Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice · 2017-11-28 · UNIVERZA V MARIBORU...

1

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za razredni pouk

DIPLOMSKO DELO

Staša Špur

Maribor, 2016

UNIVERZA V MARIBORU


Oddelek za razredni pouk

Diplomsko delo

PROGRAM IN ORGANIZACIJA VADBE ZA MLADE

NOGOMETAŠICE

Mentor: prof. dr. Jurij Planinšec Kandidatka: Staša Špur

Maribor, 2016

Lektorica:

Andreja Ošlaj, profesorica slovenščine

Prevajalka:

Simona Pajnhart, profesorica angleščine in geografije

ZAHVALA

Hvala mentorju dr. Juriju Planinšcu za vse strokovne nasvete in

napotke, s pomočjo katerih mi je uspelo zaključiti diplomskega delo.

Hvala Ženskemu nogometnemu klubu Teleing Pomurje Beltinci za

vso pomoč pri izvajanju diplomskega dela.

Posebej se zahvaljujem svojemu partnerju za razumevanje in

spodbujanje pri nastajanju diplomske naloge.

UNIVERZA V MARIBORU


IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Staša Špur, roj. 4.10.1988, študentka Pedagoške fakultete

Univerze v Mariboru, smer razredni pouk, izjavljam, da je diplomsko delo z

naslovom

Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice

pri mentorju, red. prof. dr. Juriju Planinšcu avtorsko delo. V diplomskem

delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani

brez navedbe avtorjev.

________________

Maribor, 2016

POVZETEK

Namen diplomskega dela Program in organizacija vadbe za mlade

nogometašice je bil predstaviti program in delo z mladimi dekleti –

nogometašicami, s katerimi bi ozavestili otroke, starše in druge, da tudi

dekleta igrajo nogomet. V teoretičnem delu podrobneje predstavljamo

razvojne značilnosti otrok ter teorijo nogometa za mlade. Ob koncu

teoretičnega dela pa smo predstavili ženski nogometom nasploh, opisali

stanje in problematiko ženskega nogometa v Sloveniji ter izpostavili ženski

nogometni klub Teleing Pomurje Beltinci. V praktičnem delu predstavljamo

vadbo nogometa za deklice, ki smo jo načrtovali in izvedli na sedmih šolah

v Pomurju. Vključili smo tudi nekaj predšolskih deklet iz okoliških vrtcev.

Sledi raziskava med dekleti ženskega nogometnega kluba Pomurje, kjer

nas je zanimala uspešnost teh organiziranih vadb, razlogi, zakaj se

dekleta odločajo za treniranje nogometa, kako dolgo so že v trenažnem

procesu in kako njihovi bližnji in znanci gledajo na to. V raziskavo je bilo

vključenih 44 deklet starih od 5 do 18 let. Ugotovili smo, da se dekleta

odločajo za igranje nogometa zaradi ljubezni do same igre, pri čemer jih

starši podpirajo, največ jih je začelo z vadbo okrog šestega–sedmega leta

starosti. S promocijsko vadbo v vrtcih, po osnovnih šolah in z nogometnim

taborom za dekleta smo privabili kar ¼ anketiranih deklet in jih vključili v

trenažni sistem.

KLJUČNE BESEDE: ženski nogomet, dekliški nogomet, ŽNK Teleing

Pomurje Beltinci, vadba, mlajše selekcije

SUMMARY

The purpose of the diploma thesis The programme and organisation of

training for young female football players was to present the programme

and work with young girls in order to raise awareness to children, parents

and others that girls play football as well. The theoretical part consist of

the detailed developmental characteristics of children and the theory of

football for the youth. The conclusion of the theoretical part describes

women's football in general, its state and issues in Slovenia with the

emphasis on the Women's Football Club Teleing Pomurje Beltinci. The

practical part presents football training for girls, which was planned and

implemented in seven schools in Pomurje. A few pre-school girls from the

nearby kindergartens were also included. This is followed by research

conducted among girls in the Women's Football Club Pomurje about the

success rate of such organized training, the reasons why they train

football, for how long they have been included in the training process, and

how their relatives and acquaintances feel about it. 44 girls from 5 to 18

years old were included in the study. It was established that girls decide to

play football because they love the game, their parents support them, and

they start to train when they are 6 or 7 years old. The promotional training

in kindergartens and schools and the football camp for girls attracted ¼ of

the surveyed who were included into the training system.

KEYWORDS: women’s football, girls’ football, Women’s Football Club

Teleing Pomurje Beltinci, training, younger teams

KAZALO VSEBINE

UVOD .................................................................................................. 1 1

TEORETIČNI DEL ............................................................................... 2 2

2.1 Značilnosti otrokovega celostnega razvoja .......................................... 2

Telesni razvoj ......................................................................... 3 2.1.1

Gibalni razvoj ......................................................................... 5 2.1.2

Kognitivni razvoj ................................................................... 15 2.1.3

Čustveno-socialni razvoj ...................................................... 16 2.1.4

2.2 Teorija nogometa za mlade ............................................................... 18

2.2.1 Metodika učenja in treniranja ............................................... 18

2.3.1 Nogometna tehnika .............................................................. 27

2.3.2 Taktika in igra nogometa ...................................................... 30

2.3.3 Kondicijska priprava ............................................................. 33

2.3 Ženski nogomet ................................................................................. 40

2.3.1 Ženski nogomet po svetu ..................................................... 40

2.3.2 Ženski nogomet v Sloveniji ................................................... 43

2.3.3 Ženski nogometni klub Teleing Pomurje Beltinci .................. 50

2.4 Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice v Žnk teleing

pomurje beltinci ........................................................................................ 54

2.4.1 Vloga trenerja ....................................................................... 54

2.4.2 Mlajše selekcije .................................................................... 56

2.4.3 Storitve, ki jih izvaja klub (programi) ..................................... 61

EMPIRIČNI DEL ................................................................................ 64 3

3.1 Namen diplomskega dela .................................................................. 64

3.2 Priprava in analiza vadbe .................................................................. 65

3.2.1 Vadba za dekleta v predšolskem obdobju in prvem razredu

osnovne šole ..................................................................................... 65

3.2.2 Analiza vadbe za dekleta v predšolskem obdobju in prvem

razredu osnovne šole ........................................................................ 71

3.2.3 Vadba za dekleta drugega in tretjega razreda osnovne šole 73

3.2.4 Analiza vadbe za dekleta drugega in tretjega razreda osnovne

šole (7–9 let) ...................................................................................... 79

3.3 Izvedba ankete z igralkami Žnk Teleing Pomurje .............................. 81

3.3.1 Raziskovalna vprašanja ....................................................... 81

3.3.2 Raziskovalne hipoteze ......................................................... 81

3.3.3 Raziskovalne metode ........................................................... 82

3.3.4 Rezultati in interpretacija ankete pri igralkah ........................ 83

3.3.5 Sklepne ugotovitve ............................................................... 92

SKLEP ............................................................................................... 94 4

VIRI IN LITERATURA........................................................................ 95 5

PRILOGE .......................................................................................... 97 6

KAZALO SLIK

Slika 1: Nogometna tehnika .......................................................................................... 29

Slika 2: Sestava nogometne igre ................................................................................. 32

Slika 3: Prva tekma ženske nogometne ekipe Britsh Ladies................................... 40

Slika 4: ŽNK KRKA, najuspešnejši klub v zgodovini ženskega nogometa .......... 44

Slika 5: Ženska nogometna članska izbrana vrsta Slovenije .................................. 46

Slika 6: Nominiranke za nagrado najboljše nogometašice ...................................... 48

Slika 7: Obiskanost kvalifikacijske tekme za Ligo prvakinj ...................................... 49

Slika 8: Ekipa, ki ji je uspel preboj med 32 najboljših ženskih ekip v Evropi ......... 52

Slika 9: Članska in kadetska ekipa z vodstvom kluba .............................................. 53

Slika 10: Dvoboj v ligi MNZ MS ................................................................................... 59

Slika 11: Rada igram nogomet ..................................................................................... 61

Slika 12: Na taboru......................................................................................................... 63

Slika 13: Vadba v 1. razredu ........................................................................................ 72

Slika 14: Vadba v drugem razredu na OŠ .................................................................. 80

KAZALO TABEL

Tabela 1: Glavne značilnosti kondicijske priprave v predšolski dobi (do 6.

leta) .......................................................................................................... 35

Tabela 2: Glavne značilnosti kondicijske priprave v zgodnji šolski dobi (od

7. do 9./10. leta) ....................................................................................... 36

Tabela 3: Glavne značilnosti kondicijske priprave v pozni šolski dobi (od

10. do 12./13. leta) ................................................................................... 37

Tabela 4: Glavne značilnosti kondicijske priprave v predpubertetni dobi (od

13./14. - 15. leta) ...................................................................................... 38

Tabela 5: Glavne značilnosti kondicijske priprave v pubertetni dobi (od

15./16. leta do 18./19. leta) ...................................................................... 39

Tabela 6: Program vadbe in tekmovanja posameznih selekcij ................ 60

KAZALO PRIKAZOV

Prikaz 1: Starost anketiranih igralk ........................................................... 83

Prikaz 2: Razlogi za igranje nogometa ..................................................... 84

Prikaz 3: Navdušenost nad nogometom .................................................. 85

Prikaz 4: treniranje nogometa .................................................................. 86

Prikaz 5: začetki treniranja ....................................................................... 87

Prikaz 6: dekliški nogomet ....................................................................... 88

Prikaz 7: treniranje s fanti ........................................................................ 89

Prikaz 8: podpora staršev ........................................................................ 90

Prikaz 9: podpora fantov .......................................................................... 91

Prikaz 11: podpora deklet ........................................................................ 91


1

UVOD 1

Nogomet je šport, ki je do nedavnega veljal za moško domeno. Vendar

temu več ni tako. Ženski nogomet je ena izmed najhitreje razvijajočih se

športnih panog, zlasti v svetovnem merilu.

Ženski nogomet je v Evropi vedno bolj popularen in razvit. V Sloveniji

imamo nekaj nogometnih sredin, ki se strokovno in dolgoročno ukvarjajo z

ženskim in dekliškim nogometom, kar se nazadnje odraža tudi v

reprezentančnih selekcijah, ki solidno zastopajo slovenski nogomet tudi na

mednarodnem nivoju. Trenutno je v Sloveniji registriranih okoli 1.300 igralk

vseh starosti, kar pa ni realna številka deklet, ki so dejansko vključena v

vadbo in tekmovanja, saj se jih veliko prekmalu odloči končati igralsko pot.

Pri mlajših deklicah je razlog nezadovoljstvo s pogoji in organizacijo ter

strokovnostjo, ki jo lahko nudi ženski nogomet. Pri starejših dekletih pa so

poleg teh razlogov še službene oziroma družinske obveznosti. Z

nogometom se aktivno ukvarjajo le do takrat, dokler imajo na voljo dovolj

prostega časa.

V Sloveniji imamo majhno število klubov, ki imajo motiv po organizaciji

nogometne vsebine za dekleta in ženske, med katerimi je sicer zaznati

veliko zanimanje za to dejavnost. Pri tem se pojavljajo dileme, kako

predstaviti ženski nogomet v javnosti in kje zagotoviti pogoje, da bodo

dekleta začela z redno nogometno vadbo pod strokovnim vodstvom in

kvalitetno vsebino.

Ženski nogomet je v Sloveniji v primerjavi z moškim še vedno v ozadju.

Razlogov za to je več. Eden izmed glavnih je zagotovo neprepoznavnost v

širšem slovenskem prostoru. Nogomet je v našem prostoru priznan

izključno kot moški šport, s katerim se ženske praviloma ne ukvarjajo. Ne

glede na nekaj solidnih rezultatov reprezentanc in klubov v mednarodnih

tekmovanjih te veljave ženski nogomet še nima.


2

TEORETIČNI DEL 2

2.1 Značilnosti otrokovega celostnega razvoja

Otrokov razvoj je celovit proces, ki poteka sočasno s telesno rastjo in z

zorenjem funkcij v družbenem okolju. Je neprekinjen, sestavljen, celosten

proces, ki poteka skozi vse življenje, njegova intenzivnost pa je različna.

Razvojne teorije kažejo, da poteka razvoj otroka večsmerno in hkrati na

različnih področjih; na gibalnem, telesnem, kognitivnem, čustvenem in

socialnem področju. Razvoj poteka usklajeno in celostno. Spremembe na

enem področju vplivajo tudi na ostala področja. Razvoj poteka

kontinuirano in občasno diskontinuirano. Poteka v različnih stopnjah, ki se

pojavijo v približno enakih starostnih obdobjih, za katera je značilno tipično

vedenje otrok (Gallahue in Ozmun, 2006; povz. po Videmšek in Pišot,

2007, str. 19).

Na otrokov razvoj vpliva več dejavnikov. Prirojene biološke osnove, ki so

temelj razvoja človekovih sposobnosti in značilnosti, predstavljajo

dednostne dejavnike. Zelo pomemben dejavnik je okolje, v katerem otrok

odrašča; ne le življenjski stil, prehranjevanje in bolezni, temveč tudi

gibalna dejavnost. Pomembno je, da poskrbimo, da je okolje primerno in

stimulativno za otroka (Pišot, Planinšec, 2005).

Razvoj delimo na posamezna razvojna obdobja, kjer skupne značilnosti

posameznikov pripadajo v določeno starostno skupino. Vsako izmed

razvojnih obdobij ima svoje značilnosti kljub razmeroma velikim

individualnim spremembam znotraj posameznih obdobij (npr. tempo

razvoja, stopnja izraženosti posamezne značilnosti itd.) (Videmšek in

Pišot, 2007, str. 19).


3

Telesni razvoj 2.1.1

2.1.1.1 Morfološke spremembe v otroštvu

Telesna rast predstavlja spremembe v različnih razsežnostih vsega telesa

in posameznih delov ter razmerij med njimi (Malina idr., 2004; v Videmšek

in Pišot, 2007, str. 23). Hitrost telesne rasti se v različnih razvojnih

obdobjih spreminja, ne poteka vedno usklajeno in enako hitro, prav tako

se tudi ne konča v enakem starostnem obdobju (Pišot in Planinšec, 2005).

Okoljski in genski dejavniki vplivajo na telesno rast, pri čemer so slednji

odločilni za različne razsežnosti telesne rasti. Razisakve kažejo, da ima

genotip najpomembnejši vpliv na velikost in sestavo telesa ter hitrost

razvoja (Malina idr., 2004; povz. po Videmšek in Pišot, 2007, str. 23). Kljub

temu, da genski dejavniki določajo meje rasti, igrajo okoljski dejavniki

pomembno vlogo pri tem, v kolikšni meri bodo te meje dejansko

dosežene. Med najpomembnejše okoljske dejavnike, ki vplivajo na telesno

rast, sodijo prehrana, gibalna dejavnost, poškodbe, bolezni in podnebne

razmere (Videmšek in Pišot, 2007, str. 23).

2.1.1.2 Razvoj srčno-žilnega sistema

Ker se pri otrocih srce šele razvija je obremenitev le-tega ob vsakem

naporu velika, kar se kaže tudi v srčni frekvenci, ki se ob naporu zelo hitro

zviša se pa tudi potem zelo hitro zniža (Cemič, 1997; povz. po Videmšek

in Pišot, 2007, str. 29). Frekvenca srca je, posebno pa še pri otrocih,

precej nestabilen pokazatelj, saj se zelo hitro namreč spreminja pod

vplivom različnih dejavnikov, zlasti čustev. Krvni pritisk otroka v prvih letih

življenja je razmeroma nizek (Videmšek in Pišot, 2007).


4

2.1.1.3 Razvoj skeletno-mišičnega sistema

Sestava telesa se v razvoju prav tako spreminja. Delež mišičevja je v

zgodnjem otroštvu enakomeren (pri odraslem predstavlja od 30 do 40 %

celotne mase) in predstavlja približno 25 % celotne telesne mase (Eckert,

1987; povz. po Videmšek in Pišot, 2007, str. 33). Deklice imajo manjšo

mišično in kostno maso kot fantje. V otroštvu delež telesnega maščevja

enakomerno pada. V drugem letu starosti je ta delež 25 % do sedmega

leta pa se zniža za 10 %. (Malina, Bouchard in Beunen, 1988; povz. po

Videmšek in Pišot, 2007, str. 33). Dekleta imajo nekoliko večji delež

telesnega maščevja od dečkov, razlika se z naraščanjem starosti

postopno povečuje (Videmšek in Pišot, 2007, str. 34).

Mišična vlakna se delijo na hitra in počasna. Ob rojstvu otroka je kar 15–

20 % mišičnih vlaken še nediferenciranih. Ker je gibalna aktivnost otroka v

prvem letu usmerjena v premagovanje svoje lastne teže in ohranjanje

ravnotežja, tako v stoječem kot sedečem položaju, se poveča delež

počasnih vlaken (Cemič, 1997).

Otroci imajo tudi relativno majhen mišični tonus, kar posledično privede do

večje gibljivosti, je pa neugoden za moč in natančna gibanja (Videmšek in

Pišot, 2007, str. 34).

2.1.1.4 Razvoj živčnega sistema

Centralni živčni sistem v prvih petih letih opravi 90 % svoje rasti. V tem

obdobju se sorazmerje otroških dimnezij poruši. Živčno tkivo se pretežno

oblikuje že ob rojstvu. Po rojstvu in kasneje do desetega leta se intenzivno

vzpostavljajo živčne povezave (sinapse) zaradi otrokovega aktivnega


5

spoznavanja okolja. Razvoj centralnega živčnega sistema se zaključi pri

10-ih letih (Ušaj, 1991).

Hitra rast možganov in ostalih področij centralnega živčnega sistema je

zelo povezana z gibalnim razvojem dojenčkov, malčkov in otrok. Ob hitri

rasti možganov, ki omogoča intenzivno živčno-mišično zorenje so še

pomembni tudi dejavniki okolja, ki z ostalimi biološkimi procesi sovplivajo

na potek gibalnega razvoja (Pišot in Planinšec, 2005). Možgani in centralni

živčni sistem sicer imajo primarno vlogo v otrokovem gibalnem razvoju je

pa zelo pomemben dejavnik tudi okolje, v katerem otrok odrašča (Malina

idr., 2004; povz. po Videmšek in Pišot, 2007, str. 36). Dejavniki okolja ne

učinkujejo samo na otrokovo rast in zorenje, temveč se kažejo tudi v

poznejših starostnih obdobjih, npr. dojenček ali malček, ki je bil

nedohranjen, ima lahko motorični primanjkljaj v otroštvu ali adolescenci

(Videmšek in Pišot, 2007, str. 36).

