UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA...

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Študijski program: Predšolska vzgoja

Listavci na vrtčevskem igrišču

DIPLOMSKA NALOGA

Mentorica: Kandidatka:

dr. Barbara Bajd Sara Ţitnik

Ljubljana, marec 2012

ZAHVALA

Za strokovno pomoč, dobro voljo in pripravljenost

za

sodelovanje se zahvaljujem dr. Barbari Bajd.

Hvala partnerju Tomažu, ker je verjel vame, me

podpiral ter mi nudil pomoč, ko sem jo najbolj

potrebovala.

Zahvala gre tudi moji družini, ki so mi omogočili

študij, me vzpodbujali in mi stali ob strani. Hvala za

drobne, a pomembne nasvete.

POVZETEK

Naravoslovje je za otroke zanimivo področje, saj so po naravi raziskovalci, ki radi odkrivajo

nove stvari, še posebej tiste, ki jih obdajajo in s katerimi imajo konkreten stik. Listavci so za

otroke zanimivi, saj se spreminjajo skozi letne čase, torej lahko opazujemo spreminjajočo se

krošnjo, veje, cvetove, plodove ter deblo, ki se z leti debeli in razpoka.

V teoretičnem delu diplomske naloge, sem predstavila konstruktivistični pristop k poučevanju

in nekaj splošnih značilnosti listavcev, kot so ţivljenjski prostor, zgradba in vrste listavcev.

Drugi del diplomske naloge predstavlja empirična raziskava, in sicer koliko otroci v mestu

poznajo listnata drevesa in kakšne predstave imajo o njih. Za raziskavo sem se odločila, ker

je to področje med otroki slabo raziskano in ne obstaja dosti virov na to temo. V tretjem delu

sem predstavila dejavnosti in analize, ki sem jih izvajala z otroki v vrtcu, in koliko so le-te

vplivale na znanje predšolskih otrok.

KLJUČNE BESEDE: predšolski otrok, naravoslovje, listnata drevesa, konstruktivizem,

delo v naravi.

ABSTRACT

Science is an interesting field for children, since by nature they are scientists always

discovering new things, especially the ones surrounding them and with which they have a

direct contact. Children find deciduous trees interesting because they change throughout the

seasons. Thus, we can observe the changing treetops, branches, blossoms, fruit and with years

becoming more thick and cracked trunks.

In the first part of the thesis, that is in the theoretical part, I introduced the constructivist

approach to teaching and some general characteristics of the deciduous trees: their habitat,

structure and types. The second part of the thesis consists of empirical research. I was

intrested in how much city children know decidious trees and what is their perception of

them. I decided to do the research because this field is badly researched among children and

there are not many existing sources on this topic. In the third part I introduced activitis and

analyses which I carried out with nursery school children and how much they contributed to

their knowledge.

KEY WORDS: a nursery school child, science, decidious trees, constructivist approach,

work in the nature.

Žitnik S. Listavci na vrtčevskem igrišču. Diplomska naloga. Ljubljana: Pedagoška fakulteta 2012

- i -

KAZALO

UVOD ................................................................................................................................... 1

1 UČENJE ....................................................................................................................... 2

1.1 Pojmovanje učenja ................................................................................................... 2

1.2 Aktivno učenje ......................................................................................................... 2

1.3 Aktivno učenje in igra .............................................................................................. 3

1.4 Konstruktivizem ...................................................................................................... 3

1.5 Konstruktivistični pristop poučevanja v začetnem naravoslovju ............................... 4

1.6 Učenje v vrtcu .......................................................................................................... 6

2 LISTAVCI .................................................................................................................... 7

2.1 Ţivljenjski prostor listavcev ..................................................................................... 7

2.2 Deli listavcev ........................................................................................................... 7

2.2.1 Korenine ........................................................................................................... 7

2.2.2 Deblo ................................................................................................................ 8

2.2.3 Krošnja ............................................................................................................. 9

2.2.4 Vejice in brsti ................................................................................................. 10

2.2.5 List ................................................................................................................. 10

2.2.6 Cvet ................................................................................................................ 12

2.2.7 Plodovi in semena kritosemenk ....................................................................... 13

2.3 Procesi v drevesu ................................................................................................... 13

2.3.1 Fotosinteza ..................................................................................................... 13

2.3.2 Transpiracija ................................................................................................... 14

2.3.3 Odpadajoče listje ............................................................................................ 14

2.4 Ţivljenje med listjem ............................................................................................. 15

2.5 Vrste listavcev na vrtčevskem igrišču..................................................................... 16

2.5.1 Breza (Betula pendula Roth.) .......................................................................... 16

2.5.2 Divja češnja (Prunus avium (L.) L.) ................................................................ 16

2.5.3 Divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.) ..................................................... 17

2.5.4 Navadni beli gaber (Carpinus betulus L.) ........................................................ 17

2.5.5 Lipa (Tilia platyphyllos Scop.) ........................................................................ 18

2.5.6 Ostrolistni javor (Acer platanoides L.) ............................................................ 18

2.5.7 Veliki jesen (Fraxinus excelsior L.) ................................................................ 19

2.5.8 Javorolistna platana (Platanus hispanica Munchh.) ......................................... 19

3 IZVEDBA EMPIRIČNEGA DELA .......................................................................... 20

3.1 Opredelitev raziskovalnega problema..................................................................... 20


- ii -

3.2 Cilji diplomske naloge ........................................................................................... 21

3.3 Raziskovalna vprašanja .......................................................................................... 21

3.4 Opis raziskovalne metodologije ............................................................................. 21

3.4.1 Opis statistične mnoţice in vzorca .................................................................. 21

3.4.2 Tehnika zbiranja podatkov .............................................................................. 21

3.4.3 Statistične metode obdelave podatkov ............................................................. 21

3.5 Rezultati in interpretacija anketnih rezultatov pred izvedbo praktičnega dela ......... 22

3.5.1 Kaj misliš, da je drevo? ................................................................................... 22

3.5.2 Ali je drevo ţivo?............................................................................................ 22

3.5.3 Zakaj misliš, da se nekatera drevesa imenujejo listavci? .................................. 24

3.5.4 Kako oziroma s čim se hrani drevo? ................................................................ 24

3.5.5 Ali veš zakaj jeseni listi odpadejo z dreves? .................................................... 25

3.5.6 Kaj misliš, da se zgodi z odpadlim listjem? ..................................................... 26

3.5.7 Kaj misliš, ali list boli, ko pade na tla? ............................................................ 26

3.5.8 Ali so vsi listi enakih oblik? ............................................................................ 28

3.5.9 Ali imajo listi ţile? .......................................................................................... 29

3.5.10 Ali imajo listavci plodove? ............................................................................. 30

3.5.11 Zakaj misliš, da potrebujemo drevesa? ............................................................ 31

3.5.12 Od kod vse to veš oziroma kdo ti je vse to povedal? ........................................ 32

PRAKTIČNI DEL.............................................................................................................. 33

4 IZVEDBA PRAKTIČNEGA DELA .......................................................................... 33

4.1 Predstavitev vrtčevskega igrišča ............................................................................. 33

4.2 Predstavitev skupine .............................................................................................. 33

4.3 Cilji praktičnega dela ............................................................................................. 33

4.4 Analize posameznih dejavnosti .............................................................................. 34

4.5 Rezultati in interpretacija rezultatov po izvedbi praktičnega dela............................ 53

4.5.1 Kaj misliš, da je drevo (po dejavnostih)? ......................................................... 53

4.5.2 Ali je drevo ţivo (po dejavnostih)?.................................................................. 54

4.5.3 Zakaj misliš, da se nekatera drevesa imenujejo listavci (po dejavnostih)? ........ 55

4.5.4 Kako oziroma s čim se hrani drevo (po dejavnostih)? ...................................... 55

4.5.5 Ali veš, zakaj jeseni listi odpadejo z dreves (po dejavnostih)? ......................... 56

4.5.6 Kaj misliš, da se zgodi z odpadlim listjem (po dejavnostih)? ........................... 57

4.5.7 Kaj misliš, ali list boli, ko pade na tla (po dejavnostih)? .................................. 57

4.5.8 Ali so vsi listi enakih oblik (po dejavnostih)? .................................................. 58

4.5.9 Ali imajo listi ţile (po dejavnostih)? ................................................................ 59

4.5.10 Ali imajo listavci plodove (po dejavnostih)? ................................................... 60

4.5.11 Zakaj misliš, da potrebujemo drevesa (po dejavnostih)? .................................. 61


- iii -

4.5.12 Od kod vse to veš oziroma kdo ti je vse to povedal (po dejavnostih)?.............. 61

SKLEP ................................................................................................................................ 63

LITERATURA IN VIRI .................................................................................................... 65

PRILOGE........................................................................................................................... 68

KAZALO SLIK

Slika 1: Tipi koreninskih sistemov ......................................................................................... 8

Slika 2: Prerez debla .............................................................................................................. 9

Slika 3: Tipi skorje ................................................................................................................. 9

Slika 4: Razraščanje sistemov poganjka ............................................................................... 10

Slika 5: Delitev listne ploskve .............................................................................................. 11

Slika 6: Zgradba cveta .......................................................................................................... 12

Slika 7: Prikaz ploda javorja, nagnoja in jesna ...................................................................... 13

Slika 8: Proces fotosinteze ................................................................................................... 14

Slika 9: Prikaz plutaste plasti med pecljem in vejico ............................................................ 15

Slika 10: Primer listnih šišk.................................................................................................. 16

Slika 11: Grafični prikaz dreves na vrtčevskem igrišču ........................................................ 33

Slika 12: Prenašanje bodic pravega kostanja ........................................................................ 37

Slika 13: Plakat .................................................................................................................... 38

Slika 14: Deklica spoznava lastnosti prečnega prereza debla ................................................ 39

Slika 15: Otroka si pomagata pri odtisu drevesne skorje ....................................................... 40

Slika 16: Zapisovanje podatkov o meritvah .......................................................................... 41

Slika 17: Merjenje obsega platane z objemom ...................................................................... 41

Slika 18: Merjenje obsega platane z metrom ........................................................................ 41

Slika 19: Risanje izmerjenih dolţin dreves ........................................................................... 41

Slika 20: Vonjanje gnilega listja ........................................................................................... 42

Slika 21: Deček ustvarja odtis lista ....................................................................................... 44

Slika 22: Poskus izhlapevanja vode ...................................................................................... 45

Slika 23: Razvrščanje listov po obliki................................................................................... 46

Slika 24: Razvrščanje plodov glede na obstoj bodic ............................................................. 47

Slika 25: Risanje najstarejšega drevesa na vrtčevskem igrišču .............................................. 48

Slika 26: Skupno reševanje delovnega lista .......................................................................... 49

Slika 27: Deček prerisuje liste in plodove ............................................................................. 49

Slika 28: Otroci raziskujejo ţivali na igrišču ........................................................................ 50

Slika 29: Ena izmed skupin je našla ptičje perje ................................................................... 51

Slika 30: Z otroki smo izmerili obseg drevesa ...................................................................... 52

Slika 31: Deček v svojo kapo nabira različne plodove .......................................................... 52

Slika 32: Deklica se sladka s pravim kostanjem .................................................................... 53


- iv -

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Otroško pojmovanje drevesa. ................................................................................... 22

Graf 2: Otroško razumevanje drevesa kot ţivega bitja. ......................................................... 22

Graf 3: Odgovori otrok, zakaj je drevo ţivo.......................................................................... 23

Graf 4: Odgovori otrok, zakaj drevo ni ţivo. ........................................................................ 23

Graf 5: Otroško razmišljanje o pojmu listavec. ..................................................................... 24

Graf 6: Otroško razmišljanje o prehranjevanju drevesa. ........................................................ 24

Graf 7: Otroško razmišljanje o tem, zakaj listje odpade z dreves. ......................................... 25

Graf 8: Odgovori otrok na vprašanje, kaj se zgodi z odpadlim listjem. ................................. 26

Graf 9: Odgovori otrok na vprašanje, ali list boli, ko pade na tla........................................... 26

Graf 10: Odgovori otrok na vprašanje, zakaj list boli,ko pade na tla. .................................... 27

Graf 11: Odgovori otrok na vprašanje, zakaj list ne boli, ko pade na tla. ............................... 27

Graf 12: Otroško razmišljanje o oblikah listov...................................................................... 28

Graf 13: Otroško poznavanje oblik listov. ............................................................................ 28

Graf 14: Odgovori otrok na vprašanje, ali imajo listi ţile. ..................................................... 29

Graf 15: Odgovori otrok na vprašanje, zakaj listi imajo ţile. ................................................ 29

Graf 16: Odgovori otrok na vprašanje, zakaj listi nimajo ţil. ................................................ 30

Graf 17: Otroško razmišljanje o obstoju plodov. ................................................................... 30

Graf 18: Otroško poznavanje plodov. ................................................................................... 31

Graf 19: Otroško pojmovanje pomembnosti dreves. ............................................................. 31

Graf 20: Odgovori otrok na vprašanje, kje so pridobili informacije o listavcih. ..................... 32

Graf 21: Otroško pojmovanje drevesa (po dejavnostih). ....................................................... 53

Graf 22: Otroško razumevanje drevesa kot ţivega bitja (po dejavnostih). ............................. 54

Graf 23: Odgovori otrok na vprašanje, zakaj tako misliš (po dejavnostih). ............................ 54

Graf 24: Otroško razmišljanje o pojmu listavec (po dejavnostih). ......................................... 55

Graf 25: Otroško razmišljanje o prehranjevanju drevesa (po dejavnostih). ............................ 55

Graf 26: Otroško razmišljanje o tem, zakaj listje odpade z dreves (po dejavnostih)............... 56

Graf 27: Odgovori otrok na vprašanje, kaj se zgodi z odpadlim listjem (po dejavnostih). ..... 57

Graf 28: Odgovori otrok na vprašanje, ali list boli ko pade na tla (po dejavnostih). ............... 57

Graf 29: Otroško razmišljanje o oblikah listov (po dejavnostih). .......................................... 58

Graf 30: Otroško poznavanje oblik listov (po dejavnostih). .................................................. 58

Graf 31: Odgovor otrok na vprašanje, ali imajo listi ţile (po dejavnostih). ............................ 59

Graf 32: Odgovori otrok na vprašanje, zakaj listi imajo ţile (po dejavnostih). ...................... 59

Graf 33: Otroško razmišljanje o obstoju plodov (po dejavnostih).......................................... 60

Graf 34: Otroško poznavanje plodov (po dejavnostih). ......................................................... 60

Graf 35: Otroško pojmovanje pomembnosti dreves (po dejavnostih). ................................... 61

Graf 36: Odgovori otrok na vprašanje, kje so pridobili informacije o listavcih (po

dejavnostih). ........................................................................................................................ 61


- 1 -

UVOD

V današnjem času si ljudje zaradi prevladujočega načina ţivljenja premalokrat vzamemo čas

za sprostitev in aktivnosti v naravi. Po napornem dnevu se ne malo ljudi usede pred

računalnik ali televizor, da vsaj za trenutek pozabijo na stresne situacije, s katerimi se

spopadamo vsak dan. Zraven posedejo še svoje otroke in tako skupaj preţivljajo popoldneve.

