1212
KAPITAL � 11 JANUARI 2008� BROJ 428
ekskluzivno za kapitalekskluzivno za kapital
visok pretstavnik na EU zanadvore{na politika i bezbednostvisok pretstavnik na EU zanadvore{na politika i bezbednost
HAVIERSOLANAHAVIERSOLANA
RE{AVAWETONA PROBLEMOTSO IMETO}E GO OLESNI^LENSTVOTO VO EU
RE{AVAWETONA PROBLEMOTSO IMETO}E GO OLESNI^LENSTVOTO VO EU
1313
KAPITAL � 11 JANUARI 2008� BROJ 428
1313Meri Bakalova
� Neodamna liderite na Evropskata
Unija go potpi{aa Lisabonskiot
dogovor. Poznato e {to }e zna~i
ovoj dogovor za zemjite - ~lenki na
Unijata, no mo`e li da ni objasni-
te {to }e zna~i za zemjite –
kandidati za vlez vo EU (kako {to
e Makedonija) ovoj dogovor?
Solana: Lisabonskiot dogovor }e & ovoz-
mo`i na Unijata poefikasno da rabo-
ti, i da zazeme podobra pozicija vo so-
o~uvaweto so predizvicite na svetot vo
koj promenite se pobrzi od bilo koga.
Ovoj reformski dogovor glavno se od-
nesuva na funkcioniraweto i na pro-
cedurite za rabota na EU. Kako takov,
toj nema da ima vlijanie na situacija-
ta so zemjite - kandidatki za vlez vo
Unijata. So drugi zborovi ka`ano,
Evropskata perspektiva za va{ata dr-
`ava i uslovite za ~lenstvo ostanuvaat
nepromeneti.
� Kosovo e `e{ka to~ka na Balkanot.
EU s$ u{te nema istapeno so
oficijalna pozicija okolu
statusot na pokrainata. Nekoi
mediumi, me|u koi i svetskiot
servis Bi-Bi-Si neodamna infor-
miraa, deka se o~ekuva liderite
na EU da i ponudat na Srbija brz
pat do ~lenstvoto vo EU, “vo
zamena” na nezavisnosta na
Kosovo. Ima li vistina vo ova, i
{to o~ekuva EU da se slu~i? A {to
o~ekuva EU od Makedonija?
Solana: Na posledniot sostanok na
Evropskiot Sovet, se dade jasna pora-
ka za potrebata da se odi ponatamu vo
re{avaweto na Kosovskoto ureduvawe.
So istaknuvaweto na spremnosta na EU
da mu pomogne na Kosovo niz va`nata mi-
sija na Evropska bezbednosna politika
za vladeewe na pravoto, Evropskiot So-
vet ja signalizira{e svojata odlu~nost
da igra va`na uloga vo Kosovo vo idnina.
Politi~kata, ekonomskata i operativna-
ta obvrska na EU }e bide neophodna vo
uveruvaweto deka re{enieto za statu-
sot e navistina izdr`livo.
Zemjite - ~lenki na Unijata, isto taka
ja naglasija nivnata uverensot deka
progresot na Srbija na patot kon EU mo-
`e da bide zabrzan i dadoa pozitivni
signali vo odnos na ranoto potpi{uva-
we na dogovorot za stabilizacija i aso-
cijacija {to se odnesuva na statusot
zemja – kandidat za ~lenstvo vo EU.
Veruvam deka ovie diskusii se odli~-
na baza za prodol`uvawe napred, is-
tovremeno i za re{avaweto na statu-
sot na Kosovo i za donesuvaweto na Sr-
bija poblisku do Unijata.
No, ovie dve celi ne treba da se sogle-
duvaat kako uslovi na povrzuvawe, kom-
penzacija ili izbalansiranost, tuku ka-
ko dve mnogu va`ni dimenzii na celo-
kupnata politika na EU za Zapadniot
Balkan, pa i dvete treba da bidat ener-
gi~no prosledeni.
