Reseto 2013 11 November

5/26/2018 Reseto 2013 11 November

1/44

GLASILO OBINE RIBNICA 29. NOVEMBER 2013 / XVII

NOVEMBER 2013

MUZEJRIBNICA ZMURKOVIM PRIZNANJEM

ANAMANKA OSVOJILA

ZAHTEVNO STROKOVNO

JAVNOST

USAKA VAS IMA SUJ GLAS

RIBNIKI STRELCINALI

NOVO DOMOVANJE

KOMUNALA RIBNICA IZGU-BILA TOBOS STANOVALCI

KNAFLJEVEGA TRGA

RIBNIKI LIONSI AKTIVNI

TUDI LETOS

Najveji ribniki pueljc (avtor Joe Arko) s kraljico suherobe Marinko Vesel. Foto: Marko Modrej www.ribnica.si


2/44

Tako so se nosili vasih

Prav za ta dogodek je postavljena razstava rno-belih fotografij z naslovom Ostali so samo spo-mini, pokojnega Franceta Modica, ki jo je uredilAnton Andolek. Fotografije prikazujejo nekdanjakmeka opravila, ljudi in stavbno dediino.Pa so se nam ob tem dogodku in razstavljenih

eksponatih prikradle takele misli:

Obleka naredi loveka, pravi ljudska modrost.Seveda to e kako dri, saj vemo, da smo vsiradi urejeni, izbiramo razlina oblaila za razlineprilonosti in hitro opazimo nerodnost pri izbiri le-teh, e ne ustrezajo danemu trenutku.Prav je, da nae skromno vedenje o naih prednikihin njihovi izjemni tenkoutnosti glede prilonosti,kdaj nositi razlina oblaila, prenesemo na mlajerodove, sicer ne bodo imeli obutka, kdaj obleizakmano obleko oziroma tudi na zunaj pokazatispotovanje loveku ali dogodku. Tako si na primerni mo niti misliti, da bi ob nedeljskem popold-nevu kmeko gospodinjo zalotil brez klotastega

ali svilenega predpasnika, da ne bi la k polnoniciv pliastem plau ali da ne bi imela ob etvi malolepe in svetleje obleke kot sicer pri kmekihopravilih.Pa naj e kdo ree, da se vasih niso imenitno nosili.Posnemajmo jih.Pogosto se z nostalgijo zaziramo v preteklost tudiglede kulture oblaenja in ugotavljamo, da jetudi skozi njo prepletena rdea nit iz preteklosti vsedanjost in naprej v prihodnost.MARIJA OBLAKFoto: Domen Marin

15. novembra je Turistino drutvoGrmada zakljuilo e eno akcijo Moja vas,lepa, urejena in prijazna. Domiljamo si,da smo bili tokrat nekoliko izvirneji,ideja pa je seveda od predsednicenaega turistinega drutva Mare Okorn.

Tako smo poleg prikaza diapozitivov ourejenih in posebej zanimivih kotikihnaih domaij, ki jih je ujel v objektivJanez Zajec, pripravili e razstavo oblailin osebnih predmetov iz preteklosti. Obprvih pogovorih in nartih glede tegasmo bili kar malo v dvomih, a smobili prijetno iznenadeni, kaj vse se jee nalo iz nekdanjih asov. VaaniVelikih Poljan in Slemenka tefka Petriso velikoduno ponudili na ogledoblaila, obutev, pokrivala, potovalnekovke, zelo zanimiv otroki voziek,

zibelko, med razstavljenimi predmetista se znala celo nevestin poroniopek in naglavni venek iz prve polov-ice prejnjega stoletja.

PORONI OPEK Z NAGLAVNIM VENKOM.LASTNICA TEFKA PETRI S SLEMEN

ZBIRKA KRAVAT ANTONA ANDOLKA

Datum: SOBOTA, 7. 12.Kam: v PREKMURJE (Slovenska planin-ska pot).Zahtevnost: lahka pot.Trajanje hoje (okvirno): 5 ur.Prijave z akontacijo: v torek pred poho-dom, 3. decembra, ob 18. uri, na sedeu PDRibnica, krabev trg 5, Ribnica.Potrebna je planinska oprema, primernavremenu in razmeram, veljavna planinskaizkaznica (plaana lanarina PZS) in varenkorak.Vodja: Janez Centa

DECEMBER 2013

ENSKE OBLEKE S PLETI IN ALI

MOKE OBLEKE

ENSKI PLETI


3/44

PREGLED DOGODKOV VDECEMBRU 2013

RE

ETO 3

Obinsko glasilo REETO izdaja Obina Ribnica.Uredniki odbor:

Marko Modrej - odgovorni urednikPolona Klaji - lanica

Domen Marin - lanProgramski svet:

Sabina Vuemilovi, Neva ilc Vidmar, Simona Lovin,Ale earek, Urula Jakli agar, Nevenka Turk,Matja Nosan, Miha KlunLektura:Tanja Debeljak

Trenje oglasnega prostora:GSM: 041-536-889, 051 641 021

Tisk in prelom strani:KVM Grafika, Ribnica.

Naklada: 3.300 izvodov

Naslov:krabev trg 40, 1310 RibnicaTel.: 051 641 021 / 8369 765

E-pota: [email protected] naslednje tevilke:

23. december 2013

Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list t.89/98) sodi glasilo Reeto med proizvode, za katere se

obraunava DDV po stopnji 8,5%.V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si

pridrujemo pravico do avtorskega honorarja.Pridrujemo si pravico do nenapovedanega obiska

tiskarskega krata v naem glasilu.

Gradivo za naslednjo tevilkooddajte do 10. decembra 2013.

Anonimnih pisem ne objavljamo.

Mnenja in stalia posameznih avtor-jev prispevkov ne odraajo nujno tudi

mnenj in stali urednitva.

lanki v asopisu niso uradnomnenje Obine Ribnica.

2.12. Lutkovna predstava Lutkovnega gledaliaob 17. ali 18. uri Fru Fru z naslovom Zimska pravljica

TVD Partizan

2. 12. Predstavitev knjige GLEJ JIH, ZVEZDE najlepiob 19. uri prizori na nebu v letu 2014 z Ludvikom Jevenakom Knjinica Miklova hia

3. 12. Vodstvo po razstavi AVBE NA SLOVENSKEMob 18. uri Rokodelski center Ribnica

4. 12. Rokometna tekmaRD RIBNICA RIKO HIE : RK KRKO

portni center Ribnica

6. 12. KONCERT OB DNEVU OLE (nekdanji uenci G Ribnica)ob 19. uri Glasbena ola Ribnica

6. 12. Okrogla miza na temo Velika recesija inob 20. uri alternative kapitalizmu - Ribniki tudentski

klub, Iniciativa za demokratini socializem Prostori RK-ja

10. 12. LITERARNI VEER Z MARINO BAHOVEC,ob 19. uri predstavitev njenih pesmi in slik Knjinica Miklova hia

11. 12. KONCERT OB DNEVU OLE (nekdanji uenci G Ribnica)ob 19. uri Glasbena ola Ribnica

12. 12. PREDAVANJE DARJE ROJEC o bogatih, tudiob 18.30 lastnih IZKUNJAH IZ ONKOLOGIJE Rokodelski center Ribnica

13. 12. Boino-novoletni ROKODELSKI SEJEM IN10.19. ure DECEMBRSKI PRAVLJINI SVET Rokodelski center Ribnica

13. 12. Odprtje razstaveob 19. uri IZBOR DEL IZ LIKOVNE ZBIRKE RIKO Galerija Miklova hia

14. 12. TRADICIONALNI LETNI KONCERTob 18. uri KUD Ribniki pihalni orkester

TVD Partizan Ribnica

14. 12. Rokometna tekmaob 19. uri RD RIBNICA RIKO HIE : RK SVI portni center Ribnica

14. 12. Zakljuek Kulturne ropotarnice inob 21. uri koncert Damirja Avdia Rokodelski center Ribnica

17. 12. Film ZA VOLKOVI (avtor Mirko Peruek)ob 19. uri Knjinica Miklova hia

20. 12. Boino-novoletna prireditevob 18. uri OTROCI ZA OTROKE portni center Ribnica

21. 12. Rokometna tekmaob 19. uri RD RIBNICA RIKO HIE : RK MARIBOR BRANIK portni center Ribnica

22. 12. Boino-maoretna prireditevob 17. uri ZA BOI SI ELIM portni center Ribnica

23. 12. PREDBOINO RAJANJEod 20. ure portno igrie Dolenja vas

24. 12. PREDBOINO RAJANJEod 21. ure do jutranjih ur portno igrie Dolenja vas

25. 12. BOINI POHOD Z BAKLAMI NA GRMADOob 18.30 O Velike Poljane, prijava ob 18. uri

26. 12. TRADICIONALNIob 18. uri BOINO-NOVOLETNI KONCERT

portni center Ribnica

Koledar dogodkov pripravlja in zbira Zdenka Miheli, [email protected].

50 LET GLASBENE OLE RIBNICAV letonjem olskem letu praznujemo 50letnico ole in ker jeletos tudi osrednji dogodek nae ole, bo mnogo dejavnostivezanih na na jubilej. Da bi svoje delo predstavili iremu teviluposlualcev, smo se odloili, da bomo izvedli 5 koncertov inzajeli vse obine, v katerih delujemo.Prvi koncert bo izveden v dvorani Glasbene ole Ribnica v

poastitev dneva ole, ki bo v petek, 6. 12. Predstavili se bodonekdanji uenci nae glasbene ole v organizaciji profesorjev,tudi nekdanjih uencev.Drugi koncertbo koncert orkestrov v Lokem Potoku, v petek,24. 1. 2014. eleli smo predstaviti orkestre, saj je bilo doslej naj-manj nastopov in predstavitev glasbil ravno v tej obini.Tretji koncertbomo izvedli v Sodraici, in sicer v petek, 28. 2.2014. Predstavile se bodo razline zasedbe komornih skupin.etrti koncertbo Koncert uiteljev v Velikih Laah, v petek, 28.3. 2014.Peti koncert pa je slavnostni koncert ob 50letnici Glasbeneole Ribnica. V portnem centru Ribnica se bomo sreali v petek,11. 4. 2014 in se predstavili s pestrim programom razlinih pos-

ameznih izvajalcev, komornih skupin in orkestrov.Ob tej prilonosti bomo izdali tudi publikacijo, kjer bodo pred-stavljeni vsi aktivi in seveda v najveji meri delovanje Glasbeneole Ribnica v zadnjih petih letih. Vse dejavnosti bodo objavljenena nai spletni strani, vsi koncerti pa tudi na vabilih ob pos-ameznem dogodku.


4/444

IZPODUP

ANOVEGAPERESA

Izpod upanovega peresa

Spotovane, spotovani!

Tokrat smo imeli Ribniani zopet prilonost, da

se predstavimo svetu, in sicer v samem centruDunaja, v Avstriji. Glede na to, da smo predasom e bili v Celovcu, smo se poutili e kardomae, e posebej, ko se je naa delegacijanastanila v tudentskemdomu Korotan naDunaju, ki ga vodi narojak iz Dolenje vasi,mag. Anton Levstek.Seveda je besedahitro stekla o tem,kakne so monostinaega sodelovanja nadrugi strani Alp in teh

monosti res ni malo,saj imamo veliko stvari,ki jih elimo predstavitisvetu. Moje mnenje je,da se stanje e po 520-ih letih ni prav ni spre-menilo: e vedno gremo radi od doma v svet,e raje pa se vrnemo domov. Skupaj s prof. dr.Joetom Griarjem smo zbrali glavne dogodkez naega obiska v Avstriji in vam jih z veseljemposredujemo.

Poroilo o sodelovanju delegacije

Slovenije na Poslovnem forumu naDunaju, 14. in 15. novembra 2013Spotovana lanica, spotovani lanMedobinske pobude: ezmejno e-sodelo-vanje v Podonavski e-regiji!V etrtek in petek, 14. in 15. novembra jebil na Dunaju Poslovni forum DanubeRegion Business Forum 2013: ICT New Developments in Information andCommunication Technology (AustrianFederal Economic Chamber, ki je potekal vokviru razvoja Podonavske pobude. Vsebino,udeleence in ve informacij si lahko ogledatena spletnem naslovu: http://b2match.eu/dan-

uberegionbusinessforum2013. Predstavnikislovenskih organizacij so sodelovali v nasled-njih sestavinah programa :Involvement of Women & ICTMarta TURK, predsednica obmone enoteGospodarske zbornice LjubljanaDelavnica e-ZdravjeVodja razprave: zasluni profesor, dr. JoeGRIAR, Univerza v Mariborulani omizja: Jani RECER, pomonik direktorjaza informatiko v Univerzitetnem klininemcentru LjubljanaPreko mejne e-Reitve in e-Servis Sreanjeupanov iz Podonavske regije.