Gibalni razvoj 2.1.2

Gibalni razvoj je proces, ki predstavlja spremembe v motoričnem vedenju.

Ti spremembe so vidne v razvoju motoričnih sposobnosti in spretnosti. V

prvih letih otrokovega življenja je gibalni razvoj najbolj intenziven, takrat

otrok doseže gibalne sposobnosti, kar ni sposobno narediti nobeno bitje

(Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003, str. 17).

Človekov gibalni razvoj se torej začne že v predporodni (prednatalni) dobi

in se neprestano izpopolnjuje v nadaljnjem razvoju. V prvih treh letih

življenja je najhitrejši, takrat otrok doseže gibalne sposobnosti, kar ni

mogoče za nobeno drugo živo bitje. Otroško telo neprestano raste in se

razvija, medtem ko se odrasel organizem ustali (kar pa še ne pomeni, da

se razvojne spremembe ne dogajajo). Gibanje je pomemben faktor za rast

in razvoj človeka. Otrokove sposobnosti se večajo z rastjo in razvojem in

tako sta ta dva faktorja v nenehni odvisnosti od gibanja in obratno.


6

Otrokov gibalni razvoj je odraz učenja in zorenj. Otrok brez možnosti za

izvajanje različnih gibalnih dejavnosti lahko zaostane v gibalnem razvoju

(Pišot in Završnik, 2000).

Gibalni razvoj je najbolj intenziven v prvih letih otrokovega življenja. Na

boljši gibalni razvoj vplivajo tudi življenjske razmere, kot so: primerna

obleka in obutev, čist, raven, trd prostor ter pozitiven odnos, kar otroku

omogoča spontanost in sproščenost, gibanje po svoji želji (Videmšek,

Berdajs in Karpljuk, 2003, str. 17).

Rajtmajer (1990) pravi, da se gibalni razvoj kaže v vedno bolj učinkovitih in

nadzorovanih gibih, ki potekajo od preprostih refleksnih gibov do hotenih

in sestavljenih.

Gibalni razvoj poteka skozi različna obdobja, ki jih imenujemo razvojne

stopnje, v katerih lahko opazimo določeno vrsto značilnega vedenja, ki

velja za večino otrok (Gallahue in Ozmun, 2006; povz. po Videmšek in

Pišot, 2007):

Refleksna gibalna faza (od prenantalnega obdobja do enega leta):

stopnja vkodiranja (zbiranja) informacij,

stopnja dekodiranja (procesiranja) informacij.

Rudimentalna gibalna faza (od rojstva do drugega leta):

stopnja inhibicije refleksov,

predkontrolna stopnja.

Temeljna gibalna faza (od drugega do sedmega leta):

začetna stopnja,

osnovna stopnja,

zrela stopnja.


7

Specializirana gibalna faza (od sedmega leta naprej):

splošna stopnja,

specifična stopnja,

specializirana stopnja .

Refleksna gibalna faza:

Na tej stopnji so refleksne dejavnosti pomembne tako za zbiranje

informacij kot tudi za preživetje organizma (Cemič, 1997).

Prvo stopnjo motoričnega razvoja človeka predstavljajo refleksni gibi

fetusa in novorojenčka. Refleks je vedenje, ki ga samodejno sproži

določeni dražljaj (zvok, dotik, svetloba, sprememba telesnega položaja) in

ga nadzorujejo subkortikalni možganski centri (Goodway, 2002; povz. po

Videmšek in Pišot, 2007).

Rudimentalna gibalna faza:

Na tej fazi se pojavljajo prva namerna zavestna gibanja (Cemič, 1997, str.

17). Pojavljanje namernih, zavestnih gibanj je odvisno od zorenja

organizma, zato se zvrstijo v določenem vrstnem redu. Rudimentalna

gibanja so pravzaprav prva in osnova zavestnega gibanja (prav tam, str.

17).

V rudimentalni gibalni fazi so motorične sposobnosti otroka začetne in

nepopolne. Rudimentalno gibalno fazo delimo na dve stopnji, in sicer:

Stopnjo inhibicije refleksov (kmalu po rojstvu je gibanje vedno bolj pod

nadzorom razvijajočega se korteksa, kar povzroči, da se vedno več

refleksov inhibira in postopno izgine) in predkontrolno stopnjo (pri otrocih

enega leta starosti opazimo že večjo natančnost in kontrolo gibanja; otroci

se že naučijo pridobivati in obdržati ravnotežje, ravnanja z raznimi

predmeti in gibanja v prostoru s precej veliko kontrolo) (Videmšek in Pišot,

2007, str. 43–44).


8

Temeljna gibalna faza:

Cemič (1997) pravi, da so temeljna gibanja, ki jih vsebuje vsaka človekova

dejavnost.

Značilno za to fazo je, da otroci preskušajo in raziskujejo svoje gibalne

sposobnosti, katero postaja vse bolj učinkovitejše in usklajeno. Različnih

gibalnih spretnosti se lotijo najprej ločeno šele nato bolj povezano. Ob

koncu tega obdobja, naj bi otroci obvladali večino temeljnih gibalnih

spretnosti. Zato je pomembno spodbudno okolje, priložnost za dejavnost

in učenje. Če otrok nima tega, kar potrebuje za nadaljni gibalni razvoj, in

ne doseže najvišjega obdobja te faze, je možnost, da bo imel v nadaljnjem

gibalnem razvoju težave (Gallahue in Ozmun, 2006; cit. po Videmšek in

Pišot, 2007, str. 44).

Specializirana gibalna faza:

Po temeljni fazi nastopi specializirana gibalna faza. Prehodno obdobje, ki

traja približno od sedmega do desetega leta, je prvo na tej stopnji

gibalnega razvoja. Otrok začne povezovati in uporabljati temeljne gibalne

spretnosti za izvajanje športnih spretnosti, katero izvajanje je vse bolj pod

nadzorom, hitrejše in bolj izpopolnjeno. Spretnosti (lokomotorne,

stabilnostne in manipuliativne) postajajo natančnejše, dovršene,

sestavljene in se bolj smiselno uporabljajo v vseh gibalnih aktivnostih

(Gallahue in Ozmun, 2006; povz. po Videmšek in Pišot, 2007).

V fazi specializacije postane gibanje sredstvo, saj poudarek ni več na

učenju temeljnih gibanj, ampak na individualni ali skupinski športni

dejavnosti. Temeljna gibanja se vse bolj izpopolnjujejo in kombinirajo v

zahtevnejše oblike na višji ravni delovanja (Cemič, 1997, str. 18).


9

2.1.2.1. Gibalne sposobnosti otroka

So sposobnosti odgovorne za izvedbo človekovega gibanja. Gibanje

zdravega človeka pri delu, športu ali rekreaciji je odvisno od njegovih

sposobnosti, lastnosti in karakteristik. Gibalne sposobnosti so lahko

prirojene ali pridobljene. To pomeni, da je človeku že z rojstvom dana

stopnja, do katere se mu bodo razvile gibalne sposobnosti, seveda ob

normalni rasti in zorenju. Razvoj gibalnih sposobnosti sicer potekajo

kontinuirano, čeprav so značilna obdobja stagnacij in upadanja

sposobnosti. Nekatere sposobnosti dosežejo najvišjo raven prej, npr.:

razvoj hitrosti in koordinacije je zelo intenziven, druge sposobnosti, kot so:

ravnotežje, moč, gibljivost, vzdržljivost pa počasnejši. Ljudje so si različni,

zato je stopnja razvitosti gibalnih sposobnosti različna in pride od

individualnih razlik v sami gibalni učinkovitosti posameznika. Torej

posamezniki niso sposobni izvesti na enak način gibalnih nalog in se med

seboj razlikujejo glede na uspešnost izvedbe.

Gibalne sposobnosti so torej zmožnosti, ki posamezniku omogočajo

realizacijo gibalnih nalog, so merljive in na osnovi njih lahko ločimo razlike

v uspešnosti izvedbe določnene gibalne naloge med dvema subjektoma

pri enakih pogojih, znanju in motivaciji sposobnosti (Videmšek in Pišot,

2007, str. 71).

Učinkovitost posameznika pri realizaciji gibalnih nalog na splošno določa

šest gibalnih sposobnosti (prav tam, str. 71):

koordinacija,

ravnotežje,

moč,

hitrost,

gibljivost,

natančnost.


10

Posebno vlogo in prispevek h gibalni učinkovitosti pa ima tudi funkcionalna

sposobnost (prav tam):

vzdržljivost.

Koordinacija

Koordinacija pomeni sposobnost lahkotnega in miselnega usklajevanja, ki

jih prilagajamo konkretnim potrebam in zahtevam. Koordinacija pomeni,

da lahko naučene gibalne naloge (avtomatizmi) prilagajamo novonastalim

situacijam in potrebam. Pogojena je z zalogo osvojenih gibalnih navad.

Koordinacija je 80 % prirojena kar pomeni, da se je s pravilnim in

zadostnim treningom razviti le 20 %, in to največ do 7. leta

Pocrnjič (2001) navaja naslednje sposobnosti, ki spadajo h koordinaciji:

o hitrost izvajanja zapletenih motoričnih struktur, predvsem novih,

o občutek za ritem;

o sposobnost izvesti neko gibalno akcijo v točno določenem trenutku,

o motorična učljivost;

o sposobnost usklajenega delovanja rok, nog in trupa;

o sposobnost naglega spreminjanja smeri gibanja (agilnost);

o sposobnost enakovrednega uporabljanja obeh ekstremitet nog

(lateralnost);

o sposobnost ocenjevanja prostorskih in časovnih odnosov med

lastnim gibanjem, gibanjem drugih igralcev in gibanjem žoge

(specializacija);

o natančnost zadevanja cilja.

Otroci izvajajo naravne oblike gibanja in osnovne elemente različnih

športov, s katerimi razvijajo koordinacijo. V fazi učenja premagujejo

različne ovire (poligon), izvajajo različne igre (elementarne, plesne),


11

različne dejavnosti v ritmu, gibalne naloge z različnimi pripomočki,

dejavnosti z obema okončinama hkrati, manipulativne dejavnosti itd.

(Videmšek in Pišot, 2007, str. 73).

Ravnotežje

Je sposobnost človeka, da ohrani stabilen položaj pri različnih motoričnih

nalogah. Kadar se želi ohraniti nek položaj, človekovo telo ne miruje,

temveč nenehno koleba. Kot da bi za trenutek izgubili ravnotežje in ga v

istem trenutku spet vzspostavili. Bolj je pri človeku razvita ta sposobnost,

manjše so amplitude korekcijskih gibov in ravnotežje se lažje ohranja.

Ohranjanju stabilnega položaja in hitrega oblikovanja kompenzacijskih

gibov pravimo ravnotežje. Delimo ga na statično in dinamično ravnotežje .

Pri statičnem poskušamo ohraniti ravnoteženi položaj v mirovanju (ko ni

bil moten ravnoteženi organ) pri dinamičnem pa poskušamo vzpostaviti

ravnoteženi položaj v mirovanju ali gibanju (ko je bil predhodno moten

ravnoteženi organ) (Videmšek in Pišot, 2007).

Moč

Je osnovna gibalna sposobnost, brez katere ni gibanja. Je sposobnost

človeka, da učinkovito uporablja silo mišic za delovanje proti zunanjim

silam. Pod mišično silo, razumemo tisto silo, ki jo razvijajo mišice s svojim

naprezanjem. Mišica lahko razvija silo z gibanjem in brez gibanja.

Moč je sposobnost za premagovanje, obvladovanje odporov (Cemič,

1997).

Delimo jo na (Videmšek in Pišot, 2007, str. 75):

eksplozivno moč,

repetitivno moč,

statično moč.


12

Pocrnjič (2001) pravi, da je moč 50 % prirojena, eksplozivna moč pa je 80

% prirejena.

Otroci morajo imeti moč ustrezno razvito njihovi razvojni stopnji. Tisti, ki

tega nimajo, niso sposobni premagovati naporov pri izvajanju različnih

športnih aktivnosti. Posledica tega je hitra utrujenost, kar povzroči

pasivnost otroka v neki dejavnosti (Videmšek, Berdajs in Karpljunk, 2003,

str. 40).

Hitrost

Je sposobnost hitrega izvajanja motoričnih nalog. S treningom lahko le

malo vplivamo na razvoj hitrosti. Je 90-95 % prirojena in se je le da 5 %

izboljšati predvsem nekje 7.–9. leta starosti. Visoka prirojenost hitrosti je

pogojena z nekaterimi fiziološkimi značilnostmi človeka.

Dejavniki, ki vplivajo na hitrost (Pistotnik, 2011, str. 104):

fiziološki dejavniki, ki so povezani z delovanjem živčnega sistema;

biološki dejavniki, ki so povezani s sestavo mišičnega tkiva;

psihološki dejavniki, ki vplivajo na odzivnost posameznika;

morfološke značilnosti telesa (predvsem pri hitrem premikanju

telesa v prostoru) in

nivo ostalih gibalnih sposobnosti.

Hitrost je sposobnost izvedbe gibanja v najkrajšem možnem času, ki se

lahko pojavlja kot hitrost reakcije, hitrost posamičnega giba ali kot hitrost

izmeničnih gibov (frekvenca) (Videmšek in Pišot, 2007, str. 77).

Hitrost pride do izraza šele pri naučenih gibanjih, zato lahko pri majhnih

otrocih opazujemo gibalno hitrost pri plazenju, štirinožni hoji in teku,

vendar šele takrat, ko otroci obvladajo določen vzorec gibanja. Gibalna


13

hitrost se razvije med 12. in 13. letom pri deklicah, pri dečkih pa nekoliko

pozneje (Cemič, 1997, str. 25).

Gibljivost

Gibljivost lahko z drugimi besedami rečemo fleksibilnost, elastičnost ali

gibčnost. Gibljivost je sposobnost za izvedbo gibov z maksimalno

amplitudo. Kakšno gibljivost bo človek sposoben izraziti, je odvisno od

anatomskih, fiziološkij, antropometričnih in psiholoških dejavnikov. Za

večjo ali manjšo gibljivost pa so odgovorni: razponi v sklepih in sklepnih

sistemih, dolžina in elastičnost mišic in vezi, mišični tonus, debelost,

treniranost (v smislu gibljivosti)...

Pistotnik (2011) navaja naslednje dejavnike gibljivost:

notranji – vezani na zgradbo in delovanje telesa (anatomski,

morfološki, fiziološki, biološki, psihološki);

zunanji – na človekovo telo vplivajo iz okolja (temperatura okolja,

obdobje dneva, prehrana).

Gibljivost upada z odraščanjem (od sedmega leta dalje) in je edina

gibalna sposobnost, za katero je normalno, da z razvojem upada (Cemič,

1997, str. 26).

Gibljivost lahko razvijamo na dva načina (Videmšek, Berdajs in Karpljuk,

2003, str. 42):

s klasično metodo (uporabljamo balistične, dinamične vaje oz. vaje

z zamahi);

z raztezanjem ali statičnimi vajami (položaj maksimalnega raztega

se doseže počasi in zadrži dalj časa).


14

Natančnost

Je sposobnost za natančno določitev smeri in intenzivnosti gibanja. Pride

do izraza v športih, pri katerih se zadevajo cilji: nogomet, košarka,

rokomet, odbojka... in športih kjer je potrebno izvesti natančo gibanje:

umetno drsanje, hokej na ledu... Videmšek in Pišot (2007) pravita, da je ta

sposobnost odvisna od čustvenega stanja človeka, zato lahko rezultati

zelo nihajo.

Cemič (1997) je mnenja, da je za natančna gibanja potrebno v kratkem

času opraviti analizo mnogih informacij:

določiti cilj in smer,

oddaljenost,

obliko in velikost,

način delovanja na predmet,

način delovanja na predmet,

smer in intenzivnost premikanja,

regulacijo moči.

Vzdržljivost

Je sposobnost za dolgotrajno opravljanje motoričnih aktivnosti. Spada k

funcionalnim sposobnostim, ki so odvisne od delovanja organiskih

sistemov (dihalnega sistema, srčnega in krvožilnega sistema, biokemičnih

procesov za tvorbo energije), pomembno vlogo imajo tudi psihološki

faktorji (vedenjske lastnosti, motivacija).

Pocrnjič (2001) omenja več vrst vzdržljivosti:

osnovna,

specialna,

aerobna,

anaerobna,


15

aerobna-anaerobna.

Izvajanju dlje časa trajajočih gibalnih nalog z enako učinkovitostjo

imenujemo vzdržljivost. Telo se med izvajanjem takih gibalnih nalog bojuje

proti utrujenosti, z izboljšanjem vzdržljivosti lahko zmanjšamo stanje

utrujenosti (Videmšek in Pišot, 2007, str. 80).

Kognitivni razvoj 2.1.3

Intelektualni procesi kot so zaznavanje, predstavljanje, presojanje,

sklepanje, spomin, govor in reševanje problemov, ki omogočajo mišljenje,

odločanje in učenje so značilni za kognitivni razvoj (Marjanovič Umek,

2004). Otrok uporablja te intelektualne procese pri pridobivanju znanja,: Ti

mu tudi omogočajo, da se zaveda okolja, ki ga obdaja.

Znanih je sicer več teorij, spodaj pa je navedena Piagetova teorija

kognitivnega razvoja, ki proučuje zgradbo in razvoj miselnih operacij, po

kateripoteka razvoj skozi štiri stopnje:

senzomotorična stopnja (0 – 2 let) je stopnja prvega zavedanja

otrok. Otrok pozna svet samo preko svojih občutkov in dejanj. S

pomočjo nekaj enostavnih refleksov, prihaja do prvih izkušenj z

gibanjem. Po prvem letu je otrokovo gibanje, vedenje vse bolj

namerno. Mišljenje je povezano z zaznavanjem saj otrok misli le o

tem, kar zaznava. Proti koncu te faze se pojavi vnaprejšnje

predvidevanje.

predoperativna stopnja (2 – 7 let) je stopnja razvoja predstav in

pojmov. Otrok lahko razmišlja tudi o tem kar ne zaznava v tistem

trenutku. Razvija se simbolna igra, napreduje v likovnem izražanju,

razvije se bujna domišljija. Otrok je vse bolj zmožen obnavljati

dogodke in napovedovati nove.


