni upravni organi v okviru ministrstva ter gozdarska služba v okviru deželne in okrajne uprave; posebna služba ministrstva za urejanje hudournikov in plazov), v državnih ustanovah (gozdarska inštituta, šole za gozdne delavce, del raziskovalne sfere na gozdarski fakulteti), v zasebnih ustanovah (kmetijsko-gozdarskih zbornicah, zbornici civilnih inženirjev in t.i. tehniških pisarnah) ter v gozdarskih obratih (npr. državno podjetje ÖBF, deželni gozdovi, občinski gozdovi) oziroma pri večjih lastnikih gozdov, ki po zakonu o gozdovih (1975, spremenjen 2002) morajo nastaviti in financirati lastno gozdarsko osebje. Po tej stopnji decentralizacije gozdarske službe Avstrije izstopa med izbranimi (pa tudi drugimi) evropskimi državami. 40 Viri: Osterreichische Waldbericht 2001 + Datensamlung 2001; Osterreichische Waldbericht 1996; Johannes PREM, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in vodno gospodarstvo, 2002 (osebna komunikacija). 41 Gre za bruto posek (v stoječi masi), ugotovljen na podlagi gozdne inventure. Slednji je uporabljen tudi v

izračunih gostot.


38

Uslužbenci gozdarske službe imajo v splošnem – podobno kot v nemških deželah - status državnih organov / uradnih oseb ter civilnih uslužbencev / nameščencev. Prvi se nahajajo zlasti v gozdarskih in drugih javnih ustanovah, drugi pa v gozdnih obratih/podjetjih. Podatki o številčnosti kadra obstajajo po ustanovah in obratih / podjetjih (v zasebnem sektorju le skupaj) za kategoriji državnih organov in nameščencev z gozdarsko izobrazbo, ki opravljajo z zakonom določene naloge v javnem interesu.

Služba v državni upravi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in vodno gospodarstvo (gozdarstvo je poseben sektor) predstavlja vrhovno gozdarsko oblast in upravo. Državna uprava gozdov (»Forstbehörde«) je decentralizirana – poleg ministrstva se opravlja tudi v deželnih gozdnih direkcijah ter v posebnih oddelkih splošne okrajne državne uprave (na nižji ravni gre zlasti za inšpekcijko službo). Ministrstvo tako prestavlja višjo, deželna uprava srednjo, okrajna pa nižjo upravno raven. Nekatere upravne naloge za gozdove opravlja tudi agrarna uprava (Agrarbehörde). Skupno število gozdarskih uradnih oseb in nameščencev v državni upravi je v letu 2001 znašalo 565. Glavni upravni instrument gozdarskih upravnih organov je odločba. Drugih nalog/dejavnosti, npr. pridobitnih, gozdarska javna uprava ne opravlja, po čemer se loči npr. od nemških gozdnih uprav. Med nalogami decentralizirane državne uprave gozdov, ki so usmerjene k lastnikom gozdov, so zlasti: svetovanje in sodelovanje pri podpori lastnikom gozdov (vključno usmerjanje subvencij v gozdovih, kjer za to ni pristojna zbornična služba), izdelovanje gozdno-razvojnih načrtov (»Waldentwicklungsplan«), izvedenskih mnenj, izdajanje raznih dovoljenj (dovoljenja za sečnjo npr. niso potrebna); inšpekcijski nadzor (lastnikov gozdov) pri gospodarjenju z gozdovi; ustavitve nesprejemljivega ravnanja ter predpisovanje nujnih ukrepov (npr. v borbi proti škodljivcem). V kategoriji dejavnosti, ki so usmerjene k ne-lastnikom gozdov, so zlasti: preprečevanje / odobravanje krčitev gozdov, razglašanje varovalnih gozdov (»Bannwalderklärung«) in rekreacijskih gozdov (»Erholungswald«) ter odločitve o odškodninah; odrejanje ukrepov za odstranjevanje / preprečevanje opustošenja ter onesnaževanja gozdov ter pred požari. V kategoriji dejavnosti, ki so usmerjene tako navznoter kot tudi navzven, so: gozdarsko prostorsko planiranje (»forstliche Rahmenplannung«), izvedenska dejavnost ter inšpekcijski nadzor (slednji kot primarna funkcija). Poleg državne gozdarske uprave obstaja (v okviru ministrstva) tudi posebna Služba za urejanje hudournikov in plazov, v kateri so zaposleni tudi gozdarski uradniki oziroma uslužbenci (skupaj 120).

Služba v drugih državnih ustanovah Javna gozdarska služba na področju razvojno-raziskovalnih ter nekaterih strokovnih nalog nacionalnega pomena (npr. nacionalna gozdna inventura, monitoring zdravstvenega stanja


39

gozdov, gozdni rezervati, inventure genskih virov) se opravlja v okviru dveh zveznih raziskovalnih inštitutov (»Bundesversuchsanstalt«). V njih je bilo v letu 2001 s statusom uradnih oseb in civilnih uslužbencev (javna služba) 85 oseb. Naloge šolanja, izobraževanja in usposabljanja (gozdnih delavcev in lastnikov gozdov) se opravljajo v gozdarskih strokovnih šolah in šolah za gozdne delavce. V teh ustanovah je bilo s strani države nameščeno 54 uslužbencev. Določene naloge »javne« gozdarske službe - ena med njimi je monitoring ekonomske uspešnosti gozdnih obratov – se opravljajo tudi v okviru Univerze BOKU oziroma njene gozdarske fakultete. Za te naloge je (s strani države) nameščeno 55 gozdarskih uslužbencev.

Služba v obratih/podjetjih javnega in zasebnega sektorja Lastna gozdarska služba je po zakonu o gozdovih (1975, spremenjen 2002) obvezna za vodenje gozdnih obratov in sicer do leta 2002 je za velikosti obratov nad 500 do 1800 ha (gospodarskih gozdov) velja obveznost nastavitve nižjega gozdarskega osebja (»Förster«), za velikosti posesti nad 1800 ha pa gozdarskega strokovnjaka z akademsko izobrazbo (»Forstwirt«). To gozdarsko osebje zagotavlja uresničevanje javnega interesa pri gospodarjenju z gozdovi in mora imeti ustrezen državni izpit. Ima status t.i. vodstvenih gozdarskih organov (»leitende Forsorgane«). Za vsakih naslednjih 1800 ha velikosti posesti je bilo potrebno nastaviti dodatnega takšnega gozdarja, pri čemer je vsak četrti moral imeti akademsko izobrazbo. Novela zakona o gozdovih (2002) je gornje določbe zelo omilila – meje velikosti obratov za obvezno nastavitev gozdarskih organov je podvojila. Tako obveza po nastavitvi gozdarja sedaj nastopa s 1000 ha velikosti posesti, pri čemer je do 3600 ha potrebno imeti gozdarskega tehnika, nad 3600 ha pa gozdarskega inženirja. Pri površini nad 6600 ha je potrebno nastaviti nadaljnje gozdarske organe, za vsakih naslednjih 3000 ha po enega dodatnega. Med podjetji javnega sektorja sicer gre za državno gozdarsko podjetje ÖBF, za deželne in občinske gozdne obrate ter deželne vrtove. Skupno število gozdarskih nameščencev v teh obratih je v letu 2001, torej še pšo stari določbi zakona, znašalo 779 (od tega v ÖBF 370). Med obrati zasebnega sektorja gre za individualne gozdne obrate, združenja in agrarne skupnosti. Skupno število nameščencev po obratih znaša 1065. Skupno je bilo v letu 2000 392 gozdnih obratov z obveznostjo nastavitve kadra (»Pflichtbetriebe«). Skupno število nameščenega gozdarskega osebja v javnih in zasebnih podjetjih / obratih pa je v letu 2001 znašalo 1 972.

Zbornična gozdarska služba

Za zasebne gozdove, ki nimajo obveze nastavitve lastnega gozdarskega kadra obstaja zbornična gozdarska služba (v okviru devetih zbornic za kmetijstvo in gozdarstvo), ki poleg


40

zastopanja interesov (obveznega) članstva42 zbornice - deluje tudi v javnogozdarskem interesu. Poleg svetovalnih nalog je ena od pomembnih nalog zbornične službe – enakovredno nalogam državne gozdne uprave in služba za urejanje hudournikov – usmerjanje subvencij (skladno z EU in domačo regulativo) tistim lastnikom gozdov, ki jih pokriva zbornica. Skupno število gozdarskih uslužbencev z »javnim« statusom v zbornicah je v letu 2001 znašalo 91.

Služba v drugih zasebnih ustanovah

Gozdarski uslužbenci s statusom državnih nameščencev se nahajajo tudi v Zbornici civilnih inženirjev in v t.i. Tehniških pisarnah (skupaj 77).

Skupna kadrovska številčnost, reforme in racionalizacija

V Avstriji je bilo v letu 2001 v vseh ustanovah oziroma podjetjih zaposlenih skupno 3.21743 uradnikov in nameščencev z gozdarsko izobrazbo (brez administracije). Okrog 52 % gozdarske službe se je nahajalo v ustanovah in podjetjih javnega, 48% v ustanovah in podjetjih zasebnega sektorja. Če delimo službo med gozdne obrate in ustanove, na obrate (javnega in zasebnega sektorja) oziroma njihovo financiranje odpade 61% gozdarske službe. Na proračunska sredstva je tako neposredno vezanega okrog 39% obsega gozdarske službe. V obdobju 1990 – 2000 se je število gozdarskih uslužbencev zmanjšalo za 15% (v obratih za 18%, v ustanovah za 12%), vendar pa je od leta 1999 – 2001 število spet poraslo (za 4.5% letno). Z letom 2002 je nastopila omenjena drastična zakonska reforma oziroma racionalizacija glede površinskega praga za obvezno nastavitev lastnega gozdarskega kadra. Pomembna organizacijska reforma je bila v državnem sektorju sicr izvedena v letu 1996, ko je bila (s posebnim zakonom) sprejeta odločitev o izločitvi državnega podjetja ÖBF iz državne uprave - prej je to bilo klasično kameralistično podjetje - ter njegovo preoblikovanje v delniško družbo. Hkrati so bile iz podjetja izločene tudi državno-upravne naloge, strokovna gozdarska služba, vključno z revirnimi gozdarji, pa je v njem ostala.

Stroški in finančni rezultat Finančni rezultat gospodarjenja, ki je bil osnovni vzrok za preoblikovanje ÖBF, je bil v državnih gozdovih do leta 1996 negativen, z racionalizacijo in preoblikovanjem ÖBF v delniško družbo pa je takoj postal pozitiven. Rezultati poslovanja večjih gozdnih obratov (nad 500 ha) so bili in so še pozitivni. Zaradi decentraliziranosti (javne) gozdarske službe obstaja le državna statistika števila gozdarskega osebja, ne pa tudi statistika stroškov. 42 Lastniki gozdov nad določeno površino gozdnih posesti, ki se razlikuje po deželah (v Spodnji Avstriji npr. nad

1 ha, kot v Sloveniji), so obvezni člani zbornice. 43 Avstrija je edina med vključenimi srednjeevropskimi državami, ki v letnih poročilih za vse gozdarske ustanove in

podjetja vodi natančno kadrovsko statistiko, pri čemer pa zajema le gozdarske poklice.


41

3.4.2 Primer nemške dežele Spodnje Saške44

Gozdovi in sečnja Dežela Spodnja Saška ima 1.02 MIO ha gozdov, od tega je 46% zasebnih. Letni neto posek v vseh gozdovih je znašal v obdobju 1996 - 1999 3.93 MIO45 m3 (4.4 m3/ha, od tega 3.1 m3/ha v zasebnih).

Deželna gozdarska služba Za Spodnjo Saško je značilna deljenost splošne in posebne (=gozdne) deželne uprave gozdov. Nekatere oblastvene/upravne naloge na področju gozdarstva in lovstva se torej deloma opravljajo v splošni deželni upravi (splošna okrožna uprava), nekatere pa v gozdarski deželni upravi (na ministrstvu ter v gozdnih uradih). Deželna gozdna uprava (LFV) v okviru posebnega Oddelka na Ministrstvu za prehrano, kmetijstvo in gozdove s svojimi gozdnimi uradi v bistvu deluje kot deželni obrat za gospodarjenje z državnimi gozdovi, ki hkrati opravlja tudi določene upravne naloge. Organizacija LFV je v delu gozdnega obrata dvostopenjska. Druga raven so gozdni uradi, ki so direktno podrejeni gozdarskemu Oddelku na ministrstvu, ki generalno upravlja gozdni obrat (gospodarjenje z državnimi gozdovi). Gre torej za popolnoma decentralizirano obliko deželnega obrata po gozdnih uradih, ki pa so v bistvu sestavni del deželne uprave. Kot štabne službe ministrstvu oziroma LFV pripadajo (so mu podrejene) še naslednje ustanove: deželni urad za načrtovanje, deželni raziskovalni inštitut in deželna šola za gozdne delavce. Skupno število LFV gozdnih uradov je 50 s povprečno velikostjo 9.840 ha, število gozdnih revirjev pa 384 (povprečna površina 1.145 ha). LFV gospodari poleg državnih tudi z dobro polovico drugih javnih gozdov, za preostanek le-teh pa skrbita zbornična in lastna (občinska) gozdarska služba. Izvajanje sečnje v državnih gozdovih poteka pretežno v LFV režiji (65% v letu 1999), spravilo lesa pa je pretežno preneseno na zunanje izvajalce (78% obsega). Naloge LFV kot obrata za gospodarjenje z državnimi gozdovi, poleg gospodarjenja obsegajo še: a) opravljanje svetovanja in skrbi za druge javne gozdove (kot storitvenega obrata); b) opravljanje oblastvenih nalog s področja gozdarstva in lovstva ter upravljanja nacionalnega parka (Harz); c) zastopanje javnega interesa nad gozdovi in d) opravljanje nalog izobraževalnega podjetja za gozdne delavce in strokovnjake - preko deželne šole za gozdne delavce - ter izvajanje praktičnega raziskovanja v - Gozdarskem inštitutu (Göttingen). Med oblastvenimi nalogami so tudi naslednje: odobravanje in usmerjanje subvencij, usmerjanje 44 Viri: Jahresbericht der LFV, 1999 + Zahlen und Daten zum Jahresbericht 1999; Jahresbericht LFV, 2002; Jahresbericht der LWK Hannover, 2000; http strani LFV in LWK (Hannover); ZMP Marktbilanz Forst und Holz, 2002; KEDING, 2001. 45 Ta posek smo preračunali iz neto lesne mase brez skorje s pomočjo ustreznih koeficientov po drevesnih vrstah



42

ukrepov deželnega gozdarskega programa, naloge v zvezi z varstvom pred požari, naloge v zvezi s gozdnim semenom in sadikami itd..

Druge gozdarske službe

Za zasebne gozdove, ki nimajo nastavljenega lastnega gozdarskega osebja, v celoti skrbi gozdarska služba v okviru dveh kmetijskih zbornic (»Landwirtschaftskammer« – LWK). Največja je Hannoverska, ki skrbi za 390.000 ha gozdov. Druga je v Veser-Emsu, skrbi pa za 128.000 ha gozdov. Zbornični službi – ob LFV in občinski službi - skrbita tudi za del občinskih gozdov (po pogodbi). Teritorialna organiziranost je podobna LFV – preko zborničnih gozdnih uradov. Zbornični službi tako skupaj pokrivata 97% zasebnih gozdov ter 19% občinskih, skupaj torej več kot polovico vseh gozdov. Le cca. 3% večjih zasebnih in 24% občinskih gozdov ima nastavljeno lastno gozdarsko osebje. Zaradi velikih stroškov si ga lahko privoščijo le veliki zasebni gozdni obrati (kar velja za vse nemške dežele). Naloge zbornične službe so zlasti: a) svetovanje ter skrb za zasebne, občinske in zadružne gozdove - za slednje ter za večje zasebne obrate po pogodbi preko revirne službe; b) opravljanje nalog strokovnega in oblastvenega značaja (npr. sodelovanje pri načrtovanju in kartiranju, sodelovanje pri zagotavljanju uresničevanja zakonskih obvez, zastopanje javnih interesov, odobravanje in usmerjanje subvencij lastnikom gozdov in združenjem); c) podporne naloge pri izvajanju gozdnogospodarskih ukrepov v gozdovih ter drugih ukrepov (npr. pri združevanju lastnikov gozdov, pri prodaji lesa) in d) opravljanje nalog izobraževanja in usposabljanja zasebnih lastnikov gozdov. Število zborničnih gozdnih uradov je 16 (povprečna površina 32.500 ha), število njenih gozdnih revirjev pa 147 (povprečna površina ~ 3.500 ha). Skupno število LFV in LWK gozdnih uradov je 66, revirjev 531, velikost povprečnega LFV in LWK urada 16.440 ha, revirja pa 2.045 ha.


V deželni gozdni upravi oziroma v njenih uradih in ustanovah je bilo v letu 2001 zaposlenih 984 (v letu 1998 - 1152) uslužbencev s statusom uradnih oseb in nameščencev. Podatkov za splošno javno upravo ni. V zbornični službi je bilo v letu 2001 zaposlenih 29846 gozdarskih uslužbencev (referenti v gozdarskem oddelku, vodje gozdnih uradov in revirjev). Primerljiva gostota LWK službe na hektar konkretne površine gozdov je 3.9-krat manjša od gostote LFV službe. Skupno število gozdarskih uslužbencev LFV in LWK (1+2) tako znaša 1.282. Zaradi povečanja učinkovitosti LFV se je v letu 1987 pričela upravna in organizacijska reforma, ki je imela za cilj tudi znižanje števila gozdarskega uradnega osebja in nameščencev (za 20%) ter stroškov uprave (>20%). V letu 1997 je bilo planirano bistveno zmanjšanje 46 Gostota za drugo, manjšo zbornično službo je ocenjena na podlagi velikosti revirjev. Slednji so nekaj manjši

(gostota kadra je večja).


43

števila gozdnih uradov (80 na 45), zmanjšanje števila revirjev za 25% (iz 452 na 340) ter reorganizacija gozdnih uradov (v Harzu) in štabnih služb samega ministrstva. Nekaj gozdarskega osebja (3%) LFV je bilo preneseno na obe zbornici. Reorganizacijo LFV so spremljali intenzivni spremljajoči ukrepi, zlasti ukrepi za osebni kadrovski razvoj, nadaljnji razvoj kontrolinga, spremljava osebnih in materialnih stroškov, pritegnitev gozdarskega osebja k stroškovno-storitvenemu računovodstvu ter praktičen preskus delovanja deželnega gozdnega obrata. V letu 2001 je bila reforma LFV zaključena. Prejšnja tri-stopenjska uprava je bila – za večjo gospodarsko učinkovitost - preoblikovana v dvostopenjsko. Vsi ukrepi so omogočili 20% kadrovsko zmanjšanje.

Stroški in finančni rezultat LFV

Stroški uprave LFV so v delu gozdnega obrata (v letu 1999) predstavljali 46% stroškov gospodarjenja z državnimi gozdovi (vključno s stroški vlaganj v gozdove), finančni rezultat pa je bil – kljub pričetim reformam - še vedno globoko negativen (>130 DEM/ha izgube).

3.4.3 Primer Francije47

Gozdovi in sečnja Francija ima 15.22 MIO ha gozdov, od tega je 70% zasebnih. Prevladuje delež posesti večjih od 10 ha. Letni posek v vseh gozdovih znaša okrog 60 MIO48 m3 (4.0 m3/ha v državnih in zasebnih).


Za francoski javni gozdarski sektor je značilen primer državne uprave gozdov v obliki javnega podjetja, v katerem so združene inšpekcijske, upravne in gospodarske funkcije. Takšno javno podjetje je t.i. Nacionalni urad za gozdove (»Office National des Forêts - ONF«). ONF je centralizirana, komercialno usmerjena oblika javnega podjetja, ki je odgovorno za gospodarjenje z državnimi in občinskimi gozdovi (4.45 MIO ha). V pogledu poslanstva in dejavnosti ima ONF vlogo javnega servisa (»service de la societe«). ONF ne izvaja gozdnih del, temveč samo prodaja les na panju (na javnih dražbah). Je samostojna pravna oseba s 24 regionalnimi direkcijami. ONF nadzira Ministrstvo za kmetijstvo in ribištvo (njegov Oddelek za gozdove). Upravljanje ONF poteka preko upravnega odbora/sveta, v katerem so predstavniki države (resorni ministri), združenj občin (predsedniki združenj), uslužbencev ONF in drugi. ONF kot podjetje posluje brez razdeljevanja dobička svojim lastnikom (državi in 47 Vir: Indicators of SFM of french forests, Ministry of Agriculture and Fischeries (MAF), 2000; Forets de France - Foret privee, 2000; La foret et les industries du bois 2000; ONF Raport 2000; ONF Bilan social 1999; Bernard CHEVALIER, Ministrstvo za kmetijstvo in ribištvo Francije (korespodenčni vir: 2002); HTTP – Ministrstvo za

kmetijstvo, HTTP - ANCRPF. 48 Podatek je po TBFRA 2000 (za leto 1995).