Zaposlena sem kot pomočnica vzgojiteljice v vrtcu in na vprašanje, kaj si včeraj popoldan

počel doma, prevečkrat dobim odgovor: »Gledal sem televizijo,« ali »Igral sem igrice na

računalniku.« Nekateri starši se ne zavedajo, kako močna je potreba otrok po gibanju in

raziskovanju naravnega okolja, ki jih obdaja.

Dejstvo je, da pobeg v naravo, ki ponuja različne moţnosti za gibanje, ugodno vpliva na

počutje ljudi. Ţe sam sprehod v naravi je zdravilo za dušo in telo. Ob tem lahko opazujemo

okolico, ki je balzam za oči. Barve narave, ki se spreminjajo z letnimi časi, vplivajo na

počutje ljudi in s tem ponujajo več ugodja kot televizor in računalnik. Kot potrjuje večina

zdravstvenih raziskav, telesna aktivnost izboljšuje zdravje in podaljšuje ţivljenje.

Listavci so s svojo mogočnostjo in raznolikostjo za ţivljenje izrednega pomena. Dajejo kisik,

hrano, zavetje in les. V okviru diplomske naloge sem se odločila organizirati dejavnosti, s

katerimi smo z otroki, vedoţeljnimi raziskovalci, opazovali vrtčevsko igrišče, še posebej pa

smo se dotaknili listavcev. Ker se v zadnjih desetletjih vse bolj poudarja pomen aktivne vloge

otrok pri pridobivanju znanja, sem se odločila za konstruktivistični pristop poučevanja, ki

poudarja, naj otroci sami, s svojo lastno aktivnostjo in samostojnim odkrivanjem pridobijo

znanje.

Pričujoče diplomsko delo obravnava konstruktivistični pristop k učenju in raziskovanju, ter

nekaj splošnih značilnosti listavcev, ki smo jih jeseni opazovali na vrtčevskem igrišču.

Empirična raziskava o otroških idejah je podprta s praktičnim delom, v katerem so

predstavljene posamezne izvedene dejavnosti s skupino predšolskih otrok.


- 2 -

TEORETIČNI DEL

1 UČENJE

1.1 Pojmovanje učenja

Ţe v vrtcu je potrebno otroke spodbujati k učenju, saj le-to aktivira miselne procese, med

drugim pa učenje preko igre pripravlja otroke na kasnejše šolsko učenje. Uradna in strokovna

definicija učenja po Unescu se glasi: »Učenje je vsaka sprememba v vedenju, informiranosti,

znanju, razumevanju, stališčih, spretnostih ali zmoţnostih, ki je trajna in ki je ne moremo

pripisati fizični rasti ali razvoju podedovanih vedenjskih vzorcev« (Unesco/Isced, 1993, po

Marentič Poţarnik, 2000). Učenje je torej posledica interakcije posameznika z njegovim

socialnim okoljem in ne fiziološke rasti oziroma razvoja, ki je deden.

Ob pojmu učenje večina ljudi pomisli na šolsko, transmisijsko učenje, ki za mnoge

predstavlja dolgočasno sedenje ob knjigi ali zvezku ter ponavljanje zapisanih vsebin. Le-to pri

večini učencev zbuja negativna čustva, kot so napor, nelagodje, dolgčas itd. Kljub

povedanemu pa raziskave kaţejo, da je v Sloveniji ta oblika učenja in poučevanja še vedno

prevladujoča, kar pomeni, da se gotovo znanje prenaša na učence (Marentič Poţarnik, 2000).

Učenje pa ne pomeni le strukturirano pridobivanje znanja, saj se lahko učimo hote ali nehote

(na primer na gledališki predstavi). Ločimo torej vsakdanje, spontano učenje in šolsko učenje,

med katerima obstajajo nekatere glavne razlike, ki sta jih opredelila Biggs in Moor (Biggs &

Moor, 1993, po Marentič Poţarnik, 2000):

Pri spontanem učenju je vsebina učencu pomembna, ga zanima, pri šolskem učenju pa gre

za vsebine, ki so jih znanstveniki ovrednotili za edine pravilne, učenec pa se jih mora

naučiti.

Vsakdanje učenje je povezano z ţeljo naučiti se (loviti ribe, voziti kolo ipd.), zato je

motivacija visoka, pri šolskem učenju pa je motivacija nizka, saj učenec nima potrebe po

sprejemanju abstraktnih vsebin.

V vsakdanjem učenju lahko prosimo druge ljudi za pomoč, v šolskem učenju pa se

mentorski odnos teţko razvije.

V vsakdanjem učenju se uspeh meri po kakovosti naučene spretnosti, v šoli pa se meri z

ocenjevalnimi testi in spraševanjem učiteljev.

Kot sem ţe omenila, je transmisijski način učenja za mnoge otroke dolgočasen in ne obrodi

trajnejšega znanja. Pomembno je, da so otroci v procesu učenja miselno aktivni, kar pa nam

ponuja aktivno učenje.

1.2 Aktivno učenje

Logično je, da je vsako otrokovo učenje aktivno. Prav gotovo pa ne moremo enačiti

aktivnosti, kot so pisanje nareka, natančno učenje razlag iz zapiskov, odgovarjanje na

vprašanja zaprtega tipa s postavljanjem odprtih vprašanj in iskanjem odgovorov, samostojnim


- 3 -

učenjem, skupinskim delom itd. Aktivno učenje je torej tisto učenje, ki otroka celostno,

miselno in čustveno aktivira (Šteh, 2004). Pri aktivnem učenju ne gre za kopičenje oziroma

sprejemanje ţe izdelanih spoznaj, temveč gre za samostojno raziskovanje, razmišljanje in

posledično samostojno reševanje problemov.

Na predavanjih prof. Nade Turnšek smo omenili: »O aktivnem učenju oziroma poučevanju

govorimo takrat, ko vzgojitelj oziroma učitelj namenoma uporablja takšne pristope, metode,

tehnike, ki zagotavljajo čim višjo stopnjo otrokovega sodelovanja v procesu pridobivanja

informacij, izkušenj in še zlasti v procesu nastajanja novega znanja, novih predstav in

pojmov.«

Z aktivnim učenjem zagotavljamo večjo samostojnost otrok ter jim omogočimo, da nova

spoznanja uporabijo za reševanje vsakodnevnih ali abstraktnih problemov, kar pa omogoča

trajnejšo zapomnitev pojmov in informacij, trajnejše znanje. Zato si upam trditi, da je aktivno

učenje učenje za prihodnost.

1.3 Aktivno učenje in igra

Igra je najpomembnejša dejavnost zgodnjega otroštva, saj pripravlja otroka na ţivljenje. Je

spontana dejavnost, ki izhaja iz notranje potrebe, torej brez zunanje nujnosti. Otrok preko nje

raziskuje svet, ki ga obdaja, hkrati pa razvija različne sposobnosti in si pridobiva izkustvo1

(Tomšič Čerkez & Zupančič, 2011). Igra zaposli celotno otrokovo osebnost, zato je aktivnega

značaja.

Otrok preko igre razvija svoja čutila (tip, voh, sluh, okus ipd.), se uči govoriti, spoznava svoje

zmoţnosti, uporablja mišice in jih pri tem čvrsti, razvija svojo motoriko in finomotoriko,

pridobiva nadzor nad svojim telesom, razvija socialne odnose in samopodobo ter še mnogo

drugega.

Igra za otroka pomeni delo, čeprav mnogi pojmujejo igro kot zabavo in ne kot učenje.

Marentič Poţarnik (2000) poudarja: »Igra pomeni v otroštvu najpomembnejši način

otrokovega učenja in osnove za višje oblike učenja in razvoj mišljenja.«

Igra ima v obdobju otroštva nenadomestljivo vlogo, saj si z njo pridobiva izkustvo in

spoznanja o svetu (Tomšič Čerkez & Zupančič, 2011). Z igro raziskuje okolico ter pridobiva

nova spoznanja, ki jih nadgrajuje na predhodnih znanjih, izkušnjah, pojmovanjih.

V naslednjem poglavju bom opisala konstruktivistično obliko poučevanja, ki temelji na

aktivnem poučevanju.

1.4 Konstruktivizem

Konstruktivisti so mnenja, da mora posameznik sam, s svojo lastno miselno aktivnostjo,

zgraditi oziroma konstruirati svoje znanje, ne pa ga od nekoga sprejeti ali pa ga drugemu

1 Izkustvo je spoznavanje, ki temelji na čutnem dojemanju, opazovanju.


- 4 -

posredovati. Konstruktivizem torej zahteva, da si vsak posameznik konstruira svoje znanje z

lastnim naporom (Marentič Poţarnik, 2000).

Podobno ga je opredelil tudi prof. Krnel (1993), ki pravi: »Konstruktivizem izraţa idejo, da

ljudje določamo svoje vedenje sami. To ni le odsev zunanjega sveta, temveč nastaja v dolgem

procesu osebnih konstrukcij pojmov in razlag pojavov, kot posledica interakcije s fizičnim in

socialnim okoljem. Proces poteka od oblikovanja pojmov, pojma števila, pa do oblikovanja

abstraktnih pojmov.«

Začetki konstruktivizma so v kognitivizmu, saj je ţe kognitivni psiholog David Ausubel pri

konstrukciji znanja izhajal iz hierarhične strukture znanja in trdil, da se pridobljeni pojmi

povezujejo v sisteme (Krnel, 1993). Poudarjal je bistven vpliv človekovega obstoječega

znanja na to, kako se bo kdo učil novih vsebin, kako uspešno jih bo priklical (Marentič

Poţarnik, 2000).

Konstruktivisti so se povzpeli korak dlje. Švicarski biolog Jean Piaget je konstruktivizem

opredelil z načeli asimilacije, akomodacije in uravnoteţenja. Vključevanje izkušenj v

obstoječe okvire, ki jih prilagajamo obstoječemu znanju, označuje proces asimilacije. Na

podlagi novo sprejetih spoznanj, se obstoječe strukture spreminjajo in bogatijo. Ta proces

imenujemo akomodacija. Da pa bi dosegli višjo stopnjo znanja, je potrebno uravnoteţenje

obeh procesov. Logične strukture si sledijo od predoperacionalne stopnje preko stopnje

konkretnih operacij do abstraktnega mišljenja (Labinowicz, 1989, po Krnel, 1993).

Socialni konstruktivizem pa je prispeval spoznanje, da je za učenje bistvenega pomena dialog,

moţnost spraševanja, sprotnega preverjanja smisla in lastnih domnev v skupini, da učenje ni

samoten, individualni proces, ki poteka v posamezniku.

Za razliko od Leva Semjonoviča Vigotskiga, ki je dajal prednost socialnim interakcijam med

otrokom in odraslim, je Piaget poudarjal dialog med vrstniki (Marentič Poţarnik, 2000).

Nasprotujeta si tudi v razmišljanju glede dejavnikov, ki vplivajo na razvoj mišljenja, saj je

Piaget pripisoval velik vpliv dednosti, Vigotski pa je zagovarjal idejo, da ima na razvoj otroka

večji vpliv okolje (Overall, 2007).

1.5 Konstruktivistični pristop poučevanja v začetnem naravoslovju

Konstruktivistično poučevanje je sicer precej široko, vendar je osredotočeno na naravoslovje

in matematiko, od tu pa se širi tudi na druge vsebine pouka (Krnel, 2004). Otroci konstruirajo

pojme ne glede na to, ali se bodo naravoslovja učili ali ne. Pomembno pa je, da ideje

nastanejo na podlagi opazovanj ali z opravljenim poskusom, sicer lahko pride do naivnih,

neproduktivnih verovanj in razlaganj. Pri naravoslovnih predmetih kot so kemija, biologija in

fizika, lahko pri razvijanju osnovnih pojmov in znanstvenih metodah dela hitro pride do

kratkega stika, saj so vsebine preveč abstraktne. Otroci zato ne najdejo povezav med

intuitivnimi pojmi in novo snovjo, kar pa povzroči zmedo in zavračanje naravoslovnih ved

(Krnel, 1993). S konstruktivističnim pristopom poučevanja skušamo otrokom naravoslovje


- 5 -

čim bolj pribliţati, zato je zasnovano na treh stopnjah: Eliciatija ali odkrivanje otroških

zamisli, intervencija ali učni poseg in uporaba novih zamisli (Krnel, 2004) .

Elicitacija ali odkrivanje otroških idej. Na prvi stopnji z različnimi pristopi, metodami

zbiramo ideje otrok. Ta proces pa ni pomemben samo za učitelja, temveč tudi za otroke, saj so

otroci primorani poiskati odgovor na zastavljeno vprašanje, ga skušati osmisliti in izraziti

(Krnel, 1993).

Za odkrivanje otroških idej so priporočljive slednje metode:

risanje,

pisanje kratkih stavkov,

pogovor z učenci,

odprti tip vprašanj,

tehnika miselnega viharja,

risanje miselnih vzorcev,

drugo (Krnel, 2004).

Jaz sem v svoji diplomski nalogi za zbiranje otroških idej in mnenj uporabila anketo.

Intervencija ali učni poseg. »Predznanje je izhodišče za načrtovanje učnega posega, ki naj

rekonstruira obstoječe ideje. Pouk pogosto temelji na kognitivnem konfliktu, to pomeni, da

situacijo organiziramo tako, da učenec ugotovi, da njegovo pojmovanje ni ustrezno.«

(Marentič Poţarnik, 2000). Pri mlajših otrocih je kognitivni konflikt navadno organiziran

tako, da izvedejo poskus, katerega rezultat je v nasprotju z njihovimi zamisli. Za starejše

otroke je primeren socialno kognitivni konflikt, gre za soočanje različnih mnenj. Novo zanje

ne nastaja le s fizičnim okoljem, temveč v interakciji z ostalimi otroki in učitelji (Krnel,

2004).

Uporaba novih zamisli. Otrokom je potrebno nuditi pomoč, da spremembe o svojih pojmih

ubesedijo in jih tudi dokumentirajo (Marentič Poţarnik, 2000).

Kaj pa pravzaprav so pojmi? Marentič Poţarnik (2000) dalje razlaga, da z izjemo lastnih imen

skoraj vsaka beseda v našem sporazumevanju označuje pojem, čeprav večina ljudi pojme

povezuje s samostalniki, ki označujejo abstraktne pojme (na primer ljubezen, svoboda,

sovraštvo ipd.). Pri otrocih je razvoj pojmov močno povezan z razvojno stopnjo mišljenja.

Pojme se učijo oblikovati samostojno, s samostojnim odkrivanjem ali pa jih pridobijo od

odraslih v procesu asimilacije in akomodacije na osnovi spraševanja in besednih razlag.

Navadno pridobivajo pojme in besedne izraze vzporedno. Prvi pojmi so nejasni in netočni,

preozki ali preširoki (ptič je na primer vse, kar leta), abstraktne pojme pa si razlagajo na

osnovi konkretnih izkušenj (bolan je, če mora biti v postelji).

Učenje bo uspešno, če bo otrok s poskušanjem, z opazovanjem, s samostojnim miselnim

delom zgradil svoj pomen pojma.