16

v konkretnooperativni stopnji (7 – 11 let) se razvijejo miselne

operacije, ki omogočajo reševanje konkretnih problemov. Operacije

potekajo na miselni ravni vendar so vezane na konkretne predmete

in pojave. Razmišljanje postane bolj fleksibilno in logično.

formalno operativna stopnja (od 11 leta naprej) pomeni za otroka

abstraktno in hipotetično mišljenje, ki ni več omejeno na konkretne

predmete. Začne se zanimati za socialne zadeve, politične ideje,

gibanja itn.

Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na kognitivni razvoj so biološko

zorenje, okoljske izkušnje, socialna transmisija in uravnoteženost

(Videmšek in Pišot, 2007, str. 84). Piaget v svoji teoriji spoznavnega

razvoja zagovarja dejstvo, da je telesna zrelost (npr. zrelost živčnega in

mišičnega sistema) osnova za razvoj spoznavnih funkcij. Meni, da je

zrelost pogoj, da ob spodbudah iz okolja otrok razvije miselne sposobnosti

(Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).

Čustveno-socialni razvoj 2.1.4

Čustveni in socialni razvoj otroka je v tesni medsebojni povezavi, zato ju

velikokrat obravnavamo skupaj in ne posamično. Tesno se povezujeta tudi

z drugimi razvojnimi področji. Razvoj na čustveno-socialnem področju je v

obdobju zgodnjega otroštva zelo razgiban.

Otrok izraža različna čustva, kot so veselje, jeza, strah, tesnobnost,

zaskrbljenost, ljubosumnost in naklonjenost že od rojstva naprej. Čustva

se začnejo čedalje bolj razlikovati, hkrati pa narašča spoosobnost

čustvenega izražanja in prepoznavanja čustev drugih oseb. Pri otrocih so

preskoki med čustvi zelo hitri. Z razvojem se pa spreminja doživljanje in

izražanje čustev, katera postajajo vse bolj uravnovešena in socialno

sprejemljiva (Kavčič in Fekonja, 2004 pozv. po Videmšek in Pišot, 2007,


17

str. 86). Intenzivnost čustvenih odzivov in pogostost izražanja čustev se z

leti zmanjšuje spreminja pa se tudi intenzivnost teh čustev. V otroštvu so

individualne razlike v čustvenem odzivanju večje (Videmšek in Pišot,

2007, str. 87).

Skozi igro otrok spoznava pravila vedenja, si pridobiva socialne veščine,

medosebne odnose ... Igra je v otroštvu zelo pogosto gibalne narave. S

sodelovanjem v gibalnih igrah se lahko dosežejo številni pozitivni učinki na

otrokov čustveno-socialni razvoj. Zaradi tesne povezanosti področij

razvoja praviloma hitreje napredujejo otroci, ki so naprednejši na

gibalnem, intelektualnem in čustvenem področju (Videmšek in Pišot,

2007).


18

2.2 Teorija nogometa za mlade

2.2.1 Metodika učenja in treniranja

Pod metodiko razumemo številne pedagoške napotke in zakonitosti

vodenja vzgojno-izobraževalnega dela; osnovno učno-vzgojna načela,

metoda posredovanja snovi, učne metode, oblike dela in metodične

lestvice. Z njimi želimo doseči cilje, ki smo si jih postavili ali so to splošni

cilji (priprava na zdravo življenje, vzgoja volje pri telesnih in psihičnih

naporih, navajanje na medsebojne odnose) ali pa so posebni cilji

(vključevanje v trenažni proces, utrjevanje interesa za nogomet, delovne

navade, pridobivanje teoretičnega znanja,...) (Elsner, Verdenik, Pocrnjič,

2012).

Glavne naloge treninga (prav tam, str. 49-50):

a) psihična priprava – osnova za razvoj sposobnosti potrebnih za

disciplino v igri, pravila, poraz, zmago, sodelovanje z igralci,

medsebojno spoštovanje, realnost v oceni sposobnosti, struktura

osebnosti – lastnosti za uspeh (volja).

b) športno tehnična priprava

o elementarne tehnične sposobnosti razvijati v različnih

pogojih;

o kar je potrebno obvladati veliko število prvin – temu

posvetimo veliko časa, toda v različnih pogojih.

c) Taktična priprava

o osnovne standardne taktične situacije;

o razvoj mora biti usmerjen v taktiko zmage in v razvoj

ofenzivne borbenosti.

d) Intelektualna priprava

o priprava v sposobnosti opazovanja;


19

o visoko razvitost spomina (graditev taktike);

o razvoj spomina (vezano na ostale procese v treningu).

Pogoji uspešnosti (prav tam, str. 50):

med drugimi elementi – trening,

pogostost treniranja,

pripravljenost na naprezanje (interes, perspektiva),

kolektiv, doživljanje kolektivne radosti,

odnos zaupanja med trenerjem in nogometašem, pogoji treniranja

(način življenja, pogoji in možnost treniranja, materialni pogoji).

2.2.1.1 Osnovna učno-vzgojna načela

Da bi bilo delo čim bolj uspešno, moramo pri svojem delu upoštevati

določena načela oz. principe, ki predstavljajo nekakšne smernice v delu.

Področje treniranja mladih nogometašev je zapleteno in odgovorno delo

in če želimo delo opraviti vestno in dobro se moramo držati nekakih

osnovnih načel oz. vodilnih načel, ki nas vodijo skozi tega vzgojno-

izobraževalnega dela (Elsner, Verdenik, Pocrnjič, 2012).

Učitelja oz. trenerja pri svojem delu vodijo didaktična načela učnega

procesa, da uspešno uresniči svoje naloge. Načela po Poljaku (1977; cit

po Pišot in Jelovčan, 2006) so:

· načelo nazornosti in abstraktnosti,

· načelo aktivnosti in razvojnosti,

· načelo sistematičnosti in postopnosti (od lažjega k težjemu, od

enostavnega k zapletenemu, od bližnjega k daljnemu, od znanega

k neznanemu),


20

· načelo primernosti in akceleracije,

· načelo individualizacije in socializacije

· načelo racionalizacije in ekonomičnosti,

· načelo historičnosti in sodobnosti.

Načrtujemo zato, da optimalno uresničimo načrt, da se izognemo

improvizaciji in rutinskemu delu, zaradi strokovne odgovornosti ter lažje

evalvacije lastnega dela (Boldin, 2008).

Rajtmajer (1990, str. 147) pravi, da so didaktična načela torej v praksi

preverjene splošne zakonitosti, ki jih moramo upoštevati pri posredovanju

učno-vzgojnih vsebin.

a) načelo vzgojnosti

Trener pomaga vsestransko razvijati mlado osebnost in se pri tem ne

omeji le na posredovanje nogometnega znanja. Mora si prizadevati

oblikovati mlado osebnost s pozitivnimi moralnimi lastnosti, kot so:

delavnost, pridnost, vztrajnost, vestnost, natančnost.

o Z vsebinami: dati poudarek na nogomet, vendar ne izključiti ostalih

športnih panog, pogovarjati se tudi o drugih življenjskih zadevah

o Z načinom dela: trener bo bolj uspešen pri svojem delu, če pozna in

obvlada metodiko treniranja; učne oblike, metode, nogometne

elemente.

o Trenerjeva osebnost: trener mora biti vzgled otrokom. Mora ustvariti

pozitivno delovno okolje, ki temelji na prijateljskem, delovnem odnosu.

Naj bo brez nasilja in pritiskov na otroke, brez smešenja, saj lahko

privabi nekaj negativnosti, saj nekatere lahko zelo prizadene.

b) načelo nazornosti (»zlato načelo«)

Tukaj je izredno pomembna učiteljeva korektna demonstracija. Trener

mora pokazati nazorno, vse kar otroke uči. Lahko uporabi lastno ali tuje

znanje, slike, video posnetke, dodatna pojasnila, mimiko, kretnje. Nazorno


21

mora pokazati neko gibanje in pri tem uporabiti čim več možnosti samo da

bo otrok hitreje razumel neko gibanje. Učenci morajo s pomočjo čutil

doživljati gibanje in sprejeti določena dejstva, da si oblikujejo pravilo

postavko o nalogi, ki jo morajo izvesti.

c) načelo primernosti

Trener mora prilagoditi delo telesnim in psihičnim sposobnostim otrok

določene starostne skupine. Paziti mora, da delo v določeni starostni

skupini otrok ni ne pretežko, ne prelahko. Prav tako naj ne podcenjuje ali

precenjuje otrokove sposobnosti.

d) načelo dolgoročne naravnanosti vadbe

Skozi dolgotrajno pripravo in postopnost zagotoviti najboljšo osnovo in

postopno povečevati napor in zahtevnost vadbe primerno razvoju

nogometašev, s katero se lahko dosežejo vrhunski dosežki.

e) načelo mnogostranskosti

Trener mora imeti čim večjo paleto vaj in nalog na razpolago pri delu, da

bodo mladi lahko dobili čim večje znanje.

f) načelo radosti ali igrivosti

S svojim pristopom mora zagotoviti veselje otrok pri delu in tudi pravo

mero odgovornosti in discipline. Zato mora izbirati temu primerne metode,

vaje...

g) načelo dinamičnosti

Otroci morajo biti aktivni čimveč, zato je naj delo tako organizirano, da bo

čimveč otrok istočasno naredilo čimvečkrat eno vajo. Zato ne delamo

prevelikih kolon, kjer otroci nato dolgo čakajo na vrsto.

Ostala načela so še: »od lažjega k težjemu«, »od bistvenega k manj

bistvenemu«, »veliko število ponovitev«.


22

2.2.1.2 Organizacijske oblike

a) Skupna ali frontalna vadba

Ena vaja, ki jo izvajajo vsi otroci.

b) Vadba v skupinah

Otroci so razdeljeni v skupine, od katerih vsak zase izvaja nalogo, ki jo

določimo. Skupine so lahko homogene (igralci podobnih sposobnosti) ali

heterogene.

c) Posamična vadba

Ta vadba je pri delu z mladimi zelo pomembna, saj dela trener z enim

samim igralcem in se lahko posveti samo njegovim problemom. Je zelo

uporabna pri učenju tehnike gibanj z žogo ali brez ter na individualni

taktiki. Uporabna za odpravljanje napak in izpopolnjevanje posemeznih

nalog igralca.

d) Vadba v kolonah

V kolonah postavljeni otroci čakajo na vrsto, da izvedejo določeno nalogo

za svojim predhodnikom. Problem tu je manjše število ponovitev

(poskusimo delati majhne kolone), je pa vadba dobra za razvijanje

tekmovalnosti.

e) Poligon

V poligonu izvajajo otroci nalogo eno za drugo in zaporedoma. Paziti

moramo, da ne pride do prevelike gneče in oviranja v poliganu, ki lahko

služi tudi v tekmovalne namene.

f) Obhodna vadba

Otroci krožijo od postaje do postaje, kjer izvajajo različne naloge. Lahko

delajo vajo posamezno, lahko so razporejeni v pare ali majhne skupine. S

to vadbo omogočimo čimvečim otrokom hkrati izvesti čimvečje število

ponovitev.


23

2.2.1.3 Metode posredovanja snovi:

a) metoda DEMONSTRACIJE

Demonstracija (pokazati, ponazarjati) pomeni v teoriji prikazovanje tistega,

kar je mogoče perceptivno doživeti. Trener prikazuje, učenci opazujejo.

Gibanje pokažemo (demonstriramo) večkrat zapored, najprej počasi, nato

z normalno hitrostjo. Demonstracija mora biti nazorna. Poudarimo samo

pomembne stvari. Čimveč učenčevih čutil sodeluje, uspešnejša je

demostracija. Pomembno je tudi demonstriranje napak v gibanju. Tu ima

demonstracija vlogo povratne informacije: omogoča popravek gibanja

oziroma odpravljanje napak. Metodo demonstriranja vedno spremlja

metoda razlage.

b) metoda RAZLAGE

Uporabljamo jo za posredovanje novih vsebin (razlaga tehnike, poteka

gibanj...). Pogostokrat skuži kot povratna informacija, saj trener opozarja

otroke na napake v gibalni izvedbi (faza utrjevanja). Povratno informacijo

posreduje med samo izvedbo ali po njej.

Razlaga mora biti, jasna, razumljiva, kratka.

2.2.1.4 Učne metode

Naloga učitelja (trenerja) je pravilna izbira in uporaba učnih metod. Učne

metode so načrtna, premišljena dejanja, ravnanja za realizacijo nekega

cilja. So znanstveno in praktično preverjeni načini komunikacije med

trenerjem in igralci. Izbira metod je odvisna od razvojne stopnje otrok,

njihove sposobnosti in spretnosti, stopnje učnega procesa (posredovanje

novih vsebin, utrjevanje, preverjanje), vsebine, trenerjeve osebnosti.


24

a) Sintetična metoda

Motorično gibanje izvedemo v celoti. Začnemo vedno s to metodo, tako

vadeči dobijo predstavo o gibanju, ki se ga bodo učili.

b) Analitična metoda

Motorično gibanje razdelimo na posamezne sestavne dele in vadeče

seznanimo z bistvenimi deli gibanja in šele nato vadimo gibanje v celoti.

Torej najprej se učimo in vadimo gibanja po delih, šele nato ga izvedemo v

celoti. Zaradi večkratnega ponavljanja posameznih delov postane vaja za

vadeče sčasoma dolgočasna. Uporabljamo jo predvsem za odpravljanje

napak, ki onemogočajo napredek, pri učenju gibanja, kjer je večja

nevarnost za poškodbe (odvzemanje, podrsavanje...).

c) Kombinirana metoda

Pri tej metodi je značilna povezava sintetične in analitične metode ali z

metodo igre. Uporabljamo jo, ko učimo po posameznih sestavnih delih in

razvijamo motorične sposobnosti z različnimi metodami.

d) Metoda igre

Je največkrat uporabljena metoda pri učenju in vadbi nogometnih vsebin.

V različnih igralnih oblikah, podobne nogometni igri učimo in razvijamo,

izpopolnjujemo neko gibanje. Te različne igralne oblike vsebujejo samo

nekatere značilnosti nogometne igre, so poenostavljene s spreminjajočimi

se pravili. S to metodo lažje motiviramo vadeče, saj jim igra pomeni

veselje, zabavo. Prednosti te metode so, da je dovolj indivualizacije, večja

raznovrstnost reševanja igralnih situacij. Ima pa tudi svoje slabosti, ki so

lahko tudi prevelika individualnost, izvedba napačnega izvajanja gibanja,

slabo oblikovanje medsebojne komunikacije.

e) Situacijska metoda

Uporablja se pri učenju konkretne tipične in atipične igralne situacije v

fazah igre. Taktična informiranost je tu prvotnega pomena. Težavnost


25

okoliščin moramo prilagajati stopnji vadečim. S posredovanjem idej

trenerja poskušajo reševati različne situacije med igro.

f) Tekmovalna metoda

Se uporablja za preverjanje na treningu pridobljenih motoričnih spretnosti

in taktičnih znanj v tekmovalnih pogojih (tekma).

2.2.1.5 Metodična lestvica pri poučevanju elementov tehnike in

taktike

Metodična lestvica je urejeno zaporedje postopkov, metod in vaj pri učenju

določene gibalne naloge (Elsner, Verdenik, Pocrnjič, 2012, str. 53).

Metodična lestvica pri poučevanju elementov tehnike (prav tam) :

a) Imenovanje in demonstracija učnega elementa

b) Opis bistvenih sestavnih elementov

c) Izvedba tehničnega elementa v celoti v gibanju (1. stopnja vadbe)

d) Demonstracija in opozorilo na bistvene napake

e) Izvajanje in vadba elementa po posameznih delih za odpravljanje

napak ali za izpopolnjevanje elementa

f) Izvajanje in vadba udarca v cilj (2. stopnja vadbe – samo pri

udarcih)

g) Izvajanje in vadba elementa v povezavi z drugimi vsebinami

nogometne igre ( 3. stopnja vadbe)

h) Izvajanje in vadba elementa v igralni obliki ali v tipični igralni situaciji

(4. stopnja vadbe)


26

Metodična lestvica pri poučevanju elementov taktike (Verdenik,

Pocrnjič, Elsner 2007, str. 52):

a) Glede na vsebino

a) Vadba posamične taktike v obrambi in napadu

b) Vadba osnovne skupinske taktike v obrambi in napadu za začetnike

in starejše z igralnimi oblikami

c) Vadba specialne skupinske taktike v obrambi in napadu v obliki

uigravanja na igralnih mestih (igralne (strukturne) situacije)

d) Vadba moštvene (skupne) taktike v obrambi in napadu v igri napad

proti obrambi

b) Glede na postopnost vadbe

a) Razlaga in demonstracija učnega elementa

b) Vadba brez nasprotnih igralcev (osvajanje taktičnih programov)

c) Vadba s pasivnimi, polaktivnimi in aktivnimi nasprotnimi igralci

d) Improvizacija (dodatno reševanje igralnih situacij izven

dogovorjenega ali možnost večje izbire znotraj večjih taktičnih

programov)


27

2.3.1 Nogometna tehnika

Nogometna tehnika (nogometna motorika) je gospodarno izvedeno

gibanje, ki omogoča najvišje športne dosežke. Gibanja v nogometu so

osnovna – naravna (teki, skoki) in specifična »nogometna«. Igralec mora

v igri mnogokrat reševati zelo kompleksne motorične naloge. Žogo mora

zaustaviti, jo sprejeti, z njo poskušati preigrati nasprotnika, žogo natančno

podati soigralcu ali poskušati zadeti gol. Vse te naloge mora opraviti v

gibanju (teku, skoku, v dvobojih z nasprotnikom). Zato mora igralec

psihomotorične in funkcionalne sposobnosti pravočasno razvijati, saj le

starosti ustrezno razvit organizem omogoča napredek v nogometni

motoriki (tehniki) (Elsner, 2004, str. 36).