44

občinam). V teritorialnem pogledu je ONF 4-stopenjsko organiziran – od centralne direkcije in regionalnih direkcij (24) do ravni gozdnih uprav in revirjev. Skupno je bilo v ONF (v letu 1999) za strokovno izvajanje njegovih funkcij zaposlenih 7267 državnih gozdarskih uslužbencev, od tega 5.531 (76%) strokovno-tehničnih, ostalo administrativnih delavcev. Državna gozdarska administracija se nahaja v okviru Oddelka za gozdove v Ministrstvu za kmetijstvo in ribištvo ter v njegovi - neke vrste - inšpekciji (v posebnem Svetu za gozdarstvo, les in naravo). Skupno je v Oddelku 35, v Svetu pa 40 gozdarskih uslužbencev.

Zasebna gozdarska služba S strani države je uvedena obveznost zasebnih lastnikov gozdov, ki imajo gozdne posesti (v enem kosu) nad 25 ha, za izdelavo enostavnega načrta gospodarjenja (»simple management plan«). Izdelava takšnih načrtov za velikosti parcel med 10 in 25 ha je prepuščena odločitvi lastnika. Za pod 10 ha velikosti gozdnih parcel se izdelava načrtov ne smatra za potrebno. Skupna površina zasebnih gozdov velikosti nad 25 ha, v katerih se je v (letu 1999) gospodarilo po teh načrtih, je znašala 2.55 MIO ha (24%). Za zasebne gozdove je pomembno, da obstaja poseben Nacionalni gozdni fond (s sredstvi med drugim za pogozdovanje). Vlogo nekakšne javne gozdarske službe v zasebnih gozdovih imajo t.i. Regionalni centri gozdnega lastništva (CRPF) - skupaj jih je 18 - povezani v Nacionalno združenje (ANCRPF). Glavne javnogozdarske naloge CRPF so – ob svetovanju in nalogah usposabljanja lastnikov gozdov - potrjevanje preprostih načrtov gospodarjenja ter spodbujanje oblikovanja združenj lastnikov gozdov. Aktivnosti CRPF so usmerjene pretežno v gozdove z nad 25 ha velikosti parcel ter v vmesno kategorijo (10 – 25 ha). Skupna površina takšnih gozdov (s preprostimi načrti oziroma za njihovo pripravo) za podporo s strani CRPF znaša 3.35 MIO ha (32% zasebnih). Na preostalih 7.3 MIO ha zasebnih gozdov načrtnega49 gospodarjenja na podlagi gozdarskih predpisov ni. Svete regionalnih centrov sestavlja skupaj 396 voljenih »administratorjev« ter 22 predsednikov regionalnih Zbornic za kmetijstvo. V službi CRPF je 196 strokovno-tehničnih in 67 administrativnih uslužbencev. Na enega strokovno-tehničnega uslužbenca odpade cca. 50.000 ha zasebnih gozdov. Gostota CRPF službe na površino zasebnih gozdov (čeprav samo reducirano) je zanemarljiva. Poleg CRPF službe obstaja tudi gozdarska služba v okviru zadrug. Podatkov zanjo ni. Tudi za morebitno lastno gozdarsko osebje večjih zasebnih gozdnih posesti (gozdov > 100 ha je sicer 25%) tudi ni podatkov. 49 Francija je ena redkih evropskih držav, ki ni bila podpisnica Konvencije o biotski pestrosti (1992), niti Helsinške

resolucije H2 (Ohranjanje biotske pestrosti gozdov, 1993).


45

Kadrovska številčnost, reforme in racionalizacija Skupno število kadra v gozdarstvu, za katerega obstajajo podatki, je tako znašalo 8023 (po stanju let 1999 in 2001), od tega le 681 za zasebne gozdove. Javni gozdovi so tako zelo dobro pokriti, zasebni praktično nič. Zaradi povečanja učinkovitosti poslovanja ONF je bila v letu 2001 sprejeta odločitev o reformi podjetja, ki bo trajala do leta 2006. Gre za racionalizacijo organizacije (prehod iz 24 na 10 regionalnih direkcij), povečanje gospodarske učinkovitosti ter racionalizacijo uprave in stroškov ONF. Pri gozdarskih uslužbencih gre za racionalizacijo številčnosti (6% oziroma 1.2% letno) in reformo v izobrazbeni strukturi kadra.

Stroški in finančni rezultat

Stroški gozdarskih »funkcionarjev« javnega podjetja ONF so (v letu 2000) predstavljali 40% stroškov izkoriščanja gozdov, stroški celotnega osebja pa 60% stroškov. Tekoči rezultat ONF iz gospodarjenja je pozitiven, pasivne obveznosti podjetja pa so večje od aktive.

3.4.4 Skupne značilnosti modela V tem modelu gre za ločeno organizirano zasebno gozdarsko upravo oziroma službo v obliki zbornične ali lastne službe, v državnem sektorju pa je organiziranost lahko integralna v okviru državne uprave (primer Spodnje Saške) ali pa ločena v okviru državnega podjetja (primer Avstrije in Francije). Državna služba je v tem modelu vezana le na državne oziroma javne gozdove, zbornična pa na zasebne, z izjemo Spodnje Saške, kjer zbornična služba pokriva tudi del občinskih gozdov. V Avstriji poleg zbornične službe, ki opravlja le splošno svetovalno vlogo, zaradi obveze nastavitve gozdarskega strokovnjaka nad 500 ha velikosti posesti, obstaja številčno precej obsežnejša lastna gozdarska služba. Posamezne različice modela v funkcionalnem pogledu po državah so naslednje: a) upravno-nadzorne funkcije v javnih gozdovih ločene (v državni upravi) od gospodarskih

funkcij (v državnem podjetju), strokovno-svetovalne funkcije v zasebnih gozdovih pa organizirane v zbornični službi ter v obliki lastne gozdarske službe (primer Avstrije);

b) upravno-nadzorne, strokovno-usmerjevalne in gospodarske funkcije, vključno z izvajanjem del, za javne gozdove združene (v državni gozdarski upravi), za zasebne gozdove pa upravne in strokovno-svetovalne funkcije organizirane v zbornični gozdarski službi, ki pokriva tudi revirno raven (primer dežele Spodnja Saška);

c) upravno-nadzorne, strokovne in gospodarske funkcije, brez izvajanja del (le s prodajo lesa na panju), v javnih gozdovih združene (v javnem podjetju), v zasebnih gozdovih (nad 10 - 25 ha) pa strokovno-svetovalne funkcije organizirane v t.i. svetovalnih centrih (primer Francije, kjer pretežni del površine zasebnih gozdov z gozdarsko službo ni pokrit).


46

Modeli z zbornično organiziranostjo gozdarske službe so sicer redki. Vsaka država oziroma dežela predstavlja svojo različico zborničnega modela. Zbornična služba lahko opravlja operativne naloge gozdarske službe (primer Spodnje Saške) ali pa le splošne svetovalne in podporne naloge, med njimi tudi nekatere oblastvene (primer Avstrije). Med operativnimi nalogami zbornične službe (primer Spodnje Saške) so značilne zlasti naslednje: � skrb za zasebne, občinske in zadružne gozdove preko revirne službe (za slednje in za

večje zasebne obrate po pogodbi); � opravljanje nekaterih nalog oblastnega značaja (npr. zagotavljanje uresničevanja

zakonskih obvez, zastopanje javnih interesov, odobravanje in usmerjanje subvencij lastnikom gozdov in združenjem);

� podporne (npr. združevanju lastnikov gozdov ter pri prodaji lesa) ter strokovno-svetovalne in izobraževalne naloge za lastnike gozdov in združenja.

V primeru Francije in njenih regionalnih svetovalnih centrov, ki so vezani na zbornično organiziranost, se splošnim svetovalnim in podpornim nalogam pridruži naloga potrjevanja načrtov gospodarjenja za posamezne zasebne posesti. Lastna gozdarska služba je najmočneje zastopana v zasebnih gozdovih Avstrije, njena naloga pa je – poleg zagotavljanja gospodarske funkcije gozdnih obratov – tudi zagotavljanje javnega interesa nad zasebnimi gozdovi. Zaradi tega je tudi ustrezno usposobljena (z državni izpitom oziroma licenco). 3.5 SLOVENSKI MODEL

3.5.1 Prikaz stanja

Površina gozdov in sečnje Za izračun primerjalnih kazalnikov smo uporabili površino gozdov, ki je v letu 2002 (po podatkih ZGS) znašala 1.15 MIO ha, 71% delež zasebnih gozdov ter dejanski letni posek (po evidencah ZGS) v višini 2.65 MIO m3. Izračun bo narejen tudi za možni posek v višini 4.10 MIO m3 (za obdobje 2001-2010).


V evropsko primerljiv obseg uslužbencev, ki delujejo na nalogah v javnem oziroma državnem interesu, vključujemo delavce javne gozdarske službe pri Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) in Gozdarskem inštitutu (GIS), gozdarske uradnike pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ter v njegovi gozdarski in lovski inšpekciji (IKGLR); razvojno-raziskovalne delavce Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF in Gozdarskega inštituta


47

Slovenije, ločeno na FTE50, ki jih preko nalog javne službe in projektov financira MKGP ter skupno; gozdarske pedagoško-izobraževalne delavce Gozdarske in lesarske srednje šole Postojna; gozdarske uslužbence Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (SKZGRS) in Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZ) ter delavce, ki opravljajo dejavnost lovstva pri ZGS. Poleg slednjih glede na primerljivost s posameznimi državami prištejemo še državne kadre v preostalih gojitvenih loviščih v državnih gozdovih (GL Kočevska reka, GL Kozorog in GL Triglav). Ker so kadri v nacionalnih parkih v primeru drugih držav ločeno izkazani (in jih lahko odštejemo), z naše strani zato naravovarstvenega kadra v TNP ne prikazujemo. V primerjavo - zaradi vzpostavitve primerljivosti po nalogah - vključujemo tudi tisti del gozdarskega strokovno-tehničnega kadra, ki bi bil potreben za naloge organizacije proizvodnje in prodajo lesa v državnih51 gozdovih, če bi se jih izvajalo v državni režiji. Le-tega izračunamo po panožnih52 normativih (1985) oziroma ob njihovi smiselni uporabi (MEDVED, osebna komunikacija). Na ta način vzpostavljamo okvirno mednarodno primerljivost z vsemi tistimi državami oziroma deželami, ki imajo v svojih državnih upravah ali podjetjih te naloge integrirane z javnimi oziroma upravnimi. Orientacijsko število izvajalskega kadra za državne gozdove pa lahko dobimo na podlagi stanja kadrov v neposredni gozdni proizvodnji in v upravah gozdarskih gospodarskih družb (GGD) (WINKLER, KRAJČIČ, MALNAR, 199753), s tem da ves ta kader ni vezan le na dejavnost v državnih gozdovih, temveč tudi na druge dejavnosti družb, njegov obseg pa je odvisen tudi od števila družb. Vsi slovenski kadrovski podatki so prikazani v Tabeli št. 2. Skupno število javnih oziroma državnih strokovno-tehničnih uslužbencev v Sloveniji (Tabela 2) znaša 745 (6.5 na 10.000 ha), od tega pri ZGS 684 (6.0 na 10.000 ha). Slednje predstavlja 89% možnega obsega javne gozdarske službe glede na sprejeto sistemizacijo (v letu 1994). Skupaj z ustreznimi izvajalskimi kadri koncesionarjev (vodstveni kadri in delovodje) razširjena kategorija javnih oziroma državnih uslužbencev dosega 933 (8.1 na 10.000 ha), če upoštevamo organizacijsko nevtralni izračun tega kadra po panožnih normativih pa 889 uslužbencev (7.7 na 10.000 ha). V tabeli št. 3 so po t.i. proizvodno-organizacijskih modelih prikazane evropsko primerljive vrednosti obsega (državnega in privatiziranega) kadra za državne gozdove v Sloveniji. Za naloge od št. 1 – 4 (javna služba in inšpekcija ter upravljanje državnih gozdov z dodatnimi storitvami ZGS) je po modelih prikazano dejansko število kadrov, ki odpade na državne gozdove, za naloge od št. 5 – 9 (načrtovanje in vodenje proizvodnje ter prodaja lesa) pa je prikazano po panožnih normativih izračunano število potrebnih strokovno-tehničnih kadrov. Pri integralnem modelu (M1), ki vsebuje javno-upravne, upravljavske in izvajalske naloge s prodajo lesa na kamionski cesti, primerljivo slovensko število znaša 431 strokovno-tehničnih uslužbencev, od tega 189 pri drugem sklopu nalog. Ustrezna slovenska vrednost pri drugem 50 Full Time Equivalent (FTE) = ekvivalent polnega delovnega časa, ki se kot enota uporablja v raziskovalni dejavnosti. 51 V tem pogledu se pričujoča študija razlikuje od njene prvotne verzije (osnutka). 52 Panožni sporazum za gozdarstvo. Ljubljana, 1985. 53 Kadri v gozdarskih gospodarskih družbah. BF Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, 9. maj 1997, tipkopis, 9 str.


48

modelu (M2), ki se od prvega razlikuje le po tem, da gre namesto lastnega izvajanja za oddajo del, prodaja lesa na kamionski cesti pa ostaja v državni režiji, znaša 334, od tega odpade 92 na drugi sklop nalog. Pri tretjem modelu (M3), ki v drugem sklopu nalog vsebuje le prodajo lesa na panju (z 19 uslužbenci), ustrezna slovenska vrednost znaša 261 uslužbencev. Pri četrtem modelu (M4), ki pa vsebuje samo javno-upravne naloge, brez upravljavskih in izvajalskih (izhodiščni model), pa naše primerjalno število gozdarskih uslužbencev znaša 210.

Obseg normativno potrebnega kadra za načrtovanje in vodenje proizvodnje in prodaje lesa v naših državnih gozdovih (integralni model) predstavlja 78% obsega državnega kadra na javno-upravnih nalogah, če pa prvemu priključimo še upravljavske naloge, to razmerje poraste na 105%. Če bi upoštevali še višje dejansko stanje gozdarskega izvajalskega kadra pri koncesionarjih (skupaj 252), bi seveda to razmerje še poraslo. Ta ugotovitev je vsekakor vredna posebne pozornosti, saj na eni strani kaže na potrebo po preveritvi zastarelih, novi organiziranosti neprilagojenih panožnih normativov, na drugi pa na možnost racionalizacije potrebnega obsega (izvajalskega in skupnega) kadra v državnih gozdovih.

Tabela št. 2: Pregled stanja strokovno-tehničnih in administrativnih kadrov v državnih gozdarskih institucijah ter v koncesionarskih gozdarskih družbah v Sloveniji

Strokovno-tehnični

Organizacije A1 B2 Administ-rativni

Skupaj vsi kadri

Samo gozdarski3 Opombe

Zavod za gozdove – JGS 684 - 53 737 632 Stanje 2002

MKGP-Urad (G+L) 6 - - 6 6 Stanje 2002

MKGP-Inšpekcija (G+L) 24 - - 24 20 Stanje 2002

GIS 17 25 4 46 28 Stanje 2002

BF-GOZD 4 35 6 41 24 Stanje 2003

GLŠP 2 11 - 13 13 Stanje 2003

SKZG 8 - 2 8 8 Stanje 2002

Zavod za gozdove – GL - 33 1 34 2 Stanje 2002

Ostala GL (3) - 34 2 36 - Stanje 2003

Skupaj – državne 745 138 68 951 735

GGD4 / panožni normativi5 187 / 143 65 / 56 193 / 60 445 / 259 215 Stanje 1997 (za GGD)

ZKG 1 - - 1 1 Stanje 2002

Vse skupaj5 933 / 889 203 / 194 261 / 128 1397 / 1211 951

Opomba:

1) Pod A je razvrščena - z izvajalskim strokovno-tehničnim kadrom v državnih gozdovih - razširjena kategorija javnih oziroma državnih uslužbencev, ki je primerljiva z nemško kategorijo uradnikov (»Beamte«).

2) Pod B je razvrščena kategorija ostalega strokovno-tehničnega kadra, ki je primerljiva z nemško kategorijo nameščencev (»Angestellte«).

3) Tu gre samo za kadre z gozdarsko izobrazbo (drugi poklici so izključeni). 4) V prikazan kadrovski obseg GGD so všteti vsi strokovno-tehnični in administrativni kadri v neposredni gozdni proizvodnji ter

v upravah koncesionarskih družb. 5) Kot druga vrednost je naveden obseg za pripadajoč izvajalski strokovno-tehnični kader v državnih gozdovih, izračunan po

panožnih normativih, obseg za pripadajoč administrativni kader na izvajalskih nalogah pa je ocenjen (glej tudi Tabelo št. 3).


49

Tabela št. 3: Pregled obsega strokovno-tehničnih in administrativnih kadrov za državne gozdove v Sloveniji po skupinah nalog in proizvodno-organizacijskih modelih, pri čemer je obseg kadrov za organizacijo neposredne proizvodnje, priprave del in prodajo lesa izračunan na podlagi panožnih normativov.

Število uslužbencev po modelih1 Skupine nalog

M1 M2 M3 M4

Opombe

1. Javna gozdarska služba 204 204 204 204 33 % revirnih + 28% drugih delavcev JGS

2. Inšpekcija 6 6 6 6 28% inšpektorjev

3. Upravljanje (SKZG) 8 8 8 0 Gozdarski delavci Sklada

4. Strokovne podlage (ZGS) 24 24 24 0 Pogodbeno število FTE za storitve ZGS

Skupaj (1 – 5 ) 242 242 242 210

5. Sečno-spravilno načrtov. 17 17 0 0 Norm. = 32.500 ha × 1.2 × 0.75 / 1750

6. Načrtovanje proizv. / prod. 19 19 19 0 Norm. = 0.2 × normativ vodenja pr.

7. Vodenje proizvodnje 95 0 0 0 Norm. = 831.000 m3 × 0,2 / 1750

8. Načrtovanje prodaje lesa 9 9 0 0 Norm. = 0.2 × normativ prodaje lesa

9. Prodaja / oddaja lesa 47 47 0 0 Norm. = 831.000 m3 × 0.1 / 1750

Skupaj (5 – 9) 189 92 19 0

Vse skupaj (1 – 9) 431 334 261 210

Administrativne2 60 40 30 20 Ocena glede na stanje pri ZGS (M4 model)

Opomba:

1) Modeli zajemajo naslednje skupine nalog:

M1 – model z javno-upravnimi, upravljavskimi in izvajalskimi nalogami, vključno s prodajo lesa na kamionski cesti v državni režiji - integralni model (primer nemških dežel, Avstrije in Hrvaške). M2 – model z javno-upravnimi in upravljavskimi nalogami ter z oddajo del in prodajo lesa na kamionski cesti v državni režiji (samo z oddajo del) (primer Poljske). M3 – model z javno-upravnimi in upravljavskimi nalogami in s prodajo lesa na panju (primer Francije in Češke). M4 – izhodiščni model samo z javno-upravnimi nalogami (primer J-Tirolske, pri katerem so upravljavske naloge v okviru državnega podjetja odštete).

2) Ocena po modelih je narejena glede na dejansko stanje administrativnega kadra pri ZGS (ki odpade na državne gozdove)

in SKZG. Model M1 vsebuje 3-kratni, model M2 2-kratni in model M3 1.5-kratni obseg kadra izhodiščnega, M4 modela.

Teritorialna organiziranost Število krajevnih enot ZGS za primerjave je 93, število revirjev pa 409. Na centralni in območni ravni je zaposlenih 195 (29%), na krajevni in revirni ravni pa 489 (71%) strokovno-tehničnih delavcev javne službe, od tega 362 revirnih gozdarjev. Povprečna velikost območne enote znaša 81.600 ha, krajevne enote 12.280 ha, revirja pa 3.790 ha, pri čemer znaša velikost revirja z več kot 80% državnih gozdov le 2.395 ha.


50

3.5.2 Vzpostavitev primerljivosti z evropskimi organizacijskimi modeli

3.5.2.1 Primerljivost po lastniški in posestni strukturi ter naravnih razmerah

Glavni kazalniki lastniške strukture gozdov po državah so predstavljeni v Tabeli št. 4. Po deležu zasebnih gozdov je Slovenija podobna Avstriji (80%), Franciji (70%) in J-Tirolski (69%), velik delež zasebnih gozdov pa imata tudi Bavarska (54%) in Spodnja Saška (48% zasebnih). Po stopnji razdrobljenosti posestne strukture so nam podobne zlasti Bavarska (2.7 ha) in Baden-Württemberg (2.3 ha) ter Češka (4.0 ha), medtem ko je npr. povprečna zasebna gozdna posest v Avstriji ali v J-Tirolski precej večja od slovenske. Lastniška struktura je pri izračunu primerljivih slovenskih gostot neposredno upoštevana preko ponderiranega deleža javnih in zasebnih gozdov, na podlagi katerega so izračunane prilagojene vrednosti gostot (Tabela št. 6a, b). Posestno strukturo pa je mogoče pri primerjavah upoštevati le posredno preko izbora – z vidika posestne strukture – podobnih držav oziroma dežel. Če hočemo - poleg lastniških razmer - posredno upoštevati tudi naravne razmere, lahko v primerjavo s Slovenijo vključimo le tri alpske države oziroma dežele: Avstrijo, Bavarsko in J-Tirolsko. Ob upoštevanju dodatnega kriterija razdrobljenosti posesti pa nam kot najbolj primerljiva preostane dežela Bavarska, pri kateri se hkrati pokrivajo tudi našim podobne pristojnosti deželne gozdarske službe, ki segajo na vse gozdove, ne glede na lastništvo (z izjemo veleposesti), seveda s pomembno razliko, da bavarska gozdarska služba v okviru svojega podjetja tudi sama gospodari oziroma opravlja poslovno funkcijo v državnih gozdovih, vključno z organizacijo izvajanja del in prodajo lesa.