Pri Omizju so sodelovali predstavniki izSlovenije: dr. Iztok KOVAI, viji svetova-lec Obina entrupert, Ura REPE, direk-torica, Deela kozolcev entrupert, d. o. o.,Joe LEVSTEK, upan, in Janez MATE, direk-tor obinske uprave Obina Ribnica, Marina

GRADINIK, v.d. direktorica, in Vasja Pavlin,Javni zavod Rokodelski center Ribnica, dr.Matej GOMBOI, upan Obine Beltinci, pela

JUSTIN, direktorica obinske uprave Obinekofja Loka, Rok IMENC, direktor Razvojneagencije Sora kofja Loka.Sestanek upanov so so vodili:

- mag. NicolausDRIMMEL, general-ni skretar Avstijskezveze obin, Dunaj- mag. RupertGOLE, upanObine entrupertin asistent naFakulteti za arhitek-turo v Ljubljani- Joe LEVSTEK,

upan ObineRibnica- Gyula OCSKAY,generalni skretar

CESCI - Central European Service for Cross-Border Initiatives Budapest.Na sreanju Prekomejno e-Zdravje so sode-lovali: vodja dr. Christian Kittl, Graz, dr. IngridMILOEV, asistentka direktorja za raziskave inusposabljanje, Ortopedska bolnica Valdoltrain vodja oddelka za fizikalno in organskokemijo intituta Joef Stefan, Ljubljana, mag.Andreja UFAR, vodja oddelka za farmacijo naUniverzitetnem klininem centru in asistentka

na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani,dr. Dalibor RADOVAN, vodja razvoja in raziskavna Geodetskem intitutu ter Egon MILANI,direktor projektov Ineor Ltd Ljubljana.Udeleenci sestanka upanov so prejeli pisnovabilo mag. Mihe Jeeta, upana Obinekofja Loka in Joeta Levstka, upana ObineRibnica na delavnico: eMunicipalities WithoutBorders Working Together: Tourism & CultureWorkshop 2014 (e-Obine brez meja sodelo-vanje na podroju turizma in kulture, delavni-ca 2014), ki jo skupaj organizirajo:- Obine: Ribnica, Krko, entrupert, kofjaLoka- Medobinska iniciativa prekomejno eSode-lovanje v Podonavski eRegiji- Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije,Direktorat za kulturno dediino- Zavod za varstvo kulturne dediineRepublike Slovenije.Lokacija in datum: kofja Loka, 8. april inRibnica, 9. april.Ve informacij lahko dobite na spletnihnaslovih: [email protected], [email protected] Obine Ribnica je izroil uokvirjenokopijo Kronjarskega patenta iz leta 1492(povezava na spletno stran je navedena spo-daj) naslednjim prejemnikom:

- predstavniku mesta Dunaja- podpredsedniku Gospodarske zborniceAvstrije- veleposlaniku Republike Slovenije v RepublikiAvstrijiNa Poslovnem forumu so se lani slovenske

delegacije udeleili vrste poslovnih sestankov(B2B Meeting). Ribnico je na B2B zastopalRok imec, ki je pripravil skupno prezentacijorazlinih monosti sodelovanja. Sreali so setudi s predstavniki Veleposlanitva RepublikeSlovenije na Dunaju: nj. eksc. dr. AndrejRahten, veleposlanik Republike Slovenije vRepubliki Avstriji in izredni profesor, Filozofskafakulteta Univerze v Mariboru, Alja Arih,namestnik veleposlanika/pooblaeni min-

ister, Suzana earek, I. sekretarka, politinioddelek ([email protected], [email protected], [email protected]).Med kosilom so se lani slovenske del-egacije sreali s predstavnikom Evropskekomisije gospodom Perom Blixtom (Headof Unit, Experimental Platforms, EuropeanCommission, Directorate-General CONNECT).Udeleencem Poslovnega foruma smo tirisodelujoe obine iz Slovenije pripravile pro-mocijsko darilo - cekar iz naravnih tekstilnihvlaken, potiskan z grbi tirih sodelujoih slov-enskih obin in z navedbo njihovih projektov:Krko (Popotnik), Ribnica (Rokodelski center),

entrupert (Deela kozolcev), kofja Loka(Pasijon). V njih so bili gradiva obin in naelesene lice. Cekarji so poeli veliko zanimanjein vpraanja o sodelovanju obin.V petek, 15. novembra, je bil organiziranobisk Ars Electronica Linz GmbH (http://aec.at). Tridesetletno delovanje te ustanove indoseke Futurelab je predstavil direktor dr.Horst Hrtner. Naine sodelovanja IT podjetijv regiji Zgornja Avstrija je predstavil predsed-nik zdruenja ICT.Veseli me, da Vas lahko ob tej priliki obvestim,da se je slovenski pobudi pridruilo tudiMinistrstvo za kulturo Republike Slovenije:peli Spanel, generalni direktorici, Direktoratza kulturno dediino, ministrstvo za kulturoRepublike Slovenija, izrekamo dobrodolicoin elimo uspeno sodelovanje!Uspeno smo promovirali tudi Kronjarskipatent, ki je v okviru Podonavske pobudeumeen na: zgodovinskepovezave:Historic Links http://elivinglab.org/C r o s s B o r d e r e R e g i o n / D e R C 2 0 1 3 /HistoricLinks.htmKronjarski patent 1492Ve o kronjarskem patentu: http://www.Muzej-Ribnica.si/pdf/katalog_Krosnjarstvo_net_02.pdfPrepis kronjarskega patenta v nemini:

h t t p : / / w w w . r i b n i c a . s i / w p - c o n t e n t /uploads/2011/03/o-krosnjarskem-patentu_nem.pdfPrepis kronjarskega patenta v slovenini:h t t p : / / w w w . r i b n i c a . s i / w p - c o n t e n t /uploads/2011/03/o-krosnjarskem-patentu_print_slo.pdfSpotovani, monosti, ki jih daje Evropa vnaslednji finanni perspektivi 2014-2020,temeljijo na ezmejnem sodelovanju, zatose bomo morali nujno povezovati, saj za pos-ameznike v tem obdobju ne bo prostora, emanj denarja. Ribniani imamo to sreo, dasmo e od nekdaj vedno korak pred drugimi,to pa zato, ker v ivljenju cenimo tri stvari: 1.deset bojih zapovedi, 2. kronjarski patentin 3. imamo radi nao Ribniko dolino. Kakomalo in hkrati tako veliko!

upanJOE LEVSTEK


5/44

IZPOD

UPANOVEGAPERESA

5

V mesecu novembru zakljuujemo aktivnostiprorauna za leto 2013. Ni bistveno novegaglede na prejnja poroanja o delu obinskeuprave. Vse veje investicije, za katera smopridobili sredstva sofinanciranja, so v teku, vse

stalne dejavnosti potekajo nemoteno prekocelega leta.Posebej elimo nameniti nekaj besed projek-tu izgradnje ribnikega vrtca, saj se je letoszakljuila prva faza. Opisali bomo predvsemfinanni vidik.Finanni del investicije je bil in je e izrednozahteven. Obina bo vloila skupaj z letom 2014najmanj 3.523.000 eur lastnih-proraunskihsredstev, od tega bo pokrivala do 2.600.000 skreditnimi sredstvi. Podatki o investiciji (za nep-ovratna sredstva se ne bodo ve spreminjali,kredit bo verjetno manji in ista proraunskasredstva nekaj vija):Skupaj investicija: 7.597.243 EURProraun Obine Ribnica: 3.523.820 EUROd tega krediti: 2.600.000 EUR *1

Posojilo (Javni sklad RS za regionalni razvoj inrazvoj podeelja): 1.620.000 EUR *2

Posojilo - druge banke: 980.000 EUR *3

Nepovratna sredstva skupaj: 4.073.423 EURSofinanciranje (Evropski sklad za regionalnirazvoj): 3.522.552 EURSofinanciranje - 21. len ZFO-1: 550.871 EUR

Opombe:*1 Vsi podatki o kreditih predstavljajo pod-pisane kreditne pogodbe. Velika verjetnost je,da se bo rpalo manj kreditnih sredstev. Pritem kreditu je obrestna mera subvencionirana nija.*2 1 mio za prvo fazo vrtca je e rpan, zadrugi del bo verjetno rpanje manje.*3 trenutno je podpisana pogodba.

Investicijski potencial obine je relativnomajhen, zato lahko doloene projekteizpeljemo le pod pogojem uspenega kan-didiranja na razpisih. Projekt ribnikega Vrtca

je kljub temu prevelik, da bi bilo dovolj finan-ciranje le iz obinskega prorauna, zato smo semorali tudi zadoliti.e bi omejevali storitve ribnikih javnihzavodov in ustanov, bi bile potrebe po kred-itih bistveno manje, vendar je obina stalnosledila cilju, da kakovost storitev teh ustanovostaja na enakem nivoju kot doslej, zato jimnismo zmanjevali finannih sredstev.Sliati je bilo tudi govorice, da bomo sedaj zadeset let popolnoma onemogoeni pri finan-ciranju razlinih investicij, kar seveda ni res,saj bomo e letos in naslednje leto izvedlienergetsko sanacijo zdravstvenega doma inosnovne ole (oboje krepko preko 1 mio eur),e omenimo le najveje investicije Tako bo

tudi v bodoe, izdelani so e narti za noveinvesticije, za doloene se e izdelujejo. Zaradivsega opisanega je seveda zelo dobrodoloprimerno sodelovanje z ribnikim gospodarst-vom.Zato e enkrat pozivamo potencialne spon-

zorje, da sodelujejo pri najvejem projektu vmoderni zgodovini Ribnice.

SPONZORSKO/DONATORSKO PISMO VRTECSpotovani!Obina Ribnica sistematino vlaga v razvoj. Izvedlismo veliko investicij: v istilno napravo, ceste, obrt-ne cone, Rokodelski center, mrlike veice, portnaigria in e mnogo vejih ter manjih investicij.Predvsem se trudimo, da investicijski projekti ne bivplivali na standard ostalih drubenih dejavnosti,delovanje javnih zavodov in splono raven ivljenjav Ribnici.Pred nami je e mnogo investiciji: konanje Vrtca vRibnici, novi primarni vodovod in na izvirih enoteza mikrofiltracijo vode, razvoj primarnega in sekun-darnega kanalizacijskega omreja, projekti ener-

getske sanacije, javna infrastruktura (npr. v bivihkasarnah) itd. Dokonanje novega vrtca je predv-ideno v letu 2014.V vse veje investicije je vkljuen velik dele sofinan-ciranja iz evropskih skladov, vendar je obveznost zaobinski proraun e vedno izjemno velika. Tako smoprili v investicijski zmonosti obinskega proraunado toke, ko moramo za veje investicije e najematikredite.Zato se na vas obraamo s pozivom za sponzorskosodelovanje ali donatorsko pomo, ker bomo lena ta nain izvedli predvidene investicije, vzdrevalinjihov tempo tudi v prihodnosti in ohranjali kvalitetodrubenih podroji v naem okolju. Prispevke dona-torjev bomo zbirali naTRR: 013040100005476 - OBINA RIBNICA, Sklic:730000-d (davna tevilka), s sponzorji bomo pod-pisovali sponzorske pogodbe.Nudimo naslednje oblike sodelovanja (donatorstvone predvideva nasprotnih uslug, pri sponzoriranju sote storitve navedene):1. DONATORVsa podjetja in podjetnike - sedanje in bodoe pri-jatelje Vrtca Ribnica vabimo, da po svojih zmonostihdonirajo za izgradnjo novega vrtca v Ribnici.Donatorstvo bo predstavljalo pomemben dele kizgradnji novega vrtca.2. POKROVITELJ(velja za vse vrste pokroviteljstva)- Logotip pokrovitelja bo zapisan na zahvalni ploina objektu investicije ali v njej. Do dokonanja inves-ticije bo pokrovitelj zapisan na informativni tabli,ki bo postavljena v prostorih obine Ribnica in vportnem centru Ribnica. Seznam bo 10 let objavljentudi na spletni strani obine Ribnica, s tega mesta bo(po elji pokrovitelja) omogoena tudi povezava naspletno stran podjetja.- Logotip podjetja na vabilu za slovesnost ob odprtjuinvesticije.Dodatno po oblikah pokroviteljstva:2.1 POKROVITELJod 1.000 do 9.000 (+DDV)- Logotip pokrovitelja (ali omemba v besedi), ki se bopojavljal v najmanj treh objavah o investiciji.

- Manja predstavitev podjetja (v njegovi lastni reiji)na slovesnosti ob odprtju investicije.2.2 SREBRNI POKROVITELJ10.000 - 25.000 (+DDV)- Poimenovanje enega objekta Vrtca (ene uilnice,igria ) po srebrnem pokrovitelju za dobo 10 - 25

Kronika Obinske uprave,november 2013

let (npr. enota-logo podjetja ali druga elja podjetja).Logotip srebrnega pokrovitelja bo zapisan na loeniploi ob notranjih vhodnih vratih v enoto/objektali kako drugae oznaen na ostalih enotah (npr.igriu).- Logotip srebrnega pokrovitelja (ali omemba vbesedi), ki se bo pojavljal v najmanj petih objavaho investiciji.- Predstavitev podjetja ob vabilu za slovesnost obodprtju investicije (ena stran A 4) in predstavitevpodjetja na slovesnosti ob odprtju investicije (oboje

v lastni reiji pokrovitelja).2.3 ZLATI POKROVITELJ50.000 75.000 (+DDV)- Poimenovanje dveh objektov Vrtca (uilnice, igria,kuhinje ) po zlatem pokrovitelju za dobo 10 - 25 let(npr. enota - logo podjetja). Logotip zlatega pokro-vitelja bo zapisan na loeni ploi na notranjih vhod-nih vratih v enoto/objekt ali kako drugae oznaenna ostalih enotah.- Logotip zlatega pokrovitelja (ali omemba v besedi),ki se bo pojavljal v najmanj petih objavah o inves-ticiji.- Predstavitev podjetja ob vabilu za slovesnost obodprtju investicije (do deset strani A 4) in predstavitevpodjetja na slovesnosti ob odprtju investicije (oboje

v lastni reiji pokrovitelja).2.4 GENERALNI POKROVITELJ100.000 ali ve (+DDV)- Poimenovanje vseh objektov Vrtca po generalnempokrovitelju za dobo 10 - 25 let. Logotip generalnegapokrovitelja (npr. otroko naselje - logotip) bo zapisanna loeni ploi na upravni stavbi Vrtca ali v njej.- Logotip generalnega pokrovitelja, ki bo zapisanna skupni zahvalni ploi pokroviteljev na objektuinvesticije.- Logotip generalnega pokrovitelja (ali omemba vbesedi), ki se bo pojavljal v najmanj petih objavaho investiciji.- Predstavitev podjetja ob vabilu za slovesnost obodprtju investicije (do petdeset strani A 4) in pred-stavitev podjetja na slovesnosti ob odprtju investicije(oboje v lastni reiji pokrovitelja).3. OSTALE OBLIKEZ veseljem bomo obravnavali tudi vae predloge zamorebitne druge oblike sponzoriranja in se z vamipogovorili o monostih izvedbe.Splona doloila- Vsi pokrovitelji in donatorji bodo prejeli zahvalnoplaketo ob dokonanju investicije.- Za vsako vrsto pokroviteljstva je mono sklenitisponzorsko pogodbo z ve pokrovitelji.- Pokrovitelj bo plaal storitev v ve obrokih: prvi obpodpisu pogodbe, ostale v skladu z dogovorom dokonanja projekta v letu 2014.Za vse informacije sem vam na razpolago na kon-taktih:- upan Joe Levstek, 837-2002, [email protected], GSM:051/687-620.V Ribnici, 20. 11. 2013