2.2.1.1 Pomen tehnike v nogometu:

Najprej so veliko žogo samo udarjali, potem su ugotovili, da je celo boljše

če znaš žogo voditi, potem je spet prišla ideja po zaustavljanju podane

žoge, takrat se je razvila spretnost varanja. Ker so začeli igralci varati, je

prišlo do odvzemanja žoge. Pojavilo se je pravilo avta z rokami. Ugotovijo,

da ne bi bilo slabo, če postavijo enega igralci v gol in mu dajo nekatere

prednosti pred igralci v polju. In tako se je pomen tehnike v nogometu

razvil in pridemo do spodnjih ugotovitev današnjega pomena tehnike v

nogometu:

da je to uspešno hitrih in natančnih gibanj z žogo ali brez v različnih

igralnih pogojih na nogometni tekmi;

da ima igralec prednost pri taktiki v igri in boljšo izrabo psihičnih in

motoričnih sposobnosti z boljšim tehničnim znanjem;

nogometna tehnika je osnova igre. Za vzpostavitev medsebojnega

sodelovanja s soigralci med igro je potrebno obvladovanje tehnike

gibanja z žogo in brez;


28

tesno se povezuje z ostalimi sestavinami nogometne igre;

upravljanje z žogo je prva stopnička v razvojni poti nogometaša in

ima zato tehnika posebno mesto (Elsner, Verdenik, Pocrnjič, 2012).

Na razvoju tehnike lahko največ naredimo med 8. in 12. letom (prav tam).

2.2.1.2 Opredelitev nogometne tehnike:

Nogometna tehnika je način izvedbe nekega gibanja. Izvedba določenega

gibanja na najracionalnejši in najekonomičnejši način, ki omogoča

igralcem uspešno reševanje različnih nalog z žogo in brez in s tem tudi

dosego najvišjih športnih dosežkov (Elsner, Verdenik in Pocrnjič, 2012).

Racionalnost oziroma ekonomičnost pomeni, da je potrebno določeno

gibanje izvesti brez odvečnih gibov in z najmanjšo porabo energije.

Tehnika je znanje posameznika pri tehniki gibanj z žogo in brez. Je

nenadomestljiv člen v nogometni igri, ki ga ne moreš nadomestiti z

aktivnostjo drugega igralca, kar je možno pri taktiki, v aktivnosti v igri, itd.


29

2.2.1.3 Delitev nogometne tehnike

Nogometno tehniko delimo na (Elsner, 2004, str. 36):

1. Osnovno – gibanja brez žoge

2. Specialno – gibanja z žogo

Slika 1: Nogometna tehnika

Vir: Elsner, 2004, str. 37


30

2.3.2 Taktika in igra nogometa

2.2.2.1 Taktika nogometa

Taktični načrt v ožjem pomenu rešuje naloge na določeni tekmi. Glavna

naloga je nadigrati – premagati nasprotnika, doseči zadetek in se braniti

pred nasprotnikom, da ga ne bi dosegel on (Elsner, 2004, str. 72).

Taktika je načrtni način igre, ki se prilagaja najrazličnejšim pogojem, s

ciljem doseganja najboljših rezultatov. Pogoji: (Elsner, Verdenik in

Pocrnjič, 2012).

· tehnične, taktične in kondicijske sposobnosti lastnih igralcev;

· tehnične, taktične in kondicijske sposobnosti nasprotnih igralcev;

· vrsta tekme;

· važnost in kraj igranja tekme;

· tekmovalni in vremenski pogoji...

Primerjava tehnike in taktike (prav tam):

tehnika – način izvedbe gibanja

taktika – izbira načina gibanja

Smisel tehnike je vodenje žoge z levo nogo, z desno nogo, z nartom, z

zunanjim delom stopal… Smisel taktike je vodenje žoge (Elsner, Verdenik

in Pocrnjič, 2012):

o glede na nasprotnika,

o glede na prostor,

o glede na razporeditev soigralcev,

o glede na igrišče…


31

Delitev nogometne taktike (prav tam):

1. Glede na število igralcev:

posamična (individualna) taktika,

skupinska taktika,

moštvena taktika.

2. Glede na fazo igre:

taktika v napadu,

taktika v obrambi,

taktika ob prekinitvah.

Sredstva posamične taktike (Elsner, Verdenik in Pocrnjič, 2012, str.

23):

1. Sredstva posamične taktike v napadu:

podajanje žoge,

odkrivanje – postavljanje,

sprejemanje žoge.

2. Sredstva posamične taktike v obrambi:

pokrivanje,

odvzemanje žoge,

izbijanje žoge.

3. Posamične akcije v taktiki napada:

vodenje žoge,

varanje,

streljanje na vrata.


32

2.2.2.2 Igra nogometa

Glavna značilnost igre je sodelovanje med igralci, ki je večstransko,

odvisno tudi od načina vodenja, individualnosti igralcev, sestave moštva,

sistema vrednosti itd. Posebno pomembno je medsebojno motorično

komuniciranje ob sočasnem komuniciranju z žogo in upoštevanju velikosti

igralne površine (Elsner, 2004).

Slika 2: Sestava nogometne igre

Vir: Elsner, 2004


33

2.2.2.3 Sistemi nogometne igre

Obliko, kako so igralci razporejeni na igrišču, na katerem delu igrišča

delujejo, kako se gibljejo, imenujemo sistem, ki igralcem določa njihove

splošne naloge. Čeprav se le redko spreminja, je več ali manj stalen

(spremembe le po enem, dveh ali več desetletij) pa so nastale spremembe

bile in so vedno očitne. Značilnosti dobrega sistema (Elsner, 2004):

je enostaven,

sistem igralcem omogoča med igro enako pomoč tako obrambi kot

napadu;

zagotavlja enakomerno obremenitev igralcev in omogoča zbiranje

igralcev na najvažnejših mestih (pri zaključevanju akcijah v napadu,

pri branjenju v obrambni coni);

vsem igralcem nalaga enake obveznosti,;

omogoča najhitrejši prehod iz obrambe v napad in nasprotno.

2.3.3 Kondicijska priprava

Izraz kondicija »condicio« je latinskega izvora, kar pomeni »pogoj«. Je

stanje pripravljenosti organizma na telesne napore. Je pokazatelj

zdržljivosti, zmogljivosti telesa.

Kondicijska priprava je proces, ki teži k transformaciji motoričnih,

funkcionalnih in morfoloških dimenzij v smeri doseganja čim boljših

rezultatov na tekmovanju. Kondicijski trening pogojuje uspešno

tekmovanje, ustvarja pogoje za uspešno delovanje na tekmi in je del

vadbenega procesa, ki dvigne delovanje organizma in poveča učinkovitost

organizma v pogledu transporta in spreminjanja energije (Pocrnjič, 2001).


34

2.2.3.1 Kondicijska priprava najmlajših nogometašev

Kondicijska priprava je pri mladih proces, ki teži k spreminjanju

morfoloških, motoričnih in funkcionalnih dimenzij v smeri ustvarjanja

kakovostne podlage za kasnejše doseganje čimboljših rezultatov v zreli

dobi (Elsner, Verdenik in Pocrnjič, 2012).


35

V spodnjih tabelah so opisane glavne značilnosti kondicijske priprave najmlajših nogometašev glede na razvojno stopnjo in po posameznih motoričnih sposobnosti.

Tabela 1: Glavne značilnosti kondicijske priprave v predšolski dobi (do 6. leta)

Vir: Elsner, Verdenik, Pocrnjič (2012)

Razvojna stopnja

Predšolska doba (do 6. Leta)

Ni nobenih razlik med moškim in ženskim spolom.

Koordinacija in

gibljivost

Koordinacija se močneje razvije šele med 5. in 7. letom. V

tej dobi bi se naj otroci naučili povezovati tek, različne

zaporedne vaje, kakor tudi lovljenje in vaje z zadevanjem

cilja.

Ravnotežje preide na višji nivo, brez kakršnegakoli

dodatnega poguma.

Na podlagi enostavnejših in razumljivejših dražljajev se

naučijo ritmičnega gibanja.

Hitrost

Hitrost posameznih gibov se izboljšuje, vendar počasi.

Izboljša se tudi »rekreacijski čas«.

Moč

Brez treniranja moči. Z različnimi vajami koordinacije lahko

dosežemo boljše izkoriščanje moči.

Vzdržljivost

Tu se začnejo daljše obremenitve manjše intenzivnosti, ki

jih otroci lahko premagujejo.


36

Tabela 2: Glavne značilnosti kondicijske priprave v zgodnji šolski dobi (od 7. do 9./10. leta)


Razvojna stopnja

Zgodnja šolska doba (od 7. – 9./10. leta)

Razlike med spoloma so še vedno ne bistvene, če pa so

prisotne, so pogojene z vzpodbujanjem.

Koordinacija in

gibljivost

Izboljša se sposobnost koncentracije in začne se

sposobnost zaznavanja podrobnosti. Pride tudi do

izboljšanja kombinacij različnih spretnosti v hitrejšem

zaporedju

Občutno se izboljša sposobnost kombinacije različnih

spretnosti v hitrejšem zaporedju.

Pride tudi do večja splošna koordinacija od 7. do 9. leta,

npr. pri premagovanju ovir.

Proti koncu te dobe pa pride do izraza raznolikosti ritmičnih

gibov.

Hitrost

V tem obdobju se izboljša hitrost.

Predvsem izboljšanje reakcijskega časa, ki doseže šele z

10-imi leti relativno dober nivo.

Oblikujeta se karetk hiter tek in zaključni tek.

Moč

Maksimalna moč in vzdržljivosti v moči se ne trenirata.

Lahko izboljšujemo eksplozivno moč, npr. odrivne noge,

brez posebnih treningov.

Vzdržljivost

Zmogljivost srčno-žilnega in dihalnega sistema se izboljšuje

s treningom.

Aerobna vzdržljivost narašča; zaradi izboljšanega sprejema

kisika in povečanja srčnega volumna.


37

Tabela 3: Glavne značilnosti kondicijske priprave v pozni šolski dobi (od 10. do 12./13. leta)


Razvojna stopnja

Pozna šolska doba (od 10. do 12./13. leta)

Razlike med spoloma se začnejo počasi oblikovati, ampak

so še majhne in verjetno bolj vzgojno kot

razvojno pogojene (razlike v vzgoji deklic in dečkov).

Koordinacija in

gibljivost

Sposobni so hitrega dojemanja novih gibalnih vsebin – hitra

motorična učljivost.

Zelo dobra sposobnost opazovanja in zaznavanja ter

sposobnost notranjega zaznavanja gibanj (kinestetični

občutek).

Dobra koordinacija gibov.

Gibljivost se ob pravilni vadbi lahko zelo uspešno razvije,

prav tako pa lahko brez vadbe bistveno nazaduje.

Hitrost

Reakcijski čas lahko že ob koncu te dobe doseže vrednost

odraslih, ker v tej dobi tako hitro napreduje.

Splošna hitrost gibanja še naprej stalno narašča.

Posamezni gibi se lahko zelo hitro izvedejo.

Frekvenca gibov enako kot reakcijski čas doseže ob koncu

te dobe nivo odraslih.

Moč

Izboljšanje razmerja med težo in močjo.

Stopnjevanje eksplozivne moči, predvsem z izboljšanjem

hitrostne komponente.

Naraščanje maksimalne moči je majhno.

Do naraščanja vzdržljivosti v moči (dinamične ali repetitivne

moči) pride ob primerni vadbi sorazmerno z razvojem

maksimalne moči. Zato je tudi to naraščanje majhno.

Pri maksimalni moči so opazne majhne spolno pogojene

razlike.

Vzdržljivost

Na tej razvojni stopnji se opazi skokovito izboljšanje

vzdržljivosti.

Izboljševanje delovanja srčno-žilnega in dihalnega sistema

z vadbo je pri otrocih, ki trenirajo, dokazljivo. Sprejem kisika

na kilogram telesne teže v minuti in volumen srca na kg.

telesne teže doseže nivo odraslih, ki trenirajo vzdržljivost.

Pri obremenitvah se vklopijo anaerobni energijski posegi.


38

Tabela 4: Glavne značilnosti kondicijske priprave v predpubertetni dobi (od 13./14. - 15. leta)


Razvojna stopnja

Predpubertetna doba (od 13./14. do 15. leta)

Razvoj celotnega organizma, ki je različen glede na spol.

Koordinacija in

gibljivost

Motorična koordinacija je začasno omejena, to pa ne velja

za potek posameznih gibov, ki se v tej dobi že dobro

obvladujejo. Spolno pogojene razlike se pri tem ne

odražajo.

Motorična učljivost je manjša kot v obdobjih pred puberteto.

Učenje v »trenutku« komaj še uspeva. Nekatero učenje pa

sploh nima uspeha. Tudi tukaj se ne kažejo spolno

pogojene razlike.

Spolno pogojene razlike so vidne v gibljivosti. Čeprav je

gibljivost deklic boljša kot dečkov, je pri obojih nazadujoča.

Hitrost

Konec pubertete doseže gibljivost živčnih procesov že

maksimum.

Frekvenca gibov doseže med puberteto največjo vrednost,

reakcijski čas pa na koncu te dobe.

Začetek procesa optimalizacije vseh faktorjev hitrosti.

Spolno pogojene razlike pri hitrosti približno ustrezajo tistim

pri moči.

Moč

Razvoj moči poteka različno glede na spol, pri čemer znaša

potencial moči deklic 2/3 potenciala moči dečkov.

V starosti 14/15 let je razlika v moči med spoloma še

posebej velika.

Glede na različen razvoj moči se ravna tudi treniranje moči.

Razmerje teža – moč je v tej dobi še bolj neugodno kot

prej.

Vzdržljivost

Obseg prilagajanja srčno-žilnega in dihalnega sistema

doseže v puberteti optimalne pogoje.

Kažejo se predpostavke za razvijanje aerobne vzdržljivosti.

Od 11. do 12. leta naprej se jasno kaže večja vzdržljivost

dečkov. Organska razlika med spoloma znaša pri 15 -ih 25

% in v odraslem obdobju 33 %. V anaerobnih pogojih so

mladostniki, ki so spolno zreli, sicer prilagodljivi, vendar naj

bi se v takšnih pogojih previdno treniralo.


39

Tabela 5: Glavne značilnosti kondicijske priprave v pubertetni dobi (od 15./16. leta do 18./19. leta)


Razvojna stopnja

Pubertetna doba

(od 15./16. do 18./19. leta)

Ustalitev razlik med spoloma.

Koordinacija in

gibljivost

Za fante je adolescenca ponovno višek razvoja v motoriki in

koordinaciji. Še posebej tisti, ki trenirajo, dosežejo velik

napredek v tehničnem izvajanju gibanj.

Pride do ponovnega izboljšanja koordinacije in ustalitev

struktur: ritem, preciznost, tekoča in natančna izvedba

gibanja.

Pri dekletih se po 15. letu koordinacijske sposobnosti samo

še neznatno razvijajo. Vsekakor se pri dekletih, ki trenirajo,

opazi tudi še dokaj visoka motorična učljivost.

Pri neobremenjenih sklepih gibljivost močno nazaduje. Pri

obremenjenih sklepih naj bi gibljivost dosegla optimum pri

dvajsetih letih. Dekleta so na splošno gibljivejša kot fantje.

Hitrost

Hitrost doseže že ob koncu pubertete vrednost odraslih.

Če fantje na splošno dosegajo večje hitrosti, potem je to

zaradi večje komponente moči.

Moč

Maksimalna in eksplozivna moč se na tej stopnji razvoja pri

fantih zelo povečata. Tudi razmerje teža – moč se pri fantih

stalno izboljšuje.

Vzdržljivost v moči se ob primernih dražljajih enakomerno

razvije do maksimalne moči.

Razvoj moči pri dekletih je manjši. Pri tem se eksplozivna

moč še počasneje razvija kot maksimalna, vzdržljivost v

moči pa celo stagnira.

Vzdržljivost

Zrelostno pogojena zasnova celotnega srčno-žilnega

sistema in prilagoditev vegetativnega živčnega sistema se

pri dekletih zaključita s 15./16. letom, pri fantih z 18./ 22.

letom in glede na spol razlikujeta.

Od te starosti naprej so dane vse možnosti aerobnega

treniranja. S koncem razvoja narašča tudi anaerobna

zmogljivost, tako da s 16. leti – skladno aerobni zmogljivosti

– lahko postanejo anaerobni dosežki dobri.


40

2.3 Ženski nogomet

2.3.1 Ženski nogomet po svetu

Sledi ženskega nogometa najdemo že v 12. stoletju. V Franciji so ženske

igrale t.i. »la soule«, igro podobno nogometu, vendar so bile s strani

moških vedno pregnane z igrišč in zasmehovane. Šele v drugi polovici 19.

stoletja se je nogomet začel širiti med ženskami. V Angliji je postal

priljubljen leta 1864, takrat je bila ustanovljena tudi prva ženska

nogometna ekipa imenovana British Ladies. Prvi zametki ženskega

nogometa v Nemčiji, ki je danes velesila ženskega nogometa, so bili šele

okoli leta 1900. Zaradi zdravstvenih razlogov (ker naj bi to bili preveliki

fizični napori za ženske) so ga kar hitro za tem prepovedali. 70 let kasneje

so uradno dovolili igranje nogometa ženskam, vendar pod točno

določenimi pogoji – zimski premor, krajši delovni čas, manjše žoge itn.Po

letu 1950 se je začel razvoj ženskega nogometa po svetu in tudi v Evropi.

Kljub strogi prepovedanosti igranju nogometa, so ženske vseeno igrale in

ustvarjale ekipe, predvsem na Danskem, Nizozemskem in Češkem

(Mikeln, 2005).

Slika 3: Prva tekma ženske nogometne ekipe Britsh Ladies

Vir: (http://spartacus-educational.com/Fbritishladies.htm)

http://spartacus-educational.com/Fbritishladies.htm


41

Je že res, da je ženski nogomet v primerjavi z moškim nekoliko

»nežnejši«, vsaj če sklepamo na naravo žensk, vendar je tudi igra deklet

čedalje ostrejša in bolj dinamična, kar pa je pogojeno z njihovo čedalje

boljšo psihofizično pripravljenostjo. Igralke morajo imeti visoko razvite

motorične sposobnosti in tudi visoke funkcionalne sposobnosti organizma.