3.5.2.2 Primerljivost po vrstah nalog

Primerjava posameznih srednjeevropskih organizacij gozdarstev po skupinah nalog (10 skupin), ki jih opravljajo njihove gozdarske ustanove in podjetja, je prikazana v Tabeli št. 5. Na podlagi te primerjave lahko na splošno zaključimo, da so v izbranih državah oziroma deželah, kljub različnim oblikam organiziranosti, zastopane vse glavne skupine nalog, ki so sicer običajne za srednjeevropska gozdarstva. Do razlik prihaja zlasti pri vključenosti nalog poklicnega lovstva (v državnih loviščih), nalog upravljanja narodnih parkov ter izvajalskih nalog v državnih gozdovih. Slednje v primeru privatiziranosti pri drugih državah niso vključene oziroma podatki zanje po državah ne obstajajo. Takšen primer so Francija (popolna privatiziranost), Češka (93% privatiziranost) in Poljska (popolna privatiziranost izvajanja del z izjemo izvajanja protipožarne dejavnosti, s tem da prodaja lesa na kamionski cesti ostaja v režiji državnega podjetja). V ostalih državah oziroma deželah se pretežni obseg sečnje in spravila lesa (npr. do dveh tretjin v nemških) v državnih gozdovih še vedno izvaja v lastni režiji državnih gozdarskih obratov oziroma podjetij. Tovrstne organizacije gozdarstev zato izkazujejo precej višjo številčnost državnega kadra. V primeru Slovenije so zato za potrebe primerjav s temi državami upoštevane tudi privatizirane strokovno-tehnične naloge oziroma pripadajoči obseg kadra, ki jih opravlja (glej Tabelo št. 3 in Tabelo št. 6).


51

Po skupinah nalog med državami nastopajo razlike v pogledu vključenosti oziroma razpoložljivosti podatkov, in sicer: • za upravne in inšpekcijske naloge so podatki povsod najbolj razpoložljivi, vendar

največkrat integrirani z drugimi nalogami; • za raziskovalno-razvojno-izobraževalne naloge ni podatkov v primeru Francije in Poljske,

le manjši del kadra je vključen v primeru Hrvaške; • za obseg kadra pri gozdnogospodarskem načrtovanju ni podatkov v primeru Poljske (LPW

ga sam ne opravlja), pri ostalih pa so te naloge integrirane z drugimi strokovnimi; • za svetovanje v zasebnih gozdovih so podatki največkrat integrirani z drugimi nalogami; • najslabša je razpoložljivost podatkov na nalogah operativnega usmerjanja zasebnih

gozdov, saj podatki največkrat obstajajo le za tisti (manjši) del zasebnih gozdov, za katere skrbijo državne gozdarske službe, vendar pa so integrirani z ostalimi nalogami. Izjema sta Avstrija in Spodnja Saška. Podatki o lastnem kadru (lastni službi) zato po državah večinoma manjkajo;

• za gospodarjenje z javnimi gozdovi so podatki najbolj popolni, čeprav integrirani z drugimi nalogami;

• podatki za organizacijo del in prodajo lesa na kamionski cesti v državnih gozdovih so prav tako integrirani z drugimi nalogami, obstajajo pa le za tisti obseg del, ki ga v lastni režiji opravljajo državna podjetja;

• podatki o številu poklicnih lovcev so največkrat integrirani z drugimi nalogami, le izjemoma so ločeno prikazani (primer Bavarske in J-Tirolske);

• podatki o upravljanju narodnih parkov so povsod, kjer je ta naloga vključena v gozdarsko organizacijo, ločeno prikazani.

Primerjava nalog torej kaže, da neposredne primerljivosti slovenske organizacije gozdarstva kot celote, ali samega ZGS, v vsebinskem pogledu, z organizacijami gozdarstev teh držav oziroma dežel ni. Kadrovske številčnosti oziroma velikosti gozdarskih organizacij in služb srednjeevropskih držav oziroma dežel zato neposredno ni mogoče primerjati. Za potrebe primerjav kadrovske številčnosti je primerljivost glede na okvirno strukturo nalog zato potrebno predhodno vzpostaviti (glej Tabelo št. 6a, b).

3.5.2.3 Primerljivost po vsebini nalog

Med posameznimi državami in celo deželami seveda obstajajo tudi razlike v vsebini nalog, od katerih gotovo zavisi obseg potrebnih kadrov, vendar pa moramo te razlike pri primerjavah številčnosti pripisati značilnostim organizacijskih modelov. V primeru Slovenije izstopajo po vsebini in obsegu zlasti razlike v upravnih nalogah (izdaja odločb za možni posek, podobno dovoljenje ima tudi Švica), obveznosti odkazila v vseh gozdovih (v zasebnih gozdovih je npr. obvezno tudi na Hrvaškem in v Švici, drugod pa je v pristojnosti lastnika gozda), pri gozdnogospodarskem načrtovanju (v drugih državah navadno gre le za načrtovanje na regionalni ravni in na ravni obrata), pri obsegu podpore in svetovanja zasebnim lastnikom gozdov (v drugih državah se različne strokovne storitve, razen svetovanja, zaračunavajo), pri načrtovanju in organizaciji izvedbe del v državnih gozdovih itd., kar vse ima za posledico zelo različno število normalno potrebnega gozdarskega kadra.


52

3.5.3 Evropsko primerljive slovenske vrednosti kadrovskih gostot

3.5.3.1 Vsi kadri v gozdarstvu

Posameznim državam smo – ob vzpostavitvi primerljive strukture nalog ter upoštevanju razpoložljivosti podatkov – izračunali primerljive slovenske gostote vseh gozdarskih kadrov, ki opravljajo naloge v javnem oziroma državnem interesu, katere so pri modelu z izvajanjem del in/ali prodaje lesa v državnih gozdovih, glede na posamezne države, individualno dopolnjene tudi z obsegom normativno potrebnega kadra za organizacijo proizvodnje, priprave del in prodaje lesa, vrednosti pa prikazane ločeno za zasebne in državne gozdove ter skupaj (Tabela št. 6a). Od skupnih sta prikazani dve slovenski gostoti, in sicer prva (Skupaj (dej.)) glede na našo dejansko lastniško strukturo gozdov in druga (Skupaj (pril.)) glede na lastniško strukturo gozdov primerjanih držav oziroma dežel. Slednja je tudi edino primerljiva, zato je podlaga nadaljnjim kvantitativnim primerjavam s posameznimi državami. Kadrovska primerljivost po nalogah je bila s posameznimi državami s strani Slovenije dosežena na naslednje načine: • z Avstrijo tako, da so bili vključeni vsi naši strokovno-tehnični kadri z gozdarsko

izobrazbo, brez poklicnih lovcev ter dodani strokovno-tehnični kadri, ki so po panožnih normativih potrebni za načrtovanje in vodenje proizvodnje in prodaje lesa v državnih gozdovih; administrativni kader (tako kot v Avstriji) ni bil upoštevan;

• s Češko tako, da so bili vključeni vsi naši strokovno-tehnični kadri, brez poklicnih lovcev (ki so na Češkem odšteti) ter dodani kadri, ki po panožnem normativu ustrezajo nalogam načrtovanja prodaje lesa na panju v državnih gozdovih (analogno normativu za načrtovanje proizvodnje), brez državnih kadrov za proizvodnjo in prodajo lesa na kamionski cesti (ki smo jih pri Češki, ker predstavljajo le 7% vseh izvajalskih, predhodno odšteli); administrativni kader (tako kot na Češkem) ni upoštevan;

• s Francijo tako, da so bili vključeni naši strokovno-tehnični kadri brez delavcev GIS, BF in GLŠP ter brez poklicnih lovcev (ker o teh nalogah v primeru Francije ni podatkov), z dodanimi našimi kadri za načrtovanje prodaje lesa na panju v državnih gozdovih (analogno panožnemu normativu za načrtovanje proizvodnje), brez proizvodnje in prodaje na kamionski cesti (ki sta v Franciji privatizirani in ni podatkov zanju); vključena je administracija (za prodajo na panju v naših državnih gozdovih je dodano 50% pripadajočega administrativnega kadra ZGS);

• s Hrvaško tako, da so vključeni vsi naši strokovno-tehnični in administrativni kadri, vključno z delavci JGS GIS ter pripadajočimi FTE raziskovalcev, z izjemo poklicnih lovcev (ki so bili v primeru Hrvaške naknadno odšteti); z naše strani je po panožnih normativih izračunan in dodan obseg potrebnih kadrov za neposredno proizvodnjo in prodajo lesa v državnih gozdovih, vključno z administrativnim kadrom (200% pripadajočega administrativnega kadra ZGS);

• s provinco J-Tirolsko tako, da so vključeni le državni strokovno-tehnični in administrativni kadri, brez poklicnih lovcev (ki so tam odšteti), brez upravljanja državnih gozdov ter brez proizvodnje in prodaje v državnih gozdovih (za J-Tirolsko smo podatek za državne gozdove, ki zajemajo le 10% javnih, predhodno odšteli);

Tabela št. 4: Površina gozdov, lastniška in posestna struktura ter višina letnega poseka v analiziranih srednjeevropskih državah oziroma deželah ter Sloveniji

Površina1 gozdov Lastniška struktura Letni bruto posek3 Države / dežele

Skupna (v 000 ha)

% zasebnih

Konkretna (v 000 ha)

Število lastnikov

Povprečna2 posest (ha)

Skupni (v 000 m3)

Skupni (m3/ha)

Zasebni (m3/ha)

Konkretni (000 m3)

Opombe

1. Avstrija 3 924 80.4 3 713 171 400 18.4 17 679 4.5 17 679 Stanje 2001 (površina in lastniki); 1997 – 2001 (realiziran posek); iz konkretne površine izvzeti NP (brez poseka)

2. Češka 2 634 23.0 2 387 150 000 4.0 15 271 5.8 4.1 11 200 Stanje 2001; konkretna površina brez drugih državnih g., konkretni posek pa za LČR in zasebne gozdove

3. Francija 15 220 70.1 7 906 1 301 000 8.2 60 174 4.0 4.1 30 474 Stanje 1999 (površina, lastniki), 1996 (posek po TBFRA 2000); v konkretni površini gozdovi v skrbi ONF in ANCRPF

4. Hrvaška 2 485 18.5 2 485 ? ? 5 354 2.2 0.7 5 354 Stanje 2001 (površina); posek kot večletno povprečje; v konkretni površini tudi zasebni gozdovi

5. I – Južna Tirolska 311 69.0 311 21 300 10.1 461 1.5 461 Stanje 2001 (površina, lastniki), posek kot večletno povprečje; v konkretni površini vsi gozdovi

6. N – Baden-Württemberg 1 350 37.0 1 342 221 000 2.3 10 111 7.5 5.0 10 038 Stanje 1999 (površina, lastniki), 1996-1999 (realiziran posek); v konkretni površini vsi gozdovi

7. N – Bavarska 2 500 54.2 2 462 501 000 2.7 11 216 4.6 3.3 11 216 Stanje 2000 (površina, lastniki), 1996-1999 (realiziran posek); konkretna površina brez zveznih g., v poseku vsi g.

8. N – Hessen 895 25.3 784 ? ? 5 278 6.7 3.1 4 650 Stanje 2000 (površina);1996-1999 (realiziran posek); v konkretni površini vsi gozdovi v skrbi LFB

9. N – Porenje-Pfalz 803 24.3 776 332 000 0.6 3 537 4.4 3.1 3 260 Stanje 2001 (površina, lastniki), 1996-1999 (realiziran posek); v konkretni površini vsi gozdovi v skrbi LFV

10. N – Spodnja Saška 1 020 46.3 917 46 000 11.4 3 932 3.9 2.8 3 530 Stanje 2001 (površina, lastniki), 1996-1999 (realiziran posek); v konkretni površini vsi gozdovi v skrbi LFV in LWK

11. N – Thüringen 513 35.9 385 ? ? 1 638 3.2 1.6 1 227 Stanje 2000 (površina), 1996-1999 (realiziran posek); v konkretni površini vsi gozdovi v skrbi LFV

12. Poljska 8 865 17.2 8 560 843 800 1.8 30 532 3.4 1.0 30 234 Stanje 2001 (površina), 1995 (lastniki in posek po TBFRA 2000); v konkretni površini vsi gozdovi v skrbi LPW

13. Slovenija 1 150 71.2 1 150 315 000 2.5 2 646

(4 101)

2.3

(3.6)

2.2

(3.6)

2 646

(4 101)

Stanje 2002 (površina), število gozdnih posesti po stanju v načrtih GGO (2001-2010); stanje 2002 (dejanski posek), v oklepaju možni posek po načrtih GGO (2001-2010)

Opomba:

1) V primerjavo so v nemških deželah vzete površine gozdnih zemljišč, pri drugih državah pa površine, kot jih skladno z njihovo definicijo standardno navajajo. Konkretna površina predstavlja površino, za katero obstajajo tudi podatki o operativnem gozdarskem kadru (površine gozdov, za katere ti podatki ne obstajajo ali katere niso v pristojnosti gozdarstva, so odštete).

2) Povprečna posest je izračunana na podlagi podatka o številu lastnikov oziroma posesti in skupne površine zasebnih gozdov, zato se lahko nekoliko razlikuje od navedb v osnovnih virih. 3) Višina letnega poseka je podana v nam primerljivi bruto masi s skorjo. Pri državah, ki posek izkazujejo v neto masi, smo le-tega z uporabo ustreznih koeficientov, ki so sicer v rabi pri njihovih

evidencah poseka, preračunali v primerljivo bruto maso. Konkretni posek predstavlja posek, ki je vezan na konkretno (zmanjšano) površino gozdov.

Tabela št. 5: Prikaz števila vseh uslužbencev, ki opravljajo naloge v javnem oziroma državnem interesu v javnih in zasebnih gozdarskih organizacijah srednjeevropskih držav oziroma dežel in v Sloveniji, ločeno po funkcionalnih skupinah (upravno-strokovni, ostali strokovni in administrativni), deleža uslužbencev v javnih organizacijah ter trendov gibanja njihove številčnosti v zadnjih nekaj letih, s prikazom zastopanosti podatkov in primerljivosti po nalogah

Stanje in trendi števila uslužbencev Zastopanost podatkov po nalogah1

Države / dežele Upravno-strokovni

Ostali strokovni

Administ-rativni

Skupaj % v javnih organiz.2

Trend3

(%/leto) UPR INŠ RRI NAČ SVE

(Z) OPU(Z)

GOS (J)

IZV (D)

PRL (D)

LOV (DL)

UNP

Opombe

1. Avstrija 3 217 ? 3 217 51.5 + 4.9 + + + + + + + + – + × × Stanje 2001; vključeni le gozdarski poklici; podatki o kadru popolni; trend je za vse kadre (1999-2001)

2. Češka 3 593 ? 3 593 100.0 – 3.1 + + + + + – – + + – – + × + × Stanje 2001; podatek o operativnem kadru le za LČR; trend za LČR (1997-2001)

3. Francija 6 287 ? 1736 8 023 91.5 – 1.2 + + – + – – + – + + × × × × Stanje 1999; podatki o operativi so za ONF (javni) in ANCRPF (zasebni); trend za ONF (2001-2006)

4. Hrvaška 4 195 1567 5 762 100.0 + 0.5 + + – + + + – + – + + – + + × Stanje 2000; trend za JP-HŠ (1996-2000)

5. I – Južna Tirolska 305 107 412 100.0 – (?) + + + + + + + – + + + + Stanje 2002; podatek o kadrih le za LFD

6. N – Baden-Württemberg 1 748 704 164 2 616 99.1 – 1.5 + – + + + + + – + + – + + × Stanje 2001; podatki o kadru le za LFV; trend za LFV (1993-2002)

7. N – Bavarska 2 418 748 3 166 98.4 – 1.0 + – + + + + + – + + – + + + Stanje 2001; manjka kader v osnovni državni upravi (po okrajih); trend za LFV 1993-2002

8. N – Hessen 1 387 494 1881 100.0 – (?) + + + + + + – + + – + + × Stanje 2001; manjka lastna služba na 12% gozdov (zasebnih, občinskih in zveznih)

9. N – Porenje-Pfalz 1 528 1 528 96.4 – 1.6 + + + + + + – + + – + + × Stanje 2000; manjka lastna služba na 8% gozdov (zasebnih in zveznih); trend za LFV (1995-2000)

10. N – Spodnja Saška 1 282 1 282 76.8 – 4.9 + + + + + + – + + – + + + Stanje 2001; manjka lastna služba na 10% gozdov (zasebnih in zveznih); trend za LFV (1997-2001)

11. N – Thüringen 716 143 859 100.0 – 1.0 + + + + + – + + + – + + + Stanje 2000; manjka lastna služba na 25% gozdov (zasebnih); trend za LFV (1996-2000)

12. Poljska 16 075 8 055 24 130 100.0 + 0.6 + + – – + + + – + × + + × Stanje 2001; manjka služba za 4% gozdov (zasebnih izven LPW); trend je za LPW (1997-2001)

13. Slovenija a) naloge v pristojnosti države 746 104 66 916 100.0 – (0.5) + + + + + + + – × × + – ×

b) skupaj naloge v pristojnosti države in koncesionarjev 892 151 106 1149 79.7 – (0.5) + + + + + + + + + + – ×

Stanje 2002 (za javne ustanove; obseg izvajalskih nalog izračunan po panožnih normativih); trend na podlagi stanja ZGS (1997-2002)

Opomba:

1) UPR = naloge državne oblasti in uprave, INŠ = inšpekcijske naloge, RRI = razvojno-raziskovalno-izobraževalne naloge, NAČ = gozdarsko načrtovanje, SVE (Z) = svetovanje v zasebnih gozdovih, OPU (Z) = operativno usmerjanje v zasebnih gozdovih (z revirno službo), GOS (J) = gospodarjenje z javnimi gozdovi, IZV (D) = izvajanje del v državnih gozdovih; PRL (D) = prodaja lesa v državnih gozdovih, LOV (DL) = lov v državnih loviščih (s poklicnimi lovci), UNP = upravljanje nacionalnih parkov. Označene so naloge, za katere podatki: obstajajo v celoti (oznaka »+«), v pretežni meri (oznaka »+–«) ali le v manjši meri (oznaka »–+«) oziroma ne obstajajo (oznaka »–«). Naloge, ki niso vključene v državne gozdarske organizacijske sheme, so označene z »×«. V primeru Slovenije so ločeno podani podatki za (a) naloge v državni pristojnosti, vključno z lovstvom znotraj ZGS, ter (b) skupaj za naloge v pristojnosti države in privatizirane izvajalske naloge v državnih gozdovih.

2) Procent uslužbencev v javnih gozdarskih organizacijah je izračunan iz osnovnih podatkov. 3) Trend števila uslužbencev je največkrat povzet po stanju v največji državni gozdarski organizaciji (npr. LFV v nemških deželah); gre za dejanski trend (do 10 let nazaj), izjemoma tudi plan.

Tabela 6 a: Pregled evropskim državam oziroma deželam primerljive slovenske številčnosti in gostote vsega kadra v gozdarstvu, ki opravlja naloge v javnem oziroma državnem interesu, katere so pri modelu z izvajanjem del in/ali prodaje lesa v državnih gozdovih individualno dopolnjene tudi z obsegom normativno potrebnega kadra za organizacijo proizvodnje, priprave del in prodaje lesa

Primerljiva slovenska gostota po lastništvu gozdov in primerljivi lastniški strukturi gozdov Primerljivo slovensko število po lastništvu gozdov

Na 10.000 ha gozdov Na 10.000 m3 dejanskega poseka Na 10.000 m3 možnega poseka

Slovenija glede na: Zasebni Javni Skupaj

(dej.) Zasebnih Javnih Skupaj

(dej.) Skupaj (pril.)

Zasebnih Javnih Skupaj (dej.)

Skupaj (pril.)


Skupaj (pril.)