Sedanji pokrovitelji so: T.H.E. d.o.o., Obrtna cona Ugar29, 1310 Ribnica, Sanivita d.o.o., Obrtna cona Ugar 29,1310 Ribnica, Zasnova-gradbeni biro, Lovin Tone s.p.,Vrvarska pot 1a, 1310 Ribnica, JHP projektne reitved.o.o., Cesta talcev 5, 1230 Domale, PrevoznitvoIztok Pucer s.p., Lepove 22, 1310 Ribnica.Donatorji: sredstva smo doslej prejeli od treh dona-torjev (dve fizini in ena pravna oseba).Obina Ribnica se vsem sponzorjem in donatorjem

zahvaljuje za sodelovanje.

upanJOE LEVSTEK S SODELAVCI


6/446

DOGODKIMESECAANAMANKA PRITEGNILA POZORNOST

STROKOVNE PEVSKE JAVNOSTIRegijsko tekmovanje prineslo najve priznanj prav nai vokalni skupini

Zlato priznanje za nastop, priznanje za najbolji enski zbor,priznanje za obetavnega zborovodjo, priznanje za najboljo izved-bo sodobne slovenske pesmi in priznanje za najboljo zasedbo,ki se je prvi udeleila tekmovanja vse to je bera priznanj, ki jihje Anamanka odnesla z regijskega zborovskega tekmovanja. To jebilo 16. novembra na Konservatoriju za glasbo in balet, odloalapa je trilanska komisija, ki jo je vodila priznana Karmina ilec.

Vokalna skupina Anamanka, ki jes 17 lanicami zdaj e pravi zbor, je elani napovedala svoj prihod na pevskoprizorie, postala opaena, zdaj pa je nara-vnost zablestela. Z ljubljansko Gallino stabili favoritki tekmovanja, ki ga prireja Javnisklad RS za kulturne dejavnosti, in tako stase tudi odrezali, s tem da je Anamanki pri-padlo najveje tevilo priznanj. Program jemoral vsebovati ljudsko in umetno pesemter eno po lastni izbiri, in tako smo ponovnosliali Strah, ki je obinstvo prevzel e lani naSozvoenjih. O vsem zanimivem dogajanjuje bilo vredno pobarati najobetavnejegazborovodjo Simona Koroca:

Skladba Strah vedno naleti na izjemenodziv, nikoli pa vas nismo vpraali, ali stezakljuni del povsem sami natudirali -saj deluje kot prava mala koreografija.Skladbo je izvrstno zasnovala skladateljicaKatarina Pustinek Rakar. Poleg not vsebujetudi scenska navodila in eno izmed njih jetudi, da se na koncu po vzkliku Strah gre!!!pevke v vriu razkrope po odru. Nismo patega posebej vadili, ker je strah popolnomanaravno obutje..., potrebno ga je le prikli-cati na plano.

So bile vae intenzivne priprave tudie priprave na tekmovanje - in kje ste jihimeli, kako so potekale ...Regijska tekmovanja za zbore so resninotekmovanja. Vendar tu ne gre za tekmo-vanje med zbori, kdo bo bolji. Vsak se

namre bojuje, da bi imbolj navduil irijoin si s preciznim podajanjem in navdah-njeno interpretacijo glasbe prisluil imve tok. In za tako stvar se je vrednodobro pripraviti. Anamanka je tako imelav zaetku oktobra ez vikend intenzivne

vaje v Elerjih nad Ankaranom, kjer se namje za en dan pridruil dirigent SebastjanVrhovnik in nas usmerjal, da smo programza tekmovanje kar se da dobro izdelali.

Kaj sledi zdaj, po uspeni predstavitvina Konservatoriju?

Pravzaprav je to letos e druga uspenapredstavitev Anamanke v dvorani naKonservatoriju. Prvi smo tam nastopili naavtorskem veeru Katarine Pustinek Rakar,kjer smo zapeli Strah v drubi komornegazbora AVE, MPZ Obala Koper, APZ ToneTomi Univerze v Ljubljani ter drugih, kiso izvajali skladateljiine skladbe. Uspehna tekmovanju pa nam predvsem dajedodatno potrditev, da dobro delamo terda se zmoremo dobro predstaviti tudi predstrogo irijo.

Na Ribnikem je rahel zastoj v zboro-vski glasbi, vi pa ravno v tem asu dose-gate najveje uspehe. al upada tudizborovska publika, a k srei jo uspetekot zborovodja motivirati s pravo izbiroprograma. Kako ga sploh doloate? Kajvas vodi pri tem razen razpisnih smernicin specifike zbora?Mislim, da publiko trenutno e vedno boljmotivirajo dekleta kot na program (smeh,op. avtorja). Izbira programa pa je verjetnoeno izmed zahtevnejih opravil zborovod-je. Pri tem mora upotevati narte zbora,sposobnosti pevcev, publiko, ki ji bodoskladbe predstavljene, ter as, ki ga ima na

razpolago za vaje z zborom. Pa tudi, e vsedobro nartuje, mu na koncu lahko narteprekriajo bolezni in drugo. Zavedam se,da na program dostikrat vsebuje velikotujih skladb ter skladb, ki so poslualceme neznane, ter zato ne gredo ravno najbolj

v uesa. Imamo pa v prihodnje doloenenarte, ki pa jih boste lahko sliali le, e nasboste zopet prili posluat. Sam zelo velikoasa preivim ob posluanju drugih zborovter brskanju za novimi notami, tako da sena polici nahaja e kar nekaj glasbenih del,za katere upam, da vam jih bo Anamanka vprihodnosti lahko predstavila.

Strokovna javnost se zelo dobroodziva na vae delo, dobili ste priznan-

je za obetavnega zborovodjo. In to vseponete ljubiteljsko, kot neprofesiona-lec ...e bi vse to, kar ponem, poel kot profe-sionalec, verjetno ne bi tega poel ve ...Prav tako bi, e bi na vso zadevo pogledalskozi oi Rib'nana, e zdavnaj ugotovil, dase stvar ne splaa. Samo na sreo denar nepogojuje vseh lepih stvari in obutkov, kijih pri prepevanju in ustvarjanju doivlja.In ne nazadnje, ali sem omenil, da so znan-stvene raziskave dokazale, da petje zelodobro vpliva na zdravje in poutje?

e pred zaetkom sobotne prired-itve se je govorilo, da sta Gallina inAnamanka najveja aduta. In izkazalo seje za resnino. Kaj vas pri Gallini najboljprevzame in tudi, ali imate kako povrat-no informacijo od njih tudi glede vas?Gallina in Ingenium ensemble sta dvesorodni vokalni skupini, ki sta sestavljeniiz zelo kvalitetnih mladih pevcev ki v napevski prostor poleg novitet in suveren-ega petja vnaajo e izrazito poudarjenscenski nastop. Prav uitek jih je gleda-ti in posluati, in jih ljubiteljem dobregapetja srno priporoam. S strani Galine pa

kdaj pa kdaj dobimo kaknega veka naFacebooku.

Ker vem, da ste kritini, me zanima, nakaj se bo zdaj usmerila vaa pozornost?Kam elite pripeljati Anamanko, saj zdajzanjo e ve strokovna javnost?Predvsem si elim, da bi uspeli ohrani-ti trenutni nivo in bi poasi napredova-li. Pripravljati koncerte, ki bi pritegnili innavduili poslualce, ter, seveda, poiskatinaine, kako s pomojo petja imbolj pred-staviti nao Ribniko dolino.

ALENKA PAHULJEFoto: AP in arhiv Anamanke


7/44

DOGOD

KIMESECA

7

USAKA VAS IMA SUJ GLASImamo nareje, ki drugim lomi jezike, nam pa dviguje zavest o pripadnosti

Pa se obrnejo asi in nam ni ve nerodnogovoriti v nareju. e ve, zdaj smo mod-erni. Jezikoslovci poudarjajo bogastvo inplemenitost nareij in v njih prav gotovoblestimo prav Ribniani, saj je na govorzelo poseben in izrazit. Zlahka lahko zatorazumemo Anico Mohar in Metko Kljun,ki sta lanskega septembra takoj sprejeliizziv, da v evropskem projektu V iskan-

ju identitete raziskujeta ribniko nareje.Knjinica Miklova hia se je tako lotilaenega vejih projektov, v katerega je pov-abila osnovnoolce in domae informator-je iz Ribnice, Sodraice in Lokega Potoka.Takrat e osmoolci Nejc, Maa, Miha in Rokso lepo v prazninem asu vandrali k svojimsorodnikom in jih spraevali o Miklavu inboiu, adventu, igrah, delu in oli Dva

informatorja pa je obdelal kar cel kroek, kise je redno sreeval ob petkih, premlevalgradivo in si delal nove izzive. Diktafoni indrugi snemalniki so peli in posneli gradivo,ki je sodelujoe strano zabavalo. In tudi,ko so se zavedeli, koliko redaktorskegadela jih e aka, jih je dobro razpoloenje

nosilo vse do izdaje knjige Usaka vas ima

suj glas. To so prvi dobili v roke prav nadan njene predstavitve v Miklovi hii, 20.novembra. Prili so zdaj e devetoolci,veina informatorjev in seveda enski deldelovne in strokovne ekipe. Napravili soprav zabaven veer, saj smo se spoznavali zzgodbami, pripovedovalcev tudi v ivo, dasmo doivljali vse nianse nareja in ugotav-ljali, da ne da ima vsaka vas svoj glas, celopo hiah se je razlino govorilo, odvisno odtega, kdo se je od kod prienil ali primoil.Pripovedovalci so v popreju stari 72let, zajete pa so bile mnoge vasi in kraji.Velika vrednost knjige je tudi v priloenem

zvonem zapisu, saj tako domaine sliimogovoriti nae nareje, eprav so se snoval-ci knjige odloili za poenostavljen zapisnareja. Za vsako zgodbo je e priredbav knjinem jeziku ter analiza posebnosti

narenega govora posameznega pripov-edovalca.

Direktor knjinice Marko Zupanc je dejal, daob vsem narejenem ne more zatreti ustevin je izjemno zadovoljen, Metka Kljun paje pridala, da je knjiga prava dediinaza zanamce, saj bo vekomaj ivelo 62narenih zgodb. Lepega dogodka si nadan splonih knjinic ne bi mogli zamisliti,je zakljuila Anica Mohar.Saj bi vam lovek kopiral kakne zgodbe,da bi se poteno nasmejali, toda knjiga ima137 strani. Pa jo kar pridno vzemite v rokein potujte z njo skozi nae nareje. Tam seiejo nae korenine in tam se poraja naazavest, da smo Rib'nanje.

ALENKA PAHULJEFoto Nastja Hafnar

Prav fajn so se znali norevati iz nas, ko smo prili kam veniz domaega okolja, e posebej pa so nam dvignili tlak s tistozanievalno: Rajbnanje! Verjamem, da nikomur niste ostalidolni in ste jim znali zabrusiti tako, kot je enemu svojemutudentskemu kolegu naa Marjana Starc: Jaz lahko po 'lublansk'govorim, ti pa 'nikol' ne bo po 'ribn'k' znal!

Pravo veselje je zapisati imena vseh, ki so sodelovali pri nastajanju knjige, saj sovsi domaini: Anica Mohar in Metka Kljun sta bdeli nad celim projektom, MarjanaStarc se je mukotrpno prebijala skozi narene posebnosti, Vanja Cebin jih jestrokovno obdelala, tirje osnovnoolci Nejc Lovin, Maa Klun, Miha Novak inRok Rupari so na terenu spoznavali ivost jezika in se zabavali ob zgodbahdomaih, informatorji pa podajali svoje ivljenje: Magda Arko, rojena v potokihRetjah, Marija earek iz Prigorice, Joe Gornik iz imaric, Joe Klun iz DolenjihLazov, Marija Lesar iz Suja, Janez Lovin in Angela Draga Lovin iz Gorie vasi,Joe Pahulje iz Bukovice in Medard Pucelj iz Gorie vasi.Knjigo je oblikovala Barbara Koblar, CD uredil Toni Della Schiava, finanno pa joje podprl Inles d.d, skupaj s finanno pomojo Evropskega kmetijskega sklada zarazvoj podeelja.

NASLOVNICA NOVE KNJIGE V NAREJU USAKAVAS IMA SUJ GLAS

IVAHEN POGOVOR SNOVALCEV S PRIPOVEDOVALCI ZGODB

CELA DRUINA USTVARJALCEV KNJIGE JE PISANO OBINSTVO ZELO ZABAVALA IN NASMEJALA.