Seveda ne smemo tu zanemariti drugih faktorjev, kot so: intelektualne in

vedenjske lastnosti, sociološke dimenzije … Sodobni model nogometne

igre zahteva od igralk tudi univerzalne sposobnosti, saj igralke niso več

šablonsko vezane na določeno igralno mesto. Z menjavanjem mest se

pojavljajo na različnih delih igrišča in v vseh fazah igre. To pa zahteva že

zgodnjo selekcijo in usmerjanje mladih igralk glede na njihove sposobnosti

že od najmlajših kategorij. V evropskih in svetovnih velesilah nogometa,

kot so Nemčija, Anglija, ZDA in druge se teh stvari poslužujejo in njihova

dekleta igrajo nogomet na visoki ravni, ki privablja tako gledalce kot tudi

sponzorje in se ga ne bi sramovali niti njihovi moški kolegi (Lulik, 2008).

V državah, kjer je dekliški nogomet dobro razvit, začnejo deklice z igro

nogometa v zgodnjih letih in to skupaj z dečki. Dr. Mojca Doupona Topič je

to opazila pri ogledu športnega tabora v Ameriki in je svoje občutke

napisala tako: »Najbolj obiskan program je nogomet (soccer, kot mu

rečejo Američani). V tem programu sodelujejo otroci od šestega do

petnajstega leta in skupaj vadijo fantje in dekleta. Ko opazujem ta dekleta,

imam občutek, da se zelo dobro počutijo na nogometnem igrišču, so

samozavestna, okolje jih sprejema popolnoma enako kot dečke, imajo

podporo svoje družine. Prav veselje je gledati samozavestna in zadovoljna

dekleta, ko se podijo pa travnatih igriščih v nogometni opremi, kamor

obvezno sodijo kopačke, ščitniki in nogometne nogavice (Doupona Topič,

2007).«

Je pa res, da povsem profesionalna ni nobena ženska nogometna liga v

svetu. Nekaj časa so s tem poskušali v ZDA, a se ni obneslo. To pa

seveda ne pomeni, da nekatere igralke, npr. v Nemčiji in Angliji, ne

prejemajo visokih denarnih zneskov. Vendar klubi igralkam pomagajo


42

tako, da jim najdejo službo, ki jim omogoča podrejanje klubskim

dolžnostim in zahtevam. Tako imajo igralke poleg službe še vedno dovolj

časa za treninge (Lulik, 2008).

Danes je ženski nogomet v nasprotju s preteklostjo organiziran na najvišji

ravni z uveljavljenimi ligaškimi in mednarodnimi tekmovanji. FIFA

(mednarodna nogometna zveza) je leta 1991 zasnovala mednarodni

komite za ženski nogomet, kar je uspelo organizatorjem in vodilnim

predstavnikom ženskega nogometa (Lover, 1993).

Vsa večja tekmovanja v ženskem tekmovanju so bila prvič organizirana

konec 20. stoletja. Prvo evropsko je bilo na Švedskem leta 1984, prvo

svetovno pa na Kitajskem leta 1991. Na olimpijskih igrah so se ženske v

nogometu prvič pomerile v Atlanti leta 1996. Olimpijski turnir je v ženskem

nogometu zelo pomemben in se ga udeležujejo najboljše reprezentance

sveta, nasprotno od moške različice.

V Združenih državah Amerike je ženski nogomet bolj popularen kot moški,

vendar so igralke še vedno plačane manj. Ženska članska reprezentanca

ZDA je trikratna svetovna prvakinja, štirikratna prvakinja olimpijskih iger.

Finale ženskega svetovnega prvenstva leta 2015 med reprezentancama

ZDA in Japonske je bila najbolj gledana nogometna tekma vseh časov

(ženska ali moška) v ZDA. Pet članic ženske nogometne reprezentance

ZDA je vložilo tožbo proti ameriški nogometni zvezi zaradi plačilnih

razmerij. Ena izmed njih, Hope Solo, pravi, da številke govorijo zase in da

medtem ko so one najboljše na svetu in osvajajo prvenstva, so moški

boljše plačani s sodelovanjem samo na prvenstvih. Kot primer lahko

vzamemo, ameriške igralke, ki so leta 2015 osvojile svetovno prvenstvo

in so za nagrado dobile dva milijona dolarjev, ki so si ga razdelile med

sabo; ameriški nogometaši, ki so pa zadnje svetovno prvenstvu končali v

osmini finala pa so prejeli devet milijonov dolarjev (povzeto po:

http://www.wsj.com/articles/u-s-womens-national-team-accuses-u-s-

soccer-of-pay-discrimination-1459429306).


43

Ženski nogomet počasi osvaja tudi najbolj nerazvite države sveta, postaja

fenomen, razširjen po vsem svetu in ključ pogona rasti športa širom po

svetu. Po predstavljenih podatkih FIFE na ženskem nogometnem

simpoziju v Šanghaju 2007 je bilo v letu 2006 na svetu 265 milijonov

igralcev od tega 26 milijonov žensk. Odigranih je bilo 448 ženskih

mednarodnih tekem v 134-ih državah, še več držav pa si prizadeva

ustvariti državne reprezentance

(http://www.fifa.com/mm/document/afdeveloping/women/1_introduction_5

5010.pdf).

»Odlični rezultati, ki jih odraža tudi neverjetno število gledalcev na

stadionih v obdobju celotnega svetovnega prvenstva in čedalje večje

število nogometašic po svetu, so priča briljantnemu napredku ženskega

nogometa na vseh ravneh. To pa pomeni še dodatno vzpodbudo

vsakomur, ki sledi zgledu FIFE in trdno verjame v prihodnost ženskega

nogometa,« je ob koncu svetovnega ženskega nogometnega prvenstva

leta 2007 povedal tedanji predsednik FIFA Joseph S. Blatter

(http://www.nzs.si/resources/files/pdf/nas_nogomet_40.pdf).

2.3.2 Ženski nogomet v Sloveniji

Ženski nogomet v Evropi je že zelo razvit in popularen, med tem ko se je

pri nas v Sloveniji šele začel uveljavljati.

Začetki segajo okrog 40 let nazaj, prvo tekmovanje v samostojni Sloveniji

pa je bilo pod okriljem Nogometne zveze Slovenije organizirano v sezoni

1992/1993. V začetku je v prvenstvu tekmovalo osem klubov, nato se je to

število v naslednjih sezonah zmanjšalo kar za polovico. Tako število

klubov iz leta v leto niha, v sezoni 2015/16 je pa število klubov prišlo na

kar 10 ekip. Vendar je pa razlika med ekipami zgornjega dela lestvice in

spodnjega zelo velika, tako da rezultat na nogometni tekmi 10-0 ni nič

nenavadnega. Leta 1994/1995 je bilo prvič odigrano tudi tekmovanje za

http://www.fifa.com/mm/document/afdeveloping/women/1_introduction_55010.pdf



44

Ženski Pokal Slovenije. Osvojitev pokala je posebno priznanje in lovorika

za klub, vendar si vsak klub v Prvi ženski nogometni ligi prizadeva

osvojitev naslova državnih prvakinj, saj jih le-ta ponese v tekmovanje

UEFA Ligo prvakinj (ang. Women's Champions League), kar je ženska

različica vsem bolj znane Lige prvakov (ang. Champions League).

Največji uspeh v slovenskem ženskem nogometu pripada osemkratnim

državnim prvakinjam ŽNK Krka iz Novega mesta. Leta 2004 so se v

Evropskem UEFA ženskem pokalu (UEFA Women's Cup, ta se je kasneje

poimenoval UEFA Women's League) uvrstile med 16 najboljših klubov v

Evropi. Leta 2010 so se dekleta drugič uvrstila v Ligo prvakinj, tokrat med

32 najboljših evropskih ženskih nogometnih ekip.

Slika 4: ŽNK KRKA, najuspešnejši klub v zgodovini ženskega nogometa

Vir:

http://www.lokalno.si/2008/01/14/42975/aktualno/zenski_nogomet_krka_z

_380_v_finale_zimske_lige/?cookieu=ok


45

Zadnja leta pa na lestvici dominirajo Pomurke, ŽNK Teleing Pomurje

Beltinci, šestkratne državne prvakinje, ki se jim je tudi leta 2014 uspelo

prebiti v prvi krog Lige prvakinj. Ti uspehi dokazujejo, da lahko tudi

slovenski klubi parirajo proti najboljšim klubom v Evropi, čeprav so tuji

klubi boljše finančno preskrbljeni. Tu lahko vidimo, da imamo v tem športu

še veliko rezerve, ampak se vse začne in konča pri denarnih vložkih v to

športno panogo pri nas, tako s strani NZS, kot tudi s strani sponzorjev.

Prav zaradi tega se dekleta odločajo za igranje v tujini, saj tam dobijo

plačano. Kar nekaj deklet se je odločilo tudi za študij in igranje nogometa v

Ameriki, kjer imajo odlične pogoje za šolanje in treniranje. Posledično je

zaradi tega slabša tudi kvaliteta Prve slovenske ženske lige, saj večji del

perspektivnih in talentiranih igralk odhaja v tujino.

V sezoni 2003/2004 se je pričelo tudi tekmovanje v novoustanovljeni ekipi

deklet do 16. leta starosti, v kateri so dolžni nastopati z vsaj eno ekipo tudi

klubi prve SŽNL. Na ta način so hoteli povečati zanimanje deklet za

nogomet in tako tudi povečati število igralk. Trenutno je okoli 1.300

registriranih igralk vseh starosti, kar pa ni realna številka deklet, ki so

dejansko vključena v vadbo in tekmovanja, saj se veliko deklet prekmalu

odloči končati igralsko pot. Bodisi zaradi slabih pogojev, organizacije itd.

Z osamosvojitvijo Slovenije je Nzs na pobudo posameznikov sestavila tudi

žensko nogometno reprezentanco, in sicer leta 1993. Trenutno imamo v

Sloveniji 3 ženske državne reprezentance, ki tekmujejo na uradnih

mednarodnih tekmovanjih:

Ženska A reprezentanca,

U19 reprezentanca,

U17 reprezentanca.

Vse tri reprezentance redno nastopajo v kvalifikacijah za evropsko

prvenstvo, A reprezentanca pa tudi za svetovno prvenstvo.

Selekcioniranje se prične z izborom deklet za reprezentanco U15. Seveda,

ta reprezentanca U15 služi zgolj kot predselekcija starejše reprezentance.


46

Ženska reprezentanca je v preteklosti že dosegla nekaj pomembnih

uspehov v kvalifikacijah za evropska in svetovna prvenstva. Tako je

članski reprezentanci v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo leta 2007

uspelo v 2. diviziji evropskega ženskega nogometa (v skupini s Hrvaško,

BIH, Malto) osvojiti 1. mesto z maksimalnim izkupičkom točk, v

kvalifikacijah za Evropsko leta 2009 (v skupini z Francijo, Islandijo, Srbijo

in Grčijo) pa osvojiti 3. mesto in si s tem pridobiti dodatne kvalifikacije za

uvrstitev na Evropsko prvenstvo, kjer pa je žal bila uspešnejša Ukrajina.

Lep uspeh so naredile tudi reprezentantke U19 leta 2009, saj jim je prav

tako uspela uvrstitev v 2. krog kvalifikacij za Evropsko prvenstvo. Prav

tako so se mladinke U19 leta 2015 uvrstile v elitni krog kvalifikacij za

Evropsko prvenstvo.

Slika 5: Ženska nogometna članska izbrana vrsta Slovenije

Vir: Boštjan Rous


47

Poleg majhnega števila klubov, neizenačenega ligaškega državnega

tekmovanja, preveč pasivnega odnosa do nogometa in slaba medijska

pokritost ženskega nogometa, pomeni veliko oviro za hitrejši razvoj in

napredek. Zato je treba na načelni ravni nujno spremeniti miselnost o

ženskem nogometu pri nas. Ženski nogomet je v Sloveniji v primerjavi z

moškim še vedno v ozadju. Razlogov je prav gotovo več. Eden izmed

glavnih je zagotovo neprepoznavnost v širšem slovenskem prostoru.

Ženskemu športu v Sloveniji nasploh, posebej pa v nogometu, je v medijih

namenjenega malo prostora, še posebej če ga primerjamo z moškim

nogometom, vendar se je pa vseeno izboljšalo. Uradna spletna stran

Nogometne zveze Slovenije in na teletekstu Televizija Slovenija redno

objavljajo rezultate tekem, Pomurska televizija pa je poskrbela tudi za

nekaj prenosov 1. SŽNL, tudi lokalni časopisi skrbijo za pretok novic o

ženskem nogometu. Slovenski nogometni portal je ena izmed spletnih

strani, kjer skrbijo za promocijo slovenskega nogometa in kjer redno

objavljajo novice o ženskem nogometu. Velik preskok in napredek pri

prepoznavnosti ženskega nogometa v Sloveniji je naredila tudi

Telekomova reklama; Naj vas nič ne ustavi, kjer v glavni vlogi vidimo

nogometašico in njeno željo po igranju nogometa.

Za velik korak naprej v ženskem nogometu je poskrbel tudi SPINS –

Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije. V okviru izbora, ki ga

SPINS organizira že vse od leta 2004, in podeljuje nagrade najboljšim

igralcem, so v letu 2016 prvič podelili nagrado tudi najboljši nogometašici

sezone 2015/16.


48

Slika 6: Nominiranke za nagrado najboljše nogometašice

Na sliki (od leve proti desni):

Zala Gomboc (ŽNK Rudar), Tjaša Tibaut (ŽNK Pomurje) in dobitnica

nagrade Manja Rogan (ŽNK Pomurje)

Vir: Boštjan Rous

Leta 2015 je bila v sklopu kvalifikacij za svetovno prvenstvo odigrana

tekma med ženskama A reprezentancama Slovenije in Nemčije. Tekma je

bila predvajana na TV Slovenija, in to je bil eden izmed redkih prenosov

tekme ženskega nogometa. Gledanost tekme je na vrhuncu dosegla

33.131 gledalcev. Tudi kvalifikacije za uvrstitev deklet U17 na Evropsko

prvenstvo in kvalifikacije za uvrstitev v UEFA Ligo prvakinj, ki so bile

prejšnja leta odigrane v Pomurju, so na tribune stadionov privabile lepo

število ljubiteljev nogometa.

Zanimanje javnosti in medijev za ženski nogomet je vedno večje in to

predstavlja veliko spodbudo za razvoj ženskega nogometa, saj je le-ta v

Slovenijiše v povojih.


49

Slika 7: Obiskanost kvalifikacijske tekme za Ligo prvakinj

Vir: Boštjan Rous

Za razvoj ženskega nogometa je v Sloveniji pristojna programska komisija

izvršnega odbora NZS, to je komisija za ženski nogomet. Glede na stanje

v ženskem nogometu je komisija leta 2012 sprejela vizijo razvoja

ženskega in dekliškega nogometa v Sloveniji, ki je temelj za nadaljnji

razvoj ženskega nogometa v Sloveniji za obdobje 2013 – 2017.

Tako so na podlagi podrobne analize dejanskega stanja izpostavili slednje

najbolj pereče težave:

slabo organizirani klubi (malo številčno in posledično nestabilni

klubi);

strokovno delo (premalo ponujenih možnosti izobraževanja –

seminarjev na področju dekliškega in ženskega nogometa v

Sloveniji);

slabi pogoji za delo v klubskih sredina.


50

Cilji strateškega razvoja do leta 2017:

ohraniti in izboljšati delovanje obstoječih klubov,

razvijati ženski nogomet v novih sredinah,

povečati vlogo MNZ centrov,

razvijati dekliški nogomet v okviru projekta Nogomet za vse (ang.

grassroots),

povečati vlogo otroških nogometnih šol (v nadaljevanju ONŠ),

nadgraditi strokovno delo v reprezentancah,

povečati število trenerk v ženskem nogometu,

izobraževanje sodnic,

promocija ženskega nogometa,

razvijati volonterstvo v nogometu kot družbeno vrednoto.

2.3.3 Ženski nogometni klub Teleing Pomurje Beltinci

Zgodovina Ženskega nogometnega kluba Pomurje sega v leto 1999.

Takrat si je treninge moške ekipe v Odrancih prišlo ogledat nekaj deklet.

Takratni trener moške ekipe, Štefan Kozic in sedanji direktor ženskega

kluba, je dekletom postavil pogoj, da ko jih bo 10, bodo lahko začele tudi

s treningami. Na naslednji moški trening je prišlo 12 deklet in tako so 4.

novembra 1999 opravile svoj prvi trening. Že po osmih mesecih delovanja

so dekleta svoje spretnosti prvič preizkusila z nastopom v državni ligi

deklet do 15 let. Dve leti kasneje so osvojile prvi naslov državnih prvakinj v

tej selekciji.

Leta 2002/03 je prišlo do združitve z ŠD LEN iz Murske Sobote, ekipa pa

je prvič nastopila tudi v 1. Slovenski ženski nogometni ligi in se zaradi

boljših pogojev za delo preselila v Filovce. Krstno sezono v 1. SŽNL je

ekipa zaključila na spodbudnem 4. mestu. V sezoni 2004/2005 je ŽNK

Pomurje osvojil prvi naslov v članski kategoriji naslov pokalnih prvakinj.


51

Sezono kasneje so se pa veselili naslova članskih državnih prvakinj, kar je

prineslo tudi vstopnico za sodelovanje v kvalifikacijah za UEFA Ligo

prvakinj (Women's Champions League). V klubu so se odločili za

organiziranje enega od kvalifikacijskih turnirjev, kar je vsekakor pomagalo

k popularizaciji ženskega nogometa v Pomurju. Ekipa pa je dostojno

predstavljala slovenski ženski nogomet v močni konkurenci evropskih

klubov.

V sezoni 2009/2010 so se preselili v novo okolje, v Beltince, kjer sedež

kluba ostaja še danes. Trenutno delovno okolje zagotavlja odlične pogoje

za treninge, prav tako pa se na tekmah zbere zadovoljivo število

gledalcev. Selitev v Beltince je prinesla v klub kar nekaj pozitivnih

sprememb. Članska ekipa je dobila novega trenerja, Bojana Jančarja.