1. Avstrijo 488 390 878 5,92 11,96 7,63 7,10 2,90 4,05 3,32 3,06 1,70 3,17 2,14 1,91

2. Češko 543 289 832 6,59 8,86 7,23 8,32 3,23 3,00 3,14 3,04 1,89 2,35 2,03 2,27

3. Francijo 511 292 803 6,20 8,95 6,98 7,79 3,04 3,03 3,03 3,03 1,78 2,37 1,96 2,11

4. Hrvaško 527 503 1030 6,40 15,42 8,96 13,75 3,13 5,22 3,89 5,09 1,84 1,84 2,51 4,09

5. I – Južno Tirolsko 586 258 844 7,11 7,92 7,34 7,36 3,48 2,68 3,19 3,23 2,04 2,10 2,06 2,06

6. N – Bavarsko 586 525 1111 7,11 16,12 9,66 11,16 3,48 5,46 4,20 4,68 2,04 4,27 2,71 3,39

7. N – Ostale dežele (5) 586 595 1181 7,11 18,27 10,27 14,35 3,48 6,19 4,46 5,61 2,04 4,84 2,88 4,25

8. Poljsko 511 445 956 6,20 13,67 8,32 12,61 3,04 4,63 3,62 4,55 1,78 3,62 2,33 3,53

Opomba: Izračun je narejen za posameznim državam prilagojeno slovensko strukturo lastništva gozdov, pri čemer sta strukturna deleža javnih in zasebnih gozdov vzeta kot ponderja.

Tabela 6 b: Pregled osrednjim evropskim gozdarskim ustanovam ali podjetjem primerljive številčnosti in gostote kadra Zavoda za gozdove Slovenije, katerega naloge so pri modelu z izvajanjem del in/ali prodaje lesa v državnih gozdovih dopolnjene tudi z obsegom normativno potrebnega kadra za organizacijo proizvodnje, priprave del in prodaje lesa

Primerljiva slovenska gostota po lastništvu gozdov in primerljivi lastniški strukturi gozdov (v upravljanju) Primerljivo slovensko število po lastništvu gozdov

Na 10.000 ha gozdov Na 10.000 m3 dejanskega poseka Na 10.000 m3 možnega poseka

ZGS glede na: Zasebni Javni Skupaj Zasebnih Javnih Skupaj

(dej.) Skupaj (pril.)


Skupaj (pril.)


Skupaj (pril.)

1. avstrijsko ÖBF +FB ÷ 370 370 ÷ 11,35 11,35 11,35 ÷ 3,84 3,84 3,84 ÷ 3,01 3,01 3,01

2. češko LČR ÷ 261 261 ÷ 7,99 7,99 7,99 ÷ 2,71 2,71 2,71 ÷ 2,12 2,12 2,12

3. francosko ONF ÷ 290 290 ÷ 8,90 8,90 8,90 ÷ 3,01 3,01 3,01 ÷ 2,36 2,36 2,36

4. hrvaško JP HŠ 511 489 1000 6,21 15,00 8,70 13,37 3,04 5,08 3,78 4,95 1,78 3,97 2,44 3,84

5. južno-tirolsko LFD 506 227 733 6,14 6,94 6,37 6,39 3,01 2,35 2,77 2,81 1,77 1,84 1,79 1,79

6. bavarsko LFV 506 494 1000 6,14 15,17 8,70 13,75 3,01 5,14 3,78 4,36 1,76 4,02 2,44 3,20

7. ostale nemške LFV (5) 506 564 1070 6,14 17,32 9,31 15,24 3,01 5,86 4,05 5,55 1,76 4,59 2,61 4,28

8. poljsko LPW 506 444 950 6,14 13,62 8,26 12,55 3,01 4,61 3,59 4,55 1,76 3,61 2,32 3,54

Opomba: Izračun je narejen za posameznim državnim organizacijam prilagojeno strukturo lastništva gozdov, ki jih imajo v upravljanju, pri čemer sta strukturna deleža javnih in zasebnih gozdov vzeta kot ponderja. V primeru ÖBF, LČR in ONF (ter spodnjesaške LFV, ki tu ni ločeno prikazana) gre le za javne gozdove, zato so prilagojene vrednosti gostot enake gostotam v javnih gozdovih.

• z deželo Bavarsko tako, da so z naše strani vključeni vsi strokovno-tehnični in administrativni kadri, z izjemo poklicnih lovcev; dodani so strokovno-tehnični kadri po panožnem normativu za neposredno proizvodnjo in prodajo lesa v državnih gozdovih, vključno z administrativnimi delavci (200% pripadajočega administrativnega kadra ZGS);

• z ostalimi nemškimi deželami, ki imajo v obsegu kadra integrirane poklicne lovce, tako da so z naše strani – poleg strokovno-tehničnih kadrov po panožnem normativu za organizacijo neposredne proizvodnje in prodaje lesa v državnih gozdovih - dodatno vključeni poklicni lovci GL ZGS in drugih treh GL, v katerih prevladuje državno lastništvo gozdov; prav tako so dodatno vključeni administrativnimi kadri za državne gozdove (200% pripadajočega administrativnega kadra ZGS);

• s Poljsko tako, da so vključeni naši strokovno-tehnični in administrativni kadri skupaj lovci GL ZGS in drugih GL, brez delavcev GIS in BF ter GLŠP (ker tovrstnih podatkov za Poljsko nismo pridobili), ter z dodanimi kadri po panožnih normativih za sečno-spravilno načrtovanje in oddajo del (analogno prodaji na panju) ter prodajo lesa na kamionski cesti v državnih gozdovih, vključno z administrativnimi kadri (100% pripadajočega administrativnega kadra ZGS).

Primerljive slovenske vrednosti kadrovskih gostot se glede na površino zasebnih gozdov gibljejo med 5.9 (glede na Avstrijo) in 7.1 uslužbencev na 10.000 ha (glede na nemške dežele in J-Tirolsko), na površino državnih gozdov pa med 7.9 (glede na J-Tirolsko) in 18.3 uslužbencev na 10.000 ha (glede na nemške dežele). Primerljive vrednosti glede na dejanski posek v zasebnih gozdovih so med 2.9 (glede na Avstrijo) in 3.5 uslužbencev na 10.000 m3

(glede na nemške dežele in J-Tirolsko), v državnih gozdovih pa med 3.0 (glede na Češko in Francijo) in 6.2 (glede na nemške dežele) uslužbencev na 10.000 m3. Ustrezne gostote glede na naš možni posek se v zasebnih gozdovih gibljejo med 1.7 in 2.4, v državnih pa med 2.4 in 4.8 uslužbencev na 10.000 m3.

3.5.3.2 Kadri Zavoda za gozdove Slovenije

Izračun primerljivih kadrovskih gostot uslužbencev ZGS z osrednjimi gozdarskimi ustanovami oziroma podjetji evropskih držav oziroma dežel (Tabela 6b) je pripravljen na isti način, kot izračun za vse uslužbence v gozdarstvu. Nanaša se na konkretno površino gozdov, in iz nje izhajajoči posek, ki je v upravljanju oziroma skrbi teh osrednjih organizacij, pri čemer gre lahko samo za državne oziroma javne gozdove (primer avstrijskega ÖBF, češkega LČR, francoskega ONF, spodnjesaške LFV) kot tudi za vse ali večino zasebnih gozdov. Kadrovska primerljivost po nalogah je bila s strani Zavoda za gozdove Slovenije s posameznimi evropskimi državnimi gozdarskimi organizacijami dosežena na naslednje načine: • z avstrijskim državnim podjetjem ÖBF, ki mu je bila zaradi primerljivosti prišteta tudi

pripadajoča državna gozdarska služba (FB) tako, da so bili vključeni vsi naši državni (ne samo ZGS-jevi) strokovno-tehnični kadri z gozdarsko izobrazbo, ki odpadejo na državne gozdove, brez poklicnih lovcev, ter dodani vodstveni strokovno-tehnični kadri, ki so po


57

panožnih normativih potrebni za organizacijo neposredne proizvodnje in prodaje lesa (brez odpreme) v državnih gozdovih; administrativni kader (tako kot v Avstriji) ni bil upoštevan; primerljivost z ÖBF se nanaša le za javne gozdove, s katerimi le-ta gospodari;

• s češkim državnim podjetjem LČR tako, da so bili vključeni vsi strokovno-tehnični kadri ZGS, ki odpadejo na državne gozdove, brez poklicnih lovcev (ki so na Češkem odšteti) in dodani gozdarski inšpektorji, gozdarski uslužbenci SKZG ter kadri, ki po panožnem normativu ustrezajo nalogam načrtovanja prodaje lesa na panju v državnih gozdovih (analogno normativu za načrtovanje proizvodnje), brez normativnih kadrov za proizvodnjo in prodajo lesa na kamionski cesti (pri LČR smo kadre za te naloge, ki predstavljajo 7% vseh izvajalskih, predhodno odšteli); administrativni kader (tako kot na Češkem) ni upoštevan; primerljivost z LČR se nanaša le na javne gozdove, s katerimi le-ta gospodari;

• s francoskim državnim podjetjem ONF tako, da so vključeni strokovno-tehnični kadri ZGS, ki odpadejo na državne gozdove, brez poklicnih lovcev, z dodanimi inšpektorji, kadri SKZG ter potrebnimi kadri za in načrtovanje prodaje lesa na panju v državnih gozdovih (analogno panožnemu normativu za načrtovanje proizvodnje), brez proizvodnje in prodaje na kamionski cesti (ki sta v ONF privatizirani in ni podatkov zanju); vključena je administracija (za prodajo na panju v naših državnih gozdovih je dodano 50% pripadajočega administrativnega kadra ZGS); primerljivost z ONF se nanaša le na javne gozdove, s katerimi le-ta gospodari;

• s hrvaškim državnim podjetjem HŠ tako, da so vključeni naši strokovno-tehnični in administrativni kadri ZGS in SKZG, z izjemo poklicnih lovcev (ker so le-ti bili v primeru Hrvaške naknadno odšteti); z naše strani je po panožnih normativih izračunan in dodan obseg potrebnih kadrov za organizacijo neposredne proizvodnje in prodajo lesa v državnih gozdovih, vključno z administrativnim kadrom (za organizacijo izvajanja del in prodajo lesa v državnih gozdovih je vzeto 200% pripadajočega administrativnega kadra ZGS); primerljivost se nanaša na državne in zasebne gozdove;

• z državno gozdarsko službo (LFD) J-Tirolske tako, da so vključeni naši strokovno-tehnični in administrativni kadri javne gozdarske službe ZGS in inšpekcije, brez poklicnih lovcev (ki so tam odšteti), brez upravljanja državnih gozdov ter brez proizvodnje in prodaje v državnih gozdovih (vse te naloge so tam odštete, ker državni gozdovi predstavljajo le 10% javnih gozdov); primerljivost se nanaša na državne in zasebne gozdove;

• z bavarsko deželno gozdno upravo (LFV) tako, da so z naše strani vključeni vsi strokovno-tehnični in administrativni kadri ZGS, inšpekcije in SKZG, z izjemo poklicnih lovcev (ki so tam odšteti); dodani so strokovno-tehnični kadri po panožnem normativu za neposredno proizvodnjo in prodajo lesa v državnih gozdovih, vključno z administrativnimi delavci (200% pripadajočega administrativnega kadra ZGS); primerljivost se nanaša na državne in zasebne gozdove;

• z ostalimi nemškimi LFV, ki imajo v obsegu kadra integrirane poklicne lovce, tako da so z naše strani – poleg strokovno-tehničnih kadrov Zavoda, inšpekcije in SKZG ter kadrov po panožnem normativu za organizacijo neposredne proizvodnje in prodaje lesa v državnih gozdovih - dodatno vključeni poklicni lovci GL ZGS in drugih treh GL; prav tako so


58

dodatno vključeni administrativnimi kadri za državne gozdove (200% pripadajočega administrativnega kadra ZGS); primerljivost se nanaša na državne in zasebne gozdove (pri spodnjesaški LFV le na državne gozdove);

• s poljskim državnim podjetjem LPW tako, da so vključeni naši strokovno-tehnični in administrativni kadri ZGS in inšpekcije ter SKZG, skupaj z lovci GL ZGS in drugih GL ter dodani kadri po panožnih normativih za sečno-spravilno načrtovanje in oddajo del (analogno prodaji na panju) ter prodajo lesa v državnih gozdovih, vključno z administrativnimi kadri (100% pripadajočega administrativnega kadra ZGS); primerljivost se nanaša na državne in zasebne gozdove.

Na podlagi primerjav po vrstah nalog lahko zaključimo, da je - s primerljivimi nalogami oziroma kadrom – »razširjen« ZGS najbolj podoben gozdnim upravam nemških dežel. Če upoštevamo tudi teritorialne pristojnosti - na celotni površini gozdov - pa je ZGS-ju najbolj primerljiva bavarska deželna gozdna uprava. Evropsko primerljive vrednosti kadrovskih gostot ZGS zelo variirajo glede na primerjane državne organizacije oziroma njihove organizacijske modele54 (glej tudi Tabelo št. 3). Glede na površino gozdov se gibljejo med 6.4 (glede na južno-tirolsko LFD) in 15.2 uslužbenca na 10.000 ha (glede na nemške dežele). Primerljive vrednosti glede na naš dejanski posek znašajo od 2.8 do 5.6 uslužbencev na 10.000 m3, ustrezne vrednosti glede na možni posek pa med 1.8 in 4.3 uslužbence na 10.000 m3. Razlike med integralnim modelom in modelom brez izvajanja so torej najmanj 2-kratne. ZGS kot celota je z evropskimi gozdarskimi službami zasebnega sektorja neposredno slabše primerljiv kot z državnimi, saj gre pri zasebnih običajno le za krajevno (primer lastne službe v Avstriji in zbornične v Spodnji Saški) ali pa le za regionalno raven (primer zbornic v Avstriji). Kolikor toliko ustrezno primerljivost številčnosti ZGS kadra z avstrijsko lastno in spodnjesaško zbornično operativno gozdarsko službo je mogoče doseči tako, da s strani ZGS primerjamo kadre javne gozdarske službe (brez administracije), ki odpadejo na zasebne gozdove, pri čemer zaradi organizacijske specifike ZGS vključimo krajevno in območno55 raven. Glede na to, da gozdarskih strokovnjakov, ki bi v zasebnih gozdovih opravljali organizacijsko-izvajalske naloge (podobno kot avstrijska lastna služba) pri nas ni, tega kadra seveda tudi teoretično (tako kot v državnih gozdovih) pri nas ne vključujemo. Primerljivo z avstrijsko lastno in spodnje-saško zbornično gozdarsko službo oziroma operativo tako imamo na ravni ZGS 4.9 operativnih uslužbencev na 10.000 ha površine zasebnih gozdov ali 2.4 uslužbence na 10.000 m3 njihovega dejanskega oziroma 1.4 na 10.000 m3 možnega poseka (Tabela št. 10). 54 V tem primeru gre zlasti za vključenost izvajalskih nalog oziroma kadrovskih podatkov zanje v državnih

gozdovih, po katerih so bile izračunane primerljive slovenske vrednosti. 55 Vključitev celotne območne ravni sicer povzroči z vidika primerljivosti nekoliko previsoko stanje na naši strani

(morali bi upoštevati le del območne ravni, ki je neposredno v podporo krajevni ravni, kar pa zaradi prepletenosti

nalog nismo storili), kar je potrebno upoštevati pri interpretaciji rezultatov. Upoštevanje samo krajevne ravni pa

bi nasprotno dajalo nekoliko prenizko stanje na strani ZGS.


59

4 OKVIRNA PRIMERJAVA SREDNJEEVROPSKIH GOZDARSKIH ORGANIZACIJSKIH MODELOV S SLOVENSKIM

4.1 SPLOŠNE RAZLIKE Slovenski organizacijski model je v primerjavi z opisanimi evropskimi modeli oziroma primeri posameznih držav precej izviren (glej tudi skupni organizacijski pregled v Tabeli št. 7). Izvirnost je zlasti v tem, da ZGS skrbi za vse gozdove, ne glede na lastništvo, obenem pa sam ne gospodari z državnimi gozdovi. S tem je povezana tudi izvirna razdeljenost pristojnosti oziroma nalog v državnih gozdovih med ZGS in SKZGRS. Nobena od analiziranih srednjeevropskih držav nima gozdnogospodarskih pristojnosti (pri usmerjanju gospodarjenja in gospodarjenju samem) v državnih gozdovih razdeljene med dva ločena pravna subjekta. Poleg tega se tudi model popolne privatiziranosti izvajanja del redkeje pojavlja (primer Češke, Francije, Poljske). Izvirnost je tudi v tem, da poleg ZGS imamo tudi zbornico, ki se razlikuje od predstavljenih primerov zbornic, pri katerih so pristojnosti vezane na konkretne površine zasebnih gozdov.

Če bi bile naloge usmerjanja gospodarjenja v državnih gozdovih in gospodarjenja samega organizacijsko združene v skupni državni ustanovi ali podjetju, ki bi skrbela/o tudi za zasebne gozdove (v okviru ZGS), bi naš primer organizacije okvirno lahko uvrstili v drugi model, če pa bi bile organizirane v okviru državne uprave (npr. neke agencije), bi bila naša organiziranost bolj podobna prvemu modelu. Če bi zbornica imela tudi upravne pristojnosti pri usmerjanju gospodarjenja v zasebnih gozdovih, bi naša organiziranost lahko spadala v tretji model. 4.2 PODOBNOSTI IN RAZLIKE V POSAMEZNIH ORGANIZACIJSKIH REŠITVAH Med posameznimi državami in Slovenijo so najpomembnejše podobnosti in razlike v posameznih organizacijskih rešitvah kot elementih organizacijskih modelov naslednje (glej tudi Tabelo št. 7): � V Sloveniji je vrhovna gozdarska oblast organizirana v okviru Ministrstva za kmetijstvo,

gozdarstvo in prehrano, v posebnem sektorju (Uradu za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo). Podobno je tudi v nekaterih drugih državah. Sicer pristojna ministrstva v srednjeevropskih državah oziroma deželah niso več le kmetijsko-gozdarska ali celo samo kmetijska. V zadnjem času se gozdovi pridružujejo sektorju varstva narave in okolja (primer nemških dežel in Poljske) ali pa se le-ta pridružuje gozdarstvu in kmetijstvu (primer Avstrije).

� Organizacijsko ločena gozdarska inšpekcija se pojavlja le v državah, ki imajo samostojna državna gozdarska podjetja (z izjemo Poljske, delno Češke), sicer pa je ta funkcija vedno združena z (drugimi) upravnimi in strokovno-svetovalnimi (primer Avstrije, J-Tirolske, Madžarske) in poslovnimi nalogami (nemške dežele, Poljska, delno Češka). Slovenija je pri tem posebnost, saj ima ločeno javnogozdarsko in inšpekcijsko službo.


60

� Tako kot v drugih državah oziroma deželah imamo tudi mi nacionalni gozdarski inštitut za potrebe gozdarskega razvojno-raziskovalnega dela. Značilno pa je, da je njegova dejavnost, kljub temu da imamo v okviru NPRG (1996) sprejeto strategijo tudi za gozdarsko raziskovalno-razvojno delo, bistveno v manjšem deležu usmerjena v uporabno gozdarsko raziskovanje in razvoj kot v drugih državah.

� V Sloveniji imamo osrednjo javnogozdarsko ustanovo za izvajanje nalog javne gozdarske službe, s pristojnostjo v vseh gozdovih. Podobne državne gozdarske organizacije – bodisi v okviru državnih uprav ali služb v državnih podjetjih – najdemo v večjem številu srednjeevropskih držav ali dežel – z izjemo tistih, pri katerih je takšna služba omejena le na oblastvene naloge (Avstrija, J-Tirolska, Madžarska). Nekatere od teh skrbijo le za javne gozdove (npr. češko, poljsko in francosko javno podjetje), druge pa pretežno za vse gozdove (npr. večina nemških deželnih uprav). ZGS – podobno kot te službe – opravlja tudi strokovno-upravne naloge, nekatere med njimi podobne inšpekcijskim. Sprememba Zakona o ohranjanju narave (ZON, 2002) prinaša ZGS-ju dodatno obvezo opravljanja neposrednega naravovarstvenega nadzora. S tem zakon dodaja ZGS-ju tudi nadzorno funkcijo, ki je doslej ni imel.

� Naloge strokovnega usmerjanja in gospodarjenja z državnimi (in drugimi javnimi) gozdovi se v srednjeevropskih državah vedno opravljajo v okviru ene državne ustanove ali podjetja. Po institucionalni ločenosti nalog na usmerjanje gospodarjenja v državnih gozdovih in gospodarjenje samo je Slovenija izjema.

� Vse državne gozdarske službe (z izjemo služb v sestavi državnih organov) opravljajo različne odplačne storitve kot svojo dopolnilno dejavnost, ki jim predstavljajo pomemben dodatni vir financiranja. Značilen je širok spekter teh storitev. Brezplačna sta navadno le svetovanje ter podpora zasebnim lastnikom gozdov. Zahtevnejše strokovne storitve se zaračunavajo. Kot prag za brezplačnost se običajno upošteva velikost posesti. V razdrobljeni posesti je vse brezplačno. ZGS zaenkrat, z izjemo dodatnih strokovnih nalog za SKZGRS, opravlja zelo majhen obseg odplačnih storitev ali drugih dejavnosti, čeprav zakonska podlaga za to obstaja. Tako široka paleta brezplačnih nalog javne gozdarske službe za vse lastnike gozdov pri nas je izjema med evropskimi državami in deželami.