NEJC, MAA, MIHA IN ROK, MLADI TERENSKI OSNOVNOOLCI. MIHA TRETJI Z LEVE JE BILSPLOH TAKO NABRIT, DA SMO GA TAKOJ PREPOZNALI KOT NASLEDNIKA MEDARDA. SMO MUREKLI, KAK KAVELJC JE, PA JE DEJAL: PA KAJ MEVSI HVALITE. TALE JE ELE KAVELJC POKAEKOLEGA ROKA. KO TEMU ZALAUFA, JE PRAVAPERLA. SICER PA SE PRAVI MATERIAL PREPOZNATAKOJ, JE DEJAL MEDARD IN ALJIVO PRIPOMNIL:SE E PO UESIH VIDI, KAKO MU STRAN STOJIJO.

V PRVI VRSTI DEL INFORMATORJEV, KI SO DELILISVOJE IVLJENJSKE ZGODBE ZA ZANAMCE


8/448

DOGODKIMESECA

RIBNIKI OKTET ZDAJ TUDI VARHIVU RIBNIKEGA MUZEJAPriel je kot Miklav Rekel je, da sespodobi, da kot astni oban podeli kakosliko, saj se ve, kak ljubitelj umetnikih delje. Potem pa so iz njegove torbe zaeleprihajati nove in nove stvari: podaril jeDVD, ki ga je posnela RTV Slovenija, ko jev Gradu in Ribnici snemala Ribniki oktet,nato e posnetek svojega zadnjega nas-topa lani ob obinskem prazniku innazadnje e povsem osebno zadevo: pos-netek praznovanja 70. obletnice, na kateroje povabil 100 ljudi in se jo vsaki tako radspominja. Dal ga je natanko 15 let pozneje,saj je v nedeljo, 17. novembra, praznoval

e svojih 85 let. Vse to je poklonil JanezPeek, Ribnian, ki ivi v Ljubljani, a se ele

zdaj pouti bolj Ribniana. Lani je prejelnaziv astni oban in to laskavo priznanjega ene, da se z Ribnico spet bolj povee.Rad je v stiku z upanom, ki ga informirao napredku v obini, in eli biti del naegavsakdana. Domov sicer hodi vsako nedeljo,a zdaj se mu nekako zdi, da je Ribnicisedaj nekaj dolan in tako je ribnikemuMuzeju podaril reprodukcijo grafike zna-menitega slikarja Franca Mihelia, z nje-govim lastnoronim podpisom. Original jeravno sedaj razstavljen v Galeriji Miklovahia. Grafike odslikavajo nao ribnikohimno, ki je nastajala pri Cenetu, in jo je

soustvarjal tudi Miheli. Reprodukcijo jepredal tudi Peku, reko: Dajem jih tebi

za spomin, a poskrbi, da ne bodo leale vpredalu. Bila sta prijatelja dobrih dvajsetlet, a e zdaj ne ve, kako to, da se je MiheliuRibnica malo zamerila, saj ni hotel pripravitirazstave. Takratni obinski veljaki so zatoposkuali pri Peku in ga prosili, naj ven-darle posreduje pri svojem prijatelju in tako

so se usedli ter dorekli, da razstava v centruIdeal bo. Pel je tudi Ribniki oktet, v zah-valo pa mu je Miheli obljubil kako svojografiko. A, kot pravi Peek, te nikoli ni dal, inse je enkrat tudi poalil v slogu Ribniana:Kar sem obljubil, e nisem dal.Predvsem pa je vredno to, da je JanezPeek ribnikemu Muzeju predal predmetein nekatere dokumente, vezane na Ribnikioktet. Peek vedno opozori na ribnikohimno, ki so jo povsod v tujini najraje sliali,eprav niso razumeli njenega besedila -prevzela jih je njena mogonost.

ALENKA PAHULJE

Sveana izroitev del FrancetaMihelia Galeriji Miklova hiaFrance Miheli, eden najboljih slovenskihslikarjev, risarjev in grafikov, je bil rojenleta 1907 v Virmaah pri kofji Loki, kjer jenjegov oe sluboval na eleznici. Kmalu za

tem se je druina preselila v Ribniko doli-no, kjer je ivela enaintrideset let. Bodoislikar se je sprva olal tu, nato pa tudiral nalikovni akademiji v Zagrebu.Posebej je bil poznan po motivu kurenta inmonih vplivih francoskega nadrealizma,

Ribnianom pa tudi po upodobitvi ribnikehimne in grafine opreme knjige Ribnicaskozi stoletja, za katero je narisal rtnerisbe.

Dr. Lojze Gostia, umetnostni zgodovinar,ki je prijateljsko spremljal in dokumentiralivljenje in delo redkih slovenskih geni-jev, kot so dr. Izidor Cankar, Joe Plenikin France Miheli, je o Miheliu napisalveliastno monografijo v treh delih in zbral

o njem vse pomembne podatke. S slikar-jem je prijateljeval po vojni vse do nje-gove smrti leta 1998 in ohranil nekaj del,ki mu jih je umetnik podaril. Vsa dela, ki sokakorkoli vezana na Ribniko dolino, je pok-lonil Galeriji Miklova hia. Odprtje razstaves predstavitvijo zbirke ob tej prilonost jebila 7. novembra, najprej v Rokodelskemcentru in pozneje e v Galeriji.Ve o Francu Miheli in donaciji njegov-ih del bomo objavili v naslednji tevilkiReeta, za katero pripravljamo pogovor zdr. Lojzetom Gostio.

PRIMO TANKOFoto: Marko Modrej

MUZEJ RIBNICA PREJEL MURKOVOPRIZNANJENa martinovo, 11. novembra,so v Slovenskem etnograf-skem muzeju podelili najvija

priznanja na podroju muze-jstva za leto 2013. Komisijaza podeljevanje Murkovenagrade, Murkovih priznanj inMurkovih listin v sestavi JanezBogataj (predsednik), BojanaRogelj kafar, Mojca Ravnik inTanja Hohnec (lani) je podelilaMurkovo priznanje etnolog-inji in kustodinji v Dolenjskemmuzeju Novo mesto IviciKri za stalno etnoloko raz-stavo Dolenjska in njeni ljudje,Muzeju Ribnica za razstavo

in katalog Kriem svajt so sepodal pa sujo ruobo ponujal: Pregled ribnikega kronjarjenja od patentaleta 1492 do danes in muzejski svetovalkiin kustodinji v Slovenskem etnografskem

muzeju dr. Dai Koprivec za znanstvenomonografijo Dediina aleksandrink in spo-mini njihovih potomcev. Murkovo nagrado,ki jo od leta 1999 za izjemne etnoloke

znanstvene in raziskovalne doseke pos-ameznikov, skupin ali ustanove ali za znan-stvene in strokovne doseke, zaokroene vivljenjskem delu posameznikov, podeljujeSlovensko etnografsko drutvo, je tokratprejel dr. Zmago mitek, upokojeni univer-zitetni profesor.Z razstavo je muzej obeleil 520-letnicokronjarskega patenta, privilegija cesarjaFriderika III., ki je postal pravna podlaga za

razvoj Kronjarstva na ribniko-koevskemobmoju.Na priznanje, s katerim jih je poastiloSlovensko etnoloko drutvo, so v ribnikemmuzeju zelo ponosni. Ob tej prilonosti sezahvaljujemo vsem informatorjem, darov-alcem, podpornikom in obiskovalcem, sajste tudi vi del te zgodbe. Vsak na svoj nainprispevamo h kulturnemu bogastvu Ribnicein hkrati k razvoju Muzeja Ribnica ... in vsismo bogateji, pravijo zaposleni v naemmuzeju.

Iskrene estitke tudi iz naega urednitva!

Tekst in foto:MARKO MODREJ

VASJA PAVLIN, POLONA RIGLER GRM, UPAN JOE LEVSTEK IN

MAG. MARINA GRADINIK NA PODELITVI PRIZNANJ


9/44

KULTU

RNIUTRIN

KI

9

PROFESOR V NABORU NAJBOLJIHSAMOZALONIKIH KNJIGNa nateaj se je prijavilo 25 avtorjev, med njimi tudi Ivan ega

Ivan ega iz Ravnega Dola pri Sodraici je gotovo eden najplodnejih

piscev proznih besedil v Ribniki dolini in gotovo e ire, saj jev zadnjih treh letih izdal knjigo prav vsako leto. Zdaj pravi, dabo nekaj asa miroval, eprav tok idej nenehno tee in e vednorojeva sadove.

Njegov Profesor, ki ga je izdal leta 2012, je biltako med petimi finalisti nateaja Javnegasklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD). Narazpis za najboljo samozaloniko knjigo,izdano v 2012, je prispelo 31 knjig, pod-pisalo pa jih je 25 avtorjev. Pogoj je bil,da so avtorji sami plaali stroke za izdajoali pa so del strokov za tisk pridobili s

pomojo sponzorjev, esar se Ivan egazna lotiti. Je pa res, da kljub temu, da ljudjepodpirajo bralno kulturo na Slovenskem,denarja za pioe vendarle ni kaj dosti, takoda veji del finannega bremena ostanekar avtorjem.Komisija v ses-tavi GoranGluvi, pisateljin dramaturg, inBarbara Rigler,svetovalka za lit-erarno dejavnost

in odgov-orna urednicarevije Mentor,je natannopregledala vseprispele pub-likacije in nare-dila izbor. Medpet finalistov jeuvrstila nasledn-je prozne knjigepo abecednemredu avtorjev, insicer:

Franjo Frani: Slepe ulice (Piran, 2012),zbirka zgodb s filigranskim opazovanjemdogodkovTina Kodre: Beli morski pes, vitezv postelji (Podnanos, 2012), roman zzanimivo in napeto zgodboDare Likar: Faca (Ljubljana, 2012), zbirkazgodb, oplemenitena z lahtnim humor-jemMarinka Marija Mikli: Odprta ograja(Dobova, 2012), zbirka zgodb s kvalitetnozgrajeno dramaturgijo

Ivan ega: Profesor (Ravni Dol; 2012),pripovedi in opisi o obiajih in dogodkih vkrajini, na meji med etnoloko pripovedjoin romanom kroniko.

Med petimi finalisti je komisija ocenila, daje delo Tine Kodre (rojena 1978 v empetrupri Novi Gorici, ivi v Podnanosu) z naslo-vom Beli morski pes, vitez v postelji dalenajustrezneje glede kriterijev izdajanjasamostojnih knjig ter tudi po kvalitetni vse-bini in obliki presega ostale avtorje.Roman Tine Kodre, poleg zanimive in

napete zgodbe vsebuje nekaj ve, kar vse-bujejo povpreni, pa tudi vrhunski sloven-ski romani: vedno prisotno samoironijo,ubesedeno v duhovite prispodobe, je pov-edala Barbara Rigler, svetovalka za literarno

dejavnost na JSKD. Kodretova je za nagradodobila grafiko akademskega slikarja KarlaPeka, ki jo je revija Mentor podelila naosrednji prireditvi Festivala mlade literatureUrka 18. oktobra v Slovenj Gradcu. Tam jenamre potekal zakljuek Festivala mladeUrke - gre za e neobjavljeno literaturoavtorjev vseh starostnih obdobij. Navajampa jo tudi zato, ker bo (tako kot je e letos)tudi prihodnje leto regijski izbor omenjen-ega festivala za Osrednjo Slovenijo potekalv Ribnici, in to 26. marca 2014.

ALENKA PAHULJE, koordinatorica JSKDRibnicaFoto: Milan Glavonji

JOICA PENIK IN IVAN EGA

PREKRKI V ZVEZI Z REGISTRACIJOMOTORNIH VOZIL

Imetnike motornih vozil seznanjamoz dolobami Zakona o motornih vozilih(ZMV), ki imetniku motornega vozila nala-gajo doloene obveznosti, katerih neizpol-nitev predstavlja prekrek.

Glede na etrti odstavek 33. lena ZMVgre za prekrek, kolikor spremembe, kivplivajo na spremembo podatkov v pro-metnem dovoljenju (sprememba lastnitva,prebivalia, sedea ), ne bodo v roku 15dni prijavljene registracijski organizaciji.

Za ta prekrek je predpisana globa 200evrov za posameznika, 1000 evrov za prav-no osebo, samostojnega podjetnika pos-ameznika ali posameznika, ki samostojnoopravlja dejavnost, za njuno odgovornoosebo pa globa 200 evrov.

Glede na drugi odstavek 40. lena ZMVgre za prekrek, e vozilo ne bo odjavljenoin ne bodo izroene registrske tablice:- kadar je vozilo unieno,- kadar je vozilo odsvojeno,- kadar bo vozilo registrirano v tujini zaradipreselitve lastnika vozila ali iz drugih razl-ogov,- kadar je vozilo ukradeno,- e je veljavnost prometnega dovoljenjapotekla pred ve kot 30 dnevi,- e je prenehala veljati zavarovalna pogod-ba.

Glede na peti odstavek 40. lena ZMVgre za prekrek,- e pri prenosu lastnitva novi lastnikistoasno vozila ne registrira na svoje imein tega tudi ne stori v 15 dneh od nakupavozila oziroma v 15 dneh ne poda izjave olokaciji vozila.

Za navedene prekrke iz 40. lena ZVMje predpisana za posameznike globa 250evrov, za pravno osebo ali samostojnegapodjetnika posameznika globa 2000 evrov,za njuno odgovorno osebo pa globa 250evrov.

S 1. 1. 2012 je za vodenje postopka o gorn-jih prekrkih ter izdajanje plailnih nalogovin odlob pristojna upravna enota.

Da bi se izognili uvedbi postopka o prekrkuin plailu globe, stranke opozarjamo, najbodo pozorne na svoje obveznosti, kiizhajajo iz ZMV. Zato naj vsako spremem-bo, ki vpliva na spremembo podatkov vprometnem dovoljenju, dosledno prijavijov zakonskem roku registracijski organizaciji

ter vestno in v predpisanih rokih izpoln-jujejo dolnosti lastnikov vozil ob odjavivozila, spremembi lastnitva in prenehanjuzavarovanja!