- 6 -

Krnel (1993) meni, da lahko glede na zunanje okoliščine ločimo nekaj vrst naravoslovnih

pojmov:

intuitivne pojme,

napačne pojme,

znanstvene pojme.

Najprej nastajajo intuitivni, nato napačni in na koncu znanstveni pojmi.

Intuitivno pojmovanje se pojavi ţe zelo zgodaj. Intuitivni pojmi so spontani in nastajajo z

osebno razlago izkušenj. Potrebno jih je preverjati, saj se drugače lahko ohranijo tudi, ko

otroci odrastejo. So produkt lastnih razmišljanj in izkušenj, zato se zdijo smiselni in niso v

nasprotju z ostalo pojmovno strukturo, ker iz nje izhajajo. Značilnost intuitivnih pojmov je

večja širina, kot jo imajo znanstveni pojmi, so pa pogosto dobra osnova za razvoj znanstvenih

pojmov, saj so univerzalni.

V članku Kaj početi z idejami otrok – konstruktivizem v začetnem naravoslovju (2004), je

profesor Krnel zapisal nekaj prednosti uporabe intuitivnih pojmov, ki jih je povzel po

Naylorju in Keoghu (2000). Ena iz med prednosti je, da omogočajo izraţanje lastnih predstav

o nečem, kar pomeni, da otrok sam izrazi tisto, kar si predstavlja pod določenim pojmom. Le

to spodbudi razpravo med učenci, saj ima vsak svoje razmišljanje o določenem pojavu. Prav

zato je motivacija na visoki ravni, otroci pa obenem razvijajo tudi jezik in med seboj

povezujejo različne naravoslovne pojme.

Za intuitivnimi pojmi nastajajo napačni pojmi, ki niso bili nikoli docela osvojeni in se

pojavljajo kot napačni na testih znanja, in pa znanstveni pojmi, ki so nadgradnja intuitivnih

pojmov ter so javno zapisani v obliki strokovnih člankov ali učbenikov (Krnel, 1993).

1.6 Učenje v vrtcu

Vrtec je vzgojno-izobraţevalna ustanova in ţe samo ime pove, da poleg vzgoje zagotavlja

tudi izobraţevanje otrok. Javni vrtci v Sloveniji, ki izvajajo dnevni program, se pri

oblikovanju programov in načrtovanju dejavnosti ter vsebin na posameznem področju

zgledujejo po kurikulumu.

»Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki ima svojo osnovo v analizah, predlogih in

rešitvah, ki so uokvirile koncept in sistem predšolske vzgoje v vrtcih, kot tudi v sprejetih

načelih in ciljih vsebinske prenove celotnega sistema vzgoje in izobraţevanja. Je dokument,

ki na eni strani spoštuje tradicijo slovenskih vrtcev, na drugi strani pa z novejšimi teoretskimi

pogledi na zgodnje otroštvo in iz njih izpeljanimi drugačnimi rešitvami in pristopi dopolnjuje,

spreminja in nadgrajuje delo v vrtcih.« (Bahovec et al., 2004)

Kurikulum za vrtce (2004) poleg ciljev in načel vključuje tudi dejavnosti, ki jih razvrščamo v

naslednja področja: gibanje, jezik, umetnost, druţba, narava in matematika. Vzgojitelj mora

pri svojem delu vsebine in dejavnosti med seboj povezovati, dopolnjevati, pri tem pa so jim v

pomoč tudi različni priročniki. Pri svojem delu ne sme zanemariti nobenega področja


- 7 -

dejavnosti, saj so vsa pomembna za celosten razvoj otroka. Kljub vsemu pa moramo

upoštevati dejstvo, da ima vsak vzgojitelj svoja interesna področja. Moje interesno področje

dejavnosti je narava, in prav zato sem se odločila za pisanje diplomske naloge iz tega

področja. Narava je posebno področje, ki temelji na pridobivanju izkušenj z ţivimi bitji,

naravnimi pojavi ter veselju v raziskovanju in odkrivanju (Bahovec et al., 2004). Tak prostor

nam v vrtcu Mladi rod ponuja vrtčevsko igrišče. Na njem otroci opazujejo listavce, ki s

svojimi značilnostmi ponujajo moţnosti za aktivno učenje in oblikovanje z naravo povezanih

pojmov.

2 LISTAVCI

2.1 Ţivljenjski prostor listavcev

Gozd je naravna ţivljenjska zdruţba in ekosistem iz strnjenega sestoja dreves ter določenih

drugih rastlinskih in ţivalskih vrst, ki nastane zaradi posebnih podnebnih in talnih razmer.

Gozdovi so najobseţnejši in biološko najproduktivnejši ekosistem na Zemlji (Strgar, 2002).

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (2012) je Slovenija deţela gozdov, saj le-ti

pokrivajo 58,5 % naše domovine. Glede na drevesne vrste je gozd lahko listnat, iglast ali

mešan. Drevesa pa ne rastejo le v gozdu, temveč tudi v mestih. Oven (2000) navaja, da

drevesa bistveno prispevajo h kvaliteti ţivljenja v urbanem okolju. Med pomembnimi

ekološkimi funkcijami mestnega drevja so zagotovo zviševanje relativne zračne vlaţnosti,

zniţevanje temperature zraka in hitrosti vetra, ustvarjanje sence ter filtracija prahu.

Drevesa v mestu rastejo v neugodnih in utesnjenih razmerah, ki lahko preprečujejo normalen

razvoj celega drevesa ali njegovih delov in pogosto fiziološko oslabijo drevo do te mere, da

odmre (Oven, 2000). Ljudje smo odgovorni za pravilno vzgojo, nego in skrb za drevesa, ki

rastejo v mestih, saj smo jih prenesli v mesta in jim s tem spremenili način, kako rastejo. Skrb

za drevesa je potrebno razvijati ţe pri najmlajših otrocih, saj so le-ti snovalci naše prihodnosti,

v kateri lahko pričakujemo še večje krčenje in uničevanje dreves oziroma gozdov za potrebe

človeštva. Zato je še pomembneje, da ţe pri najmlajših otrocih ozavestimo pomen rastlin za

obstoj sveta. Po mojem mnenju je to še pomembneje razvijati pri otrocih, ki ţivijo v mestih,

saj imajo manj stika z naravo.

2.2 Deli listavcev

2.2.1 Korenine

Brus (2005) opredeljuje korenino kot podolgovat podzemni organ, ki rastlino pritrjuje v

podlago. Drevesa so največje rastline, zato mnogi mislijo, da njihove korenine prodrejo

globoko v tla. Je ţe res, da imajo korenine neomejeno dolţinsko rast, vendar le-te navadno

segajo v globino le 2 metra ali manj, v širino pa se lahko razrastejo toliko, kolikor je drevo

visoko. Na razvoj korenin močno vplivajo talne razmere, kot so globina, struktura, zračnost,

rodovitnost, vlaţnost in temperatura tal. Drevo mora imeti na razpolago dovolj prostora in

druge ţe omenjene pogoje, da lahko razvije zase značilen koreninski sistem. Razlikujemo tri


- 8 -

različne koreninske sisteme, ki so prikazani na Sliki 1, in sicer koreninski sistem z glavno

korenino, srčast koreninski sistem in plitev koreninski sistem.

Slika 1: Tipi koreninskih sistemov

Vir: Brus, 2005.

Zasnova korenin se oblikuje ţe v semenu. Ob kalitvi prva predre semensko lupino in začne

navpično rasti v podlago. Navadno se iz prve korenine, ki prodre iz semena, razvije glavna

korenina, ki skupaj s stranskimi koreninami tvori koreninski sistem. Na konceh korenin so

koreninski laski, vsak od njih je ena sama celica, ki ţivijo le nekaj dni in vedno znova

nastajajo, njihova naloga pa je, da črpajo vodo in rudninske snovi.

Korenine imajo različne funkcije oziroma naloge. Kot sem ţe zgoraj omenila, korenine

vpenjajo drevo v tla in mu dajejo oporo. Svojo moč izkazujejo s tem, da v različnih

vremenskih razmerah drevo obranijo pred izruvanjem oziroma uničenjem. Ob močnem vetru

in neurju, ali pri obremenitvi s snegom, ki prekrije deblo in veje, morajo korenine prenesti

velike sile. Korenine so pomembne tudi zato, da drevo oskrbujejo z vodo in v njej

raztopljenimi rudninskimi snovmi, ki so nujno potrebne za rast in ţivljenje drevesa.

2.2.2 Deblo

Deblo je drevesni organ, ki povezuje med seboj korenine in krošnjo. V zgornjem delu se

razrašča v višino in širino z vejami. Deblo ima pomembne funkcije. Ena iz med teh je, da daje

drevesu oporo in trdnost, da preţivi močne sunke vetra in deţja (Cuerda, 2006).

Burnie (1990) navaja, da so pod drevesno skorjo tokovi, po katerih se prenaša voda in v vodi

raztopljene rudninske snovi po deblu navzgor in rezervna hranila iz listov navzdol. Deblo je iz

lesa, obdaja pa ga drevesna skorja, ki ima zelo pomembno vlogo in je najbolj zunanji del

debla. Je koţa drevesa, ki ščiti notranjost debla, to je les, pred zunanjimi vplivi, kot so na

primer mraz, veter, deţ, vročina in ţivali. Notranjo plast, ki se imenuje kambij, sestavljajo

deljive se ţive celice in tako nastaja na tisoče novih celic. Celice odmrejo, če je oskrba z vodo

in sokovi onemogočena. Ko odmrejo, postane lubje učinkovita zaščita zoper zunanje vplive.

V notranjosti debla je tudi beljava, ki je sestavljena iz ţivih celic, in črnjava, ki je sestavljena

preteţno iz mrtvih celic. Branika je letna prirastna plast, praviloma nastane ena letno. Prerez

debla prikazuje Slika 2.


- 9 -

Slika 2: Prerez debla

Vir: Burnie, 1990.

Oblika, barva in debelina skorje so dober razpoznavni znak za določanje vrste drevesa, saj so

dedne. Skorja mladih dreves je navadno gladka, s starostjo pa praviloma razpoka. Po obliki je

lahko gladka, vzdolţno, prečno ali mreţasto razpokana in razbrazdana, kot prikazuje Slika 3.

Razlikujejo se tudi po barvi, ki je lahko siva, črna, rdečkasta, zelena ali rjava (Brus, 2005).

Slika 3: Tipi skorje

Vir: Brus, 2005.

2.2.3 Krošnja

Vse veje skupaj tvorijo krošnjo. Brus (2005) navaja, da je oblika krošnje dedna in da je

močno odvisna od okolja, v katerem drevo raste. Če bo imelo drevo dovolj prostora, da se

razraste, bo razvilo svojo značilno krošnjo, če pa se bo moralo drevo prilagoditi različnim

razmeram, bo krošnja verjetno ozka ali niţja. Oblika drevesne krošnje je lahko jajčasta,

okrogla, nepravilna, deţnikasta, stebrasta ali stoţčasta.

Krošnja ponuja ţivljenjski prostor različnim ţivalim, kot so na primer ptiči, veverice, različne

ţuţelke ipd. Kotar (2005) pa pravi, da ima krošnja izredno pomembno funkcijo, saj omogoča

stalen pretok vode iz tal preko korenin, debla, vej in lista v atmosfero, pri tem pa transportira

v vodi raztopljene rudninske snovi iz tal v listje.


- 10 -

2.2.4 Vejice in brsti

Tako kot za ostala ţiva bitja je tudi za rastlino rast zahtevno opravilo. Iz brstov se vsako leto

razvijejo novi poganjki. Med vejami in poganjki ni enotno definirane meje, vsaj ne pri

lesnatih rastlinah. Poganjki so enoletne še neolesenele vejice, dvoletne ali triletne poganjke pa

ţe lahko poimenujemo vejice. Poganjki se lahko razraščajo monopodialno ali simpodialno,

kar je razvidno iz Slike 4 (Brus, 2005). Razrast debla je monopodialna, kadar je os glavnega

poganjka navpična, veje pa izraščajo obstransko (na primer jelka, smreka, bukve, topoli ipd.).

O simpodialni razrasti pa govorimo, ko glavne osi ni več in rast poteka z razraščanjem

stranjskih poganjkov, kot na primer kostanj, lipa, hrasti ipd. (Cuerda, 2006).

Slika 4: Razraščanje sistemov poganjka

Vir: Brus, 2005.

S podaljševanjem dela stebla, korenin in vej kopenske rastline rastejo v dolţino. Vsi poganjki

se razvijejo iz popkov ali brstov, lahko so stranski ali glavni. Brst je rastni vršiček in je

zasnova listnega ali cvetnega poganjka. Obdan je z listnimi zasnovami in mladimi listi. Tem

bolj so listne zasnove oddaljene od rastnega vršička, vse večje postajajo ter se razvijajo v

mlade liste (Brus, 2005).

Rastlina potrebuje za rast svetlobo in toploto. Zaradi pomanjkanja teh dveh pogojev se rast

pozimi pri večini listavcev zaustavi. Brste, ki čez zimo mirujejo, imenujemo zimski brsti.

Lesnate rastline jih oblikujejo ţe poleti ali jeseni, spomladi pa začne drevo hitro rasti. Za

prezimitev so zimski brsti zaščiteni z usnjatimi, smolnatimi in dlakavimi majhnimi listi brez

klorofila, v notranjosti brsta pa so shranjene snovi, ki jih drevo spomladi potrebuje za hitro

rast (Burnie, 1990). Če se deblo ali veja poškoduje ali odlomi, odţenejo tako imenovani speči

ali nadomestni brsti (Martinčič et al., 2007).

2.2.5 List

List je stranski, navadno sploščen izrastek iz stebla (Martinčič et al., 2007). Listi listavcev

imajo veliko listno ploskev in opravljajo fotosintezo. Na steblu ali vejah so razporejeni tako,

da ujamejo kar največ svetlobe.


- 11 -

Rast listov je omejena, kar pomeni, da zrastejo do določene velikosti. Opravljajo določene

naloge, jeseni pa listje propade. Med listavci so listi najpogostejši razlikovalni znak med

vrstami (Brus, 2005). V nadaljevanju sledi delitev listne ploskve, ki je prikazana tudi na Sliki

5. List je razčlenjen v listno ploskev, listni pecelj in listno dno. Listna ploskev predstavlja

večino površine lista. Zgornja stran je temnejša, spodnja pa svetlejša. Obe sta zaščiteni s

kutikulo, ki preprečuje izhlapevanje vode, notranjost listne ploskve pa je prepredena z listnimi

ţilami, ki jo oskrbujejo z raztopljenimi organskimi in anorganskimi snovmi, obenem pa ji

dajejo trdnost in oporo (Brus, 2005). Listni pecelj je nosilec listne ploskve. List s pecljem je

pecljat, brez peclja pa sedeč (Martinčič et al.). Cuerda (2006) še dodaja, da je naloga listnega

peclja prevajanje anorganskih in organskih snovi med listno ploskvijo in steblom oziroma

poganjek. Z listnim dnom se list pritrja na steblo ali vejo (Cuerda, 2006).

Slika 5: Delitev listne ploskve

Vir: Brus, 2005.

Listno ploskev pa lahko tudi členimo. Členjenost listne ploskve po Brusu (2005):

Enostavni listi: imajo en pecelj in celo listno ploskev in z rastline odpadejo kot celota.