[to se odnesuva do
porane{nata Jugos-
lovenska Republika
Makedonija, podo-
breniot politi~ki
dijalog pome|u, i vna-
tre vo glavnite poli-
ti~ki institucii e vo
se~ij interes. No ka-
ko su{tinski prediz-
vici, ima mnogu ob-
lasti za reformira-
we i zakonodavstvo
koe mora da se proce-
suira. Ohridskiot
dogovor e va`en vo
ovoj kontekst. Zabe-
le`uvam deka ima
progres na ekonoms-
ko pole i nie gi pod-
dr`uvame kontinui-
ranite napori vo
ovaa oblast. Kone~-
no, postojanata tran-
sformacija na va{a-
ta zemja bara poddr-
{ka od poznavaweto
na ureduvaweto i ka-
pacitetot i kako da
se spravite so toa.
� Noemvriskiot
izve{taj za
Makedonija
sodr`e{e
kritika za
problemot so
imeto koj go
imame so Grcija. Vo nego se veli:
“potrebni se dopolnitelni napori
i konstruktiven pristap vo
pregovaraweto i zaedni~ki
prifatlivoto re{enie za imeto,
pod pokrovitelstvo na ON.” Dali
ova zna~i deka EU se obiduva da &
dade na Makedonija u{te edna
zada~a pred vlezot vo Unijata?
Dali problemot so imeto e povrzan
so na{iot vlez vo EU (Grcija s$
u{te se zakanuva so veto na vlezot
na Makedonija vo NATO i EU)?
Solana: Sekako deka ova e va`no pra-
{awe i za Grcija, i za porane{nata Ju-
goslovenska Republika Makedonija. Raz-
biram deka pregovorite sega vleguva-
at vo faza na pointenzivni napori i
sostanoci, i navistina se nadevam de-
ka }e bide postignat dogovor.
Obnovenite napori koi momentalno se
vodat pod pokrovitelstvo na ON, izg-
ledaat kako da mo`at da ponudat mo`-
nost za dvete strani da postignat zaed-
ni~ko razbirawe. Nema somne` deka do-
govorenoto re{enie
}e bide poddr`ano
od EU kako i od po{i-
rokata me|unarodna
zaednica i }e go
olesni progresot kon
~lenstvoto vo Unija-
ta. Sakam da doda-
dam deka dvete zemji
se geografski bliski
i ekonomski povrza-
ni i deka imaat inte-
res za dobrososedski
odnosi. Siguren sum
deka dvete strani }e
gi napravat site na-
pori za da najdat re-
{enie niz dijalog,
pregovori i kompro-
mis.
� Evropskata Unija
bara politi~ka
vzaemnost vo
Makedonija, no
op{toto ~uvstvo e
deka EU nikoga{ ne
e zadovolna od
postignatoto.
Zo{to? Mo`e li da
go detektirate
glavniot problem
za needinstvoto
pome|u makedonski-
te politi~ki
partii?
Solana: Dozvolete mi
prvo da istaknam de-
ka od 2001 godina do sega e napraven
progres. Ohridskiot dogovor i negova-
ta implementacija imaa ogromno vli-
janie na situacijata vo va{ata zemja i
site koi u~estvuvaa vo toa zaslu`uva-
at na{e priznanie i poddr{ka. No i po-
kraj toa, s$ u{te ima mesto za progres.
S$ u{te e potrebno da se zacvrstat klu~-
nite institucii. Dijalogot pome|u Pret-
sedatelot na dr`avata i Vladata, po-
me|u Vladata i opozicijata, i pome|u
partiite vo Parlamentot mora da se po-
dobri. Na{ata `elba e sekako da bi-
deme del od re{enieto i da napravi-
me s$ {to mo`e da se napravi za da po-
mogneme.
“Vo Makedonija s$u{te ima mesto zaprogres. Potrebnoe da se zacvrstatklu~nite institu-cii. Dijalogotpome|u Pretseda-telot na dr`avatai Vladata, pome|uVladata i opozi-cijata, i pome|upartiite vo Par-lamentot mora dase podobri. Na{a-ta `elba e sekakoda bideme del odre{enieto i danapravime s$ {tomo`e da se napra-vi za da pomogne-me”, veli pokrajdrugoto, HavierSolana vo ovaekskluzivno inter-vju za "Kapital”.
KK