PRIMO BUAN, spec. naelnik


10/4410

AKTUALNO

Obina Ribnica je v novembru 2011 skle-nila kupoprodajno pogodbo, na podlagikatere je postala lastnica TVD Partizan. Zanakup objekta se je odloila predvsemzaradi dvorane za kulturo, ki je v Ribnicivse od zaprtja centra Ideal nimamo. Zaradizagotovitve ustrezne in predvsem varneuporabe dvorane za razne prireditve je bil

decembra 2012 izveden pregled objekta,pri katerem pa je varnostni inenir, ki jepregled opravil, poleg nekaterih drugihukrepov Obini Ribnica naloil tudi zago-tovitev dodatnih izhodov iz objekta, polegglavnega, e obstojeega, tudi zadnji

vhod, pri prostoru, ki ga je takrat zasedalStrelski klub Ribnica. Prostor Strelskegakluba Ribnica je bil od dvorane loen spregradno steno, ki jo je bilo treba v skladuz navodilom varnostnega inenirja podreti.Obina Ribnica je zato e v januarju 2013Strelskemu klubu Ribnica vroila odpovednajemne pogodbe, pri emer je upotevala

pogodbeno dogovorjeni odpovedni rok,klubu pa je ponudila tudi pomo priselitvi v nove prostore. Kljub vekratnimrazgovorom in pojasnilom, zakaj najemnopogodbo odpovedujemo, vse do sredineseptembra 2013 prostor ni bil izprazn-

jen, zato je Obina Ribnica Strelski klubRibnica pozvala, naj takoj izprazni prostorin podre steno, ki njihov prostor loujeod dvorane, pri emer pa je bil klub opo-zorjen, da bo v nasprotnem primeru toizvedlo JKP Komunala Ribnica d.o.o. Napronjo kluba smo izselitev odloili. Ker pase klub ni izselil, je v zaetku novembra JKPKomunala Ribnica d.o.o. na zahtevo ObineRibnica priela z izselitvijo. Strelski klub jebil o tem obveen, vsa oprema pa je bilaz njihovim sodelovanjem prepeljana na

drugo lokacijo.V dvorani bodo izvedena vsa potrebnadela in upamo, da bo v im krajem asulahko sluila svojemu namenu.

OBINA RIBNICA

Pojasnilo Obine Ribnica v zvezi z izselitvijo Strelskega kluba Ribnicaiz TVD Partizan

Strelski klub Ribnica ni vebrezdomecStrelski klub Ribnica je nekaj entuziastovustanovilo leta 2001 predvsem za otrokez veseljem do strelstva in majhno epnino.

Tedaj smo bili v lokalnem okolju toplosprejeti in razumljeni, domaa oblast namje preko svoje portne zveze prisluhnila inzagotovila zaetno pomo. Dodeljen namje bil prostor za nae portne dejavnosti vTVD Partizan na Kolodvorski 17. S pogod-bo smo uredili medsebojne obveznosti inpravice. S pomojo donatorjev oz. sponzo-rjev, ki so nam darovali material (barve, les,svetila, elektro material ), smo lani klubauredili prostor in postavili strelie.Z neprekinjenim delovanjem smo v dvana-jstih letih od nekaj zaetnikov tevilopomnoili na 58 aktivnih lanov, strelcev in

intruktorjev. Izkueni vaditelji, intruktorjiin stari ali prijatelji starev naih lanovskrbimo, da naa mladina nemoteno treni-ra in tekmuje. Dejavnost poleg druenja inprijateljevanja mladih temelji na vzgoji mla-dih strelcev v streljanju z izkljuno zranimorojem. Udeleba v slovenski strelski ligi jepostala stalnica in uspehi so zaeli prihajatis pridnim treniranjem.

Med potekom strelske lige pa je na trelskiklub kot strela z jasnega prispela z obinezahteva za izselitev iz TVD Partizan. Kljub

pogodbi so obinski organi povozili zavezeiz pogodbe in nam onemogoili nemote-no zakljuiti sezono in ele nato izpraznitiprostore.Klub nima denarja za pravdanje in upiranjevelikanu, saj komaj financira treninge intekme, zato smo prieli iskati nove pros-tore. Zaradi specifinih zahtev, predvsemdoline prostora, je bilo to zelo zahtevno.Tudi tu nam ni sedanja obinska oblastzagotovila niti najmanje pomoi. upanasmo zaman seznanjali s potekom iskanja inga prosili za pomo.arek upanja nam je kljub vsemu posijal,

ko smo nali ustrezen prostor in naslovilina lastnika, Slovenske eleznice, pronjoza dodelitev prostorov. Med reevanjem

pronje smo prosili upana, naj odloideloacijo, dokler ne dobimo odgovoraiz Ljubljane. 'Odgovor' je sledil e 2. do4. 11. 2013. upan nas je dobesednovrgel iz tega prostora tako, da nas izvajalecniti ni obvestil o asu deloacije ter namposledino ni omoil strokovne demontaeopreme in strelskih naprav. O kalvariji smoobvestili medije, Strelsko zvezo Slovenijein podali ovadbo na PP Ribnica o vdoru vklubske prostore.Po zaetku deloacije smo vendarle uspelireiti veji del opreme in kljub nastali kodijo bo mogoe usposobiti za delovanje. Po

dveh tednih od deloacije je prispel odgo-vor, ki je razveselil predvsem nae strelce.Prostor v lasti Slovenskih eleznic smodobili v najem, ker je bil prostor nekaj asaprazen, sak ga prejnji najemnik ni urediloziroma povrnil v prvotno stanje, nam jenajemodajalec prijazno omogoil, da takojprinemo urejati prostor. Potrebno ga jetemeljito pospraviti, toplotno in zvonoizolirati, prebeliti, prebarvati vrata, poloitinovo talno oblogo (ali topli pod ali laminatali nekaj podobnega ...). Vsa potrebna delaza postavitev avtomatskega strelia bomo

opravili sami s prostovoljnim delom lanov,za kakrnokoli pomo bralcev pa bomogloboko hvaleni.

Dejstvo je, da so finanna sredstva, s kateri-mi razpolagamo, pila, saj smo v letonjemletu od Obine Ribnica prejeli ubogih230,00 EUR, in tako nismo zmoni finan-cirati obnove. Vendar dobro se z dobrimvraa in klub bo zael delovati e boljekot do sedaj. Dokazujemo, da strelskegakluba s srnimi lani ni mogoe izbrisati izseznama portnih drutev v Ribnici in boe naprej zatoie mladih, ki elijo dobro

drubo ter umirjeno in strokovno vadbo.Upam, da bodo sedaj tudi odgovorni naObini Ribnica spoznali, da je strelski klubsposoben preiveti tudi kalvarijo brezdom-ca in je enakovreden vsem ostalim favoriz-iranim klubom v mestu.

Strelci ribnikega kluba pozdravljajo vsebralce in obane obine Ribnica.

MARKO PRELONIKpredsednik Strelskega kluba Ribnica

Kontakti dobrih ljudi na telefon:Marko Prelonik: 041 - 208 936Stanka Kep: 041 - 796 722

portni center

Ribnicaobvea, da je bazen zarekreativno plavanje od4. novembra dalje odprtpo naslednjem urniku:

- od ponedeljka do petka

od 20. do 21. ure- ob sobotah

od 17. do 19. ure- ob nedeljah

od 15. do 17. ure

Naslednja

tevilka Reeta

izide

23. decembra2013.

Gradivo oddajte

do

10. decembra.


11/44

AKTUA

LNO

11

KAJ NAM MARKo se sprehajamo po gozdu, pod naiminogami elesti rumeno listje. Nam je pri-jetno in ve. A ko zakorakamo v urejenookolico parka, romantinost ob elestenjujesenskega listja izgine. al sem to doivelav Ribnikem gradu. 1. novembra sem bila

tam na spominski sveanosti, kjer smo sepoklonili spominu na padle prebivalce izRibnike doline. Bila sem malo bolj zgod-nja, zato sem se sklenila e enkrat vesprehoditi po Parku kulturnikov in obnovitiznanje o ljudeh, ki so tako ali drugae krojilizgodovino nae doline.Prva stvar, ki me je zmotila, je bil zabojnik,postavljen neposredno pred vhod v grad.Zabojnik je bil tja postavljen zato, da so vnjem zbirali odpadlo listje. Ko sem zabojnikobla in stopila v notranjost gradu, bi senajraje obrnila in stekla dale pro, saj jebila notranjost, prav pod arkadami, nas-tlana z raznovrstnimi smetmi, da nisi bilisto preprian, ali si se znael na gradu,kulturnem srediu Ribnice, ali na smetiu.Ob godrnjanju sem se podala naprej inprispela do Parka kulturnikov. Ena izmedredkosti v slovenskem prostoru je takenpark. Tu so postavljeni spomeniki inobeleja vsem tistim, ki so v Ribniki dolininekaj pomenili, ki so ponesli v svet, da soRibniani brihtni ljudje. Zares biser inponos nae Ribnice bi lahko bil ta park, ebi ne bil tako zanemarjen. Povsod je bilopolno odpadlega listja, na mestih je bilo

videti, da ga ni nihe kar lep as pograbil.Piko na i pa je dal temu alostnemu videzue kup smeti.Bil je lep sonen dan, bil je praznik. Ljudjesmo obiskali grobove in tudi druganaobeleja. Teko si predstavljam, kaj si je kdomislil, ko je stopil na grajsko dvorie. Danpred dnevom mrtvih so nekateri praznovaliuvoen praznik no arovnic. Glede na to,da je grad tudi lep prireditveni prostor, jeprav, da se ga izkoristi. Ampak ni pa prav,da se na ta prostor namee kup smeti ingre.Spraujem se, kdo je dolan poskrbeti zared? Zakaj se na tem podroju v Ribnicini ne premakne, kajti e leta v tem asunaletimo na takno sliko.Ali nam je res tako malo mar, da Park kul-turnikov, enkraten prostor v slovenskemkulturnem prostoru, izgleda kot najboljzanemarjen del Ribnice?Upam, da se bo to v prihodnje spreme-nilo. Ribnica se ponaa z bogato kulturno,umetnostno in obrtno tradicijo. Je majhna,vendar bogata dolina. Le zakaj smo na to,kar nam dajejo zgodovina in ljudje, ki so jokrojili, tako malo ali skoraj ni ponosni.

IRMA GRBEC, predsednica OO SD Ribnica

Zakaj olnine ne smejo imeti mestav zakonu?Vlada je pred kratkim dala v javno razpravoPredlog Zakona o visokem olstvu (ZViS-1),ki je bil predstavljen kot primerna zakonska

ureditev financiranja visokega olstva, kipa pod takno medijsko podobo radika-lno spreminja odnose znotraj visokoolskihzavodov.Predlog namre tudi predvideva donajve 40 odstotkov plaljivih vpisnihmest na visokoolskem zavodu. Sicerdele brezplanega tudija ostaja, vendarPredlog zakona uvaja za tistih 40 odstot-kov mest olnine in tako redefinira javnoizobraevanje, ki ni ve razumljeno kotjavno dobro, ampak kot dejavnost naprostem trgu. Ker je znanje na ta nainpoblagovljeno, dobrina na trgu, je tudent

v razmerju do izobraevalne ustanoverazumljen preprosto kot potronik, nekdo,ki investira vase, zato, da lahko kas-neje zasede boljo pozicijo na trgu dela.Znanje v takem potronikem razmerjuizgubi status javne dobrine ter vlogo inmo napredka skupnosti. Znanje je tako

z novim predlogom razumljeno prepro-sto kot blago, izenaeno na trgu dobrin,osiromaeno in individualizirano, v trnem

razmerju dostopno le tistim, ki si ga lahkoprivoijo.Uzakonitev novih idejnih zasnov znanjain izobraevanja v smeri komercializacijepredstavlja resno gronjo ideji znanja kotjavnega dobrega. Mo prava je namre,da odnose in ideje naredi naravne,samoumevne nekaj, kar preprosto dri inje izven polja ideoloke diskusije. Prav zatoje proces komercializacije tudija in uva-janje olnin nepovraten proces. epravzakonu ne gre odrekati ugodne ureditvefinanciranja visokega olstva, so tendencekomercializacije izobraevanja in individu-

alizacije znanja znotraj Predloga zakonaoitne. Ohranitev javnega olstva naspro-ti taknim tendencam pa bo mogoale ob angairanosti in enotnem odzivutudentske javnosti.

JOT AGAR, Ribniki tudentski klub

RIBNIKI ZDRAVSTVENI DOM IMANOVO REEVALNO VOZILORibniki zdravstvenidom je od 13. novem-bra bogateji za novoreevalno vozilo.Vozilo, ki je namenjenoreevanju ivljenjskoogroenih primerov, jeinvesticija tirih obin,ki jih zdravstveni dompokriva. Cena oprem-ljenega vozila znaa145.000,00 EUR, medopremo v ceni pa nivkljuen defibrilator,ki je sicer sestavni delopreme. Defibrilatorso zagotovile ObineRibnica, Sodraica inVelike Lae v sofinanciranju z Ministrstvomza zdravje preko razpisa ministrstva zainvesticije na primarni ravni. Cena defibri-latorja, ki ga je zdravstveni dom prejel 14.novembra, je 25.000,00 EUR. Z omenjenimainvesticijama zdravstveni dom tehnino instrokovno izpolnjuje kriterije po Pravilniku

o nujni medicinski pomoi za delovanjedeurne slube in slube nujne medicinskepomoi. Pri zagotavljanju potrebnih sred-stev za nakup se zdravstveni dom zahvalju-je tudi Lions klubu Ribnica, ki se je prijaznoodzval in za nakup prispeval donacijo v

viini 5.000,00 EUR. Prav tako gre zahvalaposameznikom, ki so prispevali sredstva vta namen.Zahvaljujemo se obinam ustanoviteljicam,upanom in obinskim svetom za uvrstitevreevalnega vozila v obinske proraune vtekoem letu.Obanom elimo, da bi novo vozilo im

manjkrat potrebovali, izvajalcem nujnihstoritev pa, da bi bili pri nudenju nujnemedicinske pomoi im bolj uspeni.