Krpati listi: listna ploskev ima izraţene krpe, zareze med njimi niso globlje od 1/3 širine lista.

Nadalje se delijo na pernato krpate, pri katerih listne krpe in stranske ţile izhajajo iz osrednje

ţile (večina hrastov), in dlanasto krpate, pri katerih listne krpe in ţile izhajajo iz dna listne

ploskve (večina javorjev).

Deljeni listi: listna ploskev ima izraţene krpe, zareze med njimi so globlje od 1/3 širine lista.

Nadalje se delijo na pernato deljene, pri katerih krpe in stranske ţile izhajajo iz osrednje ţile,

in dlanasto deljene, pri katerih listne krpe in ţile izhajajo iz dna listna ploskve.

Sestavljeni listi: so na skupnem peclju in imajo 3 ali več lističev, ki so gibljivi in lahko

odpadejo vsak zase. Ločimo:

pernato sestavljene, pri katerem so lističi parno nameščeni na listnem vretenu,

lihopernato sestavljene, pri katerem je na koncu listnega vretena nameščen še en listič

(veliki jesen),


- 12 -

sodopernato sestavljeni, kjer končnega lističa ni ali pa je preobraţen v listno vitico,

dvakrat sestavljeni listi, na katerih so namesto lističev nameščeni manjši sestavljeni listi,

dlanasto sestavljeni, pri katerih vsi listi prstasto rastejo iz enega mesta na skupnem peclju

(divji kostanj).

Brusova členjenost listne ploskve je zelo natančna in za predšolskega otroka teţko razumljiva,

zato sem se pri delu z otroki opirala na Burnia (1990), ki liste deli na enostavne in sestavljene.

Enostavni so vsi listi, ki imajo celo listno ploskev na enem peclju, sestavljeni pa so tisti, ki

imajo na istem peclju več listov.

2.2.6 Cvet

Je kratek poganjek z omejeno rastjo, ki nosi razmnoţevalne organe (Brus, 2005). Cvetna os je

skoraj vedno omejene rasti. Sestavljajta jo cvetni pecelj in cvetišče. Navadno je kratka,

razširjena in vrečasto oblikovana. Cvetni listi so cvetno odevalo, prašniki in plodni listi, ki

gradijo pestiče in sluţijo za razmnoţevanje. Cvetno odevalo sestavljajo zunanji čašni listi, ki

so zeleni in varujejo notranje dele cveta, predno se ta odpre, ter venčni listi, katerih naloga je,

da privabljajo ţuţelke in druge opraševalce. Prašniki so moški spolni organi, ki so sestavljeni

iz prašnične niti in prašnice. Deli pestiča so plodnica, nitasti vrat in brazda. Zgradbo cveta

nam prikazuje spodnja Slika 6. V plodnici pestiča so semenske zasnove. Cvetovi so lahko

dvospolni, kar pomeni, da imajo v istem cvetu razvite prašnike in pestič, in enospolni, kar

pomeni, da imajo razvite samo prašnike ali samo pestič (Podobnik & Devetak, 1997).

Slika 6: Zgradba cveta

Vir: Cuerda, 2006.

Oprašitev je prenos cvetnega prahu (peloda) s prašnikov na brazdo pestiča. Rastline, ki jih

oprašujejo ţuţelke, kot so metulji, čebele, čmrlji, imenujemo ţuţkocvetke. Venčni listi so

barviti, cvetovi dišeči, cvetni prah pa je pogosto lepljiv. Ko se ta prilepi na ţuţelko, ga nehote

in nevede prenese na brazdo drugega cveta. Vetrocvetke pa so tiste rastline, ki jih oprašuje

veter. Cvetovi so brez odevala, ne dišijo, vendar pa proizvajajo veliko več cvetnega prahu.

Med vetrocvetke sodijo trave in grmi in številna drevesa (Kordiš, 1996).


- 13 -

Zrno cvetnega prahu poţene z brazde oprašenega cveta skozi vrat pestiča do semenske

zasnove v plodovnici cevko – pelodov mešiček. Po njem potuje semenčica do jajčeca. Obe

spolni celici se zdruţita v eno, to imenujemo spojek. Ko se obe spolni celici zdruţita, pride do

oploditve. Iz oplojenega jajčeca se razvije zarodek nove rastline, iz okoliškega tkiva pa

rezervna hrana zanj. Ločimo spolno in nespolno razmnoţevanje. Pri spolnem razmnoţevanju

gre za razmnoţevanje s semeni, pri nespolnem razmnoţevanju pa se rastlina lahko

razmnoţuje tudi z drugimi deli telesa (gomolj, čebulica, id.) (prav tam).

2.2.7 Plodovi in semena kritosemenk

Plod se razvije iz plodnice, včasih tudi iz drugih cvetnih delov. Le-ta do zrelosti obdaja

semena z osemenjem in jih varuje, zrela pa raznaša (Devetak & Podobnik, 1997). Spodnja

Slika 7 prikazuje različne plodove. Seme je rastlinski zarodek, obdan s hranilnim tkivom in

semensko lupino, ki nastane iz ovojev semenske zasnove (Brus, 2005).

Slika 7: Prikaz ploda javorja, nagnoja in jesna

Vir: Burnie, 1990.

Merila za razvrščanje plodov so različna. Razlikujemo sočne plodove (na primer jabolka,

hruške), pri katerih semena obdaja sočno tkivo, in suhe plodove (na primer oreški), pri katerih

je ovoj okrog semena ob zrelosti suh. Lahko jih delimo tudi po tem, ali se osemenje ob

dozorelosti semen odpre in se le-ta širijo sama ali pa se osemenje in seme širita skupaj. Prve

imenujemo sejalni plodovi (na primer fiţol), druge pa zaprti plodovi (na primer jagode,

oreščki). Lahko jih delimo tudi glede na število semen, ki jih vsebujejo. Mnogosemenski plod

je na primer jabolko, enosemenski plod pa je na primer oreh (Devetak & Podobnik, 1997).

2.3 Procesi v drevesu

2.3.1 Fotosinteza

Rastlina sprejema iz okolja v vodi raztopljene rudninske snovi in plin ogljikov dioksid. Voda

z mineralnimi snovmi priteka v liste po ţilah, ogljikov dioksid pa vstopa skozi listne reţe. V

klorofilnih zrncih se voda in ogljikov dioksid spajata v grozdni sladkor. Nastaja tudi kisik, ki

izhaja skozi listne reţe v zrak. Sladkor nastaja v rastlinah le podnevi, saj za spajanje potrebuje

energijo, ki jo dobi od sonca. Celoten postopek imenujemo fotosinteza, kar pomeni spajanje s


- 14 -

pomočjo sonca. Fotosinteza poteka le v zelenih rastlinah, zato so edine, ki proizvajajo hrano

zase, s tem pa posredno tudi za vsa druga ţiva bitja, ki se z njimi hranijo. Obenem pa rastline

v ozračje proizvajajo velike količine kisika, ki ga za ţivljenje potrebujemo vsa ţiva bitja, zato

so nujno potrebne in neprecenljive (Kordiš, 1996). Na spodnji Sliki 8 je ponazorjen proces

fotosinteze.

Slika 8: Proces fotosinteze

Vir: Krnel, D., Bajd, B., Oblak, S., Glažar, S. A., Hostnik, I., 2009.

2.3.2 Transpiracija

V leksikonu Biologija (2002) je transpiracija opredeljena kot oddajanje vodne pare iz ţivega

bitja. Rastlina jo uravnava s stopnjo odprtosti listnih reţ, ki so pri listih praviloma na spodnjih

ploskvah. S transpiracijo se rastline in ţivali (pa tudi ljudje) ohlajajo preko telesne površine in

s tem preprečujejo pregretje.

2.3.3 Odpadajoče listje

V zimskem času pri temperaturah pod lediščem voda v zemlji zmrzne. Drevesne korenine

zmrznjene vode ne morejo črpati, zato jeseni večina listavcev svoje liste odvrţe in se s tem

zavaruje pred zimsko sušo. Drevesa bi namreč pozimi odmrla zaradi pomanjkanja vode, pa če

bi še tako malo vode izhlapelo iz listov (Cuerda, 2006). Tistim listavcem, ki svoje liste

odvrţejo, pravimo listopadna drevesa. Listavce, ki listov ne odvrţejo, imenujemo zimzelena

drevesa. Zimzelena drevesa (na primer boţji les) so zaščitena s trdo povoščeno plastjo, ki

prekriva liste in s tem onemogoči izgubljanje prevelike količine vode (Harlow & Morgn,

1995).

Liste obarva klorofil in preden pri listopadnih drevesih odpadejo, se obarvajo v različne

jesenske barve (rumena, oranţna, rdeča, rjava). Poleg klorofila imajo drevesa še pomoţna

barvila, ki bolje vsrkajo sončno svetlobo, energijo pa prenesejo na klorofil. Pomoţna barvila

so: karotinoidi (oranţni, rumeni ali rdeči), ksantofili (rumeni) in antociani (škrlatni in modri)

(Burnie, 1990). Jeseni, preden drevesa odvrţejo liste, zmanjšajo dovod vode iz korenin do

krošnje ter odstranijo klorofil iz listov. Še prej pa pripravijo popke za nove liste, ki bodo


- 15 -

odgnali spomladi (Cuerda, 2006). Med pecljem in vejico pa nastane plast plute, ki prekine

povezavo med listom in celotno rastlino, kot je prikazano na Sliki 9 (Burnie, 1990).

Slika 9: Prikaz plutaste plasti med pecljem in vejico

Vir: Burnie, 1990.

Odpadlo listje prekrije tla. Prične razpadati in spremeni prvotno obliko. Listi so zgrajeni iz

organskih snovi, zato pričnejo razpadati in se razkrajati. Rastlinski in ţivalski odpadki v prsti

tvorijo humus, ki je potreben za začetek novega cikla (Cuerda, 2006).

2.4 Ţivljenje med listjem

Z odpadlim listjem nastaja stelja, v kateri se skriva mnogo ţivali. Ţivali razkrajajo liste in

vejice, s tem pa nastaja kompost (Harlow & Morgan, 1995). V odpadlem listju ima deţevnik

izredno pomembno vlogo, saj zvleče odpadlo listje pod zemljo, tako so rudninske snovi

koreninam dosegljive. Z deţevnikovim premikanjem nastajajo rovi, po katerih kisik laţje

pride do korenin. Ţivali pa se ne skrivajo le v stelji, ampak ţivijo tudi na drevesu. Drevo

predstavlja dom številnim ptičem, sesalcem, ţuţelkam, metuljem ipd. (Burnie, 1990).

Ţal pa ţivali drevesom povzročajo tudi veliko škode. V onesnaţenem okolju, predvsem v

mestih, glive pogosto napadejo listje. Okuţene površine počrnijo in se povečajo, s časom pa

se pojavi vedno več madeţev, ki do jeseni lahko prekrijejo ţe polovico lista. Poznamo tudi

več vrst šišk, ki nastajajo zaradi obrambe drevesa pred drobcenimi osami. Šiške se razvijejo

tako na listih kot na vejah. Primer listnih šišk prikazuje Slika 10. Veliko škodo pa povzročajo

tudi ţuţelke, metulji, hrošči in gozdne ţivali (Burnie, 1990). Različne gozdne ţivali se hranijo

z listi in plodovi, ob enem pa drevesa poškodujejo tudi, ko si ob deblo čistijo in drgnejo

rogovje (srnjad), ko ob deblo drgnejo svoj koţuh (medved) in glodajo lubje na vejah,

poganjkih ali deblu (zajec, veverica) (Tarman, 1998).


- 16 -

Slika 10: Primer listnih šišk

Vir: Burnie, 1990.

2.5 Vrste listavcev na vrtčevskem igrišču

Na vrtčevskem igrišču imamo veliko število različnih rastlin, kot so drevesa, grmičevje, trave,

roţe in zelišča. Med drevesnimi vrstami prevladujejo listavci, nekaj pa je tudi iglavcev.

2.5.1 Breza (Betula pendula Roth.)

Navadna breza je do 30 metrov visoko drevo, ki ima dokaj tanko deblo, saj meri le do 0,6

metra. Breza je listopadno drevo, kar pomeni, da ji jeseni listje odpade. Njena krošnja je redka

in pogosto nepravilnih oblik. Skorja oziroma lubje na deblu in debelejših vejah je bele barve,

s starostjo pa v spodnjem delu potemni. Za brezo je značilno, da skorja poka in se kroţno

lušči v horizontalnih trakovih, ker so plasti plutastih celic tanke in slabo raztegljive.

Koreninski sistem je plitev, to pomeni, da so korenine plitvo pod površjem in da se močne

stanske korenine razraščajo na vse strani, iz teh pa navzdol še tanjše korenine. Veje so v

mladih letih povešene, na njih pa rastejo enostavni, od 4 do 7 centimetrov dolgi in od 2 do 4

centimetre široki listi, ki so rombastih oblik. Navadna breza je enodomna in vetrocvetna vrsta,

to pomeni, da ima moške in ţenske cvetove na isti rastlini ter da njene plodove raznaša veter.

Iz cvetov se razvijejo mačice, ki julija oziroma avgusta dozorijo. Moške mačice so do 6 cm

dolge in viseče, ţenske pa do 2 centimetra dolge in pokončno stoječe. Mačico sestavlja do 2

milimetra veliko rjavo seme, ki je lahko, zato ga raznaša veter (Burs, 2005).

2.5.2 Divja češnja (Prunus avium (L.) L.)

Tudi divja češnja je listopadno drevo, ki zraste v višino do 20 metrov, obseg debla pa meri

pribliţno 0,5 metra. Mlado deblo je gladko, sivorjavo, lepo izraţeno do vrha krošnje, s

starostjo pa lubje močno razpoka. Koreninski sistem je srčast (šopast), kar pomeni, da glavna

korenina hitro preneha rasti, poleg nje pa se začnejo v vse smeri razraščati tudi stranske

korenine, ki so zelo močne. Do 12 centimetrov dolgi in do 5 centimetrov široki listi so

enostavni, jajčaste oblike, po robu pa so neenakomerno naţagani. Oţiljenost listne ploskve je

pernata. Jeseni se listi na drevesu obarvajo rdečkasto do rumenkasto in nato odpadejo.

Odpadlo listje na tleh razpada in s tem bogati gozdna tla, kar pa pripomore k večji


- 17 -

rodovitnosti prsti. Je enodomna rastlina in ţuţkocvetna vrsta, ki se razmnoţuje s semeni. Plod

divje češnje so okrogle, 1 centimeter debele, rdeče češnje, ki imajo v sredini koščico z gladko

površino. Češnje visijo na dolgih pecljih, so trpko sladkega okusa in dišijo. Plodovi so izredno

pomembni v prehrani ptic, le ti predstavljajo dragocen vir hrane. Seme v koščici, ki je

potovalo skozi ptičji ţelodec vzklije ţe prvo pomlad, medtem ko mora drugo seme na gozdih

tleh preţiveti vsaj eno leto, preden poţene kalček. Pri temu procesu so pomembne predvsem

večje ptice, kot so vrane, saj pogoltnejo koščico s češnjo vred, manjše ptice pa le skljuvajo

rdeče meso. Češnjevina je lep in priljubljen les, zato ga mnogi mizarji uporabljajo za izdelavo

pohištva, primeren pa je tudi za izdelavo glasbil (Brus, 2005).