Klubu je uspelo najti generalnega pokrovitelja, družbo Teleing z Razkrižja,

čigar ime nosi tudi klub. Vse te spremembe pa so doprinesle k »zlati eri«

pomurskega ženskega nogometa. Dekleta so postavile nov mejnik leta

2011/12, saj jim je uspelo osvojiti 9 od 10 možnih naslovov državnih

prvakinj, ki jih je moč osvojiti v slovenskem nogometu.

Članska ekipa je nabrala v svoji zgodovini šest naslovov državnih prvakinj

in pet naslovov pokalnih zmagovalk. Kot državne prvakinje so se zadnja

štiri leta uvrstile v kvalifikacije UEFA Lige prvakinj (Women's Champions

League). Medtem ko se je napredovanje v nadaljnje tekmovanje Lige

prvakinj v sezoni 2011/12 in 2012/13 za las izmuznilo, se jim je sezono

2013/2014 uspelo prvič v zgodovini kluba uspelo uvrstiti med 32 najboljših

evropskih ekip. V prvem krogu tega tekmovanja so se Pomurke srečale z

italijanskimi podprvakinjami Torres Calcio. Obe tekmi so Pomurke izgubile;

kot domačinke so igrale v Lendavi, kjer so napolnile lendavski stadion in

končni rezultat je bil 2:4, v gosteh so pa spet morale pokazati premoč

sardinskim igralkam in se je tekma končala z rezultatom 3:1.


52

Slika 8: Ekipa, ki ji je uspel preboj med 32 najboljših ženskih ekip v Evropi

Vir: Boštjan Rous

Naslednje tekmovalno leto 2014/15 članice niso uspele ponoviti

zgodovinskega uspeha in so tako izpadle v kvalifikacijskem delu UEFA

Lige Prvakinj. Kot aktualne državne prvakinje 2015/16 pa bodo tokrat pod

okriljem novega trenerja spet zaigrale v kvalifikacijskem delu in se

poskušale uvrstiti naprej.

V klubu je trenutno aktivnih okrog 80 igralk. V reprezentancah Slovenije

U15, U17 in U19 igra okrog 15 igralk ŽNK Teleing Pomurja, nekaj pa jih je

standardnih članic članske reprezentance Slovenije.


53

Slika 9: Članska in kadetska ekipa z vodstvom kluba

Na sliki:

Srednja vrsta: tretji z leve direktor kluba Štefan Kozic, tehnični vodja Igor

Rozmarič, trener članic Bojan Jančar, pomočnik članic in trener U17 Sandi

Bauer, tehnični vodja Boris Kolbl

Spodnja vrsta: peta z leve trenerka mlajših selekcij (U13 in U15) Nuša

Ladinek

Vir: Boštjan Rous

V klubu je prostovoljno aktivnih čez 50 ljudi, ki omogočajo delovanje kluba,

in hkrati skrbijo, da se lahko mlade nogometašice na organiziran način

vključujejo v ženski in dekliški nogomet, organiziran v vseh tekmovalnih

kategorijah, ki so v Sloveniji organizirane. Klubu se je pred štirimi leti

prostovoljno pridružil ljubiteljski fotograf Boštjan Rous, katerega naloga je

sama promocija ženskega nogomet, promocija ŽNK Teleing Pomurja in s

tem tudi promocija igralk.


54

Trdo delo in rezultate ekip ŽNK Teleing Pomurja je opazila tudi lokalna

javnost, saj je klub osvojil naziv Najboljši športni kolektiv občine Beltinci,

najboljši športni kolektiv Pomurja, dobili občinsko plaketo občine Beltinci ...

2.4 Program in organizacija vadbe za mlade

nogometašice v Žnk teleing pomurje beltinci

2.4.1 Vloga trenerja

2.4.1.1 Trener mladih

Biti trener pomeni biti pedagog, kjer je poleg teorije potrebno obvladovati

tudi prakso. Večja je vaša domišljija, bolj vas bodo igralci sprejeli, saj jih

boste lahko skozi načrtno delo vodili na zabaven in igriv način in nikakor

na zdolgočasen (http://trener-portal.si/trener/mlajse_selekcije/).

Bodite nekdo, ki spodbuja, motivira in navdušuje – bodite to, kar bi radi, da

so oni do vas. Spoznajte jih dobro; njihove navade, družbo, kaj počnejo v

prostem času, kaj jim šport in nogomet pomeni, njihove starše ...

(http://trener-portal.si/trener/mlajse_selekcije/).

Odlike dobrega trenerja mladih so:

1. Da je človek

Se odraža v njegovo etično-moralnih kvalitetah: mora imeti pošten odnos

do vsakega mladega športnika, pravičen mora biti do vseh, natančen pri

prihodu na trening in pri delu, saj ne sme biti on tisti, ki zamuja, naj ne

uživa alkohola in ne kadi pred otroci, ne zmerja, ne preklinja, in ne žali

otrok. Skratka mora biti vzgled otrokom. Med trenerjem in mladimi mora

biti pozitiven odnos, ki temelji na medsebojne zaupanju in spoštovanju.

Zato mora biti trener dovzeten za probleme mladih, še posebej v šoli.

http://trener-portal.si/trener/mlajse_selekcije/



55

Mladim pomaga jim svetuje, usmerja tako v nogometu, kot v življenju

nasploh.

2. Da je inteligenten, strokovnjak in študiozen tip na svojem področju.

Mora biti pripravljen na vsak trening, se vedno znova pripravljen učiti, saj

je vedno nekaj novega tako v poučevanju kot v nogometu. Z učenci mora

spremljati njihov napredek z različnimi testiranji. Poznati mora svojo

skupino. Poznati prednosti in slabosti tako skupine kot individuma. Pri

odpravljanju napak mora biti vztajen, da jih odpravijo. Če si učenec zasluži

pohvalo, naj ne skopari z njmi. Z grajami pa mora vendarle biti previden.

3. Da je vzgojitelj

Pri mladih naj razvija delavnost, odgovornost, discipliniranost, sodelovanje

z drugimi, športno igranje, higienske navade, točnost prihoda. Temu

primerno mora tudi oblikovati vadbo in delo z njimi. Naj jih motivira za

samoizpopolnjevanje za igro, tekmovanje (Elsner, Verdenik, Pocrnjic,

2012).

2.4.1.2 Trener v ženskem nogometu

Ženski nogomet in delo z dekleti je specifično. Za dvig kvalitete dela z

mladimi je potrebno nenehno izobraževanje trenerjev. Temu primerno so

pripravljena tudi posebna specialna izobraževanja, ki potekajo večkrat

letno in so namenjena samo trenerjem, ki se ukvarjajo z dekliškim oz.

ženski nogometom.

Eden izmed pomembnih ciljev Strategije razvoja dekliškega in ženskega

nogometa je povečati število trenerk v ženskem nogometu. Tako je tudi na

področju usposabljanja zagotovljeno brezplačno šolanje trenerk. V vseh

10-ih klubih v 1. SŽNL v tekmovalnem letu 2015/16 kot trenerji članskih

ekip delujejo moški. V mlajših selekcijah pa deluje ogromno ženskih

trenerk, v večini gre za nekdanje ali pa še aktivne igralke. Tako je tudi v

ženskih reprezentancah. V reprezentanci U15, U17, U19 delujeta ženski


56

trenerki, Tina Kelenberger in Petra Mikeln, nekdanji reprezentančni igralki

z PRO licenco. Člansko izbrano vrsto pa vodi Damir Rob, ki ima izkušnje

že z vodenjem moške prvoligaške ekipe, bil pa je tudi že selektor moških

nižjih starostnih kategorij. Je trener z najvišjo licenco UEFA PRO in trener

članske ženske reprezentance zadnja štiri leta.

V Pomurju deluje vsega skupaj sedem trenerjev. Za mlajše selekcije

skrbijo ženske trenerke, gre za nekdanje oz. še aktivne igralke tega kluba,

ki so se našle v vlogi trenerk. Za ekipo U17 in člansko izbrano vrsto pa

skrbita trenerja. Klub ima tudi trenerja vratark, ki ima vsaj enkrat na teden

posamičen trening z vratarkami.

2.4.2 Mlajše selekcije

2.4.2.1 Selekcioniranje

O selekcioniranju govorimo takrat, ko mislimo na izbor in razvrščanje

športnikov po določenih kriterijih v kakovostne razrede. Najpomembnejši

razlog selekcioniranja je ta, da tistim, ki kažejo športni talent, omogočimo

da ga v največji meri razvijejo. Proces selekcije se začne pri začetnem

izboru, kjer jim zagotovijo posebne razmere in njim prilagojeno vadbo.

Proces selekcije traja vso športno kariero. Kakovost športnika določa

zahtevnost vadbenega programa. Višja kvaliteta nogometaša prinese

zahtevnejši in dražji program, s tem pa tudi strožje selekcioniranje. Za

vstop v začetno selekcijo je potrebno pokazati samo interes, za vstop v

selekcijo najboljših v državi (reprezenatnco) pa treba doseči zelo visoke

športne dosežke (Ušaj, 2003).

Verdenik (1991) navaja, da moramo dati v začetnem izboru in

selekcioniranju prednost naslednjim sposobnostim in lastnostim:


57

sposobnostim, ki so prirojene in pomembne za nogometno igro:

inteligenca, motorične sposobnosti, sposobnost učenja tehnike,

telesna višina, funkcionalne sposobnosti in

pozitivnim karakteristikam: odnos do dela, disciplina, psihična

stabilnost, odločnost, samostojnost, agresivnost, sposobnost

koncentracije, prilagajanje kolektivu.

2.4.2.2 Selekcioniranje v ženskem nogometu

V zvezi s selekcijo v ženskem nogometu se pojavljajo številni problemi.

Zaradi premajhnega števila igralk, ki aktivno in redno trenira in igra

prvenstvene tekme, je velika težava pri izboru za vse tri slovenske

reprezentance. Zato tu težko govorimo o kvalitetni selekciji.

Izbor v reprezentance mlajših kategorij temelji na naslednjih kriterijih

(http://www.nzs.si/resources/files/pdf/Strategija_za_razvoj_enskega_nogo

meta_V2_12122012.pdf):

Subjektivno opazovanje – ogled ligaških in pokalnih tekem

Pri izboru se opazujejo 3 segmenti:

- ocena igre,

- obvladovanje tehnično taktičnih prvin,

- dinamika igralke v igri.

· Pregledne tekme talentiranih igralk U15. Tekme poleg spoznavanja

novega igralskega kadra služijo širšemu selekcijskemu izboru za

reprezentanco DU17. Dekleta se srečajo z nekaterimi nogometnimi

vsebinami ter odigrajo nogometno tekmo, na kateri se ocenjuje

sposobnost reševanja tipičnih in atipičnih igralnih situacij v igri.

· Treningi v klubu (prisotnost, odnos do dela itd.).

http://www.nzs.si/resources/files/pdf/Strategija_za_razvoj_enskega_nogometa_V2_12122012.pdf



58

· Priporočila trenerjev in vedenjske lastnosti igralke, ki ne rušijo

stabilnost znotraj ekipe.

· Spremljanje uspeha v šoli.

Objektvno opazovanje – rezultati testiranj

Testiranje nogometno-motoričnih sposobnosti NMS – baterijo testov se

izvaja enkrat letno. Na testiranju uporabljamo 2 antropometrična testa (TT,

TV) ter klasično baterijo šestih motoričnih testov (TSS, VSS, S20m, SDM,

KP, TST), in sicer tistih, ki se največkrat uporabljajo za testiranje

nogometašev in so v največji meri povezani z uspešnostjo v igri. Rezultati

testov posameznih igralk služijo v pomoč pri načrtovanju trenažnega

procesa in posledično učinkovitejši izvedbi le-tega.

Testiranje TMG – test tenziomigrafije se opravlja enkrat letno. Na osnovi

obdelanih podatkov se pripravi individualni program dela, ki ima namen,

da se izboljša oziroma popravi razmerje med različnimi mišičnimi

skupinami in prepreči morebitne poškodbe.

Že težko govorimo o kakšni kvalitetni selekciji na reprezentančnem nivoju.

Klubi pa imajo s tem še večji problem, saj namesto da bi se ukvarjali s

selekcioniranjem, se ubadajo s problemi, kot so pomanjkanje igralk,

preobremenjenost igralk zaradi igranja za dve selekciji in tako pride tudi še

do poškodb tistih že tako malo številčnih igralk .

Glede na vse večjo priljubljenost nogometa med dekleti pomeni, da bodo

kriteriji izbora vedno višji. To pomeni, da se bo začela delati že večja

selekcija v samih klubih in da bodo tudi igralke, ki bodo zbrane v

reprezentanco bolj kakovostne.


59

2.4.2.3 Selekcije v ŽNK Teleing Pomurje Beltinci

Za edini ženski nogometni klub v Pomurju vadi in igra 60 igralk od 5. leta

pa do 18. leta starosti. Nogometna zveza Slovenije organizira dekliški

nogomet samo za dekleta U-13 in navzgor. Zato mlajše selekcije

tekmujejo tudi v medobčinski zvezi Murska Sobota, kjer so pa njihovi

nasprotniki samo fantje. Ta odločitev se je pokazala kot zelo dobra, saj

perspektivna dekleta hitreje napredujejo, če igrajo z dečki. Tu so lahko

dekleta leto dni starejša od fantov. Tako lahko dekleta dobijo izkušnje,

igrajo nogomet, imajo tekme, turnirje, še preden lahko nastopajo v državni

ligi.

Slika 10: Dvoboj v ligi MNZ MS

Vir: Boštjan Rous


60

Tabela 6: Program vadbe in tekmovanja posameznih selekcij

SELEKCIJA

TRENINGI IN TEKME

ŠT. IGRALK

MNZ LIGA – igrajo z dečki

NZS LIGA – igrajo z dekleti

U7

2X na teden trening

8 turnirjev na sezono spomladi

12 igralk

turnirski sistem

igra 5+1

igrišče je velikosti 30 m x 20 m,

čas igranja 1 x 10 minut ali 1 x 15 minut

je ni

U9

3x na teden

8 turnirjev na sezono

2 igralk turnirski sistem

igra 6+1

igrišče je velikosti 36–40 m x 18–22 m

igralni čas je 1 x 20 minut

je ni

U11

3x na teden

8 turnirjev na sezono

10 igralk

turnirski sistem

igra 6+1

igrišče je velikosti 50m x 30 m


je ni

U13

3x na teden trening

1x na teden MNZ U13 liga tekma

9 turnirjev na sezono (4 jeseni, 4 spomladi in finalni turnir)

17 igralk

ligaški sistem

igra 8+1

igra se med obema kazenskima prostoroma (od 16 do 16)


turnirski sistem

igra 6+1

igra se na polovici igrišča

igralni čas je 2 x 15 min

U15

4x na teden

8 turnirjev na sezono (4 jeseni, 4 spomladi)

finalni turnir

5 igralk ne tekmujejo turnirski sistem

igra se 6+1

igra se na polovici igrišča

igralni čas je 2 x 15 min

U17

3x na teden trening

20 tekem na sezono

15 igralk

ne tekmujejo ligaški sistem

igrlani sistem 10+1

igra se na igrišču velikosti 100 -105 m x 60–68 m



61

V tabeli 6 imamo program vadbe in tekmovanja posameznih mlajših

selekcij v ŽNK Teleing Pomurje.

Razberemo lahko, da je v nekaterih selekcijah premalo igralk. Zaradi

majhnega števila deklet, igralke dveh selekcij vadijo skupaj. To pomeni, da

dekleta različnih starostnih skupin trenirajo skupaj in lahko tudi tekmujejo

za dve selekciji ali več. Čeprav premalo igralk predstavlja problem, je

velika prednost tega, da lahko najbolj perspektivne in talentirane mlade

igralke tekmujejo za dve selekciji in si tako nabirajo izkušnje na še več

tekmah.

2.4.3 Storitve, ki jih izvaja klub (programi)

Interes deklet za nogomet je vedno večji. S pravilnim posredovanjem

možnosti ukvarjanja deklet s tem športom se lahko množičnost dekliškega

nogometa poveča. Tako NZS kot posamezni klubi poskušajo povečati

število deklic, ki igra nogomet. NZS s pomočjo nekaterih klubov organizira

festivalne dneve za dekleta v sklopu projekta Rada igram nogomet.

Namen akcij je promocija igre med dekleti.

Slika 11: Rada igram nogomet

Vir: Boštjan Rous


62

V ŽNK Teleing Pomurje Beltincih so se tega lotili na naslednji način. V

sklopu projekta Tudi jaz igram nogomet so v samem začetku projekta

pripravili in izvedli predstavitveni nogometni trening samo za dekleta, po

okoliških vrtcih in osnovnih šolah. Želeli so dekleta navdušiti nad

nogometom in jim pokazati, da je nogomet tudi šport za dekleta. Po koncu

vadbe so dekletom razdelili prijavnice za dekliški nogometni tabor, ki je bil

naslednja faza samega projekta. Cilj projekta je bil približati nogomet

dekletom in jih privabiti na samo vadbo in trenažni proces. Projekt je bil

realiziran že tretje leto zapored.

2.4.3.1 Vadba v vrtcih in osnovnih šolah

Vadba je organizirana po šolah in vrtcih po Pomurju kot promocija

ženskega in dekliškega nogometa. Organizira se proti koncu šolskega

leta in traja eno šolsko uro. Namen vadbe je predstavitev ženskega

nogometa dekletom, zato so na treningu prisotne samo dekleta. Tako so

dekleta samozavestnejša in drznejša pri igranju nogometa; ugotovijo, da

tudi same znajo igrati nogomet. Zato so na vadbah prisotne samo trenerke

(ženske). Na večjih šolah, kjer je veliko število deklet, trenerkam pomagajo

igralke, tako da imajo dekleta še dodatno motivacijo. Trenerke morajo biti

15 min pred samo vadbo tam, da se pripravijo na sam potek vadbe.

Učenke so po razredih razdeljene v skupine in tako opravijo vadbo. Ob

koncu vadbe se opravi pogovor o opravljeni vadbi, kako jim je bilo všeč,

kaj jim je bilo všeč itd.


63

2.4.3.2 Nogometni tabor za dekleta

Tabor je bil organiziran že tretje leto zapored. Prvi dve leti je tabor potekal

na stadionu v Beltincih, zadnje leto pa je bil organiziran v Bakovcih.