PETER RUS, dr. med., v. d. direktorjaFoto: Marko Modrej


12/4412

NESPREGLEJTE OB KONCU LETA

Gasilci bomo decembra znova obiskali kra-jane, prinesli koledar in vam zaeleli velikovarnih, zdravih in srenih dni v prihajajoemletu.S svojo dobrodelno akcijo zbiramo pri kra-janih prostovoljne prispevke za vzdrevanjestare in nabavo nove opreme, ki jo rabi-mo pri nevenostih, ki doletijo krajane vnaem okoliu.Vse, ki se zanimate za nae prostovoljnodelo, vabimo, da se oglasite v naem gasil-skem domu in si ogledate opremo in vozi-la.Vsako sredo od 18. ure dalje imamo dan

odprtih vrat, kamor ste vabljeni vsi, ki vaszanimajo naa oprema, vozila in navsezad-nje delo, ki ga opravljamo. e zlati vabimostare, da ta dan pripeljete svoje otroke,njim smo se pripravljeni e posebno pos-vetiti in jim kaj zanimivega tudi pokazati. Nanjih stoji svet in ravno njim bomo predajalisvoje izkunje in svoje poslanstvo.

Vsakega obiska smo zelo veseli, saj nams tem pokaete, da se zavedate, kakopomembni smo gasilci, kadar kdo v raznihnesreah rabi nao pomo. Vsako drugonedeljo ob 9. uri in vsako etrto sredo ob18. uri pa so na sporedu redne gasilske vaje,namenjene operativnim lanom naega inokolikih drutev, ki elijo svoje teoretinoznanje preizkusiti tudi v praksi.

Drava omogoa vsemprebivalcem, ki so davnizavezanci, da 0,05 %dohodnine namenijoza dobrodelne orga-

nizacije. Med te spadajotudi prostovoljna gasil-ska drutva. e se bosteodloili za to dejanje,vam bomo poleg kole-darja dali tudi formular,ki ga boste izpolnili, gado konca leta oddali nadavni upravi v Ribniciali enemu od gasilcev,da ga bo tja odneselnamesto vas (telefongasilca bo naveden naformularju).To novoletno akcijo

izvajajo tudi preostala gasilska drutva vGasilski zvezi Ribnica, zato ob tej prilonostispomnim tudi ostale obane na prednovo-letni obisk gasilcev.

Za PGD RibnicaMATJA VIRANT, tajnik drutvafoto Marko Modrej

RIBNIKI GASILCI NA LETONJI VAJI IN PRIKAZU POSREDOVANJA V

RAZNIH NESREAH PRED MIKLOVO HIO

OB DNEVU DUEVNEGA ZDRAVJAIZJAVA ZA JAVNOSTEvropski akcijski plan za duevno zdravje2013 nalaga dravam lanicam, da morajoimeti ljudje z duevnimi motnjami enako-pravne monosti, da realizirajo svoje poten-ciale in dobro poutje kot drugi ljudje, da jepotrebno spotovati in varovati njihovodostojanstvo in loveke pravice ter jimomogoiti dostop do slub za duevnozdravje v skupnosti, kjer je obravnavavarna, spotljiva in uinkovita. KonvencijaZdruenih narodov o pravicah invalidov,sprejeta 2008, katere podpisnica je tudiSlovenija, jim zagotavlja, da imajo pravico,da se zdravijo in okrevajo v skupnosti, vsvojem naravnem okolju.Raziskave kaejo, da ljudje z duevnimi mot-njami umirajo 20 let prej kot drugi ljudje inda so razlogi za to v njihovi izkljuenosti,slabem dostopu do zdravljenja in v insti-tucionalizaciji, ki onemogoa tesno pov-ezanost z osnovnim zdravstvenim varst-vom. Svetovna zdravstvena organizacija,

Evrposke deklaracije in konvencije pozivajoh krepitvi osnovnega zdravstvenega varst-va. Psihiatrine slube v skupnosti naj bodovezane na osnovno zdravstveno varstvo,da bodo lahko odgovorile na potrebeljudi nemudoma, v skladu s potrebami in

v okolju, kjer je problem nastal. S tem sezmanjuje stigma, diskriminacija in socialnaizolacija. Predvsem pa se zmanja monostza zamike in povrnost pri zdravljenju tele-snih bolezni, ki nedopustno skrajujejoivljenje ljudi z duevnimi motnjami.Raziskave kaejo tudi, da pri ljudeh zduevnimi motnjami nezaposlenostnaraa bistveno hitreje kot pri drugihskupinah prebivalstva, kar ima dolgoroneslabe posledice, kar zadeva njihovo telesnozdravje, samomore in globalne ekonomskekazalce.e elimo zmanjati negativne posledicerecesije na duevno zdravje, je potrebnopovezati dejavnosti razlinih slub napodroju duevnega zdravja na loka-lni ravni. Pri tem so kljunega pomenazdravstvene slube in slube, ki zagotavl-jajo okrevanje, predvsem zaposlovanje inprilagojeno zaposlovanje ranljivih skupin.Tudi Slovenija je kot druge lanice Evropske

skupnosti dolna zagotavljajti obravnavo vskupnosti in pristopiti k oblikovanju region-alnih centrov za duevno zdravje, ki bodouinkovito povezali zdravstvene, socialne innevladne slube na opredeljenih obmojih,ki so namenjene zdravljenju in okrevanju.

Ob dnevu duevnega zdravja zahtevamopovezano in odgovorno delovanje medsektorji in sistemi za izboljanje poloajaljudi z duevnimi motnjami pri nas.

VESNA VAB

O SDS RIBNICAvabi na predstavitev pro-

jekta

Skupnostnapsihiatrija

monost obrav-nave pacientov

s psihinimiteavami v

domaem okoljuProjekt bo predstaviladr. Vesna vab,

psihiatrinja,gostja bo Tatjana Romih,vodja dnevnega centra

ENT iz Koevja.Vabljeni v dvorano

Rokodelskega centraRibnica

v sredo, 4. decembra, ob19. uri.


13/44

SPOMINI

13

MINUTA TIINE

MANJ SVEK ZA MANJ GROBOV - RIBNICA

V tem jesenskem asu, ko vse poasi zamira,se kraja dan, v vseh svojih pisanih barvahodpada listje, ko radoivi grki bog Dionizlee k poitku, je as, da se spomnimo vsehtistih, ki smo jih v preteklih letih izgubili,ki smo jih poznali ali pa tudi ne, a so nam

zapustili veliko dediino.Tako sta sedaj e tradicionalno potekalispominski sveanosti, ki obudita spomin navse nae pokojne, patudi na tiste, ki so vpreteklosti rtvovalisvoje ivljenje, kotso nam mnogokratpovedali, za boljijutri.Prva spominskasveanost je bila vGraricah 31. okto-bra na pokopaliupri spomeniku 20neznanim borcem.Kot vsako leto seje tudi letos zbraloveliko tevilo ljudi, kiso poastili spominna te neznanejunake in pa tudispomin na svojedomae, ki poivajona tem pokopaliu.V odmeve temanih gozdov se je zapletlabeseda recitatorjev, to je osnovnoolcev

Nika olaje in Mance Komrlj in recitatorkJelke Domevek in Jane ega, odmevalapa je tudi obuteno zapeta pesem pevskeskupine Prijatelji.Naslednji dan, 1. novembra, je potekalaspominska sveanost v gradu v Ribnici,pri spomeniku padlim v Ribniki dolini.

Spotovane bralke in spotovanibralci,

z veseljem vam sporoamo, da je bilaakcija Manj svek za manj grobov, kije bila izpeljana 1. novembra napetih pokopaliih v obini Ribnica,uspena. Naj vas spomnim, da je bilnjen namen opozarjati javnost naprekomerno okraevanje grobov indelek sredstev, ki bi jih drugaenamenili za nakup sve, preusmeritiza nakup javno dostopnega defibri-latorja v Ribnici in v nakup prenosneultrazvone naprave za potrebehelikopterske enote nujne medicin-

ske pomoi. Z veseljem ugotavl-jamo, da se je po vai zaslugi zbralo dovoljsredstev za dosego obeh ciljev. Dodati jepotrebno, da akcija zagotovo ne bi uspela,e ne bi pri njej sodelovalo tolikno tevilorazlinih organizacij, ki so vsaka na svoj

nain, prispevale k uspeni izvedbi.Zato se elim zahvaliti vsem organizacijam,ki so aktivno sodelovale ali pa samo podpi-rale omenjeno akcijo:Komunali Ribnica, Zdravstvenemu

Spokojen sonni dan je med umenjemlistja sprejel medse vse tiste, ki so se pok-lonili spominu na domaine, ki so rtvovalisvoje ivljenje, da danes lahko govorimoslovensko. In v lepi domai slovenski besediso svoje tekste zrecitirali Jelka Domevek,Jana ega in Marjana Starc. Med starimizidovi gradu je zazvenela pesem harmoni-ke, iz katere je glas izvabljal Darijan Oraem.Prisluhnili pa smo tudi angairanemu gov-

oru Prvina Lavria.Letos pa smo imeli e dodatno spominskosveanost, in sicer pri obnovljenem spome-

niku pri podrunini oli v Suju. Spomenikje ravno v zadnjih dneh oktobra obnovil

kamnosek Bogomir Oraem in Zdruenjeborcev za vrednote NOB Ribnica se jeodloilo, da se letos pokloni spominu tuditu, kjer je napisanih 43 borcev iz okolikihvasi. Tu sta se nam ob vseh e omen-jenih recitatorjih in glasbeniku pridruili

e osnovnoolki O dr. Franceta PreernaRibnica Veronika ampa in Neli Mari ingovorec Franc Zajc.Prav je, da se z minuto tiine in skromnimspominom spomnimo tistih, ki so se uprlimoni tuji okupaciji nae deele in takoreili lep slovenski jezik, za katerega seje boril e Trubar. Teko si predstavljam,da bi po nai lepi Ribniki dolini zvenelituji izrazi namesto pojoe ribniko nareje.

Spraujem se, kaj bi bil na Rib'nanUrban, e pred 70 leti ne bi imeli odlonihljudi, ki so z zborom odposlancev post-

avili temelj tudi dananjidemokratini domovini.Naj mi bo nazadnje dovolje-no izrei zahvalo vsem tis-tim, ki so sodelovali pri naihspominskih sveanostih. Vimenu Zdruenja borcevza vrednote NOB se zah-valjujem recitatorkam JelkiDomevek, Jani ega

in Marjani Starc, glasbe-niku Darjanu Oramu,pevski skupini Prijateljiin praporakinji AniciMikulin, ki nas je na vsehsveanostih pospremila spraporjem. Prav poseb-na zahvala pa naj gre Odr. Franceta Preerna,pomonici ravnateljiceOlgi erne in uencemVeroniki ampa, Neli Mari,

Manci Komrlj in Niku olaji za njihovoudelebo na teh spominskih sveanostih.

Zahvalila pa bi se rada tudi vsem vam, ki nepozabite na padle junake in se sveanostiudeleujete.

IRMA GRBECAvtor fotografij: Danilo Divjak

domu Ribnica, Javnemu skladu za kul-turne dejavnosti Ribnica, Ribnikimskavtom, Drampilovcem, Ribnikemutudentskemu klubu, portnemu drutvuLonar, Drutvu katolike mladine, Drutvujoga, Turistinemu drutvu Ribnica in Radiu1 - Urban.Seveda ne smem pozabiti prostovoljcev,ki so na dan, ko se vsi elimo ob grobovihspomniti svojih blinjih, rtvovali svoj as innesebino prispevali k javnemu dobremu.V asih, v katerih ivimo, je tovrstno deloprostovoljcev neprecenljivo in vsekakorvredno obudovanja.e bo lo vse po nartu, bo Ribnica v mesecudecembru e imela javno dostopni defibri-lator. O postavitvi tega in izobraevanju ouporabi pa boste obani preko medijevobveeni pravoasno.

Hvala e enkrat za vsak prispevek posebej.

LUKA ILCkoordinator akcije Manj svek za manjgrobov v Ribnici

LUKA IN MAJA OB STOJNICI V HROVAI

SPOMINSKA SVEANOST V SUJU


14/4414

MEDNAIMI

LJUDMI ODPRTJE RAZSTAVE

PLAKAT MIRUPOKROVITELJ LIONS KLUB RIBNICA

Zakljuek akcije Ribnika dolinaista in urejena 201315. oktobra je v Rokodelskem centru Ribnica potekal zakljuekakcije Ribnika dolina ista in urejena 2013. Pobudnica akcije je evrsto let Obina Ribnica, tudi letos pa je akcija potekala v sodelo-vanju z Rokodelskim centrom Ribnica.