� Opravljanje gospodarskih dejavnosti in dodatnih storitev je evropskim javnogozdarskim organizacijam običajno omogočeno preko ustrezne gozdarske zakonodaje in kadrovske ter stroškovne politike. Državna gozdarska služba zato vzdržuje večje število gozdarskega kadra in nudi ugodne cene strokovno-tehničnih storitev, zaradi česar je bolj konkurenčna od zasebnikov. Večina nemških zasebnih lastnikov gozdov se zato odloča prvenstveno za storitve državne gozdarske službe (npr. za revirno službo).

� Glede obsega in intenzivnosti (obveznih) nalog gozdarskih služb ter obveznosti s strani lastnikov gozdov in gospodarjenja je v srednjeevropskih državah – bistveno bolj kot pri nas - uveljavljen diferenciran pristop po kategorijah lastništva gozdov ter velikostih posesti (skrajnosti te diferenciacije se kažejo celo do popolne nepokritosti zasebnih gozdov z gozdarskim kadrom).

� Po strokovno-usmerjevalnih, svetovalnih in podpornih nalogah ter operativni skrbi za zasebne gozdove so javni gozdarski službi podobne zlasti nemške deželne gozdarske službe, posebej tiste z velikim deležem zasebne in razdrobljene posesti (npr. Bavarska).

Tabela 7: Tabelarni pregled glavnih nosilcev pristojnosti na področju gozdarske oblasti, javne gozdarske službe in gospodarjenja z državnimi gozdovi po obravnavanih evropskih organizacijskih modelih in državah oziroma deželah

Javna gozdarska služba Gospodarjenje z državnimi gozdovi Država / dežela Gozdarska oblast Državni gozdovi Občinski gozdovi Zasebni gozdovi Upravljanje Izvajanje del Prodaja na K.C.

a) Integrirani model državne gozdne uprave

1. Baden-Württemberg Ministrstvo za prehrano in podeželski prostor

Deželna gozdna uprava (LFV)

LFV služba, občinska uprava (2%)

LFV služba, zasebna služba (< 10% gozdov)

LFV (znotraj njega obrat)

V režiji LFV (okrog dveh tretjin)

V režiji LFV

2. Bavarska Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove

Deželna gozdna uprava (LFV), vključno uprava nacionalnih parkov

LFV služba (52%), občinska služba (48%)

LFV služba, zasebna služba (< 10% gozdov)

LFV (znotraj njega podjetje »Bayerische Staatsforste«)


V režiji LFV

3. Porenje-Pfalz Ministrstvo za okolje in gozdove

Deželna gozdna uprava (LFV), vključno uprava nacionalnega parka


LFV služba (77%), zasebna služba (19%), občinska služba (4%)

LFV (znotraj njega podjetje »Landesforsten«)


V režiji LFV

4. Thüringen Ministrstvo za kmetijstvo, varstvo narave in okolje

Deželna gozdna uprava (LFV)


Zasebna služba (59%), LFV služba (41%),

LFV (znotraj njega podjetje »Thüringer Forst«)


V režiji LFV

b) Model z javnim / državnim podjetjem

1. Hessen Ministrstvo za okolje, kmetijstvo in gozdove ter vladni prezidiji (3)

Deželno gozdarsko podjetje (LFB), brez inšpekcije

LFB služba (95%), občinska služba (5%)

LFB služba (65%), lastna služba (35%)

Podjetje LFB V režiji LFB (okrog dveh tretjin)

V režiji LFB

2. Poljska Ministrstvo za okolje Javno podjetje »Lesy Panstwowe - LPW«

LPW služba LPW služba (80%), zasebna služba (20%)

Podjetje LPW V režiji privatiziranih izvajalcev (na podlagi oddaje del)

V režiji LPW

3. Češka Ministrstvo za kmetijstvo, Ministrstvo za okolje, Ministrstvo za obrambo

Javno podjetje »LČR« (84%) + ostala, Inštitut za načrtovanje

Inštitut za načrtovanje, občinski gozdarji z licenco?

LČR in zasebni gozdarji z licenco

Podjetje LČR, JP Vojske, Uprave nacionalnih parkov

V režiji privatiziranih izvajalcev (na podlagi prodaje na panju)

V privatni režiji

4. Hrvaška Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo

Javno podjetje (do 2002), sedaj delniška družba »HŠ«

HŠ služba HŠ služba Podjetje / družba »HŠ« V režiji JP HŠ (sedaj pretežni del privatizacije del)

V režiji HŠ

5. Južna Tirolska Resor za gozdarstvo, varstvo pred požari in civilno varstvo, gozdne poskuse in krajevne skupnosti

Deželna gozdarska služba (LFD) (inšpekcija, policija)

LFD služba (po občinah)

LFD služba, zasebna služba?

Deželno podjetje za gozdove in domene (LFDB)

V režiji LFDB (s pogodbenimi, sezonskimi delavci)

V režiji LFDB

6. Madžarska Ministrstvo za kmetijstvo Samostojna državna gozdarska služba (le regionalna raven)

Samostojna državna gozdarska služba (le regionalna raven)

Samostojna državna gozdarska služba (le regionalna raven)

Državni holding in njegove gozdarske družbe (18)

V režiji državnih gozdarskih družb

V režiji državnih gozdarskih družb

Opomba: Procenti pri službah so vzeti glede na površinsko pokrivanje.


62

Tabela 7 (nadaljevanje): Tabelarni pregled glavnih nosilcev pristojnosti na področju gozdarske oblasti, javne gozdarske službe in gospodarske funkcije v državnih gozdovih po obravnavanih evropskih organizacijskih modelih in državah oziroma deželah:

Javna gozdarska služba Gospodarjenje z državnimi gozdovi Država / dežela Gozdarska oblast Državni gozdovi Občinski gozdovi Zasebni gozdovi Upravljanje Izvajanje del Prodaja na K.C.

c) Model z zbornično in zasebno gozdarsko službo (in državno v javnih gozdovih)

1. Avstrija Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in vodno gospodarstvo

Služba državne družbe ÖBF, Državni gozdni organi (FB)

Občinska služba, FB organi

Lastna zasebna služba, zbornična služba, FB organi

Družba ÖBF V režiji ÖBF V režiji ÖBF

2. Spodnja Saška Ministrstvo za prehrano, kmetijstvo in gozdove

Deželna gozdarska služba (LFV)

LFV služba (57%), občinska služba (24%), zbornična (19%)

Zbornična služba (97%), lastna zasebna služba (3%)

LFV (znotraj njega obrat)

V režiji LFV (pretežno) V režiji LFV

3. Francija Ministrstvo za kmetijstvo »Urad« za gozdove (ONF)

ONF služba (100%) Brez službe ? (dve tretjini), zbornična služba (ena tretjina)

ONF kot javno podjetje V režiji privatnih izvajalcev (na podlagi prodaje na panju)

V privatni režiji

Opomba: Procenti pri službah so vzeti glede na površinsko pokrivanje.

� Ena od pomembnih nalog srednjeevropskih državnih gozdarskih uprav je tudi upravljanje nacionalnih parkov (na Bavarskem, v Thüringenu in Spodnji Saški, v J-Tirolski). Pri nas možnost upravljanja zavarovanih območij ZGS-ju (v bistvu tudi Skladu) prinaša sprememba Zakona o ohranjanju narave (ZON, 2002). S to spremembo ZON je sicer bila uvedena tudi dodatna, v praksi neuresničljiva določba, da upravljavec zavarovanega območja hkrati tudi gospodari z državnimi kmetijskimi zemljišči in gozdovi. Takšna rešitev je bila z najnovejšo spremembo ZON (2004) opuščena.

� V primeru vsebin strokovnega svetovanja in podpore lastnikom gozdov je v srednjeevropskih razmerah zelo pomembna podpora gozdarske službe trženju in prodaji lesa (tržno svetovanje), ki jo ZGS zaenkrat še zelo šibko ali sploh ne izvaja.

� Glede obsega nalog javne gozdarske službe, ki so enake za državne in zasebne gozdove, je Slovenija najbolj zahtevna med analiziranimi državami. Obseg nalog v zasebnih gozdovih je v analiziranih srednjeevropskih državah običajno precej manjši.

� Lastnikom gozdov je v srednjeevropskih državah tradicionalnih demokracij – ob določenih zakonskih prepovedih in zapovedih, brezplačni svetovalni podpori in izobraževanju, subvencijah ter državni skrbi za razdrobljene zasebne gozdove – naloženo več materialnih obveznosti in odgovornosti kot v Sloveniji, ko skoraj vse naloge – z izjemo strokovnih za SKZG - v okviru javne službe opravi ZGS.

� Za večino osrednjih srednjeevropskih državnih gozdarskih organizacij je značilna velika teritorialna decentraliziranost z majhnim številom regionalnih enot (če sploh) in velikim številom lokalnih enot (gozdnih uprav in revirjev). V tem smislu pri ZGS gotovo izstopa sorazmerno veliko število območnih enot, ki je posledica tradicionalne območne razdelitve, na drugi strani pa majhno število gozdnih revirjev, kot posledice specifične organiziranosti oziroma nalog na krajevni ravni.

� Zelo pomemben element razvoja, ki ga zasledimo v reformiranih gozdarskih organizacijah srednjeevropskih držav, je tudi organiziranje določenih lastnih razvojnih služb, kakršne npr. naš ZGS še nima, kljub temu, da ima nekatere takšne posameznike.

� Po dolgoročnih pogodbenih razmerjih med upravljavcem državnih gozdov (SKZGRS) in izvajalci gozdnih del (koncesionarji) ter načinu prodaje lesa v državnih gozdovih (na panju) je Slovenija najbolj podobna Češki. Sicer pa prevladujejo modeli, pri katerih državna gozdarska podjetja sama izvajajo večino gozdnih del in prodajajo les.

� V nekaterih srednjeevropskih državnih gozdarskih podjetjih (npr. češkem), ki so izvajalske dejavnosti privatizirala, obstajajo t.i. referenčni izvajalski obrati, ki med drugim služijo zlasti za ugotavljanje in spremljanje stroškov izvajanja del.

� Ekonomski rezultati gospodarjenja z državnimi gozdovi v srednjeevropskih državah, ki vključujejo tudi stroške gozdarske službe, večinoma niso spodbudni. Izjema so na novo reformirani modeli gozdarskih podjetij (npr. Bavarske ter Avstrije), v katerih so sedaj ekonomski rezultati precej boljši. Pomemben vzrok za slabe finančne rezultate je tudi precejšnja gostota gozdarskega osebja, ki ga države oziroma dežele vzdržujejo na površini svojih (državnih) gozdov, s ciljem ohranjanja in razvoja stroke. V Sloveniji tega vzroka ni, saj je javna gozdarska služba v celoti financirana iz proračuna, kljub temu pa ugodnega finančnega rezultata – zlasti zaradi monopolnega položaja koncesionarjev in neustrezne kapacitiranosti upravljavca - pri gospodarjenju z državnimi gozdovi ni.


64

4.3 ZNAČILNOSTI RAZVOJNIH REFORM SREDNJEEVROPSKIH GOZDARSKIH ORGANIZACIJ Gozdarske razvojne reforme v evropskih državah, tako tradicionalnih kot tudi mladih demokracij, so sicer nekaj običajnega in stalnega, v nemških deželah npr. na 20 let. Najnovejše, obsežne razvojne reforme državne gozdne uprave srednjeevropskih držav so se pričele po letih 1994 - 1995 (glej KROTT, 1998). Vsebine teh reform so bile zlasti naslednje: � zmanjševanje števila strokovnih gozdarskih uslužbencev preko prilagajanja teritorialne

organiziranosti na vseh ravneh (zlasti zmanjševanja števila teritorialnih enot), � racionalizacija stroškov gospodarjenja z gozdovi, zlasti pa zmanjševanja števila gozdnih

delavcev v povezavi s privatizacijo gozdarskih dejavnosti; � decentralizacija državnih gozdnih uprav preko prenosa pristojnosti na operativne oziroma

lokalne ravni; � uvajanje relativne finančne in kadrovske samostojnosti gozdnih obratov v okviru gozdnih

uprav, vključno z izven proračunskim spremljanjem prihodkov in odhodkov; � oblikovanje sodobnih centralnih služb za podporo delovanju in dejavnostim gozdnih

uprav (npr. za trženje in informacijske sisteme); � uvajanje storitveno-podjetniške miselnosti in naravnanosti - namesto uveljavljenega

birokratsko-regulativnega pristopa; � privatizacija gozdarskih izvajalskih dejavnosti; � komercializacija državnih gozdnih obratov in sicer preko: (a) vzpostavljanja finančne in

kadrovske samostojnosti državnih gozdnih obratov v okviru državnih uprav (primer dežele Baden-Württemberg), (b) ustanavljanje gozdarskih podjetij v sestavi državnih uprav (primer Bavarske), (c) preoblikovanje državnih uprav v samostojna gospodarska podjetja (primer dežele Hessen in Češke) in (d) preoblikovanja državnih podjetij v delniške družbe (primer Madžarske, Avstrije in Hrvaške).

� delitev med upravno-administrativnimi in poslovnimi nalogami oziroma izločanje upravno-administrativnih nalog iz dejavnosti novo nastajajočih, komercializiranih gozdarskih podjetij in družb.

Splošne značilnosti teh razvojnih reform so naslednje: � daljše trajanje (10 – 15 let), pravzaprav gre za kontinuiran proces skladno z začrtanimi

cilji in programi; � pričenjajo se na podlagi vsestranskih, poglobljenih analiz stanja in delovanja (sistema)

ter širokih strokovnih in političnih razprav in usklajevanj; � v njihovo pripravo in izvajanje so vključene vse glavne zainteresirane skupine, zlasti pa

neposredno prizadeti (npr. sindikati delavcev); � načrtno usmerjanje oziroma upravljanje reformnih procesov v smeri jasno zastavljenih

ciljev - vizije razvoja; � sestavni del preoblikovanja je običajno tudi pilotski preizkus nove organizacijske oblike; � nekatere tranzicijske države so za pripravo reform angažirale tudi tuje ekspertne teame

oziroma projekte (PHARE, WB ali FAO).


65

Sodobne gozdarske reforme med drugim dajejo velik poudarek načrtnemu upravljanju in razvoju človeških virov (»Human Resource Management« - HRM). Pri tem gre zlasti za spodbujanje znanja in razvoja kadrov na individualni ravni ter uvajanje materialnih spodbud s ciljem dvigovanja motiviranosti in zadovoljstva zaposlenih, kar je ključ uspešnosti vsake organizacije. V zvezi s sodobnimi oblikami upravljanja je za moderno evropsko gozdarsko upravo značilno uvajanje koncepta t.i. novega javnega upravljanja (»New Public Management« - NPM), ki uvaja sodobne principe modernega vodenja tudi v javno upravo (glej npr. BLOETZER, 2001). Brez uvedbe in osvojitve teh sodobnih načel in pristopov, uspešne reforme javne uprave niso mogoče. Tega se očitno zaveda tudi Slovenija, ki načela NPM uvaja v splošno javno upravo skozi novi zakon o javni upravi (2003).

5 PRIMERJAVA ŠTEVILČNOSTI KADRA, KI OPRAVLJA NALOGE V JAVNEM OZIROMA DRŽAVNEM INTERESU, MED SREDNJE-EVROPSKIMI DRŽAVAMI IN SLOVENIJO

5.1 PRIMERJAVA DELEŽA USLUŽBENCEV V GOZDARSKIH ORGANIZACIJAH JAVNEGA SEKTORJA Z vidika javnega interesa nad gozdovi je po državah oziroma deželah najprej zanimiv delež gozdarskih uslužbencev v gozdarskih organizacijah javnega sektorja, še posebej tistih držav oziroma dežel s prevladujočim ali velikim deležem zasebnih gozdov, kot so Avstrija, J-Tirolska, Bavarska in Spodnja Saška. Na podlagi primerjalne analize stanja (Tabela št. 5) v teh in drugih državah lahko zaključimo, da – ne glede na delež zasebnih gozdov – številčno daleč prevladuje gozdarski kader v organizacijah javnega sektorja. V južno-nemških deželah je npr. deželna gozdarska služba prevladujoča služba, ki – tako kot naša javna gozdarska služba – pokriva tudi zasebne gozdove (njihovo večino). Podobno je na Poljskem, Češkem in Hrvaškem. Razmeroma velik delež gozdarske službe v zasebnih gozdarskih organizacijah najdemo le v Avstriji (48%, ob 80% deležu zasebnih gozdov), pomembnejši pa še v nemški deželi Spodnji Saški (23%, ob 46% deležu zasebnih gozdov). Pri ostalih državah oziroma deželah je delež gozdarske službe v zasebnih organizacijah, vključno z lastno službo, zelo majhen. Posebni primer je italijanska provinca J-Tirolska, ki o zasebnem gozdarskem kadru (v zasebnih organizacijah), kljub velikemu deležu zasebnih gozdov (69%), ne poroča, vse gozdove pa pokriva z državno službo. V primeru Slovenije imamo – če dodamo primerljiv obseg kadra, ki bi bil potreben za organizacijo proizvodnje in prodaje lesa v državnih gozdovih – v javnem sektorju 80% gozdarskega kadra, kar je npr. 2.8-krat več kot znaša delež javnih gozdov. V tem pogledu smo npr. blizu Avstriji (2.6-kratnik), smo višji od Bavarske (2.2-kratnik) in nižji od J-Tirolske (3.2-kratnik). Pričujoča analiza tako kaže, da je javna skrb srednje-evropskih držav oziroma dežel za gozdove preko gozdarske službe v okviru državnih institucij, tudi v primeru prevladujočega zasebnega sektorja, prevladujoča. Financiranje gozdarskih služb se torej – bodisi preko državnega proračuna, bodisi preko prihodkov od gospodarjenja z javnimi gozdovi ali pa kombinirano – zagotavlja pretežno iz javnih sredstev.


66

5.2 PRIMERJAVA TRENDA SKUPNEGA ŠTEVILA STROKOVNO-TEHNIČNIH KADROV V GOZDARSKIH ORGANIZACIJAH V ZADNJIH 5 – 10 LETIH

Primerjava srednjeevropskih držav oziroma dežel glede na trend skupnega števila gozdarskih strokovno-tehničnih uslužbencev (Tabela št. 5) kaže, da se obseg gozdarskega kadra v zadnjih 5 – 10 letih v povprečju pretežno zmanjšuje. Zmanjševanje se giblje med 1 in 5% letno in sovpada z reformnimi procesi državnih gozdarskih uprav oziroma služb (zlasti v nemških deželah). Izjeme so Poljska, kjer je število državnih uslužbencev - kljub sicer velikemu številu – do leta 2002 še rahlo naraščalo, Avstrija, kjer je število uslužbencev zaradi preslabe pokritosti zasebnega sektorja poraslo po letu 1999, ter Madžarska, ki je po letu 1998 prav povečala število državnih uslužbencev novo-osnovane gozdarske službe (CSOKA, osebna komunikacija, 2002). Posebna izjema je tudi Hrvaška z naraščajočim trendom do leta 2002, ko pa se je odločila za zmanjševanje oziroma reformo javnega podjetja, ki je sedaj že preoblikovano v delniško družbo. V pogledu trendov številčnosti kadra, ki opravlja naloge v javnem oziroma državnem interesu, v gozdarskih službah analiziranih srednjeevropskih držav v zadnjem obdobju torej prevladuje rahlo upadanje številčnosti. Tudi za Slovenijo je značilen rahel upad števila javnogozdarskega kadra po letu 1997 (0.5% letno). 5.3 PRIMERJAVA ŠTEVILA USLUŽBENCEV SEKTORJA ZA GOZDARSTVO IN LOVSTVO V

RESORNEM MINISTRSTVU (BREZ INŠPEKCIJE) Uslužbenci gozdarsko-lovskih sektorjev na pristojnih ministrstvih predstavljajo vrhovno gozdarsko-lovsko oblast, zato je primeren kadrovski obseg le-teh ključni dejavnik uspešnosti vsake državne politike in organizacije gozdarstva. Glede na to, da so njihove naloge po državah – ne glede na površino gozdov – bolj ali manj podobne, je kadrovski obseg teh ministrskih sektorjev mogoče med seboj primerjati tudi v absolutnih vrednostih. Primerjava srednjeevropskih držav oziroma dežel (Tabela št. 8) kaže, da povprečno število uslužbencev vrhovne gozdarske oblasti znaša 35, giblje pa se od 7 (J-Tirolska) do 89 (Bavarska). Tesne korelacije s površinami gozdov po državah ali deželah v tem pogledu ni. V relativnem smislu to predstavlja povprečno 1.6% (najmanj 0.4%, največ 3.5%) vseh gozdarskih uslužbencev, ki opravljajo naloge v javnem oziroma državnem interesu. Slovensko število gozdarskih uslužbencev je 5.8-krat nižje od povprečja v absolutnem oziroma 3.0-krat v relativnem smislu (glede na skupni kadrovski obseg). Slovenija ima tako med primerjanimi evropskimi državami / deželami najslabše kapacitiran gozdarski sektor. Boljša je celo provinca J-Tirolska, ki primerjalno pokriva le dobro četrtino obsega slovenskih gozdov. Nujna je torej bistvena kadrovska okrepitev (najmanj podvojitev) gozdarskega sektorja ministrstva, vsaj po vzoru najbolj skromno kapacitiranih ministrstev primerljivih srednjeevropskih držav ali dežel, sicer uspešno »upravljanje« gozdarstva na najvišji ravni ne bo zagotovljeno.