Program tabora je bil prilagojen deklicam od 5. do 15. leta starosti. Vsako

leto je bilo na tabor prijavljenih nekje od 20 do 25 deklet. Nekaj deklet je

bilo že igralk samega kluba, nekaj pa se jih je prijavilo na novo. Tabor je

bil organiziran tako, da sta bila dnevno dve nogometni vadbi, med vadbo

pa so za animacijo otrok potekale različne delavnice. Izvajale so se

likovne, plesne, glasbene, filmske delavnice.

Vadba na taboru je potekala pod okriljem trenerk in starejših igralk, deklice

pa so bile razdeljene po skupinah glede na starost in glede njihovih

psihofizičnih sposobnosti.

Slika 12: Na taboru

Vir: Boštjan Rous


64

EMPIRIČNI DEL 3

3.1 Namen diplomskega dela

Namen praktičnega dela diplomskega dela je izvedba programa za

nogometno vadbo za dekleta v vrtcih in osnovnih šolah (v prvem vzgojno-

izobraževalnem obdobju), izdelati učne priprave, vadbo izvesti in

analizirati. Vadba je namenjena promociji dekliškega in ženskega

nogometa, zato nas zanima sama evalvacija uspešnosti teh vadb.


65

3.2 Priprava in analiza vadbe

3.2.1 Vadba za dekleta v predšolskem obdobju in prvem razredu osnovne šole

Primer priprave za eno šolsko uro (vadbeno enoto), ki smo jo uporabili za dekleta v predšolskem obdobju in v 1. razredu

osnovne šole v vrtcih in osnovnih šolah.

Kandidatka: Staša Špur

Datum: Maj, 2015

Vrtec: Beltinci, Dokležovje, Gančani, Ižakovci, Lipovci, Melinci, Krog

Osnova šola: OŠ 1 M. S., OŠ 2 M. S. in podružnica Krog, OŠ 3 M. S. in podružnica Bakovci, OŠ Beltinci in podružnica

Dokležovje

Razred: 1. razred

Učna tema: Igre z žogo

Učna enota: Navajanje na žogo

Učni pripomočki: klobučki, stožci, palice, žoge, markirke

Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska

Učne metode: razlaga, demonstracija, praktično delo


66

Cilji

Potek učne ure

Metodični napotki

Organizacija

Učenke:

se postopno ogrevajo.

upoštevajo in sledijo

navodilom igre.

razvijajo koordinacijo v

gibanju z žogo.

Učenke:

skrbijo za pravilno

I. UVODNI DEL

Igra Plosk:

Vsako dekle ima svojo žogo

in na znak, ki je plosk, dela

različne vaje na žogi. Npr.:

plosk; se dekleta ustavijo in

stopijo z eno nogo na žogo,

spet vodijo žogo nato na

drug plosk z drugo nogo

stopijo na žogo, na naslednji

plosk, se usedejo na žogo

itd.

Gimnastične vaje:

Kroženje z glavo v

obe smeri.

Vsaka učenka vzame svojo

žogo in se prosto razporedi

po prostoru. Učenkam

razložim pravila igre,

demonstriram in jih

opozorim na upoštevanje

pravil.

Učenke se postavijo v

polkrog, tako da ima vsaka

dovolj prostora.


67

telesno držo,

razvijajo motorične

spretnosti: gibljivost,

moč in vzdržljivost

Zasuk glave levo-

desno, gor-dol.

Kroženje z rameni.

Kroženje z rokami

naprej in nazaj.

Kroženje z boki.

Sonožni skoki levo-

desno, naprej-nazaj.

Hoja v počepu.

Stresemo roke in

noge.

Posamezno vajo

demonstriram po potrebi,

nudim individualno pomoč

(popravim držo, izvedbo

vaje ...)

Vsako vajo nekajkrat

ponovimo.

Učenke:

pozorno gledajo

demonstracijo nato

poskušajo same

uspešno ponoviti vajo.


gibanju z žogo.

II. GLAVNI DEL

Postavljene ovire:

Po igrišču so postavljene

ovire, ki jih učenka mora z

vodenjem žoge z nogo

premagovati. Postavljeni so

stožci, okrog katerih mora

voziti slalom, nato ima

Učenkam razložim nalogo

in demonstriram, po

potrebi dodatno usmerjam,

pomagam in spodbujam.


68

razvijajo natančnost

podajanja oz.

streljanja žoge.

Učenke:

upoštevajo pravila

igre.

razvijajo hitrostno

koordinacijo in tekalne

spretnosti.


gibanju z žogo.

razvijajo natančnost

podajanja oz.

streljanja žoge.

postavljen majhen gol,

katerega mora zadeti in nato

preskočiti, okrog klobučkov

se mora trikrat zavrteti z

žogo.

Podiranje stožcev:

Po igrišču postavimo velike

stožce.

Učenke z žogo postavimo za

linijo stožcev. Na moj znak

vodijo žogo in poskušajo s

streljanjem žoge podreti

stožce. Vsak podreti stožec

je gol. Dekle, ki zadane

največ stožcev oz. da golov,

zmaga. Igra traja dokler ne

ležijo vsi stožci.

Vajo nekajkrat ponovimo.

Učenke opozorim na

pravila igre ter jim

svetujem, kako naj igrajo,

da bodo čim bolj uspešne.

Učenke opozorim, naj na

začetku izvajajo vajo

počasi in pravilno in šele

nato naj začnejo s hitrejšim

izvajanjem.


69

Učenke:

upoštevajo

navodila za

izvajanje vaje.

razvijajo

koordinacijo v

gibanju z žogo.

razvijajo

natančnost

podajanja oz.

streljanja žoge.

Učenke:

učenke se čustvo

in telesno umirijo.

III. ZAKLJUČNI DEL

Streli na gol:

Med stožci vozijo slalom in

nato streljajo na gol.

Nekajkrat poskusijo, nato jim

zmanjšamo gol, da še enkrat

poskusijo.

Raztezanje

Napihnemo balončka: tako

opozorimo na dihanje,

vdihujemo skozi nos in

izdihujemo skozi usta, da se

počasi umirijo.

Balončka napihnemo v obliki

Jih opozorim na pravilno

dihanje.

Vaje demonstriram,

pomaga pri izvajanju,


70

Učenke:

Aktivno sodelujejo

v pogovoru.

polkroga in naredimo še

nekaj razteznih vaj:

predklon, odklon;

predklon, odklon,

sede.

in se pogovorimo o

dekliškem nogometu.

spodbuja.

Učenke sprašujem: kako

so se imele današnjo uro,

ali jim je bil nogomet všeč?


71

3.2.2 Analiza vadbe za dekleta v predšolskem obdobju in

prvem razredu osnovne šole

V uvodnem delu smo začeli s kratkim pogovorom o tem, da smo v skupini

samo dekleta in bomo pokazale fantom, da tudi mi znamo igrati nogomet.

Pri tem bomo upoštevali eno pomembno pravilo, in to pravilo je, da to uro

nimamo rok. Torej za vse igre, ki se jih bomo igrali, bomo uporabljali

samo naše noge, stopala. In tako smo začeli s prvo igro, plosk. Najprej

sem demonstrirala vodenje žoge in same naloge, nato smo ponovili vsi

skupaj. Dekletom je bila igra zelo všeč, zabavna in jim ni delala posebnih

težav v vseh obiskanih vrtcih in šolah. Prav tako so jim bile znane

gimnastične vaje in jih je večina izvedla pravilno, tako da je korekcija vaj

bila prisotna le pri redkih učenkah.

V glavnem delu smo vadili vodenje žoge z nogo. Po igrišču smo imeli

postavljene stožce, okrog katerih so dekleta vozila slalom, osmico, zabile

gol in preskakovale ovire. Pri tej igri je večini deklet ušla žoga izpod

nadzora, zato so si pomagale z roko. Po nekaj opozorilih so bila bolj

pozorna na to začetno pomembno pravilo, ki smo ga določili in so bile bolj

dosledne. Ko so več ali manj osvojile vodenje žoge in odmislile uporabo

rok, smo imeli tekmovanje v podiranju stožcev. Tekmovanje, katera je

podrla največ stožcev oz. zabila največ golov, je bilo za njih zelo zanimivo,

celo do te mere, da si je katera izmed njih izmislila preveliko številko

zabitih golov, saj toliko stožcev ni bilo v polju.

Za zaključek pa smo imeli še strele na gol. Tukaj so se dekleta malce

umirila in bila pozorna na počasno in pravilno izvedbo pri vodenju žoge

med stožci in za natančen udarec proti vratom. Bila so navdušena za vsak

gol, ki so ga zadele, zato se je gol vedno manjšal. To je predstavljalo še

večjo natančnost za izvajanje vaje in s tem tudi večje proslavljanje

zadetka. Sledilo je raztezanje.


72

Celotna ura je potekala tekoče in je bila dobro izpeljana. To je bilo zaradi

majhnosti skupin. Pri vsaki učni uri sem imela od 6–8 deklet v vrtcih in

okrog 10 deklet v osnovnih šolah. Učenke so dobro sodelovale in so

pokazale zanimanje za dekliški nogomet. Uspelo mi je vsaj malo približati

nogomet dekletom, ki še vedno mislijo, da samo fantje znajo igrati

nogomet.

Slika 13: Vadba v 1. razredu

Vir: osebni arhiv


73

3.2.3 Vadba za dekleta drugega in tretjega razreda osnovne šole

Primer priprave za eno šolsko uro (vadbeno enoto), ki smo jo uporabili za dekleta v 2. in 3. razredu osnovne šole v vrtcih

in osnovnih šolah.

Kandidatka: Staša Špur

Datum: Maj, 2015

Osnova šola: OŠ 1 M. S., OŠ 2 M. S. in . podružnica Krog, OŠ 3 M. S. in podružnica Bakovci, OŠ Beltinci in podružnica

Dokležovje

Razred: 2. in 3. razred

Učna tema: Igre z žogo

Učna enota: Navajanje na žogo

Učni pripomočki: klobučki, stožci, palice, žoge, markirke

Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska

Učne metode: razlaga, demonstracija, praktično delo


74

Cilji

Potek učne ure

Metodični napotki

Organizacija

Učenke:

se postopno ogrevajo.

upoštevajo in sledijo

navodilom igre.

razvijajo motorični

spretnosti: gibljivost in

moč.

skrbijo za pravilno

telesno držo med

izvajanjem

gimnastičnih vaj.

I. UVODNI DEL

Gimnastične vaje z

žogo:

Žogo držimo nad

glavo, odkloni v obe

smeri.

Predkloni in zakloni z

žogo.

Počepi z žogo v

iztegnjenih rokah.

Sedeči položaj, noge

raznožimo. Z žogo v

rokah se poskušamo

dotakniti prstov leve

in nato še desne

noge.

Vsaka učenka vzame

svojo žogo in se prosto

razporedi po prostoru (če

ni dovolj žog, izvaja vaje

brez žoge). Posamezno

vajo demonstriram in

pomagam pri izvajanju.

Vajo nekajkrat ponovimo.


75

Učenke:

razvijajo fino motoriko

z žogo.

pogovarjajo in učijo se

o nogometnih

terminih.

Uležemo se na

trebuh, iztegnemo

roke in noge ter

držimo žogo v rokah

pred sabo.

Navajanje na žogo:

Rolanje žoge s

stopalom naprej,

nazaj;

rolanje žoge s

stopalom levo, desno.

Demonstriram različne

vaje navajanja na žogo in

hkrati razlagam dele

stopala, kako se udari

žoga …

Učenke:

pozorno poslušajo

pravila igre.

II. GLAVNI DEL

Tekmovanje v štafeti

brez žoge

Učenka demonstrira


76

razvijajo hitrostno

koordinacijo in tekalne

sposobnosti.

Učenke:

upoštevajo pravila

igre.

razvijajo

koordinacijo v

gibanju z žogo.

razvijajo motoriko

vodenja žoge z

nogo.

Učenke razdelim v kolone

po štiri, kjer tekmujejo v

štafetni progi z ovirami

(slalom, preskoki ...), kar se

da hitro, morajo priti nazaj v

svojo kolono in dati roko

naslednji. Zmaga tista

skupina, ki brez napak in

najhitreje preteče štafeto.

Tekmovanje v štafeti z

žogo

Ponovimo tekmovanje,

tokrat z žogo. Žogo je treba

z nogo voditi skozi štafeto in

čimprej predati žogo

naslednji. Zmaga tista ekipa,

pravilno izvedbo štafete,

vse učenke enkrat

poskusijo same. Jasno in

glasno povem pravila igre.

Hkrati opozarjam in

spodbujam učenke v

tekmovanju. Vajo nato

ponovimo.

Učenko pozovem, da

demonstrira vajo z žogo.

Še enkrat opozorim na

pravilno in šele nato na


77

razvijajo

natančnost

podajanja žog.

ki brez napak in najhitreje

preteče štafeto.

hitro izvedbo štafete.

Svetujem jim, kako naj

igrajo igro, da bodo čim

bolj uspešne.

Učenke:

upoštevajo pravila

za nogometno igro.

razvijajo

koordinacijo v

gibanju z žogo.

razvijajo motoriko

vodenja žoge in

natančnost

podajanja žog.

III. ZAKLJUČNI DEL

Igranje nogometa

Dekleta razdelim v dve ekipi

ali več in igrajo nogomet.

streljanje kazenskih

udarcev

Učenkam pomagam,

spodbujam jih pri igranju

nogometa.


78

Učenke:

upoštevajo pravila.

razvijajo motoriko

natančnost

podajanja žog.

učenke se čustvo

in telesno umirijo.

Učenke:

aktivno sodelujejo

v pogovoru.

Učenke izvedejo kazenske

udarce.

Nato se pogovorimo o


Demonstriram pravilni

udarec. Opozarjam na

pravilno izvedbo udarca in

na natančnost udarca.

Učenke sprašujem; kako

so se imele današnjo uro,

ali jim je bil nogomet

všeč?


79

3.2.4 Analiza vadbe za dekleta drugega in tretjega razreda

osnovne šole (7–9 let)

Učno uro smo začeli z gimnastičnimi vajami z žogo. Pri urah, kjer je bilo

preveliko deklet na skupino, so učenke vaje delale izmenično, z žogo in

nato brez. Nadaljevali smo z nogometnimi vajami, s katerimi so se učenke

navajale na žogo. Pri majhnih skupinah je imela vsaka svojo žogo pri

večjih pa so spet delale v parih, izmenično. Ta vaja jim je hitro postala

dolgočasna, tako da smo hitro prešli na štafeto.

Glavni del je bil sestavljen iz dveh štafet, prve brez in druge z žogo.

Skupino smo razdelili v ekipe, ki so med sabo tekmovale v štafeti. Štafeta

brez žoge ni povzročala nobenih težav. Pri štafeti z žogo pa je bilo pravo

nasprotje. Zaradi same tekmovalnosti so pozabile na pravilnost izvedbe

štafete z žogo. Po nekaj opozorilih so končno ugotovile, da pravilna in

počasnejša izvedba vaje tudi pripelje do zmage.

V zaključnem delu pa smo odigrali tekmo. Ker je za nekatera dekleta to

bila tudi prva tekma, je bilo potrebno veliko usmerjanja in spodbujanja.

Veliko pa je bilo učenk, ki jim nogomet ni bil tuj in so pokazale svoje

znanje. Za umiritev smo izvajali kazenske udarce. Udarci so se izvajali na

izločanje. Tako smo počasi naredili krog in spet končali uro s pogovorom o


Ura je v manjših skupinah potekala tekoče brez posebnih problemov. Na

večjih šolah, kjer pa je bilo veliko število deklet in smo naredili več skupin,

pa je bilo zaznati prostorsko stisko in premajhno število rekvizitov.


80

Slika 14: Vadba v drugem razredu na OŠ

Vir: osebni arhiv


81

3.3 Izvedba ankete z igralkami Žnk Teleing Pomurje

3.3.1 Raziskovalna vprašanja

Namen in cilj diplomske naloge nas je postavil pred naslednja

raziskovalna vprašanja:

· Zakaj igraš nogomet?

· Kdo te je navdušil za igranje le-tega?

· Kako dolgo igraš nogomet?

· Koliko si bila stara, ko si ga začela trenirati?

· Kje si se spoznala z dekliškim nogometom?

· Ali si prej trenirala s fanti?

· Te starši podpirajo pri igranju nogometa?

· Kako gledajo na to tvoje sošolke (prijateljice, znanke), sošolci

(prijatelji, znanci)?

3.3.2 Raziskovalne hipoteze

Na osnovi raziskovalnih vprašanj smo postavili naslednje hipoteze:

H1: Dekleta igrajo nogomet. Predvidevamo, da ga igrajo zaradi želje po

igranju in ljubezni do nogometa.

H2: Predvidevamo, da so za igranje nogometa dekleta dobila spodbudo

od nekoga.

H3: Zanimalo nas je, koliko so bila dekleta stara, ko so začele igrati

nogomet in kako dolgo ga igrajo.

H4: Menimo, da so dekleta slišala, videla ali igrala dekliški nogomet in so

se tako odločila za igranje.


82

H5: Verjetno je marsikatero dekle začelo z igranjem nogometa s fanti.

H6: Predvidevamo, če dekle trenira nogomet, rabi podporo staršev.

H7: Na nogometašico pa verjetno različno gledajo tudi sošolke in sošolci.

3.3.3 Raziskovalne metode

V diplomskem delu sta bili uporabljeni naslednji metodi pedagoškega

raziskovanja:

deskriptivna metoda, s katero spoznavamo problematiko na ravni

kakovosti in količine ter hkrati ugotavljamo stanje brez vzročnega

pojasnjevanja in

kavzalno-neeksperimentalna metoda, ki pokriva področje vzročnega

iskanja odgovorov na vprašanje zakaj.

V raziskovalni vzorec sem zajela otroke iz Ženskega nogometnega kluba

Teleing Pomurje Beltinci. Vključenih je bilo 44 deklet od 5. do 18. leta

starosti.

Podatke so bili obdelani s pomočjo programa Microsoft Exel.