V sredo, 6. novembra, smo na Osnovni olidr. Franceta Preerna v Ribnici zakljuili

akcijo Plakat miru. Vsako leto so Lionsklubi s celega sveta pokrovitelji mednaro-dnega likovnega nateaja Plakat miru, kiv letonjem olskem letu nosi ime Nasvet, naa bodonost. To je e 26. medn-arodni likovni nateaj. V razlinih dravah sov istem asu ustvarili likovna dela na temomiru uenci, stari od 11 do 13 let.Namen nateaja je spodbuditi otroke krazmiljanju o miru. Svoja razmiljanja inobutenja nato izrazijo v razlinih likovnihtehnikah in jih predstavijo kot likovna dela na

razpisano temo. Nateaj poteka stopenjsko;dela se najprej ocenjujejo na lokalnem nivoju,

nato po distriktih in konno na mednarodniravni. Izmed vseh del, ki se zberejo na koncunateaja, je izbranih 24 del, ki predstavljajodelo ve kot 400.000 otrok z vsega sveta.Letonjo akcijo v organizaciji Lions klubaRibnica je vodila ravnateljica O RibnicaAndreja Modic, sodelovali sta O dr. FrancetaPreerna iz Ribnice in O Primoa Trubarjaiz Velikih La. Nateaja se je udeleilo 30uencev, pod vodstvom mentorjev KatarineDrobni iz Ribnice (19 uencev) in mag.Milana Kastelica iz Velikih La (11 uencev).Glavni namen akcije ni tekmovanje, ampak

spodbuda k ustvarjalnemu razmiljanjuotrok o zelo obutljivi temi, o miru. Letosso se uenci res izkazali in komisija v sestaviNatalija Kocjani z Zavoda za olstvo RS, Stakrabec in dr. Tatjana Devjak, kot predsedni-ca, oba iz LK Ribnica, je izbrala 3 likovna dela,ki bodo zastopala LK Ribnica v akciji Plakatmiru. Komisija je izbrala naslednja dela:1. Denar lahko vrti svet na pozitivennain - PIJA POLOVI2. Talente izraamo lahko le v miru -LAVRA PRIMAR3. V miru na svet zacveti - JAN ZIDAR

Uenci O Ribnica so skupaj z mentoricamaNatao Arko, glasbenico, in Majdo Vali,slavistko, pripravili odlien kulturni programna temo o naem svetu.Doiveli smo lep in nepozaben veer.

DR. TATJANA DEVJAK, predsednica LK Ribnicafoto Marko Modrej

Pripis urednitva:Pija Polovi je zmagala tudi na ocenjevanjuLions Distrikta 129 Slovenija. Na ocenjevanjeje prispelo 107 preudovitih risbic iz 31-ihLions klubov. Komisija v sestavi akadem-skih slikarjev Klementine Golija in FrancaVozlja, fotografinje Nike Bole in liona JordanaPolanca je izmed vseh pravoasno poslanihdel izbrala 24 finalistov.estitamo!Z LEVE PROTI DESNI: JAN ZIDAR, LAURA PRIMAR,

PIJA POLOVI.

PIJA POLOVI DENAR LAHKO VRTI SVETNA POZITIVEN NAIN MONEY CAN RULE THEWORLD IN A GOOD WAY 1. MESTO

Letonji razpis je bil objavljen v obinskemglasilu Reeto in je obsegal dve tekmov-alni kategoriji:1. kategorija: PREDVRT kjer smo iskalizasajeni del vrta, ki nas priaka pred vhod-nimi vrati in2. kategorija: ZELINI NASAD kjersmo iskali zanimive nasade dieih zeli vgredicah, na balkonih, v loncih pred hio alikar na okenski polici.Skozi poletje so na na naslov prispele letri prijave, zato sem se sama podala naraziskovanje po ribniki obini in izbrala

e deset obanov, ki imajo zanimiv in leponegovan predvrt. Zelini nasadi so oemprecej skriti in jih je z ulice ali ceste tekovideti. Prijavljeni so se lahko odloili, da neelijo sodelovati, in to se je v treh primerihtudi zgodilo.

Komisija, v kateri smo bile Zalka Gore, ref-erentka za kmetijstvo in gospodarstvo naObini Ribnica, Vladka Turk Mate, svetovalkana Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ljubljana,in Tina Zajc, etnologinja v Rokodelskem cen-tru Ribnica, je opravila terenski pregled infotografirala vrtove prijavljenih obanov.Komisija je nagrajene izbrala na podlagiizbora rastlin, prilagojenih za rast v naemokolju, in dobre umeenosti zasaditev vprostoru. Poskuale smo presoditi, kolikotruda je vsak dan vloenega v nego doloenezasaditve in ali se zasaditev skozi leta sprem-

inja, torej ali so zasajene trajnice in grmovnerastline, s katerimi je manj dela, ali pa sozasajene enoletne rastline, ki so vrtnarjuvsako leto v izziv. Zadnji faktor pri izbiri pa jesplona urejenost hie in njene okolice.Za nagrajence je komisija izbrala tri pri-

javljene iz kategorije predvrt: tretje mestoje podelila Patriciji Mileti, drugo mestoIreni Henigman, prvo mesto pa je pripadloDarinki Balai.V kategoriji zelini nasadi je bila samo ena

prijava, zato primerjava ni bila mona in jebila nagrajena edina prijavljena, MarjetaMiku.Sledilo je predavanje Mojce Rehar Klani spodroja vzgajanja trajnic.Nagrajenim e enkrat estitam in se vsem,

ki ste sodelovali pri akciji, lepo zahvaljujemter vas tudi prihodnje leto vabim v naodrubo.

TINA ZAJC

PREDVRT NAGRAJENKE DARINKE BALAI


15/44

MEDN

AIMILJUD

MI

15

VREME V RIBNIKI DOLINI BOZgodovina vremenskih meritev v Ribniki dolini sega v daljnoleto 1892, ko sta bili v Ribnici in Sodraici postavljeni prvi dvemeteoroloki postaji. Ribnika postaja je bila kasneje prestavljenav sosednjo Prigorico, sodraka pa je ostala tam vse do danes.Kasneje je bila postavljena e meteoroloka postaja v Graricah.

Vse tri so danes zgolj padavinske in delujejo v okviru Dravnemeteoroloke slube. Podatki iz njih so za pretekli mesec javnodostopni na spletu ele v zaetku meseca, drugih vremen-skih postaj, katerih podatki bi bili sproti javno dostopni, pa naRibnikem vse do pred nekaj asa nismo imeli.

Zato smo se trije vremenskinavduenci odloili za nakup inpostavitev vremenskih postaj,da bi bili prebivalci nae dolinevedno obveeni z vremenski-mi podatki iz naega obmoja.Ena teh postaj je v Ribnici(lastnik Joe Levka), druga vPrigorici (lastnik Rok Nosan)in tretja v Blatah (lastnik MitjaMerhar). Postaje beleijo vseglavne meteoroloke param-etre: temperaturo, vlago, zranitlak, smer in hitrost vetra terkoliino padavin. Glavna pred-nost tovrstnih postaj je, da se podatki 24 urna dan samodejno prenaajo na splet in sojavnosti na voljo v realnem asu. Za post-avitev takih vremenskih postaj se zaradinjihove dostopnosti in ugodne cene odloa

edalje ve ljubiteljev vremena. Veina tehje v Sloveniji zdruenih v Vremenskemdrutvu Zevs.Joe Levka in Rok Nosan sva hkrati prilatudi na idejo, da bi se vsi trije ribniki vre-menski navduenci povezali in osnovali

isto nov vremenski portal zanao dolino, kjer bi imeli naenem mestu zbrane podatkevseh treh ribnikih postaj,vkljuno z arhivom, imeli pred-stavitev podnebja in naravnihznailnosti Ribnike doline,vremensko prognozo pose-bej za nae obmoje in drugevremenske zanimivosti terfotogalerijo z naega obmoja.Vremenski portal deluje podokriljem e znanega ribnikegaportala ribnica.info, ogledatepa si ga lahko na naslovu:

vreme.ribnica.info.Obenem naproamo vse, ki imatekakrnekoli podatke, kronike, lanke z vsebi-no o vremenu nae doline, da jih poljete nauradni elektronski naslov portala (vreme@

ribnica.info). Ravno tako pridejo v potevtudi stare vremenske fotografije (poplave,neurja, sneg, sue ) v nai dolini.Dobrodoli na vremenskem portalu.

JOE LEVKA

VREMENSKA POSTAJA NAOPEKARSKI CESTI

KO NA STAREM NASTAJA NOVO Poustvarjanje svetovnih likovnih del tudi na regijski razstavi

Parafraze so uspele tudi v regijskem delu,ko so se 8. novembra v galeriji Delavskegadoma Trbovlje nali izbrani avtorji OsrednjeSlovenije, ki so se ozirali k mojstrom pretek-losti. Umetniki vseh obdobij so to poeli,zato je Javni sklad RS za kulturne dejavnostilikovnike letos izzval z zamislijo: poust-varjati na temo 30 izbranih svetovnih lik-ovnih del.O nai obmoni razstavi, ki smo jo skupajpripravili Ribniani in Koevci, smo pisaliv zadnji tevilki Reeta, zdaj pa e lahkoporoam o minuli regijski razstavi. Dela sobila na ogled do 29. novembra, potem paso se preselila e na dodatno razstavo v

Ljubljano.Dravni selektor in svetovalka na JSKD zalikovno dejavnost sta medtem doloilatudi likovna dela, ki se bodo predstavilana dravni tematski razstavi prihodnjeleto. Ana Sluga, ki je bila selektorica na

obmonih nivojih, in je tako potovala vseod Cerknice, preko Ljubljane do Trbovelj,mimo Ivanne Gorice do nas, je ugo-tovila, da je bilo najuinkoviteje orojepri reevanju izziva tudi tokrat znanje.Natanneje, ko so se ustvarjalci poglobiliv likovno teoretsko ali zgodovinsko ozadjeoriginala, bolj veplastne reitve so se jimponujale. Udeleence je lahko razdelila nadve skupini: tiste, ki so dosledno slediliizvirnim delom in le beno spreminjalielemente, v drugi pa so se avtorji naslonilimorda le na naslov ali temo dela, ustvarilipa povsem novo vizualno podobo.49 del je bilo razstavljenih na regijskem

nivoju, vkljuenih je bilo deset izpostav, narazpisu pa je sodelovalo preko 100 avtor-jev, mnogi z ve deli.

Tekst in foto ALENKA PAHULJE, koordina-torica JSKD Ribnica

IZBRANI LIKOVNIKI Z RIBNIKE IN KOEVSKEIZPOSTAVE: MARTA TEKAVEC, PETER POLONIRUPARI, MILAN VLAI IN VLADIMIRA KLUNERJAV.

Vpraanja ribnikemuupanu gospoduJoetu LevstkuPred letom in pol sem vam in ribnikemuobinskemu svetu preko javnih obilpodala pobudo, da se na Opekarski

cesti povea varnost za pece, otrokein stareje, ker so ti ogroeni zaradizelo ozkih plonikov in prehitre vonjemnogih voznikov.Predlagala sem, da se omeji hitrost na30 km/h in eventualno dodatno postavie leee ovire, kot je e podobna inenostavna reitev za poveano varnostna Majnikovi ulici pri zdravstvenemdomu in vrtcu.Za odgovor sem vekrat javno vpraala,al brez uspeha, eprav ste celo vi samijavno povedali, da je Opekarska cesta

res nevarna, a ste drugi porogljivododali, da naj ne priakujem, da sebo zato naredila obvoznica ali poruilehie.Ali je res demokratino in kulturno, da viin obinski svet ali pristojni organ v letuin pol ne poda nikakrnega odgovorana dano pobudo, temve jo enostavnoignorira, prezre?Ali je res potrebno za poveanje var-nosti na Opekarski cesti ruiti hie alinarediti obvoznico, ne pa postaviti letiri prometne znake in nekaj minimal-nih leeih ovir?

Menim, da sem kot obanka in kotvolivka upraviena do odgovora. Ali semotim?

MARIJA MIHI, prof.


16/4416

S

POMINIOb stoletnici rojstva slovenske partizanske zdravnice, po kateri se imenuje

Partizanska bolninica Franja

FRANJA BOJC BIDOVEC(26. 11. 1913 Nemka vas pri Ribnici 26. 11. 1985 Ljubljana)

Obdobje druge svetovne vojne je bilo eno najtejih v zgodovini

lovetva. V boju proti faizmu in nacizmu so se, tako kot drugi,borili tudi Slovenci. Posebnost odpornikega gibanja je bila grad-nja skritih, teko dostopnih partizanskih bolninic, v katerih sose zdravili ranjeni vojaki. Ena takih je bila Partizanska bolninicaFranja, ki so jo po predlogu dr. Viktorja Voljaka zaeli graditinovembra leta 1943 v naravni votlini v strmi grapi, podobni kan-jonu. V njej so se v asu druge svetovne vojne zdravili najtejipartizanski ranjenci 9. korpusa. Svoje ime je dobila po zdravniciin upravnici dr. Franji Bojc Bidovec, ki je v partizansko bolninicoprila 2. januarja 1944 in v njej ostala do konca vojne, 5. maja

1945. e kmalu po prihodu je dr. Franja postala upravnicabolninice.

Franja Bojc se je rodila 26. novembra 1913v Nemki vasi pri Ribnici kot tretja izmedsedmih otrok. Po konani osnovni inmeanski oli se je vpisala na gimnazijo vLjubljano, kjer so jo kmalu izkljuili iz inter-nata, saj je prepisovala pri olski nalogi izverouka. Ker je bilo bivanje izven internatadrago, si je morala del denarja prisluititudi sama; v svojem prostem asu si je takopomagala z intrukcijami bogatih otrok.