2.5.3 Divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.)

Divji kostanj je zaradi svojih estetskih značilnosti dolgo časa veljalo za najlepše drevo med

listavci, danes pa ga zaradi rjavih madeţev na listih, ki jih povzroča kostanjev listni zavrtač2,

skoraj ne sadijo več. Ţalostno je dejstvo, da je divji kostanj včasih krasil grajske vrtove, parke

in drevorede, danes pa ga po večini sadijo le v gostilnah in pivnicah, zaradi široko razvejane

krošnje, ki nudi obilo sence. Divji kostanj ima številne zdravilne učinke, zato ga uporabljamo

za zdravljenje ljudi in ţivali. Ţe Turki so ga namreč uporabljali za krmo konjev in za

zdravljenje nekaterih konjskih bolezni. Prav zato mu nekateri pravijo »konjski kostanj«, kar

izraţa tudi njegovo znanstveno ime (Spohn & Spohn , 2008).

Do 30 metrov visoko drevo ima sprva gladko lubje in je svetlo rjave barve, kasneje pa postane

sivo rdeče, razpoka in se lušči. Les zaradi svoje mehkobe ni kakovosten, zato ga bolj ali manj

uporabljamo le za kurjavo (Gantar, 2006).

Kar do 25 centimetrov dolgi listi narobe jajčaste oblike so značilno dlanasto sestavljeni iz 5

do 7 lističev in pritrjeni na skupni pecelj, ki je močan. Spodnji del listov je svetlejši, zgoraj pa

so temno zeleni. Latasta socvetja sestavljajo do 2 centimetra veliki beli cvetovi. Sestavljeni so

iz petih belih, pogosto rdeče pegastih venčnih listov. Plod divjega kostanja je okrogla

bodičasta glavica, ki jeseni odpade z drevesa in razpade na tri dele. V vsakem plodu so po 2

do 3 rjava semena, ki imajo značilno belo liso. Plodovi niso uţitni za ljudi, predstavljajo pa

pomemben vir hrane mnogim ţivalim (Brus, 2009).

2.5.4 Navadni beli gaber (Carpinus betulus L.)

Drevo z obokano, kroglasto krošnjo se nahaja v mešanih listnatih gozdovih, na poljih in kot

obcestno drevo. Ima zanimivo deblo, ki pogosto raste zasukano oziroma kitasto nabreklo,

barva skorje pa je skoraj siva. Dvakrat naţagani temnozeleni listi so enostavno sestavljeni.

Prepoznavni so po jajčasti obliki, v dolţino pa zrastejo od 4 do 10 centimetrov. Je listopadno

drevo, jeseni se listi postopoma obarvajo do rjave barve, se zvijejo navznoter in še dolgo

ostanejo na drevesu (Mayer & Schwegler, 2005). Hitro razpadajoče gabrovo listje ima

2 Kostanjev listni zavrtač spada v druţino majhnih metuljčkov, ki imajo premer kril od 5 do 12 milimetrov, zato

jih teţko opazimo. Aktivni so predvsem v zgodnjih večernih urah in ţivijo do 5 dni. Posledice kostanjevega

listnega zavrtača so okrogli rjavi madeţi, ki prekrivajo listno ploskev. Temu sledi predčasno sušenje, rjavenje in

pa odpadanje listov z drevesa ( Gantar, 2006).


- 18 -

pomembno vlogo v okolju, saj je bogato z mineralnimi snovmi, to pa močno izboljšuje tla

(Brus, 2004).

Cvetovi so mačice, ki se spomladi razvijejo iz cvetnih brstov in lanskega poganjka. Cvetni

prah lahko povzroča alergije pri ljudeh. Oktobra dozorijo trikrpi krilati oreški, ki šopasto

visijo iz drevesa. Gaber je precej prilagodljivo drevo, saj prenese zmerno sušo in vročino,

prenese pa tudi temperaturo do – 30 stopinj Celzija. Gabrovina je slabo obstojen les, kljub

temu da je eden najtrših in najmočnejših. Uporablja se za izdelavo kladivc pri klavirju in za

dele pihal, seveda pa se uporablja tudi za kurjavo (Brus, 2004).

Kot zanimivost je v mnogih knjigah navedeno, da je gaber primeren za ţivo mejo, saj prenese

močno obrezovanje.

2.5.5 Lipa (Tilia platyphyllos Scop.)

Privlačna ţuţkocvetna lipa uspeva v mešanih gozdovih, parkih, na trgih in ob cerkvah. Slabo

prenaša onesnaţen zrak ter sušo in mraz. V višino zraste do 40 metrov in lahko doseţe

izjemno visoko starost, tudi nad 500 let. Zanimivo je to, da je lipa ţe v antiki veljala za simbol

prijateljstva, pri ljudstvih srednje Evrope pa je bila drevo ţivljenja, pod katero se je smelo

govoriti le resnico. Tudi Slovani so lipo častili, simbolizirala je ţensko milino, lepoto in srečo

v zakonu (Brus, 2009).

Drevo s široko, debelo vejnato krošnjo ima sivo lubje, ki je vzdolţno razpokano in ima gosta

rebra. Enostavni, asimetrično srčasti listi spominjajo na simbol srca, dolgi so do 15

centimetrov. Robovi so ostro nazobčani, listna ploskev pa je pogosto lepljiva zaradi izločkov

listnih uši. Dišeči, rumeni cvetovi so dvospolni in rastejo v socvetju na skupnem peclju, ki je

zraščen na dolgem ovršnem listu (Eisenreich & Handel & Zimmer, 2005).

Lipa je enodomna in cveti junija in v prvi polovici julija. Iz cvetov, ki so med drugim tudi

zelo zdravilni, se razvijejo okrogli plodovi, natančneje trdi dlakavi oreški, ki vsebujejo po dva

semena. Mogočnost lipe se kaţe tudi v plodovih, saj so oreški tako trdi, da jih s prsti ne

moremo streti. Tudi njen les je široko uporaben, ker je mehak in lahek (Brus, 2004).

2.5.6 Ostrolistni javor (Acer platanoides L.)

Ostrolistni javor je košato drevo, čigar krošnja je okrogle oblike, v višino pa doseţe do 30

metrov. Deblo je povečini kratko in ga obdaja vzdolţno razpokano lubje. Iz črno rjavega

debla poganjajo veje, ki v mladosti vsebujejo mleček. Les je primeren za obdelavo, še posebej

dobrodošel je v strugarstvu. Zaradi svoje lepote, še posebno v jesenskem času, ko se listi

obarvajo rumeno, oranţno ali rdeče, krasi mnoge drevorede in parke (Eisenreich &Handel &

Zimmer, 2005).

Ta vrsta javorja je dobila ime po svojih listih, ki so ostri in koničasti. Listi so dlanasto krpati

in od 12 do 18 centimetrov dolgi. Krp je 5, vsaka se zaključi z velikimi koničastimi zobci. V

listnem peclju je mlečni sok (tudi ime mlečni javor), zato priteče ven, če list odtrgamo (Spohn

&Spohn, 2008).


- 19 -

Cvetovi so zdruţeni v dolge češulje3 in so lahko dvospolni, moški ali ţenski, včasih pa ţe v

isti češulji najdemo cvetove vseh treh tipov. 3 - 5 centimetrov dolgi plodovi dozorijo ţe

septembra. Plod ostrolistnega javorja sta parna krilata oreška, ki oklepata topi, včasih skoraj

iztegnjeni kot. So dragocen vir hrane za gozde ţivali, še posebej ptice (Brus, 2005).

2.5.7 Veliki jesen (Fraxinus excelsior L.)

Zaradi svojega trdega, trajnega in lepega lesa, je primeren za vsestransko uporabo. Iz lesa

velikega jesena namreč izdelujejo pohištvo, parket, celo športno opremo, kot so smuči in

hokejske palice. Zraste v višino do 40 metrov, njegovo deblo pa se lahko odebeli do 1 metra.

Skorja je sprva gladka in siva, kasneje pa razpoka in postane temnejša (Brus, 2009). Deblo je

dolgo, krošnja je odprta in vitka, veje, pa so lepo upognjene (Johnson, 2010).

Prav tako kot les, so močne tudi korenine, ki so prilagodljive podlagi. Listi so lihopernato

sestavljeni, kar pomeni, da je na skupnem peclju več lističev, navadno od 7 do13. Lističi so

gibljivi in lahko vsak zase odpade. Od 20 do 40 centimetrov dolgi listi, so na peclju

navzkriţno razporejeni. Po obliki so suličasti in zašiljeni (Brus, 2005).

Cvetovi, ki jih oprašuje veter, so lahko enospolni ali dvospolni, lahko pa so ţenski in moški

cvetovi na ločenih rastlinah. V goste šope zdruţeni krilati oreški so plodovi velikega jesena

(Brus, 2009).

2.5.8 Javorolistna platana (Platanus hispanica Munchh.)

Platana je drevo s široko ter košato krošnjo in zelo debelimi debli, ki praviloma s starostjo

postanejo votla. Velja za mogočno drevo, saj zraste v višino tudi do 40 metrov in več (Torelli,

2004). Najbolj znana je javorolistna platana, ki je ime dobila po dlanasto krpatih listih, ki so

enakih oblik kot listi javorja. Vseeno pa platana ne sodi v rod javorjev, ampak v samostojen

rod. Skladno z velikostjo drevesa, so veliki tudi listi, saj ti zrastejo v širino do 25 centimetrov.

Imajo 3-5 krp s srednje globokimi zarezami (Brus, 2009).

Platana je prepoznavna po svojem lubju, ki se lušči v tankih, vendar velikih kosih. V mladih

letih je barva lubja rumenkasto bela, s starostjo pa postaja vse bolj rjava. Plodovi so pravilnih,

okroglih oblik, premera treh centimetrov in so zdruţeni v soplodjih. Slednji praviloma

obsegajo 2-6 plodov z dlakastimi semeni, ki spomladi, ko začnejo razpadati, sproţijo pri

ljudeh različne alergije (Johanson, 2010).

Platanam ustrezajo vlaţna tla, dobro pa prenašajo tudi sušo in mestno okolje, vendar se

pogosto zgodi, da v mestnih okoljih platane napadajo glive, ki prodrejo v drevo skozi

poškodbe, ki nastanejo zaradi odlomljenih vej. Omenjeno povzroča, da odmrejo deli krošnje

ali pa kar cela drevesa. V primeru dovolj vlaţnega rastišča, platane dosegajo tudi do 400 let

(Spohn & Spohn, 2008).

3 Pri češulji se dolţina stranskih osi od spodaj navzgor zmanjšuje, tako da so vsi cvetovi v eni ravnini (Strgar,

2002).


- 20 -

EMPIRIČNI DEL

3 IZVEDBA EMPIRIČNEGA DELA

3.1 Opredelitev raziskovalnega problema

Predšolsko obdobje je izjemno pomembno obdobje, zato je treba poznati njegove značilnosti.

Otrokove ţivčne strukture so v tem obdobju še plastične, zato je učenje najučinkovitejše.

Razvijajo se vsi psihični procesi, kot so: čustva, govor, mišljenje itn., posamezna področja

razvoja pa se med seboj prepletajo. V otrokovem razvoju obstajajo t. i. kritična obdobja, ki so

najprimernejša, da se nekaj nauči, pridobi določeno spretnost na najučinkovitejši način.

Zgodnje otroštvo je treba razumeti kot pomembno obdobje za predšolskega otroka, učenje pa

naj temelji na neposredni aktivnosti s predmeti in z izkušnjami z ţivimi bitji in stvarmi

(Bahovec et al., 2004).

Vsako učenje naj bo čim bolj aktivno, kar pomeni, da v procesu učenja zagotovimo čim večjo

samostojnost otroka, da nova spoznanja uporablja za reševanje vsakodnevnih ali abstraktnih

problemov, kar pa omogoča trajnejšo zapomnitev pojmov in informacij, trajnejše znanje. V

svoji diplomski nalogi sem uporabila konstruktivistični pristop k poučevanju, saj sem ţelela,

da otroci pridejo do čim več spoznanj s svojo lastno aktivnostjo. Marentič Poţarnik (2000)

navaja, da so konstruktivisti mnenja, da mora posameznik sam, s svojo lastno aktivnostjo,

zgraditi oziroma konstruirati svoje znanje, ne pa ga od nekoga sprejeti ali pa ga komu

posredovati.

V okviru diplomske naloge smo z otroki raziskovali vrtčevsko igrišče, osredotočili pa smo se

predvsem na listavce v jesenskem času. Raziskovanje je za otroke zabavno in razburljivo,

ţelja po odkrivanju novega je nekaj, kar jim je dano. Moje interesno področje dejavnosti je

narava, in prav zato sem se odločila za pisanje diplomske naloge pri naravoslovju. Narava je

posebno področje, ki temelji na pridobivanju izkušenj z ţivimi bitji, naravnimi pojavi ter

veselju v raziskovanju in odkrivanju. Ponuja pa nam tudi pestro naravno okolje, ki ga lahko

raziskujemo kar na vrtčevskem igrišču (Bahovec et al., 2004). K naravoslovni temi me je

med drugim spodbudilo tudi opaţanje, da starši otroke pripeljejo v vrtec z avtom, pa čeprav je

njihov dom oddaljen le nekaj 100 metrov. Zaradi prevladujočega načina ţivljenja sklepam, da

imajo mestni otroci vedno manj stika z naravo, posledica tega pa je, da ne poznajo rastlin in

ţivali, ki jih obdajajo.

Prve raziskave glede otrokovega razumevanja pojma ţiv v povezavi z rastlinami in ţivalmi je

v začetku 20. stoletja opravil Piaget. Opazil je, da otroci navadno tudi neţive predmete

klasificirajo kot ţive, ker so sposobni čutiti in čustvovati. V tem okviru razlikovanje pojma

ţiv temelji na podlagi psiholoških, šele kasneje bioloških dejavnikov. V eni izmed raziskav, ki

je bila izvedena med otroki, so bila drevesa redko razvrščena kot ţiva, prav tako so bila

izključena iz koncepta rastlin (Bajd in Krnel, 2006). Tudi mene zanimajo otroške ideje in


- 21 -

pojmovanja različnih pojmov, povezanih z naravoslovjem, zato bom to področje podrobneje

raziskala.

3.2 Cilji diplomske naloge

Ugotoviti, koliko predšolski otroci v mestu poznajo listnata drevesa.

Ugotoviti, koliko izvajanje dejavnosti vpliva na znanje predšolskih otrok o listavcih.

3.3 Raziskovalna vprašanja

Na osnovi opredeljenega problema in ciljev moje diplomske naloge sem postavila naslednja

raziskovalna vprašanja:

Ali predšolski otroci v mestu poznajo značilnosti listavcev?

Ali predšolski otroci vedo, da je drevo ţivo bitje?

Ali predšolski otroci vedo, kaj se jeseni zgodi z listjem?

Ali dejavnosti na temo listnatih dreves vplivajo na znanje predšolskih otrok o tem?