67

Tabela št. 8: Število in delež gozdarskih strokovno-tehničnih uslužbencev srednjeevropskih držav oziroma dežel, ki opravljajo oblastvene ter razvojno-raziskovalne naloge (R & R), s primerjavo stanja v Sloveniji

Število uslužbencev po nalogah

Oblastvene R & R Države / dežele

Število % Število %

Opombe

1. Avstrija ? ? 148 4.8

Stanje 2000; ni podatka za ministrstvo (le skupni z ostalo upravo)

2. Češka 53 1.2 208 5.8 Stanje 2001; poleg inštituta vzeta le tretjina fakultetnih delavcev

3. Francija 35 0.6 ? ? Stanje 2002; ni podatka za R&R

4. Hrvaška 14 0.3 20 0.5

Stanje 2002; vzeti FTE raziskovalcev, ki se projektno financirajo iz gozdarskih sredstev

5. I – Južna Tirolska 7 1.7 ÷ ÷ Stanje 2002; ni R & R na deželni ravni

6. N – Bavarska 89 3.2 75 2.7 Stanje 2002

7. N – Hessen 30 1.5 135 6.9

Stanje 2001, v številu za RRD tudi gozdarsko načrtovanje (inštitut)

8. N – Porenje-Pfalz 32 2.1 ? ?

Stanje 2000; ni podatka za R & R (je v skupnem za LFV)

9. N – Thüringen 33 3.5 89 9.4 Stanje 2002

10. Poljska 18 0.1 ? ? Stanje 2002; ni podatka za R & R

Povprečno 35 1.6 113 5.0

Slovenija 6 0.5 21 1.8 Stanje 2001; podatki za R & R vsebujejo naloge JGS-GIS + FTE projektov MKPG

Opomba: Relativni deleži so računani na celoten kader (v primeru Slovenije vključene tudi privatizirane naloge). 5.4 PRIMERJAVA OBSEGA RAZVOJNO-RAZISKOVALNEGA DELA, KI GA FINANCIRA

GOZDARSKO RESORNO MINISTRSTVO Precej razvojno-raziskovalnih vsebin v gozdarstvu je mednarodno podobnih in za države celo obveznih (zaradi sprejetih konvencij in resolucij), obstajajo pa seveda tudi specifične vsebine, odvisne od posameznih držav. Primerjave so zato zanimive tako v absolutnem kot tudi v relativnem smislu. Primerjava srednjeevropskih držav ali dežel, pri katerih so tovrstni podatki dostopni (Tabela št. 8), kaže, da povprečno število raziskovalcev, ki jih (neposredno ali posredno) financirajo ministrstva, pristojna za gozdarstvo, znaša 113, giblje pa se od 20 (Hrvaška) do 208 (Češka). Tesne povezave s površinami gozdov po državah in deželah tudi v tem primeru ni. V relativnem smislu gre za povprečno 5% (najmanj 0.5%, največ 9.4%) vseh javnih gozdarskih uslužbencev. Slovensko število raziskovalcev - vključno z razvojnimi delavci v okviru JGS - je 5.3-krat manjše od povprečja srednjeevropskih držav v absolutnem ter 2.8-krat v relativnem smislu. Slovenija tako – ob Hrvaški – dejansko vzdržuje najnižji obseg gozdarskega razvojno-raziskovalnega dela. Tudi razvojno-raziskovalna sredstva MKGP bi bilo zato nujno potrebno najmanj podvojiti, sicer gozdarstvo še naprej ne bo moglo uspešno zagotavljati svojih mednarodnih in domačih raziskovalno-razvojnih obvez in potreb.


68

5.5 PRIMERJAVA GOSTOTE VSEH USLUŽBENCEV GOZDARSKIH ORGANIZACIJ V SLOVENIJI, KI OPRAVLJAJO NALOGE V JAVNEM OZIROMA DRŽAVNEM INTERESU, Z EVROPSKIMI DRŽAVAMI, OB PREDHODNI VZPOSTAVITVI PRIMERLJIVOSTI NALOG

5.5.1 Primerjava na površino gozdov Primerjava gostote vseh gozdarskih uslužbencev, ki opravljajo naloge v javnem interesu, je izvedena na podlagi kazalnika gostote na 10.000 ha konkretne56 površine gozdov (tabela št. 9). S strani Slovenije so pri izračunih upoštevane posameznim državam primerljive vrednosti (Tabela 6a). Gostota vseh gozdarskih uslužbencev analiziranih srednjeevropskih držav oziroma dežel na konkretno površino se giblje med 8.7 (Avstrija) in 28.2 (Poljska) uslužbencev na 10.000 ha gozdov, pri čemer te vrednosti zaradi različne strukture nalog, lastništva gozdov ter različne zastopanosti podatkov po nalogah, med državami niso neposredno primerljive. Primerjava s Slovenijo kaže, da je gostota uslužbencev analiziranih držav oziroma dežel tako v povprečju kot posamič bistveno višja od slovenske. To ne velja le za gostoto uslužbencev naših državnih ustanov (%SLOdrž), temveč tudi za skupno gostoto državnega ter z izvajalskimi nalogami v državnih gozdovih dopolnjenega kadra (%SLOdrž+priv). Povprečje vseh analiziranih držav oziroma dežel je tako 50%, povprečje treh alpskih (Avstrije, J-Tirolske in Bavarske) pa 27% višje od skupne slovenske gostote. Tudi najbolj racionalizirana dežela Bavarska npr. ima za 6% višjo57 površinsko gostoto gozdarskega kadra od skupne slovenske. Slovenija ima torej glede na površino gozdov, v okviru primerljive strukture nalog (upoštevaje tudi privatizirane izvajalske naloge) ter ob upoštevanju oziroma izenačitvi razlik v lastniški strukturi gozdov, bistveno manjšo skupno kadrovsko številčnost tako od povprečja, kakor tudi od posameznih analiziranih srednjeevropskih držav oziroma dežel.

5.5.2 Primerjava na skupni letni posek Primerjava gostote vseh gozdarskih uslužbencev, ki opravljajo naloge v javnem interesu, je izvedena na podlagi kazalnika gostote na 10.000 m3 letnega poseka na konkretni površini gozdov (tabela št. 9). S strani Slovenije so upoštevane posameznim državam primerljive vrednosti (Tabela 6a). Gostota vseh gozdarskih uslužbencev analiziranih srednjeevropskih držav oziroma dežel se giblje med 1.8 (Avstrija) in 9.6 (Hrvaška) uslužbencev na 10.000 m3 letnega poseka, pri čemer te vrednosti med državami, iz istih razlogov kot vrednosti glede na površino, niso 56 V primeru, ko ni podatkov za vse gozdarske organizacije ali ko gozdarske organizacije nimajo pristojnosti na

celotni površini gozdov. 57 Pri tem je potrebno upoštevati, da podatki o kadru za zasebne gozdove, zlasti tistem, ki se nahaja v osnovni

državni upravi (po okrajih), kakor tudi o lastnem kadru v zasebnih gozdnih obratih, niso popolni.


69

neposredno primerljive. Primerjava s Slovenijo kaže, da je tovrstna povprečna gostota uslužbencev vseh analiziranih držav oziroma dežel v povprečju višja od slovenske, bodisi da primerjamo gostoto našega državnega (%SLOdrž), bodisi skupno gostoto državnega in z izvajalskimi nalogami v državnih gozdovih dopolnjenega gozdarskega kadra (%SLOdrž+priv). V primeru gostote našega državnega kadra na dejanski posek je evropsko povprečje za 42%, na možni posek pa za 101% višje. V primeru naše skupne kadrovske gostote na dejanski posek pa je evropsko povprečje za 15%, na možni posek pa za 61% višje. Primerjava treh alpskih držav oziroma dežel kaže, da njihovo povprečje gostote za 6% presega gostoto našega državnega kadra oziroma da je 7% pod našo skupno kadrovsko gostoto, izraženo na dejanski posek. V primeru možnega poseka se to povprečje dvigne za 66% oziroma 41% nad slovenskega. Bavarska pa npr. doseže le 81% oziroma 56% slovenske gostote, izražene na dejanski posek, ter za 16% višjo oziroma za 23% nižjo gostoto, izraženo na možni posek. Vzrok za nižje vrednosti gostot je bistveno višji posek na Bavarskem (znaša 4.6 m3/ha). Pri ocenah obsega gozdarske službe glede na višino poseka je sicer potrebno upoštevati zlasti dejstvo, da je v Sloveniji obvezna individualna izbira in označevanje vsega drevja za posek tudi v zasebnih gozdovih, zaradi katere sta normalni obseg in zahtevnost dela revirnih gozdarjev bistveno večja kot v večini drugih držav oziroma dežel. Slovenija ima torej tudi glede na dejanski posek, v okviru primerljive strukture nalog ter ob upoštevanju razlik v lastniški strukturi gozdov, manjši kadrovski obseg od povprečja analiziranih srednjeevropskih držav oziroma dežel ter nekoliko večji od povprečja treh alpskih držav oziroma dežel. Če primerjavo izvedemo glede na naš (višji) možni posek - ob predpostavki, da bi ga zagotavljali z istim obsegom gozdarske službe - pa postane obseg naše gozdarske službe bistveno nižji tudi glede na te tri države oziroma dežele. 5.6 PRIMERJAVA GOSTOTE USLUŽBENCEV ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OB PREDHODNI

VZPOSTAVITVI PRIMERLJIVOSTI NALOG S POSAMEZNIMI EVROPSKIMI GOZDARSKIMI

ORGANIZACIJAMI

5.6.1 Primerjava z osrednjimi državnimi gozdarskimi ustanovami oziroma podjetji srednjeevropskih držav

5.6.1.1 Primerjava na površino gozdov

Gostote uslužbencev v analiziranih osrednjih državnih gozdarskih organizacijah (Tabela št. 10), ki sicer med seboj niso neposredno primerljive, se na konkretno površino gozdov gibljejo med 8.3 (avstrijska ÖBF+FB) in 28.2 (poljski LPW) uslužbenca na 10.000 ha. Celo znotraj nemških dežel se te razlike npr. gibljejo od 12.2 (LFV Bavarske) do 24.2 (LFV Spodnje Saške). Povprečna kadrovska gostota analiziranih srednjeevropskih gozdarskih organizacij je za 104% večja od gostote ZGS, če upoštevamo le naloge v domeni države


70

oziroma za 54% večja, če – glede na posebnosti modelov - upoštevamo z izvajalskimi nalogami »razširjen« ZGS. V tem primeru je edino gozdarska služba v okviru racionalizirane avstrijske državne delniške družbe ÖBF (dopolnjene s pripadajočim kadrom v okviru državne uprave) površinsko manj številčna (dosega 73% slovenske), vse ostale službe pa so številčnejše. Primerjava s tremi alpskimi državami oziroma deželami kaže, da imajo njihove državne gozdarske operative v povprečju za 49% (glede na naše državne naloge) oziroma 11% (glede na naše državne in privatizirane izvajalske naloge skupaj) višje kadrovske gostote. Številčno sicer najracionalnejša bavarska gozdarska operativa po gostoti za 74% oziroma za 19% presega stanje pri ZGS. ZGS je torej v pogledu gostote na površino gozdov kadrovsko bistveno racionalnejši od analiziranih osrednjih operativnih srednjeevropskih gozdarskih služb tudi če mu dodamo privatizirane naloge pri gospodarjenju in organizaciji izvajanja del ter prodaji lesa v državnih gozdovih. Iz evropske perspektive bi bila zato – po predhodni analizi uspešnosti izvajanja obstoječih nalog - namesto običajnega zmanjševanja v bistvu potrebna dopolnitev kadrovskega obsega javne službe ZGS, in sicer vsaj do ravni sprejete sistemizacije (iz leta 1994), s čimer bi se razlike do primerljivih srednjeevropskih držav omilile.

5.6.1.2 Primerjava na letni posek

Kadrovska gostota v analiziranih osrednjih državnih gozdarskih organizacijah (Tabela št. 10) se giblje med 2.3 (Avstrija) in 9.4 (Hrvaška) uslužbencev na 10.000 m3 letnega poseka, pri čemer te vrednosti med državami, iz istih razlogov kot vrednosti glede na površino, niso neposredno primerljive. Celo med nemškimi deželami se te razlike npr. gibljejo od 2.5 (LFV Bavarske) do 5.3 (LFV Thüringen) uslužbencev na 10.000 m3 letnega poseka. Primerjava z ZGS kaže, da je povprečna kadrovska gostota v vseh analiziranih državah oziroma deželah, če primerjamo samo naše državne naloge (%SLOdrž), v povprečju za 68% (v primeru dejanskega poseka) oziroma 123% (v primeru možnega poseka) višja. Če primerjamo našo skupno gostoto državnega in z izvajalskimi nalogami v državnih gozdovih dopolnjenega gozdarskega kadra (%SLOdrž+izv), je evropsko povprečje še vedno za 25% (v primeru dejanskega poseka) oziroma 66% višje (v primeru možnega poseka).

Primerjava osrednjih gozdarskih organizacij treh alpskih držav oziroma dežel kaže, da je njihovo povprečje kadrovske gostote na 10.000 m3 letnega poseka za 32% višje od (s primerljivimi nalogami) »razširjenega« ZGS, če jo izrazimo na naš možni posek. Pri tem imata tako bavarska LFV kot avstrijski ÖBF nižjo, južno-tirolska LFD pa precej višjo kadrovsko gostoto od ZGS. Če pa gostoto izrazimo na naš dejanski posek, je povprečje teh treh državnih gozdarskih organizacij za 6% nižje od ZGS.

Tabela št. 9: Gostota vseh uslužbencev, ki opravljajo naloge v javnem oziroma državnem interesu v državnih in zasebnih gozdarskih organizacijah izbranih srednjeevropskih držav oziroma dežel na konkretno površino gozdov (v njihovi pristojnosti) in na konkretni letni posek ter primerjava s stanjem v Sloveniji – glede na naloge, ki so pri nas v državni pristojnosti ter glede na ustrezno dopolnjene državne in privatizirane naloge – po vzpostavitvi primerljivosti z evropskimi državami oziroma deželami

Gostota uslužbencev državnih in zasebnih gozdarskih organizacij

Na konkretno1 površino Na letni posek na konkretni površini

Države / dežele Število na 10.000 ha

(1)

% SLOdrž

(2 a)

% SLOdrž+priv

(2 b)

Število na 10.000 m3

(3)

% SLOdrž (dejanski posek)

(4a)

%SLOdrž+priv (dejanski posek)

(4 b)

% SLOdrž (možni posek)

(5 a)

%SLOdrž+priv (možni posek)

(5 b)

Opombe

1. Avstrija 8,66 139 122 1,82 64 59 105 95 Vključeni gozdarski upravni in ostali strokovni kadri, brez administrativnih

2. Češka 13,21 168 159 2,82 98 93 131 124 Vključeni upravni in ostali strokovni kadri, brez administrativnih

3. Francija 10,15 139 130 2,63 92 87 133 125 Vključeni upravni in administrativni kadri

4. Hrvaška 20,61 260 150 9,57 339 188 437 234 Vključene vse kategorije kadrov

5. I – Južna Tirolska 11,61 158 158 7,83 242 242 380 380 Vključene vse kategorije kadrov

6. N – Baden-Württemberg 19,49 198 133 2,61 71 47 96 63 Vključene vse kategorije kadrov

7. N – Bavarska 11,84 149 106 2,60 81 56 116 77 Vključene vse kategorije kadrov

8. N – Hessen 23,99 238 156 4,05 109 69 143 90 Vključene vse kategorije kadrov

9. N – Porenje-Pfalz 19,69 194 126 4,69 126 82 168 107 Vključene vse kategorije kadrov

10. N – Spodnja Saška 13,73 154 113 3,56 97 67 135 91 Vključene vse kategorije kadrov

11. N – Thüringen 22,17 214 137 6,95 187 122 250 160 Vključene vse kategorije kadrov

12. Poljska 28,19 292 224 7,98 232 175 300 226 Vključene vse kategorije kadrov

Povprečno I (1 - 12)2 185 150 142 115 201 161

Povprečno II (1 + 5 + 7)2 148 127 106 93 166 141

Povprečje absolutnih gostot med državami ni podano, ker neposredne primerljivosti med njimi ni.

Opomba:

1) Konkretna površina predstavlja površino gozdov, ki je v pristojnosti gozdarskih organizacij oziroma na katero se nanašajo pridobljeni podatki o zastopanosti kadra. Procent SLOdrž in SLOdrž+priv predstavlja relativno gostoto kadra srednjeevropskih držav glede na individualno primerljivo slovensko gostoto. V prvem (SLOdrž) je ta indeks izražen na gostoto slovenskega kadra, ki deluje na nalogah, ki so v državni pristojnosti (v ZGS, Inšpekciji ter SKZG), v drugem (SLOdrž+priv) pa na gostoto vsega kadra, vključno tistega, ki je po normativih potreben za izvedbo privatiziranih izvajalskih nalog v državnih gozdovih.

2) Povprečno I je povprečje vseh držav (nemške dežele so štete kot ena vrednost), povprečno II pa povprečje Avstrije, Bavarske in J-Tirolske. Povprečje absolutnih gostot med državami oziroma deželami zaradi organizacijskih razlik ni smiselno. Za izračun povprečja relativnih vrednosti gostot (indeksov) glede na Slovenijo je zaradi narave podatkov namesto aritmetične uporabljena geometrična sredina.

Tabela št. 10: Gostota uslužbencev, ki opravljajo naloge v javnem oziroma državnem interesu v osrednjih državnih gozdarskih ustanovah oziroma podjetjih izbranih srednjeevropskih držav oziroma dežel na konkretno površino gozdov in na konkretni letni posek ter primerjava s stanjem pri Zavodu za gozdove Slovenije – glede na naloge, ki so pri nas v državni pristojnosti ter glede na ustrezno dopolnjene državne in privatizirane naloge – po vzpostavitvi primerljivosti z evropskimi organizacijami

Gostota uslužbencev osrednjih državnih gozdarskih organizacij

Na konkretno1 površino Na letni posek na konkretni površini

Države / dežele Število na 10.000 ha

(1)

% SLOdrž

(2 a)

% SLOdrž+priv

(2 b)


(3)

% SLOdrž (dejanski posek)

(4 a)

% SLOdrž+priv (dejanski posek)

(4 b)

% SLOdrž (možni posek)

(5 a)

% SLOdrž+priv (možni posek)

(5 b)

Opombe

1. Avstrija (ÖBF + FB) 8,34 121 73 2,31 99 60 127 77 Vključeni gozdarski strokovni kadri delniške družbe ÖBF ter pripadajoči državne uprave

2. Češka (LČR) 17,30 233 216 2,74 109 101 139 129 Vključeni upravni in ostali strokovni kadri državnega podjetja LČR

3. Francija (ONF) 15,96 199 179 4,31 159 143 203 183 Vključeni upravni in administrativni kadri državnega podjetja ONF

4. Hrvaška (HŠ) 20,33 270 152 9,44 352 191 458 246 Vključene vse kategorije kadrov javnega podjetja HŠ

5. I – Južna Tirolska (LFD) 10,00 156 156 6,75 240 240 377 377 Vključene vse kategorije kadrov LFD operative, brez nameščencev podjetja

6. N – Baden-Württemberg (LFV) 21,04 237 153 2,73 81 52 109 68 Vključene vse kategorije kadrov (ne samo operativni) LFV

7. N – Bavarska (LFV) 12,17 174 119 2,53 90 58 127 79 Vključene vse kategorije kadrov LFV operative

8. N – Hessen (LFB) 19,96 212 131 3,25 96 58 125 75 Vključene vse kategorije kadrov LFB operative

9. N – Porenje-Pfalz (LFV) 20,50 220 137 4,62 137 85 181 111 Vključene vse kategorije kadrov LFV operative

10. N – Spodnja Saška (LFV) 24,18 238 140 4,40 128 75 164 96 Vključene vse kategorije kadrov (ne samo operativni) LFV operative

11. N – Thüringen (LFV) 19,00 202 125 5,32 156 95 204 122 Vključene vse kategorije kadrov LFV operative

12. Poljska (LPW) 28,17 294 224 7,98 233 175 300 226 Vključene vse kategorije kadrov LPW

Povprečno I (1 - 12)2 204 154 168 125 223 166

Povprečno II (1 + 5 + 7 )3 149 111 129 94 183 132

Povprečje absolutnih gostot med državami ni podano, ker neposredne primerljivosti med njimi ni.