Leta 1933 se je po konani maturi vpisa-la na tudij medicine. Ker Ljubljana preddrugo svetovno vojno ni imela popolnemedicinske fakultete, je Franja svoj tudijnadaljevala kratek as v Beogradu, nato pae v Zagrebu. Leta 1939 je dosegla doktor-ski naziv. Svojo prvo zaposlitev je sprejela vBohinjski Bistrici.Ob zaetku druge svetovne vojne naSlovenskem se je Franja Bojc z Gorenjskeumaknila v Ribnico in tam odprla zasebnoordinacijo. Povezala se je z Osvobodilnofronto (OF) in odpornitvom ter tako zapotrebe partizanske vojske iz Ljubljane vRibnico prenaala sanitetni material, ile-galni tisk in druga obvestila za aktiviste.Zaradi ovadb je bila do leta 1943 kar trikrataretirana, a na sreo brez hujih posledic.Dvakrat so jo izpustili zaradi pomanjkan-ja dokazov, tretji jo je reila kapitulacijaItalije. Septembra 1943 je sledila nemkaofenziva na Ribnico. Takrat se je dr. FranjaBojc skupaj z partizanskimi ranjenci umak-nila na Travno goro. Tam je doivela prvokalvarijo: bolninica je bila napadena, delosebja in ranjencev je bil pobit, del pajih je sovranik zajel. Med sojenjem se je

Franja skupaj s soobtoenimi sklicevala nazdravniko etiko, ki zavezuje zdravnike kpomoi vsem ljudem.Po sreni vrnitvi se je Franja pridruilapartizanom na Primorskem, kjer je biladodeljena v novoustanovljeno bolninico

v bliini Cerknega. Tu je bilo njeno ivljenjevse prej kot lahko. Tudi sama je po vojnizapisala: Ranjenci so bili vseh vrst, kakor sorazlini ljudje povsod po svetu:potrpeljiviin nergavi, veseljaki in emernei, prijetniin neprijetni. In vsem je pomagala ponajboljih moeh. Kot upravnica bolniniceje morala skrbeti e za vodenje seznamabolnikov, odrejati nove naloge lanomosebja, doloati hini red, strogo pazitina higieno, nabavljati sanitetni material,poiljati poroila o tevilnem stanju bol-nikov, priskrbeti hrano in potrebno opre-mo ipd. Njena skrb je bil tudi nart za umikranjencev v primeru sovranega napada.Bolninica Franja se je dvakrat znala prednevarnostjo, da jo odkrije sovranik. Prvi,

20. aprila 1944, ko so jo nemki vojakiobkolili in obstreljevali. Ponoi so ranjenceevakuirali, a do konnega spopada ni prilo.Takrat so bolninico navidezno pogaliin zapustili, v resnici pa se je delo v njejnadaljevalo s sprejemanjem novih in novihranjencev. Drugi napad se je dogodil vmarcu 1945. Takrat so nemki vojaki napad-li z minami in zaigalnimi naboji. Bolnica jetudi takrat ostala nepokodovana, eprav

je celotno sotesko zajel ogenj. Dr. FranjaBojc Bidovec je bolnico zapustila 5. maja1945, ko so jo ob osvoboditvi Primorskezapustili e zadnji ranjenci.Dr. Franja Bojc Bidovec je svoje delonadaljevala v vojakih bolninicah v Gorici,Trstu in Ljubljani do leta 1946. Takrat jezaela specializacijo iz ginekologije inporodnitva ter se skupaj z moem inotrokoma preselila v Beograd. Postala jeasistentka primarij na ginekoloki kliniki vBeogradu ter nekaj asa vodja operativne-ga in porodnikega oddelka. Po vrnitvi v

Ljubljano leta 1968 je vodila ginekolokioddelek Vojne bolninice in se upokojilaleta 1973. Objavila je vrsto strokovnih delv jugoslovanskih in tujih revijah ter svojespomine. Od leta 1982 pa do danes prireja-jo zahteven kolesarski maraton Franja, ki jepoimenovan po bolnici in zdravnici Franji.Partizanska bolninica Franja je kulturnispomenik dravnega pomena, vpisana jena Poskusni seznam svetovne dediine priUNESCU in nosi Znak evropske dediine.Ostaja simbol mednarodnega povezovan-ja in odpora, predvsem pa dragocen pom-nik humanosti, solidarnosti, plemenitosti

in tovaritva, katerega velik del je bila tudinaa rojakinja dr. Franja Bojc Bidovec.Da bi bolje spoznali eno, ki je dala imepartizanski bolninici, kakna je bila dok-torica Franja, priporoam v branje knjigo:dr. Franja Bojc Bidovec Ni neskonnihpoti, pisma sinu.

Podatke zbral in zapisal: PETER LESAR

VIRI:1. DR. FRANJA BOJC BIDOVEC NI NESKONNIHPOTI, PISMA SINU, 1984, ZALOBA BOREC

2. PARTIZANSKA BOLNINICA FRANJA, MESTNIMUZEJ IDRIJA, 19833. SLOVENSKO KNJININO MUZEJSKI KVIZ,MKL, PIONIRSKACENTER ZA MLADINSKOKNJIEVNOST IN KNJINIARSTVO, LJUBLJANA

DR. FRANJA BOJC BIDOVEC, FOTOGRAFIJA

IZ KNJIGE NI NESKONNIH POTI, PISMA SINU,ZALOBA BOREC 1984


17/44

ZAHVA

LEOBSMR

TI

17

Vsak cvet neko

trudno skloni glavo,a za seboj pusti seme,ki rodi novo ivljenje.

Samo ta misel, draga mama,nas lahko tolai,ko se je ustavila tvoja beseda.

ZAHVALAV 79. letu starosti nas je zapustila naa draga mama, stara

mama, prababica, taa, sestra in teta

MARIJA KLUNiz Bre 25

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancemin prijateljem za izreeno soalje, darovano cvetje, svee in svetemae.

Posebna zahvala dr. Lidiji malc in celotnemu osebju ZD Ribnica,osebju CSD Ribnica za oskrbo na domu, kaplanu MatevuMehletu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete alostinke ingasilcem za izkazano ast.

Hvala vsem in vsakomur posebej za spremstvo na njeni zadnji poti.ALUJOI VSI NJENI

Ugasnila ti je lu ivljenja,

se prigala lu spomina,ko ostaja v srcu tiha skrita boleina.

ZAHVALAV 83. Letu nas je zapustil mo, oe, brat, dedek, pradedek in

tast

FRANC KOS st.(21. 9. 1930 - 13. 11. 2013)

iz Suja

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaanomin prijateljem za izreeno soalje, podarjene svee in cvetje terdarovane svete mae.Zahvala upniku mag. Antonu Branu, p. Lojzetu Kosu, p. GregorjuKosu, p. Filipu Rupniku, p. Marjanu uku in p. Mihu Volku terpevcem, Ivanu in Anici kof, gasilcem PGD Suja za lepo opravljenobred.Zahvala gre tudi zdravnici dr. Alenki Nadler-agar in patronanisestri Darinki Bojc za vso skrb in pomo.

ALUJOI VSI NJEGOVI

Kako je prazen dom, dvorie,nae oko zaman te ie,ni ve tvojega smehljaja,le trud in delo tvojih rok ostaja.

ZAHVALAV 67. letu starosti nas je za vedno zapustil na dragi mo, oe,

ata in tast

JOE HENIGMAN STAREJIiz Graric 18

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancemza izreeno soalje, podarjeno cvetje in svee. Hvala osebjuZdravstvenega doma Ribnica, e posebej dr. Alenki Nadler agarter patronani sestri Mariji Mohar. Hvala Komunali Ribnica, IrmiGrbec za poslovilni govor ter pevcem in izvajalcu Tiine. Hvalavsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

ALUJOI: ENA DANICA, SIN JOE S HERKO LAUROTER SIN BOTJAN Z DRUINO

ZAHVALAALOJZ EGA,PO DOMAE JURKOVGrarice 23(30. 4. 1938 9. 11. 2013)

TEBI, DRAGI ATA!Zakaj je v ivljenju gotova le ena stvar? Minljivost. Smrt?Tu si, v nai sredini, a diha iz tebe ni ve.Ali ve, dragi ata Lojz, kakno boleino si nam vrezal, kljub temu, da sibil teko bolan?Vsi smo upali po tiho da si morda spet opomore. A verjetno si bil tiedini med vsemi nami, ki si vedel, da se blia tvoj konec. O smrti si gov-oril neprizadeto in nanjo gledal objektivno, brez strahu. Naj nam bo tvojpogled na konec ivljenja v tolabo. Je teko, vendar, tudi e nas ne sliive in mi ne sliimo tebe, si v naih srcih in v njih bo ostal za vedno.Zapustil si nam modrost, ki je bila tvoja vrlina do zadnjega, ko si e mogelkomunicirati z nami. Tvoje zgodbe in izbrane besede, ki si jih umeal vnjih, so v e tako nezainteresiranem poslualcu vzbudile pozornost.Ata Lojz, tvojo odloitev, da svoje telo ne le organe - nameni v znanst-vene namene, globoko spotujemo, zato se kar tu, na tvojem domu, e

zadnji poslavljamo od tebe. Ko smo izvedeli za tvojo modro odloitev,si nas presunil s svojo drznostjo in pogumom.Boli, ker ve te ni. Solza polzi in se posui. lovek pa se rodi, raste,dozoreva, se postara in se poslovi. Danes si se ti poslovil od nas, odsvojih najdrajih, in sklenil svoje ivljenje.Teko je zakljuiti te vrstice Kaj rei? Kaj napisati? Poivaj v miru eprav za svoj zadnji dom nisi izbral domae grarske zemlje, pa boomogoil, da bo tvoje telo neko reilo ivljenje, dve, tri Spominjali se te bomo v srcih, mislih in pogovorih.

VSI TVOJI


18/4418

Z

AHVALEOB

SMRTI

ZAHVALA5. 11. 2013 smo se poslovili od naega

IVOTA ANDOLKAz Velikih Poljan

Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami alovali, soustvovali in namnesebino pomagali.

NJEGOVI

Hvala ti, mama,

za rojstvo, ivljenje.Hvala ti, mama, za tiso stvari,hvala za bisere, vtkane v ivljenje.Hvala ti, mama, za vse dobre stvari.

ZAHVALAV 98. letu se je od nas nenadoma poslovila naa draga mama,

taa, babica in prababica

ROZKA PETEK, ROJ. BOLHA(16. 3. 1915 - 23. 10. 2013)po domae Gornikova mama iz Hrovae 36

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancemza izreeno soalje, podarjene svee, cvetje, darovane svete maein dar za Pastoralni center Ribnica.Posebna zahvala dr. malc, patronanim sestram: Darinki, Mariji inMajdi za njihove obiske v asu bolezni.Hvala kaplanu gospodu Matevu Mehletu za molitve na domu inv veici. Hvala upniku, mag. Antonu Beranu, za obisk ob prvihpetkih in za lepo opravljen pogreb.Hvala pevcem za zapete pesmi, Komunali Ribnica za opravljenestoritve ter vsem, ki ste nao drago mamo pospremili na njeni zadnji

poti.VSI NJENI

MALI OGLASI

PRODAM V centru Ribnice, krabev trg, v 1. nadstropju majhnega

bloka (le 3 stanovanja), prodam dvosobno stanovanje v skupniizmeri 42,36 m2. Stanovanje je v celoti obnovljeno, v bliini vrtca,trgovine, ole, lekarne, avtobusne postaje ZK urejena (vpi-sano v etano lastnino), vsa infrastruktura, monost prikljuitvena CK na lesno biomaso. Vseljivo takoj. Vredno ogleda. Cena je45.000 EUR. Tel.: 041 897 097.

V centru Ribnice, na mirni, sonni lokaciji, prodam hio. Letogradnje je 1971. Velikost hie je 160 m2, celotne parcele 600 m2.Hia je ograjena, z vrtom. Cena po dogovoru. Tel.: 031 - 207 718.

Ob glavni cesti pri naselju Humec v Dolenji vasi prodamgradbeno parcelo v izmeri 780 m. Na isti lokaciji ob avtobusnipostaji prodam e parcelo v izmeri 914 m2. Cena po dogovoru.Informacije: Mija earek, tel.: 070 - 842 625.

Prodam 2-sobno stanovanje, v izmeri 63,60 m2, z zaprtimbalkonom, s pripadajoo kletjo in parkirnim prostorom. CK je nabiomaso, stanovanje je etano urejeno (vpisano v zemljiko knji-go), v 2. nadstropju (juna stran) na Knafljevem trgu v Ribnici, v

bliini TC Spar. Cena po dogovoru. Telefon: 031 449 565. V centru Ivanne Gorice prodam 1,5-sobno stanovanje,velikost je 41,6 m2. Stanovanje je v bloku z dvigalom, zgrajenoje bilo leta 2005. Je odlino ohranjeno, J lega, nizki stroki ogre-vanja, urejena ZK. Vredno ogleda, cena po dogovoru. Telefon:041 - 954 483.

V Dolenji vasi (olska ulica) prodam ali zamenjam za stano-vanje v Ljubljani visokopritlino stanovanjsko hio, zgrajenoleta 1975 in delno obnovljeno. Tloris 9.5 x 7,5 m, neto tlorisnapovrina 121 m2, uporabna povrina ca. 65 m2. Delno oprem-ljena in monost takojnje vselitve. Parcela v velikosti 794 m2.Zemljika knjiga urejena! CK na olje ali drva, monost kabelskeTV in interneta, bliina pote, trgovine in ole. Za ve informacijsem na voljo v veernih urah na tevilki: 041 437 896, Duan.

ODDAM V okolici Ribnice oddam v najem dve garai (2,5 x 5 m), za

skladie oz. vozilo. Cena po dogovoru. Tel.: 031 - 353 899. V okolici Ribnice oddam stanovanje v 1. nadstropju hie. Ve

informacij dobite na tel.: 051 - 381 303. V iri okolici Ribnice oddam neopremljeno trosobno stano-

vanje, brez najemnine, vai so le tekoi stroki objekta. Moenposeben vhod. Tel.: 041 623 510.

V poslovni stavbi Obmone obrtno-podjetnike zborniceRibnica na Vr

Date post:	16-Oct-2015
Category:	Documents
Upload:	simon-korosec
View:	50 times
Download:	0 times

Reseto 2013 11 November

Documents