3.4 Opis raziskovalne metodologije

Raziskava je empirična in temelji na deskriptivni (opisni) metodi pedagoškega raziskovanja.

3.4.1 Opis statistične mnoţice in vzorca

V raziskavi sem uporabila neslučajnostni priloţnostni vzorec, v katerega je bilo vključenih 82

predšolskih otrok, starih od 5 do 6 let, iz občine Ljubljana.

3.4.2 Tehnika zbiranja podatkov

Instrument, ki sem ga uporabila za zbiranje podatkov, je anketni vprašalnik v pisni obliki, ki

vsebuje vprašanja odprtega tipa.

Zbiranje podatkov je potekalo v mesecu oktobru 2011, v enotah vrtca Mladi rod, v Ljubljani.

Otroke sem anketirala v dopoldanskem času, ločeno od igralnice, da jih nebi motili zunanji

draţljaji. Anketiranje je bilo individualno, torej z vsakim otrokom posebej.

3.4.3 Statistične metode obdelave podatkov

Statistično obdelavo podatkov sem opravila s pomočjo računalniškega programa Microsoft

Office Excel. Dobljene podatke sem prikazala z grafi in jih tudi interpretirala.


- 22 -

3.5 Rezultati in interpretacija anketnih rezultatov pred izvedbo

praktičnega dela

3.5.1 Kaj misliš, da je drevo?

Graf 1: Otroško pojmovanje drevesa.

28 % otrok je odgovorilo, da je drevo rastlina, kar pomeni, da le slaba tretjina otrok ve, med

katera ţiva bitja sodi drevo. Predvidevala sem, da bo odgovor na zastavljeno anketno

vprašanje poznalo več otrok in da ţe ločijo različna ţiva bitja na podlagi njihovih značilnosti.

16 % otrok ne ve oziroma ni znalo opredeliti, kaj je to drevo. Nekateri kljub temu, da ne vedo,

da je drevo rastlina, poznajo sestavne dela drevesa, saj so drevo opredelili kot listi (12 %) in

deblo (10 %). Spet drugi ob besedi drevo dobijo asociacijo na jablano (7 %), torej vrsto

drevesa, iz česar lahko sklepamo, da je to drevo otrokom najbolj poznano. Ostali, to je 22 %

otrok, pa so drevo opredelili drugače. Odgovore sem umestila v rubriko drugo. Povzemam le

nekaj najzanimivejših odgovorov: drevo so drva; drevo je Hlodko; drevo je narava, ki

okrašuje gozd; drevo je to, kar raste. Iz grafa je razvidno, da večina otrok (72 %) ne ve, kaj je

drevo, kljub temu, da se z njim vsakodnevno srečuje.

3.5.2 Ali je drevo ţivo?

Graf 2: Otroško razumevanje drevesa kot živega bitja.

28%22%

16%12% 10% 7% 5%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

Od

sto

tki

Odgovori otrok

Kaj misliš, da je drevo?

Rastlina

Drugo

Ne vem

Listi

Deblo

Jablana

Drevo

56%

38%

11%0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

Od

sto

tki

Odgovori otrok

Ali je drevo živo?

Ne

Ja

Ne vem


- 23 -

Eno iz med raziskovalnih vprašanj, ki sem ga z raziskavo ţelela preveriti, je ali predšolski

otroci vedo, da je drevo ţivo bitje? Iz grafa je razvidno, da več kot polovica (56 %)

predšolskih otrok ne ve, da je drevo ţivo bitje. Drevesa so ţiva, saj se prehranjujejo,

razmnoţujejo in tekmujejo med seboj za hrano in ţivljenjski prostor. 38 % otrok je

odgovorilo, da je drevo ţivo, 11 % otrok pa odgovora ni poznalo. Iz odgovorov otrok lahko

trdim, da večina otrok meni, da drevo ni ţivo bitje. Ko so otroci odgovorili, ali je drevo ţivo z

da oziroma ne, sem jim nadalje zastavila vprašanje, zakaj tako misliš. Odgovori so

predstavljeni v sledečih dveh grafih.

Graf 3: Odgovori otrok, zakaj je drevo živo.

39 % otrok je odgovorilo, da je drevo ţivo, ker raste, torej vedo, da vsa ţiva bitja rastemo. 16

% otrok je prepričanih, da je drevo ţivo, ker listje odpade z dreves, torej v naprej

predvidevajo, kaj se bo v naravi zgodilo. Z enim iz med sledečih anketnih vprašanj pa bom

preverila, če otroci vedo zakaj listje odpade. Odgovor, ker ima korenine (13 %) prikazuje, da

otroci vedo, da je drevo ţivo, saj sta prehranjene in pitje dva iz med ključnih ţivljenjskih

procesov, ki sta nujna za ţivljenje. 13 % jih meni, da je drevo narava in je zato ţivo, ker je

narava ţiva. 19 % otrok je odgovorilo drugo. Navajam le nekaj odgovorov: ker mu gre ven

smola; ker na drevesu raste sadje.

Graf 4: Odgovori otrok, zakaj drevo ni živo.

39%

19% 16% 13% 13%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

Od

sto

tki

Odgovori otrok

Zakaj misliš, da je živo?

Ker raste

Drugo

Ker listje odpade

Ker ima korenine

Ker je narava

35%

24% 22%

11% 9%0%

10%

20%

30%

40%

Od

sto

tki

Odgovori otrok

Zakaj misliš, da ni živo?

Ker se ne premika

Ker nima oči, ust

Drugo

Ker nima rok, nog

Ker je rastlina


- 24 -

35 % otrok, ki so odgovorili, da drevo ni ţivo, je utemeljilo, da ni ţivo zato, ker se ne

premika, torej pojem biti ţiv, povezujejo z nečim, kar se premika. 24 % otrok meni, da ni

ţivo, ker nima oči in ust, 11 % otrok pa ker nima rok in nog, torej ţivo bitje povezujejo z

ljudmi oziroma z bitji, ki se med seboj sporazumevajo. 9 % otrok pravi, da je drevo rastlina,

le-te pa po njihovem mnenju niso ţive. 22 % otrok je odgovorilo drugo. Po enkrat so se

pojavili odgovori: ker nima otrok; ker ni zrastlo ţivo; ker jih mi zalivamo; ker so ţe odrasli.

Po dvakrat so se pojavili odgovori: ker raste iz zemlje; ker so drevesa ţiva samo v pravljicah;

ker so gor listki.

3.5.3 Zakaj misliš, da se nekatera drevesa imenujejo listavci?

Graf 5: Otroško razmišljanje o pojmu listavec.

Visok odstotek otrok (80 %) ve, da se drevesa z listi imenujejo listavci. 11 % otrok ni poznalo

odgovora, 9 % otrok, pa je odgovorilo drugače.

3.5.4 Kako oziroma s čim se hrani drevo?

Graf 6: Otroško razmišljanje o prehranjevanju drevesa.

Iz zgornjega grafa je razvidno, da imajo otroci napačne predstave o tem, kako oziroma s čim

se hrani drevo. Proces fotosinteze je za otroke še prezahtevna operacija. Najbliţje odgovoru

so bili tisti otroci, ki so odgovorili, da se drevo hrani z vodo (49 %), saj je le-ta ena izmed

80%

11% 9%0%

20%

40%

60%

80%

100%

Od

sto

tki

Odgovori otrok

Zakaj misliš, da se nekatera drevesa imenujejo listavci?

Ker imajo liste

Ne vem

Drugo

49%

18% 16% 7% 5% 5%0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

Od

sto

tki

Odgovori otrok

Kako oziroma s čim se hrani drevo?

Z vodo

Drugo

Ne vem

Ne more se hraniti, ker nima ust

Z zemljo


- 25 -

ključnih sestavin pri izdelavi hrane. Tudi tisti otroci, ki so odgovorili, da se drevo hrani z listi

(5 %), imajo delno prav, saj se odpadlo listje razgradi, razkrojene rudninske snovi pa drevo

črpa z vodo. Ostali otroci o tem najverjetneje še niso nič slišali, saj so navedli zanimive

odgovore, ki sledijo: z vetrom; s ptički; ne vem, ker še nikoli nisem slišal; z jabolki; s

papirjem; z raznimi sestavinami, ki jih ljudje ne smemo spiti, ker so strupene. Po dvakrat so

odgovorili: z rastlinami; s smolo; z naravo. Po trikrat pa se je pojavil odgovor, da se drevo

hrani s hrano.

Otroke, ki so odgovorili, da se drevo hrani z vodo, sem nadalje vprašala, kje drevo dobi vodo.

Nekateri otroci so rekli, da vodo dobi, ko deţuje, drugi so rekli, da mu jo prinesemo mi, torej,

da ga mi zalijemo, nekateri pa so rekli kar oboje (da ga mi zalijemo in da dobi vodo, ko

deţuje).

3.5.5 Ali veš zakaj jeseni listi odpadejo z dreves?

Graf 7: Otroško razmišljanje o tem, zakaj listje odpade z dreves.

Tudi pri tem vprašanju je znanje predšolskih otrok nekoliko pomanjkljivo. Najbliţje realnemu

odgovoru so bili tisti otroci, ki so odgovorili, da listje odpade, ker je jesen (12 %), to pomeni,

da vedo, da listje odpade v letnem času jesen. Otroci imajo o odpadanju listja z dreves

različne predstave, nekaj otrok pa odgovora ni poznalo (32 %). 17 % otrok meni, da listi

odpadejo, ker se ne drţijo dobro, 15 % otrok pa, da odpadejo, ker piha veter, torej vzrok

pripisujejo vremenskim razmeram. 7 % otrok trdi, da odpadejo, ker jih zebe, torej vzroke

pripisujejo menjavi letnih časov in izhajajo iz sebe, saj se je potrebno v tem letnem času

zaradi niţjih temperatur topleje oblačiti. 17 % vprašanih otrok je podalo različne odgovore, ki

jih nisem uvrstila med zgoraj navedene rubrike, saj bi bil grafični prikaz analize nepregleden,

hkrati pa ti odgovori niso relevantni za nadaljnjo obravnavo.

32%

17% 17% 15% 12%7%

0%

10%

20%

30%

40%

Od

sto

tki

Odgovori otrok

Ali veš zakaj jeseni listi odpadejo z dreves?Ne vem

Ker se ne držijo dobroDrugo

Ker veter piha

Ker je jesen

Ker jih zebe


- 26 -

3.5.6 Kaj misliš, da se zgodi z odpadlim listjem?

Graf 8: Odgovori otrok na vprašanje, kaj se zgodi z odpadlim listjem.

Kljub temu, da je vprašanje zahtevno, kar nekaj anketiranih otrok ve, kaj se zgodi z listjem

jeseni. Od tega jih 15 % meni, da se listje posuši, kar drţi, saj se odpadlo listje, ki ni vlaţno,

posuši in razdrobi. Predstavlja tudi vir hrane in zavetje različnim ţivalim, ki ţivijo na drevesu

in med listjem (6 % ). Zanimivo je razmišljanje otrok, da listje pograbimo (5 %). Vsi otroci so

pri tem odgovoru navedli tudi konkretno osebo, in sicer hišnika. V našem vrtcu namreč hišnik

grabi in pobira odpadlo listje, včasih pa mu tudi mi pomagamo. 5 % otrok trdi, da odpadlo

listje zmrzne, torej se zavedajo značilnosti letnih časov, saj odpadlo listje, ki ostane na tleh do

zime, ob nizkih temperaturah res zmrzne. 30 % otrok je odgovorilo drugače. Navedla bom le

nekaj meni najzanimivejših odgovorov, ki so: odpadlo listje prekrije sneg; odpadlo listje

lahko damo v bio kanto; listki grejo notri v zemljico; sem videl pri babici na Dolenjskem, da

ga je dala na kompost.

3.5.7 Kaj misliš, ali list boli, ko pade na tla?

Graf 9: Odgovori otrok na vprašanje, ali list boli, ko pade na tla.

59 % otrok meni, da list ob pristanku na tla ne boli, med tem ko jih 30 % trdi, da ga boli. 11

% otrok je neopredeljenih. Nad rezultatom sem presenečena, saj sem predvidevala, da otroci

30% 27%

15% 12%6% 5% 5%

0%

10%

20%

30%

40%

Od

sto

tki

Odgovori otrok

Kaj misliš, da se zgodi z odpadlim listjem?

Drugo

Ne vem

Se posuši

Veter ga odpihne

Živali ga pojedo

Ga pograbimo

Zmrzne

59%

30%

11%0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

Od

sto

tki

Odgovori otrok

Kaj misliš, ali list boli, ko pade na tla?

Ne

Da

Ne vem


- 27 -

zaradi svojih izkušenj s padcem, pojem pasti opredeljujejo kot nekaj, kar ti prizadene bolečino

in negativna čustva. Nadalje sem jih vprašala, zakaj tako mislijo.

Graf 10: Odgovori otrok na vprašanje, zakaj list boli,ko pade na tla.

Zgornji graf prikazuje odgovore tistih otrok, ki so odgovorili, da list boli, ko pade na tla. Kot

je vidno iz grafa, so bili odgovori pri tem vprašanju zelo raznoliki, saj je kar 60 % otrok

odgovorilo drugače, to pomeni, da je vsak navedel svoj odgovor. Navajam le nekaj primerov:

da, ker postane pikast; da, ker ga ljudje pohodijo; da, ker ga močno namoči deţ; da, ker ga

veter odpihne. Kot lahko vidimo iz odgovorov imajo otroci različne predstave, nekaj jih je

celo nesmiselnih. Največkrat sta se pojavila odgovora, da list boli, ker pade na zemljo

oziroma beton (24 %), 16 % otrok pa meni, da se list ob padcu močno udari, kar pa mu

prizadene bolečino.

Graf 11: Odgovori otrok na vprašanje, zakaj list ne boli, ko pade na tla.

Graf prikazuje odgovore otrok, ki so odgovorili, da list ne boli, ko pade na tla. Zopet je bilo

veliko odgovorov, ki sem jih umestila v rubriko drugo (33 %). Nekaj otrok je prepričanih, da

list ne boli, ko pade na tla, ker je mehak, s čimer se strinjam, saj je list res mehek in lahek, kar

pomeni, da list pristane na tla zelo počasi, njegov pristanek pa je neţen. 23 % otrok meni, da

list ne boli, ker ni ţiv, kar je skladno z realnostjo, saj med listnim pecljem in vejico nastane

60%

24%16%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

Od

sto

tki

Odgovori otrok


Da, drugo

Da ker pade na zemljo/beton

Da, zato ker se udari

33%

31%

23%

6% 6%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

Od

sto

tki

Odgovori otrok


Ne, drugo

Ne, ker je mehak

Ne, ker niso živi


- 28 -

plast plute, ki prekine povezavo med listom in celotno rastlino, zato le ta odmre. 6 % jih meni,

da ni ţiv, ker nima kosti, 6 % pa jih meni, da listi niso pravi, torej ti menijo, da drevo ni ţivo.

Na podlagi vseh treh zgoraj navedenih grafov, lahko ugotovimo, da je večina odgovorov otrok

spontanih in da so nastali kot produkt lastnih razmišljanj ter izkušenj.