Opomba:

1) Konkretna površina predstavlja površino gozdov, ki je v pristojnosti oziroma upravljanju osrednje državne gozdarske ustanove ali podjetja. V primeru Avstrije, Češke in Francije gre le za državne oziroma javne gozdove (njihovo pretežno ali celotno površino), pri drugih so vključeni tudi zasebni. Procent SLOdrž in SLOdrž+priv predstavlja relativno gostoto kadra srednjeevropskih držav glede na individualno primerljivo slovensko gostoto. V prvem (SLOdrž) je ta indeks izražen na gostoto slovenskega kadra, ki deluje na nalogah, ki so v državni pristojnosti (v ZGS, Inšpekciji ter SKZG), v drugem (SLOdrž+priv) pa na gostoto vsega kadra, vključno tistega, ki je po normativih potreben za izvedbo privatiziranih izvajalskih nalog v državnih gozdovih.

2) Povprečno I je povprečje vseh državnih organizacij (nemške LFV so štete kot ena vrednost), povprečno II pa povprečje avstrijske, bavarske in južno-tirolske gozdarske operative. Povprečje absolutnih gostot med državnimi oziroma deželnimi službami, zaradi razlik v nalogah, ni smiselno. Pri izračunu povprečij indeksov je namesto aritmetične uporabljena geometrična sredina.

S primerljivimi nalogami »razširjeni« ZGS ima torej glede na dejanski posek, ob upoštevanju razlik v lastniški strukturi gozdov, manjši kadrovski obseg od skupnega povprečja analiziranih srednjeevropskih držav oziroma dežel, glede na povprečje treh alpskih držav oziroma dežel pa nekoliko večji. Ob upoštevanju našega možnega poseka - ob predpostavki, da bi ga zagotavljali z istim obsegom gozdarske službe - pa postane obseg naše gozdarske službe bistveno nižji tudi glede na te tri države oziroma dežele. Ugotovitev je podobna kot za številčnost vsega kadra v slovenskem gozdarstvu.

5.6.2 Primerjava z zasebnimi gozdarskimi službami srednjeevropskih držav

5.6.2.1 Primerjava na površino gozdov

Gostota operativne zbornične gozdarske službe (v gozdnih uradih in revirjih) nemške dežele Spodnje Saške za gozdarski kader znaša 6.1 gozdarja na 10.000 ha zasebnih gozdov (Tabela št. 11). V primerjavi z javno gozdarsko službo ZGS, katerega naloge se sicer precej razlikujejo (ta zbornična služba npr. ne izvaja načrtovanja, odkazilo izvaja le na željo lastnikov, zasebne gozdne obrate pa prevzema v upravljanje pogodbeno), je gostota tega zborničnega kadra na površino gozdov višja za 24%. Razlike bi bile še precej višje, če bi pri ZGS upoštevali le kader na krajevni ravni, na kateri pravzaprav deluje ta zbornična služba (raven gozdnih uradov in revirjev). S popolnimi podatki za številčnost gozdarske službe pri zasebnih lastnikih razpolagamo le za Avstrijo in sicer za zasebne gozdne obrate velikosti nad 50058 ha. Ta kader ob gospodarskih funkcijah obratov skrbi tudi za zagotavljanje javnega interesa nad gozdovi. Razlike v nalogah z našo javno gozdarsko službo so zato zelo velike, vendar pa pri nas drugega kadra v zasebnih gozdovih (z izjemo redkih večjih posesti) ni. Skupna gostota zasebnih gozdarskih organov (Tabela št. 11) v teh obratih59 na konkretno površino gozdov je v letu 2001 znašala nad 8.3 na 10.000 ha gozdov, kar je nad 1.7-krat več kot na primerljivi ravni pri ZGS. Po letu 2002 je - zaradi izvedene zakonske reforme oziroma racionalizacije - pričakovati precej manjšo gostoto avstrijskega lastnega gozdarskega kadra in s tem precej manjše razlike v primerjavi z ZGS. Javna gozdarska služba ZGS je torej glede na primerljivo površino zasebnih gozdov kadrovsko racionalnejša tudi od primerjanih tujih dveh zasebnih gozdarskih služb (zbornične in lastne). Glede na to, da drugega gozdarskega kadra v naših zasebnih gozdovih praktično ni, to velja za obseg gozdarskega kadra v zasebnih gozdovih v celoti. 58 Površina za izračun gostote je vzeta za širšo kategorijo nad 200 ha (skupaj 770.500 ha), tako da je dejanska

gostota nameščencev pri obratih nad 500 ha še večja. 59 Zanimivo je, da ima racionalizirano državno podjetje ÖBF precej manjšo kadrovsko gostoto (6.2 gozdarja na

10.000 ha) od zasebnih obratov.


74

Tabela št. 11: Gostota uslužbencev, ki opravljajo naloge v javnem interesu v zasebnih gozdarskih organizacijah

Avstrije in Spodnje Saške na konkretno površino gozdov in na letni posek na konkretni površini gozdov, v

primerjavi z ustreznim obsegom javne gozdarske službe Zavoda za gozdove Slovenije (v zasebnih gozdovih)

Gostota uslužbencev

Na konkretno2 površino Na letni posek na konkretni površini3

Državne / deželne službe1 zasebnega

sektorja Število na 10.000 ha

% SLO


% SLO (dejanski p.)

% SLO (možni p.)

Avstrija – lastna služba zasebnih obratov 8,33 170 1,58 66 112

Spodnja Saška – zbornična služba 6,06 124 2,45 102 175

Slovenija – OE+KE ZGS v zasebnih gozdovih 4,894 100 2,39 / 1,405 100 100

Opomba:

1) Objektivne primerjave gostot službe v zasebnem sektorju oziroma v zasebnih gozdovih s preostalimi državami oziroma deželami niso mogoče, ker so bodisi tovrstni podatki preveč nepopolni ali pa službe za zasebne gozdove niso ločeno prikazane (ker imajo pristojnost v vseh gozdovih).

2) Konkretna površina predstavlja površino zasebnih gozdov v upravljanju teh služb. 3) Posek je vzet za konkretno površino zasebnih gozdov v upravljanju teh služb. 4) Vzeto je število delavcev javne gozdarske službe (brez administracije) na območni in krajevni ravni ZGS, ki odpade na

površino zasebnih gozdov. Zaradi primerljivosti s podatki primerjanih dveh državnih služb je vzet le gozdarski kader. 5) Pri gostoti na posek za Slovenijo je ločeno prikazana gostota na dejanski in gostota na možni posek v zasebnih gozdovih.

Zanimivo je tudi število gozdarskih uslužbencev v primeru zbornic, ki opravljajo le splošne svetovalne in podporne naloge, brez operativne službe. Le-to znaša 0.5 gozdarskih uslužbencev na 10.000 ha razdrobljenih zasebnih gozdov (< 200 ha) v Avstriji ali 0.6 na 10.000 ha zasebnih gozdov v Franciji (glej osnovne podatke pri teh državah).

5.6.2.2 Primerjava na letni posek

Povprečna avstrijska gostota gozdarske službe pri zasebnih gozdnih obratih glede znaša 1.6 gozdarja na 10.000 m3 letnega poseka. V primerjavi z javno gozdarsko službo ZGS to predstavlja 66% (pri našem dejanskem poseku) oziroma 112% obsega (pri našem možnem poseku). Vzrok, da je prvi delež tako nizek, je izjemno velik avstrijski oziroma majhen naš dejanski posek. Povprečna gostota zbornične službe v Spodnji Saški znaša 2.4 gozdarja na 10.000 m3 letnega poseka, kar predstavlja 102% (pri našem dejanskem poseku) oziroma 175% (pri našem možnem poseku) obsega javne gozdarske službe ZGS v zasebnih gozdovih. Javna gozdarska služba ZGS je torej tudi glede na možni letni posek v zasebnih gozdovih kadrovsko racionalnejša od primerjanih tujih dveh zasebnih gozdarskih služb (zbornične in lastne).


75

5.7 PRIMERJAVA TERITORIALNE ORGANIZIRANOSTI ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE Primerjava teritorialne organiziranosti v pogledu števila in velikosti teritorialnih enot ZGS z osrednjimi državnimi gozdarskimi organizacijami srednjeevropskih držav je prikazana v tabeli št. 12 (7 organizacij). Primerjava kaže, da je tri-stopenjska organiziranost ZGS (centralna, območna in lokalna raven) podobna češki, hrvaški in poljski; pri slednji seveda gre za bistveno večje regije (v velikosti celotne Slovenije). V Nemčiji je regionalna raven pravzaprav deželna, znotraj dežel pa gre – kljub površinam, ki primerljivo sicer lahko zajemajo polovico ali več slovenskih gozdov - le za eno ali nekaj gozdnih direkcij. Prave (pod)regionalne delitve torej v nemških deželah ni. Gozdne uprave so tako neposredno decentralizirane na gozdne urade in revirje. Teritorialna organiziranost ZGS se torej od nemških dežel bistveno razlikuje. Na ravni lokalnih enot, npr. nemškega gozdnega urada, češke, hrvaške ali poljske gozdne uprave ali pa krajevne enote pri ZGS, med državami oziroma deželami in Slovenijo ni velikih razlik. Velikost krajevne enote ZGS je blizu evropskemu povprečju. Površine gozdnih revirjev pa so pri ZGS precej večje od povprečja analiziranih srednjeevropskih gozdarskih organizacij. Glede na to, da sta pri dveh državah poleg revirnega vodje zaposlena še eden (Poljska) do dva pomočnika (Hrvaška), je dejansko ta razlika še večja. Sicer pa je po velikosti slovenskemu najbližji revir bavarske LFV, njihov gozdni urad pa večji od krajevne enote ZGS. Tabela št. 12: Povprečna velikost teritorialnih enot osrednjih srednjeevropskih državnih gozdarskih organizacij s primerjavo stanja pri Zavodu za gozdove Slovenije

Število in velikost teritorialnih enot gozdarskih organizacij

Regionalne Lokalne Revirji Države / dežele in njihove

osrednje gozdarske organizacije

Število Ha Število Ha Število Ha

1. Češka (LČR) 17 80 000 85 16 000 ? ?

2. Hrvaška (JP-HŠ) 16 117 000 170 11 700 633 3 1501

3. N – Baden-Württemberg (LFV) 2 425 000 1672 7 300 1072 1 1402

4. N – Bavarska (LFV) 4 615 500 139 17 700 1012 2 4303

5. N – Hessen (LFB) 1 784 000 85 9 200 663 1 1804

6. N – Porenje-Pfalz (LFV) 1 727 000 88 9 100 611 1 2405

7. Poljska (LPW) 17 503 500 438 19 500 6.097 1 4006

Povprečno (1 – 7) 7 464 600 12 950 1 760

Slovenija (ZGS) 14 81 600 93 12 280 409 2 790

INDEKS (povprečje 1 – 7 = 100) 18 95 159

Opombe:

1) Površina na enega revirnega gozdarja je 2-krat manjša (gre za revirnega in pomočnika; drugi pomočnik je revirni lovec). 2) Vzeti vsi uradi, revirji pa državni in občinski (brez lastnih zasebnih). 3) Vzeti vsi revirji (vsi revirji so v okviru LFV uradov). 4) Vzeti vsi revirji v okviru LFB uradov (88% površine gozdov). 5) Vzeti revirji pod upravo LFV (zasebni revirji z lastno službo izpuščeni). 6) Površina na enega revirnega gozdarja je 2-krat manjša (gre za revirnega in pomočnika).


76

Tabela 13: Deleži števila uslužbencev osrednjih državnih gozdarskih organizacij srednjeevropskih držav na operativni (krajevni in revirni) ravni s primerjavo stanja pri Zavodu za gozdove Slovenije

Delež uslužbencev Države / dežele in njihove osrednje gozdarske organizacije % vseh IND

(povp.=100)

1. Hrvaška (JP-HŠ) 0.681 79

2. N – Baden-Württemberg (LFV) 0.83 96

3. N – Bavarska (LFV) 0.87 100

4. N – Hessen (LFB) 0.962 111

5. N – Porenje-Pfalz (LFV) 0.84 97

6. Thüringen (LFV) 0.91 105

7. Poljska (LPW) 0.97 112

Povprečno (1 - 7) 0.87 100

Slovenija (ZGS) 0.71 83

Opomba:

1) Stanje leta 2002. 2) Stanje po preoblikovanju v podjetje (leta 2001).

Kazalnik deleža strokovno-tehničnih uslužbencev na operativni ravni (lokalne enote in revirja) pove, da imajo analizirane srednjeevropske gozdarske organizacije na operativni ravni precej večji delež kadra (tabela št. 13). V povprečju le-ta znaša 87%, pri ZGS pa 71%. Vzrok takšnega stanja pri ZGS v primerjavi s srednjeevropskimi organizacijami je večji delež strokovno-tehničnih delavcev na območni ravni, na revirni pa posledično manjši. Teritorialna organiziranost ZGS se precej razlikuje od nemškega modela (predvsem v območni ravni), podobna pa je tri-stopenjskim teritorialno-organizacijskim modelom analiziranih tranzicijskih držav. Krajevna decentraliziranost ZGS je najmanjša med analiziranimi evropskimi organizacijami, kar je posledica velikega števila območnih enot. Površina našega revirja je po drugi strani največja med primerjanimi modeli (na enega gozdarja), k čemer doprinese povezanost gozdnogospodarskega in gojitvenega načrtovanja, zlasti pa tudi dejstvo, da ZGS ne gospodari z državnimi gozdovi. V okviru notranje reorganizacije ZGS bi bilo zato priporočljivo – ob podrobni analizi nalog - teritorialno organiziranost od območij do krajevnih enot in revirjev ustrezno prilagoditi oziroma optimirati.


77

6 POVZETEK UGOTOVITEV Oblike organiziranosti gozdarstev izbranih srednjeevropskih držav je za praktične namene mogoče razvrstiti v tri skupine organizacijskih modelov: a) model, v katerih so vse funkcije integrirane v državni gozdni upravi (Baden-

Württemberg, Bavarska, Porenje-Pfalz in Thüringen); b) model, v katerem so gozdnogospodarske funkcije organizirane v posebnem javnem

oziroma državnem podjetju (Hessen, Češka, Poljska, Hrvaška, Južna Tirolska in Madžarska) in

c) model, v katerem je gozdarska služba zasebnega sektorja organizirana ločeno v obliki zbornične oziroma lastne zasebne službe (Avstrija, Spodnja Saška, Francija),

pri čemer je prvi model zelo organizacijsko homogen, drugi bolj, tretji pa zelo organizacijsko raznolik, slednji tako v pogledu organiziranosti gozdarske službe zasebnega kot tudi javnega sektorja. Te modele je za potrebe ugotavljanja kadrovske primerljivosti po nalogah mogoče dodatno razdeliti glede na stopnjo privatiziranosti izvajalskih nalog v državnih gozdovih, in sicer na: a) model s prodajo lesa na panju (Češka, Francija), b) model z oddajo del in prodajo lesa na kamionski cesti (Poljska) ter c) model z izvajanjem del in prodajo lesa na kamionski cesti (vse ostale države). Naša oblika organiziranosti s samostojnim javnim zavodom kot javno gozdarsko »upravo« za vse gozdove, javnim gospodarskim zavodom za upravljanje državnih gozdov, pri čemer je proizvodna funkcija z izvajalskim delom v celoti privatizirana (gre v bistvu za prodajo lesa na panju), ter vzpostavljajočo se zbornično gozdarsko službo za podporo lastnikom gozdov, je izvirna in kot celota predstavlja poseben organizacijski model.

Glavne ugotovitve na podlagi primerjav posameznih organizacijskih rešitev med srednjeevropskimi državami oziroma deželami in Slovenijo so naslednje: 1) Za gozdove pristojna ministrstva v srednji Evropi niso več izključno kmetijsko-

gozdarska, ali celo samo kmetijska, temveč se jim v zadnjem času pridružuje sektor okolja oziroma se gozdovi vanj vključujejo (primer Avstrije, nemških dežel, Poljske).

2) V dejavnosti srednjeevropskih državnih gozdarskih služb so, z izjemo tistih s čistim

upravno-inšpekcijskim značajem (primer avstrijske, južno-tirolske, deloma madžarske službe), tudi različne gospodarske in storitvene dejavnosti, kar za naš ZGS, z izjemo dejavnosti lovstva, ni značilno. Med gospodarskimi dejavnostmi je seveda na prvem mestu gospodarjenje z državnimi in drugimi javnimi gozdovi.


78

3) Naloge strokovnega usmerjanja (»servisne« naloge) in gospodarjenja z državnimi in drugimi javnimi gozdovi se v analiziranih srednjeevropskih državah vedno opravljajo v okviru ene državne ustanove ali podjetja. Po organizacijski ločenosti nalog na usmerjanje gospodarjenja v državnih gozdovih (pri ZGS) in gospodarjenje samo (pri SKZGRS) je Slovenija vsekakor izjema.

4) Po dolgoročnih pogodbenih razmerjih med upravljavcem državnih gozdov (SKZGRS) in

izvajalci gozdnih del (koncesionarji) ter načinu prodaje lesa v državnih gozdovih je Slovenija podobna Češki. V drugih analiziranih srednjeevropskih državah prevladujejo modeli, pri katerih državna gozdarska podjetja pretežno sama izvajajo dela in prodajajo les na kamionski cesti (izjemi sta Francija, kjer se prodaja lesa vrši na panju ter deloma Poljska, kjer se izvajalcem oddajajo le dela).

5) Ena od pomembnih nalog srednjeevropskih gozdarskih služb je tudi upravljanje

nacionalnih parkov (v nemških deželah, v J-Tirolski). Pri nas sedaj možnost upravljanja zavarovanih območij ZGS-ju prinaša sprememba Zakona o ohranjanju narave (ZON, 2002).

6) Pri nalogah državnih (javnih) gozdarskih služb v analiziranih srednjeevropskih državah

je – za razliko od našega pristopa, ki gre ne glede na lastništvo – uveljavljen zelo diferenciran pristop po kategorijah lastništva gozdov ter velikostih posesti.

7) Lastnikom gozdov je v srednjeevropskih državah tradicionalnih demokracij – za razliko

od našega sistema – načeloma prepuščeno bistveno več odločitev v zvezi z gospodarjenjem oziroma je nanje preloženo tudi bistveno več materialnih obveznosti.

8) Za večino osrednjih srednjeevropskih državnih gozdarskih ustanov oziroma podjetij je

značilna velika teritorialna decentraliziranost z majhnim številom regionalnih enot (če sploh) in velikim številom lokalnih enot (uprav in revirjev). V Sloveniji (pri ZGS) glede na evropske razmere izstopa zlasti preveliko število območnih enot.

9) Ena od pomembnih smeri nadaljnjega razvoja in delovanja osrednjih srednjeevropskih

javnogozdarskih ustanov oziroma podjetij je tudi v oblikovanju lastnih centralnih razvojnih služb, kakršne npr. naš ZGS zaenkrat še nima.

10) Ekonomski rezultati gospodarjenja z državnimi gozdovi v analiziranih srednjeevropskih

državah – tako kot v Sloveniji – večinoma niso spodbudni, vendar pa ob dejstvu, da so tam obremenjeni tudi s stroški gozdarske službe. Če bi tudi pri nas vračunavali tovrstni strošek (sicer subvencijo države), bi bil finančni rezultat iz gospodarjenja z državnimi gozdovi še bistveno slabši.

Glavne ugotovitve na podlagi srednjeevropske primerjave številčnosti slovenskega kadra, ki deluje na – med državami primerljivih - javnih oziroma državnih nalogah, ki v našem primeru variantno vključujejo tudi privatizirane izvajalske naloge (v državnih gozdovih), so naslednje:


79

1) V gozdarstvih srednjeevropskih držav po deležu močno prevladuje gozdarska služba državnih oziroma javnih ustanov ali podjetij, ne glede na površinski delež zasebnih gozdov. Slednje velja tudi za model z zbornično gozdarsko službo. Tovrstna javna skrb za vse gozdove je torej v analiziranih srednjeevropskih državah in deželah, podobno kot v Sloveniji, prevladujoča.

2) Število uslužbencev gozdarskega sektorja pri pristojnih ministrstvih srednjeevropskih

držav oziroma dežel je povsod razmeroma majhno. Kljub temu je kadrovska kapacitiranost našega gozdarsko-lovskega sektorja daleč pod srednjeevropskim povprečjem (absolutno in relativno) in ne dosega niti kritične mase za opravljanje njegovih temeljnih nalog.

3) Tudi število razvojno-raziskovalnih delavcev oziroma FTE, ki jih za opravljanje gozdarske

razvojno-raziskovalne dejavnosti financira naše ministrstvo, je (absolutno in relativno) daleč pod srednjeevropskim povprečjem in ne zagotavlja uresničevanja ustreznih gozdarskih raziskovalno-razvojnih ciljev za mednarodne in domače potrebe.