83

3.3.4 Rezultati in interpretacija ankete pri igralkah

Prikaz 1: Starost anketiranih igralk

V raziskavo so bile vključene vse mlajše selekcije ŽNK Teleing Pomurja

Beltinci. Anketirali smo 44 igralk od 5. pa do 18. leta starosti. Največ

anketirank je bilo starih 16 let, kar 21 % vseh deklet. Nobeno dekle ni

imelo 9 let. Najmlajša anketiranka je štela 5 let, najstarejša pa 18 let.

5 let 2%

7 let 14% 8 let

2% 9 let 0%

10 let 14%

11 let 16% 12 let

11%

13 let 7%

14 let 2%

15 let 2%

16 let 21%

17 let 7%

18 let 2%

Starost igralk


84

Prikaz 2: Razlogi za igranje nogometa

Iz prikaza 2 je razvidno, da 64 % anketiranih igralk igra nogomet, ker

želijo postati dobre v igranju nogometa. 36 % anketiranim je igranje

nogometa za sprostitev in zabavo. Zaradi staršev ali kakšnega drugega

razloga nobeno dekle ne trenira nogometa. Rezultat ni presenetljiv, saj

smo predvidevali, da se dekleta odločajo za nogomet zaradi ljubezni do

nogometa, želje po igranju, sprostitvi in zabavi.

36,00%

0,00%

64,00%

0,00%

0 5 10 15 20 25 30

da se sprostim in zabavam

ker me starši silijo

ker želim postati nekega dne dobra igralka

drugo

Zakaj igraš nogomet?


85

Prikaz 3: Navdušenost nad nogometom

V zgornjem prikazu vidimo, da je 36 % deklet navdušenih nad nogometom

zaradi staršev, 25 % pa zaradi prijateljev/znancev in 25 % zaradi

sester/bratov. Ostala so se za igranje nogometa navdušila sama ali pa so

se udeležila predstavitvenega treninga, jih je navdušil trener ali pa

nogometni vratar. Ugotovili smo, da večina deklet pozna nekoga, ki igra

oz. je igral nogomet in od tam prihaja navdušenost nad nogometom in

zato ga tudi same trenirajo.

5% 2%

2% 5%

25%

25%

36%

Kdo te je navdušil za igranje nogomet?

v šoli na predstavitvenem treningu vrata Van der Saar

trener sama

prijatelji/znanci sestra/brat

starši


86

Prikaz 4: Treniranje nogometa

Zanimalo nas je, koliko so bila stara dekleta, ko so začele trenirati

nogomet. Razvidno je, da je zelo malo deklet, ki trenira nogomet več kot 7

let. Se je pa kar veliko deklet nabralo v zadnjih treh letih, kjer lahko vidimo,

da je zraven prišlo kar 22 deklet. Kar je seveda razumljivo, saj se tudi

dekliški nogomet v zadnjih letih širi, zato je tudi večje število deklet, ki

trenirajo krajši čas.

7 7

8

6

3

7

1 1

3

1

1 leto 2 leti 3 leta 4 leta 5 let 6 let 7 let 8 let 10 let 11 let

štev

ilo d

ekle

t

Kako dolgo treniras nogomet?


87

Prikaz 5: Začetki treniranja

Vidimo lahko, da začne največ deklet z organizirano vadbo pri 6. letu

starosti. Nekaj jih začne malo prej, večji del deklet pa po 6. letu starosti in

do 10. leta. Nekaj se jih je tudi odločilo po 10. Letu, vendar je teh deklet

zelo malo.

0

2

4

6

8

10

12

3 leta 4 leta 5 let 6 let 7 let 8 let 9 let 10 let 11 let 13 let 14 let

število deklet

Koliko si bila stara, ko si začela trenirati nogomet?


88

Prikaz 6: Dekliški nogomet

Kar 46 % anketiranih deklet se je spoznalo z dekliškim nogometom na

samem treningu. 27 % deklet je obiskalo žensko nogometno tekmo. 16 %

deklet, ki zdaj trenira nogomet, pa je dekliški nogomet spoznalo na vadbi,

ki jo je organiziral klub z namenom, da privabi čimveč deklic. Od vsega se

je 9 % deklet spoznalo s tem na poletnem taboru samo za dekleta, 2 % pa

na nogometnem taboru v Križevcih.

0

5

10

15

20

25

na treningu na poletnemnogometnem

taboru za dekleta

v šoli, vrtcu, navadbi, ki jo je

organiziral ŽNK

sem obiskalažensko

nogometnotekmo

na poletnemnogometnem

taboru vKriževcih

Kje si se spoznala z dekliškim nogometom?


89

Prikaz 7: Treniranje s fanti

Ker še dekliški nogomet ni tako prepoznaven in pogost, smo sklepali, da je

kar veliko deklet, ki so začele svoje nogometne začetke s fanti in se

kasneje pridružile dekliškemu nogometu. 55 % anketiranih deklet je prej

že treniralo s fanti, 45 % pa se je na novo priključilo k nogometu.

0

5

10

15

20

25

30

DA NE

Ali si kdaj trenirala tudi s fanti?


90

Prikaz 8: Podpora staršev

Predvidevali smo, da dekle, ki trenira nogomet, mora imeti podporo

družine, saj vseeno gre za šport, ki še vedno predstavlja nekakšen

stereotip med nami. V prikazu 8 lahko vidimo, da je podpora staršev deklet

kar 98 %, saj bi se brez tega dekle težko odločilo za igranje kakršnegakoli

športa, kaj šele dekliškega nogometa.

DA 98%

NE 0%

NE VEM 2%

Ali te starši podpirajo pri igranju nogometa?


91

Prikaz 9: Podpora fantov

V prikazu 9 je razvidno, da je 68 % fantom všeč, da dekleta igrajo

nogomet, 30 % se jim zdi nenavadno, 2 % fantov pa se norčujeta iz tega.

Prikaz 10: Podpora deklet

Dekletom je še v večji meri všeč dejstvo da dekleta igrajo nogomet, kot

fantom, saj je odstotek bistveno večji. Le 21 % se jim zdi nenavadno,

norčuje pa se 2 % deklet.

0%

20%

40%

60%

80%

100%

Kako gledajo na to fantje (sošolci, prijatelji, znanci)?

norčujejo se mi

zdi se jim nenavadno

všeč jim je

0%

20%

40%

60%

80%

100%

Kako gledajo na to fantje (sošolci, prijatelji, znanci)?

norčujejo se mi

zdi se jim nenavadno

všeč jim je


92

3.3.5 Sklepne ugotovitve

Prvo hipotezo, ki pravi, da dekleta igrajo nogomet zaradi ljubezni do

nogometa, lahko potrdimo. Rezultati, ki so bili pridobljeni z raziskovanjem,

nam kažejo, da dekleta igrajo nogomet zaradi ljubezni do tega športa in

želijo postati dobre igralke.

Potrdimo lahko tudi drugo hipotezo, ki govori, da so dekleta za igranje

nogometa dobila spodbudo od nekoga, ki igra oziroma je igral nogomet in

od tod tudi navdušenost in želja po treniranju nogometa.

Tretjo hipotezo, v kateri smo predvidevali, da nekatera dekleta igrajo dalj

časa, druga pa se šele spoznavajo z nogometno igro, lahko potrdimo. Iz

rezultatov je razvidno, da nekatera dekleta trenirajo že dalj časa, veliko pa

se jih je pridružilo organizirani vadbi zadnja tri leta. Starost ob začetku

treniranja se prav tako razlikuje. Nekatera dekleta trenirajo že od malih

nog, druga so spet začela pri 10-ih letih.

Četrto hipotezo, ki predpostavlja, da so se dekleta odločila za igranje

nogometa potem ko so slišala, videla ali igrala dekliški, ženski nogomet. In

res je, da so se odločila za igranje nogometa, potem ko so se spoznala z

dekliškim nogometom na sami vadbi.

Zaradi neprepoznavnosti dekliškega nogometa in redkost ženskih

nogometnih klubov smo sklepali, da so mogoče kdaj igrala in trenirala tudi

s fanti. To peto hipotezo lahko potrdimo, saj je več kot polovico anketirank

treniralo s fanti.

V šesti hipotezi smo predvidevali, da dekle, ki trenira nogomet, mora imeti

podporo družine, saj še vseeno gre za šport, ki predstavlja nekakšen tabu

med nami. Hipotezo lahko potrdimo, saj rezultati kažejo, da je podpora

staršev skoraj 98 %.

V sedmi hipotezi smo sklepali, da imajo različno mnenje in poglede o

dekliškem nogometu njihovi sošolci, prijatelji, znanci. To hipotezo lahko


93

zavrnemo, saj rezultati kažejo, da je večini fantov všeč, če dekle igra

nogomet.

Prav tako lahko zavrnemo osmo hipotezo, kjer smo sklepali, da imajo tudi

dekleta različna mnenja glede igranja dekliškega nogometa. Tudi tukaj so

rezultati pokazali skoraj enak rezultat kot pri prejšnji hipotezi, da je

sošolkam, prijateljicam in znankam všeč, če so se dekleta odločila za ta

šport.


94

SKLEP 4

V diplomskem delu smo predstavili organizacijo in delovanje Ženskega

nogometnega kluba Teleing Pomurje Beltinci, program in vadbo mlajših

selekcij. V klubu želimo omogočiti zgodnje vključevanje deklet v šport in

redno vadbo, jih skozi igro vzgajati in oblikovati temelje za usmerjanje

nadarjenih otrok in njihovo nadaljnje ukvarjanje z nogometom.

V zadnjih treh letih se v klubu veliko posvečamo mlajšim selekcijam tako,

da z vključevanjem najmlajših deklet v strokoven in organiziran proces

treninga razširimo »bazo« igralk in tako skrbimo za množičnost dekliškega

nogometa v Pomurju. Zato organiziramo vadbo po osnovnih šolah in vrtcih

(predšolska skupina) v okolici kluba z namenom promocije nogometne

igre med dekleti. V ta program še spada izvedba nogometnega tabora

samo za dekleta »Tudi jaz igram nogomet«, kjer poskušamo vaditelji

(trenerke) svoje znanje in izkušnje prilagoditi značilnostim in znanju

vadečih, da na zabaven in igriv način usvajajo nova znanja ter tako

napredujejo in spoznavajo nogomet. Na ta način jih poskušamo pridobiti v

trenažni sistem kluba.

Z anketnim vprašalnikom smo ugotovili, da sta bila vadba in nogometni

tabor za dekleta kar uspešna, saj smo na ta način privabili kar 25 %

anketiranih deklet in jih vključili v trenažni sistem. V tej smeri moramo

program dela za dvig popularnosti dekliškega in ženskega nogometa ob

sočasnem vzdrževanju kvalitetnega razvoja nogometašice še izboljšati.

Upam, da bodo zbrane informacije obogatile teorijo in prakso vseh

skeptikov, ki so mnenja da nogomet ni za dekleta, in upam, da bo

sčasoma dovolj oziroma več financ za dekliški nogomet in se bodo te

predstavitvene vadbe spremenile v vsakotedenske interesne dejavnosti po

osnovnih šolah. Najprej je treba v Sloveniji spremeniti miselnost o

ženskem nogometu in to lahko naredimo tako, da začnemo pri najmlajših,

torej že v osnovnih šolah pokažemo, da dekleta znamo igrati nogomet in

da nogomet ni samo moški šport.


95

VIRI IN LITERATURA 5

Literatura:

Boldin, U. (2008). Analiza materialnih, vsebinskih in kadrovskih dejavnikov

predšolske vzgoje v zasavskih vrtcih. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza

v Ljubljani, Fakulteta za šport

Cemič, A. (1997). Motorika predšolskega otroka. Ljubljana.

Doupana Topič, M. (2007). Vloga stereotipov pri neenakosti med spoloma.

Polet, 6(20), 70–71.

Elsner, B. (2004). Nogomet; Teorija igre. Ljubljana: Fakulteta za šport,

Inštitut za šport.

Elsner, B., Verdenik, Z., Elsner B.ml., Pocrnjič, M. (2012). Trener C.

Ljubljana: Nogometna zveza Slovenije.

Elsner, B., Verdenik, Z., Elsner B.ml., Pocrnjič, M. (2010). Trener C.


Lover, S. (1993). Soccer laws explained. Orpington, Kent: Eric Dobby

Publishing Ltd.

Lulik, T. (2008). Primerjava ženskega in moškega nogometa v 1. SNL.

Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Marjanovič Umek, L., Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija.

Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

Mikeln, P. (2005). Agresivnost v ženskem nogometu. Diplomsko delo,

Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Pistotnik, B. (2011). Osnove gibanja v športu. Ljubljana: Fakulteta za

šport, Inštitut za šport.

Pišot, R. in Jelovčan G. (2006). Vsebine gibalne/športne vzgoje v

predšolskem obdobju. Koper: Založba Annales


96

Pišot, R. in Planinšec J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem otroštvu.

Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper.

Inštitut za kineziološke raziskave.

Pocrnjič, M. (2001). Kondicijska priprava nogometašev. Ljubljana:

Fakulteta za šport, Višja trenerska šola.

Rajtmajer, D. (1990). Metodika telesne vzgoje. Maribor: Pedagoška

fakulteta, Predšolska vzgoja.

Ušaj, A. (2003). Kratek pregled osnov športnega treniranja. Ljubljana:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Verdenik, Z., Pocrnjič, M., Elsner, B., Elsner B.ml., (2007). Trener B.


Videmšek, M., Berdajs, P., Karpljuk, D. (2003). Mali športnik. Ljubljana;

Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Videmšek, M., in Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta

za šport, Inštitut za šport.

Elektronski viri:

British Ladies Football Club. Pridobljeno 20. 1. 2016 s http://spartacus-

educational.com/Fbritishladies.htm

FIFA Simpozij ženskega nogomet. Pridobljeno 20. 1. 2016 s

http://www.fifa.com/mm/document/afdeveloping/women/1_introduction_55

010.pdf.

Gros. B. (2007). Fifa simpozij o ženskem nogometu. Naš nogomet, 40, 33.

Pridobljeno 20. 1. 2016 s

http://www.nzs.si/resources/files/pdf/nas_nogomet_40.pdf.

The Wall street journal. Pridobljeno 10. 6. 2016 s





http://www.nzs.si/resources/files/pdf/nas_nogomet_40.pdf


97

http://www.wsj.com/articles/u-s-womens-national-team-accuses-u-s-

soccer-of-pay-discrimination-1459429306).

Nogometna zveza Slovenije. Pridobljeno s 22. 2. 2016 s

http://www.nzs.si/.

Nogometni trener. Pridobljeno 20. 1. 2016 s

http://trener-portal.si/trener/mlajse_selekcije/.

Strategija za razvoj ženskega in dekliškega nogometa. Pridobljeno 18. 2.

2016 s

http://www.nzs.si/resources/files/pdf/Strategija_za_razvoj_enskega_nogo

meta_V2_12122012.pdf

ŽNK Krka. Pridobljeno 20. 1. 2016 s

http://www.lokalno.si/2008/01/14/42975/aktualno/zenski_nogomet_krka_z

_380_v_finale_zimske_lige/?cookieu=ok

ŽNK Teleing Pomurje Beltinci. Pridobljeno 16. 2. 2016 s

http://www.uefa.com/womenschampionsleague/season=2015/clubs/club=

92315/index.html

ŽNK Teleing Pomurje Beltinci. Pridobljeno 16. 2. 2016. s

http://www.znkpomurje.com/.

Boštjan Rous. Osebni arhiv.

Staša Špur. Osebni arhiv

PRILOGE 6

ANKETNI VPRAŠALNIK!

Pozdravljene igralke!

http://www.wsj.com/articles/u-s-womens-national-team-accuses-u-s-soccer-of-pay-discrimination-1459429306

http://www.wsj.com/articles/u-s-womens-national-team-accuses-u-s-soccer-of-pay-discrimination-1459429306

http://www.nzs.si/




http://www.lokalno.si/2008/01/14/42975/aktualno/zenski_nogomet_krka_z_380_v_finale_zimske_lige/?cookieu=ok

http://www.lokalno.si/2008/01/14/42975/aktualno/zenski_nogomet_krka_z_380_v_finale_zimske_lige/?cookieu=ok

http://www.uefa.com/womenschampionsleague/season=2015/clubs/club=92315/index.html

http://www.uefa.com/womenschampionsleague/season=2015/clubs/club=92315/index.html

http://www.znkpomurje.com/


98

Sem Staša Špur, študentka razrednega pouka na Pedagoški fakulteti.

Prosim vas, da odgovorite na nekaj vprašanj v anketi, ki jo pripravljam v

okviru svojega diplomskega dela pri predmetu športne vzgoje na temo

Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice.

Prosim vas, da vprašanja pozorno preberete in obkrožite črko pred

ustreznim odgovorom ali pa odgovor napišete na črto pod vprašajem.

Anketa je anonimna, zato ni potrebno napisati vašega imena.

Starost: ____let

Selekcija (za katero igrate, če jih je več, napiši vse): ____________

1. Zakaj igraš nogomet?

a) da se sprostim in zabavam

b) ker me starši silijo

c) ker želim postati nekega dne dobra igralka

d) drugo _________________________

2. Kdo te je navdušil nad nogometom?

a) starši

b) sestra/brat

c) prijatelji/znanci

d) drugo:

3. Kako dolgo treniraš nogomet?

_____let

4. Koliko si bila stara, ko si začela trenirati nogomet?


99

_____ let

5. Kje si se spoznala z dekliškim nogometom?

a) na treningu

b) poletnem nogometnem taboru za dekleta

c) v šoli, vrtcu, na vadbi, ki jo je organiziral klub ŽNK

d) sem obiskala žensko nogometno tekmo

e) drugo:

___________________________________________________

6. Ali si kdaj trenirala tudi s fanti?

a) da

b) ne

7. Ali te starši podpirajo pri treniranju nogometa?

a) da

b) ne

c) ne vem

8. Kako gledajo na to fantje (sošolci, prijatelji, znanci)?

a) všeč jim je

b) zdi se jim nenavadno

c) drugo:

___________________________________________________

9. Kako gledajo na to tvoje dekleta (sošolke, prijateljice, znanke)?


100

a) všeč jim je

b) zdi se jim nenavadno

c) drugo:

___________________________________________________

Hvala za sodelovanje!

Date post:	01-Mar-2020
Category:	Documents
Upload:	others
View:	3 times
Download:	0 times

Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice · 2017-11-28 · UNIVERZA V MARIBORU...

Documents