3.5.8 Ali so vsi listi enakih oblik?

Graf 12: Otroško razmišljanje o oblikah listov.

Kar 82 % otrok je odgovorilo, da vsi listi niso enakih oblik, jaz pa sem predvidevala, da

predšolski otroci zaradi pomanjkanja izkušenj ne vedo, da so listi različnih oblik. Le 17 %

otrok je odgovorilo, da so listi enakih oblik, 1 otrok je odgovoril z ne vem.

Nato sem od tistih otrok, ki so odgovorili z da, skušala izvedeti, kakšne oblike so oni ţe

videli. Odgovori otrok, ki so odgovorili z da, so predstavljeni v spodnjem grafu.

Graf 13: Otroško poznavanje oblik listov.

Graf prikazuje odgovore otrok na anketno vprašanje: Kakšne oblike si ţe videl/a? Razvidno

je, da je prejšnji graf zavajajoč, saj je kar 53 % otrok naštelo kot obliko različne jesenske

barve, to pa pomeni, da pri prejšnjem grafu otroci niso imeli v mislih oblike, temveč barvo.

Torej, ti otroci še ne ločijo dobro med barvo in obliko. Nekaj otrok na vprašanje ni poznalo

82%

17% 1%0%

20%

40%

60%

80%

100%

Od

sto

tki

Odgovori otrok

Ali so vsi listi enakih oblik?

Ne

Da

Ne vem

53%

16% 12% 9% 9%0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

Od

sto

tki

Odgovori otrok

Kakšne oblike si že videl/a?

Različne barve (rjave, rumene, rdeče, oranžne, zelene)

Različne oblike (srčaste, okrogle, zobaste,…)

Drugo

Špičaste

Ne vem


- 29 -

odgovora (9 %), nekateri pa so odgovorili, da poznajo špičaste oblike (9 %). Odgovor je

dvoumen, saj oblika ni špičasta, vendar pri nekaterih drevesnih vrstah (na primer jesen) vrh

listne ploskve spominja na špico (na primer suličasta oblika). 16 % vprašanih otrok je naštelo

različne oblike, največkrat se je pojavila srčasta oblika. Nekaj otrok (12 %) je odgovorilo

drugo, meni najbolj zanimiva odgovora sta bila, da je list kot solzica in kot deţnik.

3.5.9 Ali imajo listi ţile?

Graf 14: Odgovori otrok na vprašanje, ali imajo listi žile.

57 % otrok je odgovorilo, da listi nimajo ţil, malo manj, to je 40 % otrok, pa je odgovorilo, da

listi imajo ţile. 2 % otrok je odgovorilo z ne vem. Od otrok sem ţelela izvedeti, zakaj tako

mislijo, torej da listi imajo ţile oziroma jih nimajo. V spodnjih dveh grafih sem ponazorila

odgovore otrok.

Graf 15: Odgovori otrok na vprašanje, zakaj listi imajo žile.

Preseneti odgovor, da imajo ţile za to, da se po njih pretaka voda (11 %). Prepričana sem bila,

da tega odgovora ne bo poznal nihče iz med otrok. Tudi odgovor, da listi ne odpadejo z

drevesa, je dober, saj ţile listom med drugim sluţijo za oporo in trdnost. Odgovor, da z njimi

dihajo, štejem kot pravilen, saj v listih poteka izmenjava plinov, listna ploskev pa je

57%40%

2%0%

20%

40%

60%

80%

Od

sto

tki

Odgovori otrok

Ali imajo listi žile?

Ne

Da

Ne vem

47%

14% 14% 11% 6%0%

10%

20%

30%

40%

50%

Od

sto

tki

Odgovori otrok

Zakaj misliš, da imajo žile?

Drugo

Da dihajo

Ne vem

Da se po njih pretaka voda

Da ne odpadejo z drevesa


- 30 -

prepredena z ţilami. Nekaj otrok odgovora na vprašanje ni poznalo, kar velik deleţ pa jih je

odgovoril drugače.

Graf 16: Odgovori otrok na vprašanje, zakaj listi nimajo žil.

14 % otrok, ki so odgovorili, da listi nimajo ţil, so to utemeljili z odgovorom zato, ker niso

ljudje. Pomembno si je zapomniti, da imajo tudi rastline ţile, po katerih se pretaka voda in ne

kri. 11 % otrok, ki so odgovorili, da listi nimajo ţil, so to utemeljili z odgovorom zato, ker

niso ţivi. Tako kot je ţivo drevo, so ţivi tudi listi. 36 % otrok svoje odločitve ni znalo

utemeljiti, 39 % otrok, pa je odgovorilo drugače. Navajam le meni najzanimivejše odgovore:

ker odpadejo; ker nimajo prstov; ker so mehki; ker niso ţivi in so majhni, ko bodo zrastli

veliki, jih bodo pa imeli; ker ga lahko raztrgaš; ker nimajo krvi; ker so tanki; če bi imeli koţo,

bi jih imeli, tako jih pa nimajo, ker je narava tako naredila.

3.5.10 Ali imajo listavci plodove?

Graf 17: Otroško razmišljanje o obstoju plodov.

56 % otrok je na vprašanje, ali imajo listavci plodove, odgovorilo z da. Predvidevam, da je k

poznavanju plodov pripomogel tudi jesenski čas, v katerem plodovi odpadajo z dreves, otroci

pa jih nabirajo, zato to besedo večkrat slišijo. 37 % otrok meni, da listavci nimajo plodov.

Menim, da otroci niso poznali besede plod in je zato niso povezali z listavci. 6 % otrok na

39% 36%

14% 11%0%

10%

20%

30%

40%

50%

Od

sto

tki

Odgovori otrok

Zakaj misliš, da nimajo žil?

Drugo

Ne vem

Ker niso ljudje

Ker niso živi

56%

37%

6% 1%0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

Od

sto

tki

Odgovori otrok

Ali imajo listavci plodove?

Da

Ne

Ne vem

Drugo


- 31 -

vprašanje ni znalo odgovoriti, 1 % otrok pa je odgovoril drugo. Nadalje sem jih vprašala,

katere plodove poznajo. Odgovori so predstavljeni v spodnjem grafu.

Graf 18: Otroško poznavanje plodov.

Kljub temu, da je dobra polovica otrok odgovorila, da listavci imajo plodove, ne poznajo

njihovih imen (46 %). Nekateri so jih znali poimenovati (26 %), največkrat se je pojavil

kostanj (divji in pravi), ţelod, oreh, lešnik. 16 % otrok, pa je kot vrsto plodov naštevalo

različne barve, kot so zelena, rumena, rjava, rdeča. 12 % otrok je odgovorilo drugače, in sicer,

da poznajo take plodove, ki ne pičijo; grm, smreko in drevo; na Triglavu sem videl hlod;

ravne; take, ki odpadejo z dreves; bunkice.

3.5.11 Zakaj misliš, da potrebujemo drevesa?

Graf 19: Otroško pojmovanje pomembnosti dreves.

15 % otrok je odgovorilo, da drevesa potrebujemo za to, da nam dajejo kisik. Rastline namreč

s procesom fotosinteze proizvajajo kisik, ki ga ţiva bitja potrebujemo za ţivljenje. 12 % otrok

je odgovorilo, da drevesa potrebujemo za senco, ki nam jo omogočajo s svojimi košatimi

krošnjami, še posebej v poletnem času. 10 % otrok je odgovorilo, da jih potrebujemo, ker nam

dajejo sadje kot so jabolka, hruške, češnje ipd. 9 % otrok je odgovorilo, da jih potrebujemo za

papir, ki ga lahko recikliramo oziroma ponovno predelamo, s tem pa pripomoremo k

46%

26%16% 12%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

Od

sto

tki

Odgovori otrok

Katere plodove ti poznaš?

Nobenega ne poznam

Vrste plodov

Različne barve

Drugo

30%

15% 13% 12% 10% 9% 6% 5%0%

10%

20%

30%

40%

Od

sto

tki

Odgovori otrok

Zakaj misliš, da potrebujemo drevesa?

Drugo

Da nam dajejo kisik

Ne vem

Za senco

Sadje

Za papir

Da čistijo zrak

Da krasijo naravo


- 32 -

zmanjšanju uničenja dreves. 6 % otrok meni, da drevesa potrebujemo za to, da čistijo zrak, še

posebej v mestih, 5 % otrok pa zato, da krasijo naravo. 13 % otrok je odgovorilo ne vem, 30

% otrok je podalo drugačne odgovore, ki jih nisem uvrstila med zgoraj navedene rubrike, saj

bi bil grafični prikaz analize nepregleden, hkrati pa ti odgovori niso relevantni za nadaljnjo

obravnavo.

3.5.12 Od kod vse to veš oziroma kdo ti je vse to povedal?

Graf 20: Odgovori otrok na vprašanje, kje so pridobili informacije o listavcih.

Kar 48 % otrok je na vprašanje, kdo te je vse to naučil, odgovorilo, da so se naučili sami, da

jim tega ni nihče povedal. 34 % otrok je odgovorilo, da so jim informacije o listavcih

posredovali starši, in sicer med sprehodom ali med listanjem različnih knjig in revij. 4 %

otrok trdijo, da so se tega naučili v vrtcu, torej so jim pri izgradnji znanja pomagale

vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic, 4 % otrok pa so povedali bratje ali sestre, ki ţe hodijo

v šolo in so se vse to tam naučili. 4 % otrok se ne spomni oziroma ne ve od kod to vedo, 7 %

pa jih je odgovorilo z drugo: v posebnem muzeju sem videl take rastline (2 otroka); iz revij; v

risankah sem videl; gledala sem eno knjigo in zdaj vse znam; na sprehodih in v hribih sem

počasi spoznala drevesa.

48%34%

7% 4% 4% 4%0%

10%

20%

30%

40%

50%

Od

sto

tki

Odgovori otrok

Od kod vse to veš oziroma kdo ti je vse to povedal?

Sam/a sem se naučil/a

Starši

Drugo

Vrtec

Brat, sestra

Ne vem


- 33 -

PRAKTIČNI DEL

4 IZVEDBA PRAKTIČNEGA DELA

4.1 Predstavitev vrtčevskega igrišča

Vrtčevsko igrišče je prostor, kjer otroci preţivijo veliko svojega časa. Je prostor za

raziskovanje, učenje, krepitev samozaupanja in pobeg v domišljijo. Otrokom je torej treba

omogočiti priloţnosti, da na prostem odkrivajo čudeţne in vznemirljive reči. Tadeja Zupan

(1996) je v svoji diplomski nalogi zapisala: »Igrišče v mestu si lahko zamišljamo kot posebno

vrsto ekosistema. Kakor tudi v katerem koli drugem ekosistemu je tudi na igrišču najti

rastlinske in ţivalske organizme. Ti organizmi pa tvorijo edinstven in zelo zanimiv

ekosistem.« Ena iz med pomembnih rastlin, ki je posebna in primerna za raziskovanje, je

drevo, saj ga lahko vsak dan obiskujemo ter opazujemo, kako se spreminja skozi letne čase:

od pisanih jesenskih listov do golih vej in mogočne krošnje, ki se razvije do poletja.

Slika 11: Grafični prikaz dreves na vrtčevskem igrišču

Zgornja Slika 11 predstavlja tloris igrišča Mladi rod, enote Čira čara, in drevesa, ki so na

igrišču. Drevje je za vrtčevsko igrišče pomembno, saj nam daje zavetje, občutek naravnega

okolja, senco v poletnih dneh in krasi igrišče (Zveza prijateljev mladine Slovenije, 1973).

4.2 Predstavitev skupine

Otroci, s katerimi sem raziskovala drevesa na vrtčevskem igrišču, so stari od 5 do 6 let in

obiskujejo skupino Sončki v vrtcu Mladi rod, enota Čira čara. V skupino je vpisanih 20

otrok, od tega 11 dečkov in 9 deklic. V omenjeni skupini sem zaposlena kot pomočnica

vzgojiteljice, zato sem lahko dejavnosti izvajala vsak dan, predvsem v dopoldanskem času.

4.3 Cilji praktičnega dela

razvijanje naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do ţive narave,

s konstruktivističnim pristopom obogatiti znanje otrok o listnatih drevesih,


- 34 -

otroku omogočiti spoznavanje in primerjanje ţivih bitij, njihovih okolij in sebe kot enega

izmed njih,

pri otroku prebuditi ţeljo po naravoslovju,

omogočiti otroku igro z naravnimi materiali ter čutenje in doţivljanje narave z vsemi

čutili,

zagotoviti čim večjo samostojnost otrok.

4.4 Analize posameznih dejavnosti

Med izvajanjem načrtovanih dejavnosti sem se ves čas trudila ohraniti radovednost otrok in

ţelela, da bi otroci med seboj sodelovali in si pomagali. Prav zato sem večino dejavnosti

izvajala v manjših skupinah. S tem sem zagotovila boljše sodelovanje znotraj skupin, tudi

delo oziroma naloge so si otroci razdelili tako, da je vsak opravljal svojo nalogo, zato so bili

še bolj motivirani. Pred izvajanjem dejavnosti sem z anketnim vprašalnikom, katerega

odgovori so predstavljeni v empiričnem delu, preverila, kaj otroci o listavcih ţe vedo in

kakšne predstave imajo o njih. Na podlagi tega sem oblikovala primerne dejavnosti, preko

katerih so otroci svoje znanje še poglobili.

RAZIŠČIMO VRTČEVSKO IGRIŠČE

Cilji dejavnosti:

otrok poimenuje drevesa in dele dreves,

otrok primerja različne plodove in liste,

otrok ugotavlja razlike med listavci in iglavci,

otrok ustvarja z jesenskimi plodovi in pri tem krepi finomotoriko.

Dejavnosti:

otrok s pomočjo knjig o drevesih išče, opazuje, primerja in raziskuje drevesa na

vrtčevskem igrišču,

opazuje spremembe v okolju, ki jih je povzročila jesen,

otrok nabere odpadlo listje in jesenske plodove,

otrok se igra izmišljeno igrico poišči drevo,

otrok se igra s plodovi in listi.

Analiza dejavnosti:

S skupino otrok sem se odpravila na igrišče našega vrtca in se ustavila pod dvema košatima

platanama. Večina listov je bila še na drevesu, nekateri pa so ţe leţali na tleh. Ugotovili smo,

da listavcem jeseni listje odpade. Pred pričetkom pogovora o drevesih, sem otroke

spodbudila, da zaprejo oči in prisluhnejo okolici. Slišali smo petje ptic, voţnjo avtomobilov

ter šumenje listov, nato pa je list platane padel z drevesa, ravno na glavo enega iz med otrok.

Drevo nas je pozdravilo, zato smo tudi mi pozdravili njega, in sicer vsak na svoj način.

Nekateri so poboţali njegovo deblo, drugi so nabrali odpadlo listje, tretji so samo z besedami

izrazili pozdrav. S tem, se je začelo naše poglavje odkrivanja dreves na vrtčevskem igrišču.