4) Obseg vsega kadra v slovenskem gozdarstvu, ki deluje le na nalogah v javnem oziroma

državnem interesu (v vseh državnih ustanovah) je tako na površino gozdov, kakor tudi na možni letni posek, bistveno manjši od povprečja (in skoraj vseh posameznih) analiziranih srednjeevropskih držav. Tako izražen obseg je bistveno manjši tudi v primerjavi z nam naravno najbolj podobnimi tremi alpskimi državami oziroma deželami (Avstrijo, Bavarsko in J-Tirolsko). Tudi glede na najracionalnejšo med njimi, deželo Bavarsko, je naša površinska gostota kadra precej manjša, pri gostoti na posek pa te razlike (zaradi našega majhnega poseka) niso več tako velike. Če k državnemu kadru prištejemo tudi (po panožnih normativih) pripadajoči kader na privatiziranih nalogah v državnih gozdovih, s čimer dosežemo popolnejšo vsebinsko primerljivost s tistimi državami oziroma deželami, v katerih so te naloge integrirane z državnimi, naš tako »razširjen« kadrovski obseg doseže 67% povprečne površinske kadrovske gostote primerjanih srednjeevropskih gozdarstev, 79% povprečne gostote izbranih treh alpskih držav oziroma dežel, med njimi 94% bavarske gostote. Ustrezna razmerja na podlagi možnega poseka znašajo 62% (glede na povprečje vseh), 71% (glede na tri alpske države oziroma dežele) in 131% (glede na Bavarsko). Od zadnjih treh primerjav na možni posek je torej racionalnejša kot slovenska le bavarska gostota (zaradi njihovega bistveno višjega poseka).

5) Kadrovski obseg Zavoda za gozdove Slovenije, v katerega smo zaradi mednarodne

primerljivosti (individualno, glede na posamezne države), poleg javne gozdarske službe v prvi variantni vključili še kadre gozdarske inšpekcije, gozdarskega razvojno-raziskovalnega dela ter kadre na upravljavskih in lovskih nalogah v državnih gozdovih, v drugi varianti pa tudi pripadajoči kader na privatiziranih izvajalsko-organizacijskih nalogah v državnih gozdovih, je na površino gozdov in na možni posek bistveno manjši od povprečja tovrstnih srednjeevropskih državnih gozdarskih organizacij. Z drugimi državnimi nalogami »razširjen« ZGS namreč dosega le 49% povprečne površinske gostote kadra osrednjih srednjeevropskih državnih gozdarskih organizacij, med njimi


80

67% povprečja treh alpskih držav oziroma dežel, med njimi 57% gostote bavarske deželne gozdarske službe. Ustrezna razmerja na podlagi možnega poseka znašajo 45% (glede na povprečje vseh), 55% (glede na tri alpske države oziroma dežele) in 79% (glede na Bavarsko). S privatiziranimi nalogami »razširjen« ZGS pa doseže 65% povprečja površinske gostote tovrstnih srednjeevropskih državnih gozdarskih ustanov oziroma podjetij, med njimi 90% povprečja treh alpskih držav oziroma dežel ali 84% bavarske površinske gostote. Ustrezna razmerja na podlagi možnega poseka v tem primeru znašajo 60% (glede na povprečje vseh), 76% (glede na tri alpske države oziroma dežele) in 126% (glede na Bavarsko). Od zadnjih treh primerjav na možni posek je torej iz istega razloga kot pri gostoti vsega kadra, od ZGS racionalnejša le bavarska LFV.

6) Javna gozdarska služba ZGS v zasebnih gozdovih je po obsegu racionalnejša tudi od

dveh zasebnih gozdarskih služb (zbornične in lastne) analiziranih dveh srednjeevropskih držav. Tako ima avstrijska gozdarska služba pri zasebnih gozdnih obratih za 70%, spodnjesaška zbornična služba pa za 24% večji obseg gozdarskega kadra kot naš ZGS (na ravni območnih in krajevnih enot). Odgovarjajoče vrednosti glede na naš možni posek znašajo 112% in 175%.

7) Velikost zborničnih gozdarskih služb, ki so namenjene le splošnemu svetovanju in

podpri lastnikom gozdov ter nimajo svoje revirne službe (primer Avstrije in Francije), je zelo majhna (0.5 – 0.6 gozdarjev na 10.000 ha površine). V našem primeru bi – ob predpostavki takšne vloge - to predstavljalo 40 – 45 gozdarjev.

8) Delež operativnega gozdarskega kadra na ravni krajevnih enot in revirjev pri ZGS je

najmanjši med analiziranimi evropskimi organizacijami (71%), kar je posledica nadpovprečno velikega števila območnih enot. Velikost krajevnih enot je v evropskem povprečju, velikost gozdnih revirjev pa precej nad povprečjem, kar (za državne gozdove) niti ni presenetljivo, saj so javne in poslovne funkcije razdeljene.

Slovenski organizacijski model je torej v primerjavi z opisanimi evropskimi modeli oziroma primeri organiziranosti gozdarstev precej izviren. Gozdarska javna »uprava« v Sloveniji in Zavod za gozdove Slovenije kot njen največji sestavni del pa sta – v okviru evropsko primerljive strukture nalog oziroma dejavnosti – kadrovsko precej skromnejša od analiziranih organizacij gozdarstev srednjeevropskih držav oziroma dežel.


81

7 PRIPOROČILA ZA NADALJNJI RAZVOJ SLOVENSKE ORGANIZACIJE GOZDARSTVA

Na podlagi analize in ugotovitev na področju organiziranosti gozdarstev in številčnosti javnogozdarskega kadra srednjeevropskih držav oziroma dežel, kakor tudi splošnega poznavanja stanja v Sloveniji, je mogoče podati naslednja izhodišča in priporočila60 za oblikovanje politike nadaljnjega razvoja gozdarstva v Sloveniji: 1) Sodobni razvoj organiziranosti gozdarskih sektorjev srednjeevropskih držav na ravni

ministrstev, ki poteka v smeri združevanja s sektorjem narave in okolja, je lahko podlaga za razmislek o morebitni tudi o drugačni resorski umestitvi našega gozdarsko-lovskega sektorja v prihodnje, npr. v okviru novega ministrstva za gozdove in druge naravne vire, ohranjanje narave, varstvo okolja in urejanja prostora.

2) Primerjane osrednje srednjeevropske državne gozdarske organizacije s podobno

širokimi nalogami in pooblastili kot ZGS, ki tudi gospodarijo z državnimi gozdovi in opravljajo druge storitvene dejavnosti (z izjemo služb, ki opravljajo samo upravno-inšpekcijske naloge), lahko uporabimo kot vzore pri oblikovanju in utemeljevanju spremenjene vizije razvoja ZGS. Naša sedanja – institucionalno deljena - ureditev upravljanja v državnih gozdovih je prav gotovo neracionalna, zato bi bilo potrebno upravljanje čimprej pridružiti nalogam ZGS. Javni gozdarski službi in stroki bi s tem posredno zagotovili dodatno materialno bazo za delovanje in razvoj. Zlasti so v tem pogledu primerni vzori nemških deželnih gozdnih uprav. V kontekstu opravljanja dodatnih storitev s strani ZGS pa bi bilo potrebno najprej razširiti listo t.i. nadstandardnih storitev, ki bi se zaračunavale, vključno z razmislekom, pri katerih sedanjih javnogozdarskih nalogah bi lahko uvedli odplačni princip (preko prilagoditve zakona o gozdovih).

3) Nemške dežele oziroma njihove gozdne uprave so nam lahko vzor tudi na področju

upravljanja narodnih parkov, ki ga le-te vključujejo. Upati je, da bo ZGS možnosti, ki mu jih ponuja ZON v prihodnosti, če bo prišlo do razglasitve zavarovanih območij (parkov) lahko tudi izkoristil. Še prej pa v okviru novo osnovanih NATURA območij.

4) O uvedbi večje selektivnosti oziroma bolj diferenciranega pristopa - kot temeljnih

elementov racionalizacije in izboljšanja kakovosti storitev – pri izvajanju javne gozdarske službe po kategorijah lastništva gozdov oziroma velikosti posesti bi bilo potrebno razmisliti tudi v naših razmerah.

60 Ta priporočila bi seveda bilo potrebno združiti s tistimi, ki bi temeljila na analizah stanja in delovanja našega

organizacijskega sistema, kar niso bile predmet te študije.


82

5) V primeru večjih lastnikov gozdov bi bilo potrebno razmisliti o prenosu obveznosti izvajanja oziroma financiranja določenih strokovnih nalog, ki so neposredno v interesu lastnikov gozdov, na te lastnike gozdov (naložiti te naloge lastnikom gozdov).

6) S strani javne gozdarske službe bi bilo potrebno na splošno – na podlagi

srednjeevropskih zgledov - omogočati poudarjeno podporo lastnikom gozdov z ekonomskim oziroma tržnim svetovanjem, ki je pri ZGS zaenkrat še zelo šibko.

7) V okviru notranje-organizacijske reforme bi bilo priporočljivo teritorialno organiziranost

ZGS bolj približati organizacijskim oblikam sodobno reformiranih srednjeevropskih gozdarskih organizacij, za katere je značilna »v ramah vitka« vertikalna struktura. Del gozdarskega kadra bi bilo pri tem – seveda na podlagi temeljite predhodne analize - potrebno prenesti iz regionalnih (kar pomeni redukcijo števila območnih enot) na lokalno raven, okrepiti pa bi bilo hkrati treba tudi centralno raven.

8) Tudi ZGS naj bi - tako kot druge osrednje državne organizacije - ob strokovnem

potencialu, ki ga sicer ima, imel lastno razvojno jedro z dolgoročno zastavljenim razvojnim programom. To bi bil pomemben korak pri preusmerjanju od t.i. administrativnega, ki sedaj še vedno prevladuje, k inovativnejšemu, bolj razvojnemu načinu razmišljanja in delovanja ZGS.

9) Nujna je bistvena kadrovska okrepitev gozdarskega sektorja ministrstva (najmanj

podvojitev), vsaj po vzoru najbolj skromno kapacitiranih ministrstev primerljivih srednjeevropskih držav oziroma dežel. Brez tega v okviru EU ni pričakovati uspešnega »upravljanja« državnega gozdarstva.

10) Tudi razvojno-raziskovalna sredstva MKGP bi bilo nujno najmanj podvojiti, sicer

gozdarstvo ne bo moglo uspešno zagotavljati svojih mednarodnih in domačih zavez, niti svojih razvojnih potreb in uresničevanja svoje razvojne politike. V tej zvezi bi MKGP moralo bolj vključiti in materialno podpreti gozdarski inštitut, ki bi moral opravljati pretežno uporabno gozdarsko raziskovalno-razvojno dejavnost in se tudi sam kadrovsko razvijati prvenstveno za te potrebe.

Namesto evropsko običajnega zmanjševanja števila javnih uslužbencev v gozdarstvu bi zato bila – ob upoštevanju stanja v primerljivih srednjeevropskih državah – potrebna kadrovska krepitev javne gozdarske službe oziroma javne gozdarske uprave v Sloveniji.

Razvojna reforma, ki je potrebna v slovenskem gozdarstvu, naj bi – tako kot evropske ter naša splošna reforma javne uprave - dala poudarek modernemu načinu upravljanja s človeškimi viri (»Human Resource Management« - HRM) ter uvedbi novega načina javnega upravljanja (»New Public Management« - NPM). Uvedba teh pristopov bi bila potrebna zlasti za ZGS. Takšno razvojno reformo bi bilo - po evropskem vzoru - potrebno razumeti kot normalni, kontinuiran in dolgoročni razvojni proces, z jasno začrtanimi cilji in programom, izoblikovanimi na podlagi kritičnih analiz stanja ter realnih ocen razvojnih možnosti, v okviru


83

širokih strokovnih in političnih razprav, po možnosti tudi s preizkusom nekaterih možnih rešitev. V ta namen bi bilo potrebno s strani države oblikovati širok forum strokovnjakov. Dobrodošla bi bila tudi možnost angažiranja mednarodnih ekspertov. Navedene ugotovitve, spoznanja in izkušnje pri organizacijskih rešitvah, kadrovskem stanju in razvoju ter reformah srednjeevropskih gozdarskih organizacij so vsekakor lahko v pomoč za objektivnejšo oceno stanja ter razmišljanja o možnostih in smereh nadaljnjega razvoja javne gozdarske službe in organizacije gozdarstva v Sloveniji. Marsikatero evropsko izkušnjo pri pripravi, usmerjanju in izvedbi gozdarske razvojne reforme v Sloveniji pa bi celo lahko kar prevzeli.

8 ZAHVALA Študijo je v prvi fazi financiral Zavod za gozdove Slovenije (kot posebno naročilo), zaradi obsežnosti in razširitve študije pa so bila angažirana tudi dodatna sredstva, ki jih v okviru Javne gozdarske službe GIS (naloge »Razvoj sonaravnega gospodarjenja in inštrumentov gozdarske politike«) zagotavlja MKGP. Da smo raziskavo v tem obsegu lahko izpeljali, so zaslužni zlasti številni predstavniki gozdarstev v raziskavo vključenih držav oziroma dežel, ki so nam iz prve roke posredovali podatke in informacije. Bilo je opravljenih veliko različnih, obojestranskih korespondenc. Za sodelovanje pri izbiri ter obdelavi osnovnih podatkov iz obsežnega gradiva se zahvaljujem mag. Nike Krajnc in dr. Tomu Levaniču, za vnos in sodelovanje pri preverjanju podatkov mlademu raziskovalcu Nikici Ogris, za pomoč pri presoji pridobljenih inventurnih podatkov (preko TBFRA 2000) ter razne vsebinske sugestije dr. Milanu Hočevarju, za nasvete in sodelovanje pri izračunu potrebnega strokovno-tehničnega gozdarskega kadra v državnih gozdovih po panožnih normativih dr. Mirku Medvedu, kolegu Draganu Matijašiću iz ZGS pa za sodelovanje pri oblikovanju ankete, posredovanju nekaterih kontaktov ter pozorno branje osnutka študije. Za posredovane podatke in razgovore se zahvaljujem tudi Jožetu Falknerju, MKGP. Zahvala velja tudi vsem predstavnikom naših gozdarskih ustanov, ki so posredovali potrebne kadrovske podatke. Posebna zahvala velja recenzentoma mag. Aleksandru Golobu in dr. Dariju Krajčiču za tehtne pripombe in predloge za razširitev in izboljšanje kvalitete študije.


84

9 LITERATURA BLÖTZER, G. 2001: Rechtsgrundlagen und personalpolitische Entwicklung der Forstdienste in

Schweiz. V: KROTT, M. (ur.): Strategien der staatlichen Forstverwaltung – Praxiserfahrungen im europäischen Vergleich 1991-2000, Europaforum Forstverwaltung I. – X., EFI Proceedings 40, 2001., s. 181-189.

GOLOB et al., 1993. Osnutek organizacije in sistemizacije Zavoda za gozdove Slovenije v nastajanju (strokovne podlage za razpravo v delovni skupini), Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, Ljubljana, tipkopis, 6 str. + tabelarne priloge (s podatki in izračunom števila kadrov po gospodarskih enotah).

KEDING, W. 2001: Personalumbau zur Beschleunigung der Verwaltungsreform und Ausbau der Betreuung für nicht-staatliche Waldbesitzer in Niedersachsen. V: KROTT, M. (ur.): Strategien der staatlichen Forstverwaltung – Praxiserfahrungen im europäischen Vergleich 1991-2000, Europaforum Forstverwaltung I. – X., EFI Proceedings 40, 2001, s. 85-92.

KROTT, M. 1998; Reformpolitik der Staatsforstverwaltung – Schlussfolgerungen aus dem europäischen Praxisvergleich. V: KROTT / KERMAVNAR / MATIJAŠIĆ (ur.): Reform der Staatsforstverwaltung. Erfahrungen und Zukunftskonzepte im Europäischen Vergleich. IUFRO S.6.12-02, Europaform Forstverwaltung 8, Novo mesto, 1998, s. 247-261.

KROTT, M. 2000: Politikfeldanalyse Forstwirtschaft: eine Einführung für Studium und Praxis. Berlin: Parey, 2001, 254 s.

KROTT, M. 2001: Personalpolitik der Staatsforstverwaltung – Schlusfolgerungen aus dem europäischen Vergleich. V: KROTT, M. (ur.): Strategien der staatlichen Forstverwaltung – Praxiserfahrungen im europäischen Vergleich 1991-2000, Europaforum Forstverwaltung I. – X., EFI Proceedings 40, 2001, s. 69 – 79.

MEDVED, M. 2001/2002: Standardi za opravljanje nalog javne gozdarske službe. Poročilo za raziskovalni projekt, 1. del: Analiza stanja in standardov za strokovni kader, Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, s. 8 - 37.

NONIĆ, D. / FERLIN, F. 2001: Forestry organisation models of the selected European countries (EU and PHARE) : Annex 4. V: FERLIN, Franc. Forest legislation, institutional development and policy study of the Republic of Srpska. Banja Luka in Ljubljana: Phare, Technical Assistance to the Implementation of the Bosnia and Herzegovina Forestry Programme - Support to Forest Policy Reforms, 2001, str. 95-118 (študija v lokalnem jeziku je pri avtorju).

PROFANTER, P. / BLAAS, F. 2001: Landesforskorps und Forstarbeiter in Südtirol. V: KROTT, M. (ur.): Strategien der staatlichen Forstverwaltung – Praxiserfahrungen im europäischen Vergleich 1991-2000, Europaforum Forstverwaltung I. – X., EFI Proceedings 40, 2001, s. 149-157.

RIPKEN, H. 2001: Die Entwicklung der Personalkosten und des Personalabbaus in den deutschen Landesforstverwaltungen. V: KROTT, M. (ur.): Strategien der staatlichen Forstverwaltung – Praxiserfahrungen im europäischen Vergleich 1991-2000, Europaforum Forstverwaltung I. – X., EFI Proceedings 40, 2001, s. 107-118.

WINKLER, I. 1991: Primerjava ureditve gospodarjenja z gozdovi pri nas in v svetu. V: MLINŠEK, D. (ur.): O gozdu in gozdarstvu Slovenije. ARAM, 1991, s. 35-50.


85

10 PRILOGA

Comparison of selected Central European forestry administrations and

their number of forestry officers and servants

(questionnaire)

1 General information on forests and forestry:

1.1 Could you provide us, or give a reference to the available source, with general information on

your forests and forestry (area, annual felling, silvicultural and other operations, number of

forest owners and their average forest holding, system of planning, system of financing /

subsidies etc.)?

2 General organisational structure:

2.1 Could you provide us, or give a reference to the available source, with:

a) the description of the general organisation structure and organisation chart of your public

forestry administration (for state / public and private forests)?

b) the information on how many local units (ranges) does your territorial forestry

administration and / or service has (with corresponding higher territorial units) and how

big they are on average?

3 Organisational functions and activities:

3.1 Could you provide us, or give the reference to the available source, with the description of

the main organisational functions and activities of your public forestry administration, with

particular emphasise to those which are obligatory or defined as being “in the public interest”

(or paid from budget), by:

a) sort of functions and activities,

b) institutions, by which they are performed,

c) territorial levels, by which they are performed.

3.2 Does your forestry administration and / or service has any written standards for performing

their public forestry functions and activities? Are they standardised also regarding time

needed (time standards)?


86

4 The number and trends of public forestry officers and servants 4.1 Could you provide us with the figure on the absolute number of public forestry officers and

servants, your public forestry administration and service currently have in total, and separately for the state/public and private forests?

4.2 Could you provide us with the figure on the relative number of public forestry officers and

servants your public forestry administration and service currently have in total, and separately for the state/public and private forests, taking into account the corresponding: a) total forest area which is generally under the (i) administrative responsibility and/or (ii)

professional services & support, if possible divided by these two categories; b) amount of annual felling which is under the (i) administrative responsibility and/or (ii)

professional services & support, if possible divided by these two categories; c) annual area of silvicultural and other operations, such as planting, tending, pre-

commercial thinning, biodiversity measures, which are under the (i) administrative responsibility and/or (ii) professional services & support, if possible divided by these two categories;

d) annual number of forest owners, which are the subject of the (i) administrative responsibility and/or (ii) professional services & support, if possible divided by these two categories.

4.3 Could you provide us with more detailed figures on the number of public forestry officers and

servants, your public forestry administration and service currently have by: (a) institutions and / or (b) the following organisational functions:

(i) administrative function (divided, if appropriate, by the authority & administration and supervision/inspection),

(ii) service function (divided, if appropriate, by forestry planning and other professional forest services),

(iii) support function to private forest owners (divided, as appropriate), (iv) other functions (divided, as appropriate) or (v) any other combinations of functions (divided as appropriate).

4.4 Could you provide us, or give the reference to the available source, with figures on trends in

the total number of your public forestry officers and servants for the last 10 years, if possible, divided by general (administrative and forest service) functions or institutions?

Finally, could you provide us, or give the reference to the available source, with a vision (if there is

any) of the future trend in the total number of your public forestry officers and servants, if possible,

divided by general (administrative and non-administrative) functions or institutions?

Date post:	29-Nov-2014
Category:	Business
Upload:	franc-ferlin
View:	602 times
Download:	6 times

Primerjava organiziranosti gozdarstev in številčnosti gozdarskega kadra izbranih evropskih držav...

Business