- 35 -

Nadaljevali smo s prepoznavanjem delov drevesa ter njihovih funkcij in s pomočjo različnih

ţepnih vodnikov o drevesih raziskali prav vsa drevesa na igrišču. Ob vsakem smo se ustavili

in analizirali njegovo lubje, veje, liste, krošnjo in plodove. Slednji so pritegnili največ

pozornosti otrok, še posebej divji kostanj, ki je prav v teh dneh odpadal z drevesa. Nabrali

smo tudi nekaj odpadlega listja. To smo med seboj primerjali po obliki, velikosti, barvi… Z

današnjo dejavnostjo sem ţelela raziskati, koliko predznanja imajo otroci. Nekateri otroci

dobro poznajo drevesne organe in njihove funkcije, pri drugih pa je znanje pomanjkljivo.

Naša najpomembnejša ugotovitev tega dne je bila, da je drevo ţivo. Ko sem otroke vprašala,

ali je drevo ţivo, je bil odgovor, da ne, ker nima oči, ust, rok in nog, da bi se premikalo.

Nenadoma pa je ena iz med deklic rekla: »Drevo je ţivo, ker ima liste, s katerimi diha.« Kljub

temu, da drevo nima takšnih organov kot človek, je ţivo, saj raste, diha in se prehranjuje. Pri

določanju oblike listov, je bilo otrokom najlaţje določiti obliko lista lipe, ker je podobna

simbolu srca. Listi velikega jesena so otroke spominjali na čopiče, iglice smreke pa so

poimenovali kar šivanke. Ostale oblike listov smo določili skupaj. Otroci so opazili tudi

brazgotini na lipi in gabru, ki sta posledica odţagane ali odlomljene veje. Brazgotina na gabru

je v obliki srca, kar je bilo otrokom še posebej všeč. Pri določanju vrste drevesa, je bila breza

otrokom najbolj poznana. Prepoznali so jo po belem lubju, ki precej odstopa od barve lubja

ostalih dreves. Ena iz med deklic je rekla: »To je breza, ker ima belo deblo. Tudi pri babici jo

imamo.«

Nato smo se usedli na klopco na igrišču in se igrali izmišljeno igrico poišči drevo. Jaz sem

določila otroka, nato pa sem povedala ime drevesa, ki ga mora otrok prepoznati. Igrica je bila

kot nalašč primerna za obnovitev spoznanih dreves na igrišču. Z njo sem ţelela preveriti,

koliko so otroci sledili našemu raziskovanju igrišča in seveda v kolikšni meri so si zapomnili

imena dreves. Moram priznati, da so si imena odlično zapomnili. Kdor ni vedel, h kateremu

drevesu sodi ime, si je lahko med otroki izbral pomočnika, ki mu je pomagal rešiti nalogo.

V igralnici smo s pomočjo zobotrebcev iz divjih kostanjev in ţelodov izdelovali različne

figure in ţivali, nekaj otrok pa je pleteno košaro napolnilo z naravnimi materiali. Med tem je

eden iz med dečkov dobil idejo, da bi posadili divji kostanj. Ideja nam je bila všeč, zato smo

se dogovorili, da naslednji dan jaz prinesem prst in steklen kozarec, v katerega bomo divji

kostanj posadili.

Z otroki smo skozi celo dopoldne raziskovali, se pogovarjali o drevesih in na njihovo pobudo

ustvarjali v naši delavnici s plodovi.

PRAZNOVANJE PRVEGA JESENSKEGA DNE

Cilji dejavnosti:

otrok odkriva in spoznava spremembe v naravi glede na letni čas jesen,

otrok se vključuje v različne elementarne gibalne igre,

otrok razvija predstavo o tem, kako zraste rastlina.


- 36 -

Dejavnosti:

sajenje divjega kostanja,

pogovor o letnemu času jesen,

praznovanje prvega jesenskega dne.

Analiza dejavnosti:

Ţe med zajtrkom so me otroci spomnili, da smo se prejšnji dan dogovorili za sajenje divjega

kostanj. To nakazuje na njihovo pričakovanje in na to, da so se sajenja veselili. Prinesla sem

več velikih steklenih kozarcev in prst. Pripravili smo prostor in zaščitili mize, nato pa so

otroci kozarce napolnili s prstjo, na njo poloţili kostanj in čezenj dodali še nekaj prsti. Vse

skupaj smo zalili z vodo in postavili na okensko polico. Otrokom sem ţe predhodno pojasnila,

da semena v naravi kalijo spomladi, ko se zunaj otopli in naj ne bodo razočarani, če naše seme

ne bo vzklilo. Dogovorili smo se, da ga bomo zalivali in spremljali, če bo vzklilo. Prav zato

smo divji kostanj posadili v steklen kozarec, da bi lahko videli morebitno kalitev. Ţal pa le ta,

kljub skrbi in ţelji, ni uspela. Nekaj semen divjega kostanja smo spravili in se odločili, da ga

zopet posadimo spomladi.

Sledil je pogovor o jeseni in branje pravljice Nečimrno drevo, avtorice Nicolette Costa. Bralec

skozi zgodbico spoznava spreminjanje in značilnosti letnih časov. Na vprašanje, kaj se jeseni

dogaja v naravi, so otroci povedali, da listje odpade z drevesa in da so listi rjave, rdeče in

rumene barve. Tudi na vprašanje, zakaj jim je jesen všeč, so odgovorili, da zato, ker je pisana,

škrlatnih barv, ki se prelivajo in naredijo našo okolico še lepšo. Meni je bilo zanimivo, da sta

le dva iz med otrok rekla, da je jesen njun najljubši letni čas. Vsak iz med otrok je svoj

najljubši letni čas tudi narisal, risbe pa smo prilepili na pano.

Nato smo odšli na igrišče, kjer so nas ţe čakale jesenske delavnice za praznovanje.

Vzgojiteljice smo za otroke pripravile različne dejavnosti z jesenskimi plodovi, kot so

prenašanje semen divjega kostanja z lopato, prenašanje bodic divjega kostanja z roko, s

pomočjo metle spraviti ţelode skozi velik papirnat tulec, metanje pravega kostanja v zaboj itd.

Na igrišču so otroci radi sodelovali tudi z drugimi skupinami iz enote. Najbolj jim je bilo všeč

prenašanje bodic pravega kostanja, saj smo jo na pobudo otrok ponovili. Prenašanje bodic je

prikazano na Sliki 12.


- 37 -

Slika 12: Prenašanje bodic pravega kostanja

IZDELAJMO VELIK PLAKAT

Cilji dejavnosti:

otrok likovno upodablja rastline,

otrok sodeluje v pogovoru o tem, kar o listavcih ţe ve,

otrok po svojih zmoţnostih reši delovni list,

otrok opazuje proces rasti iz semena do rastline.

Dejavnosti:

ob plastificiranih slikah posameznih delov drevesa obnovimo, kar smo ţe raziskali,

ugotovili in spoznali na igrišču,

otroci na veliko polo papirja narišejo jesensko drevo,

reševanje delovnih listov po skupinah,

sajenje ognjiča.

Analiza dejavnosti:

Papir je ţe zaradi svoje velikosti pritegnil pozornost otrok. Radovedno so me spraševali, kaj

bomo z njim počeli. Razveselili so se, ko sem jim povedala, da bodo sami risali jesensko

drevo in pisali na plakat. Na igrišču so si zapomnili veliko informacij o zgradbi dreves, kar se

je pokazalo ob ponovitvi s plastificiranimi slikami. Menim, da je na zapomnitev vplival

konkreten stik z naravo. Otroci so imeli moţnost oblikovati svoje predstave in pojme na

podlagi informacij, ki so jih osvojili sami med raziskovanjem igrišča.

Kot sme ţe omenila, je vsak otrok narisal en del drevesa, zato je bila to kreacija različnih

otroških idej in predstav o drevesu. Nastalo je pravo jesensko drevo, z razvejano krošnjo in

odpadajočimi listi, ki ga na našem igrišču še nismo opazili, saj so bili listi na drevesu zeleni,

krošnje pa košate in polne. Tisti otroci, ki ţe znajo pisati, so na plakat zapisali različne


- 38 -

značilnosti dreves, saj smo preko različnih dejavnosti izdelali t.i. osebno izkaznico vsakega

drevesa. Podatke smo sproti dopolnjevali (Slika 13).

Slika 13: Plakat

Sledilo je reševanje delavnih listov, ki sem jih pripravila za otroke. Ker so se z njimi prvič

srečali, sem bila zelo natančna pri posredovanju navodil. Sprva sem navodila posredovala

vsem otrokom hkrati in konkretno ponazorila postopek reševanja delovnega lista. Kdor je

ţelel, sem mu navodila ponovno obrazloţila individualno. Delo je potekalo v manjših

skupinah po 5 otrok, med dejavnostmi pa so prehajali. Za prvo mizo so reševali delovne liste,

na katerih so bili narisani deli drevesa (korenine, deblo in krošnja). S škarjami so dele izrezali

in jih prilepili na papir. Izrezane dele drevesa so v večini nalepili v pravilnem vrstnem redu,

vendar so jih napačno obračali. Na primer korenine so obrnili na glavo. Predvidevam, da zato,

ker otroci korenin nimajo moţnosti videti, saj so v zemlji. Za drugo mizo so bili delovni listi,

na katerih je bilo narisano drevo in cvetlica, otroci pa so morali povezati enakovredne dele

rastlin med seboj. Za otroke je bila to zahtevna naloga. Za tretjo mizo smo posadili ognjič v

jajčne lupine. Moj namen je bil, da korenine zrastejo ter predrejo jajčno lupino, s tem pa bi

dokazali, kako močne so in kako izgledajo. Čez čas so korenine s svojo silo vplivale na lupino

in jo predrle. Za otroke je bilo to enkratno doţivetje. Eden iz med dečkov me je poklical in

rekel: »Sara, pridi pogledat, kako je jajce počilo, kot da bi se izvalil en dinozaver.«

ODTIS DREVESNE SKORJE

Cilj dejavnosti:

ugotoviti zgradbo debla,

ugotoviti, ali se drevesne skorje med seboj razlikujejo.


- 39 -

Dejavnosti:

otrok prime, potipa, povoha, opazuje kos prečnega prereza debla,

otrok z voščenko naredi odtis drevesne skorje izbranega drevesa,

otrok med seboj primerja različne odtise in ugotavlja barvo debla listavcev.

Analiza dejavnosti:

Predno smo začeli z izvajanjem odtisov drevesne skorje, sem otrokom pokazala kos prečnega

prereza debla (Slika 14). Spoznala sem, da je bil le-ta za otroke preveč abstrakten, saj si niso

znali predstavljati, kateri del drevesa to je, oziroma kam bi ga umestili. So ga pa prijeli in

otipali ter občutili razliko med lesom, ki je v notranjosti in je gladek, ter med zunanjim

hrapavim delom, torej skorjo, kar je dobra podlaga za izoblikovanje njihove predstave o

zgradbi debla.

Slika 14: Deklica spoznava lastnosti prečnega prereza debla

Sledilo je »zapisovanje prstnih odtisov« različnih dreves. Da dejavnost ne bi bila prezahtevna,

sem se domislila, da bodo otroci delali odtis v parih in s tem pomagali drug drugemu. Pred

začetkom izvajanja dejavnosti sem otrokom sama pokazala postopek odtiskovanja. Sodelavka

je drţala papir, jaz pa sem z voščenko naredila odtis. Nato so si otroci vzeli vsak svoj list

papirja in poljubno barvo voščenke. Dejavnost je potekala v paru, in sicer tako, da je en otrok

list drţal, drug pa je naredil odtis, nato pa sta se vlogi zamenjali, kot prikazuje Slika 15. Po

opravljeni dejavnosti smo različne odtise drevesne skorje primerjali med seboj in določili

barvo drevesne skorje posameznih dreves. Ugotovili smo, da niti dva drevesa nimata enakega

odtisa, torej da se drevesne skorje med seboj razlikujejo glede na barvo, debelino in otip.

Odtise skorij smo prilepili na plakat.


- 40 -

Slika 15: Otroka si pomagata pri odtisu drevesne skorje

KOLIKO SO STARA DREVESA NA IGRIŠČU?

Cilji dejavnosti:

ugotoviti starost dreves na vrtčevskem igrišču,

otrok se seznani s strategijami merjenja debeline drevesa z merili in enotami.

Dejavnosti:

otrok meri obseg drevesa z objemi in dlanmi,

otrok meri obseg in višino drevesa z vrvico,

otrok meri obseg in višino drevesa z metrom,

otrok s kredo nariše dolţino obsega drevesa na tla,

otrok primerja dolţine različnih dreves, ki so začrtane na tleh,

otrok zapisuje podatke o merjenju na papir.

Analiza dejavnosti:

Zaradi prisotnosti večine otrok sem se odločila, da bom predvideno dejavnost izvajala v

manjših skupinah. Skupine so štele 5 do 6 otrok.

S prvo skupino sem ţe pred zajtrkom odšla na vrtčevsko igrišče. Pojasnila sem jim, da bomo s

pomočjo merskih instrumentov skušali ugotoviti starost dreves na našem igrišču. Pred

začetkom merjenja smo skupaj z otroki razdelili naloge tako, da je bil vsak posameznik

zadolţen za svojo nalogo. Določili smo zapisovalca podatkov (Slika 16), 2 merilca debeline

debla, 1 merilca višine ter enega merilca, ki je z objemom ali dlanmi, odvisno od debeline,

meril obseg debla. Pri merjenju v predšolskem obdobju največkrat uporabljamo relativne

merske enote. V našem primeru smo uporabili za merjenje objem in dlan (Slika 17). Ker so

otroci različnih velikosti, smo določili relativnega merilca, ki bo z objemi in dlanmi izmeril

vsa drevesa. Sledilo je merjenje drevesa s konstantno nestandardno enoto, za kar smo

uporabili vrvico. Otroci so pokazali zanimanje za merjenje s standardno enoto, zato smo

obseg in višino drevesa izmerili tudi z metrom (Slika 18), nato pa dolţine, ki jih je zapisal


- 41 -

zapisovalec, narisali na tla (Slika 19). Na tleh smo ugotovili, katera daljica je najdaljša in tako

tudi ugotovili, katero drevo iz-med izmerjenih je najstarejše in katero najmlajše. Dejavnost je

bila otrokom tako všeč, da so me ob zaključku prosili, naj jim posodim metre in so

samostojno merili drevesa na igrišču.

Slika 16: Zapisovanje podatkov o meritvah

Slika 17: Merjenje obsega platane z objemom

Slika 18: Merjenje obsega platane z metrom

Slika 19: Risanje izmerjenih dolžin dreves

KAJ SE JESENI DOGAJA Z LISTI?

Cilji dejavnosti:

ugotoviti, kaj se jeseni dogaja z odpadlim listjem,

otrok skozi daljše časovno obdobje ugotavlja in opazuje spremembe v okolici,

otrok skrbi za vsakodnevno opazovanje in beleţenje podatkov.

Dejavnosti:

1. skupina:

- otrok nabere v posodo odpadlo listje različnih dreves,

- otrok skozi daljše časovno obdobje opazuje, kaj se bo zgodilo z odpadlim

listjem v posodi.


- 42 -

2. skupina:

- otrok nabere odpadlo listje v posodo in ga zmoči z vodo,

- otrok skozi daljše časovno obdobje listje v posodi moči z vodo in opazuje kaj

se bo z njim zgodilo.

3. skupina (pomoč vzgojitelja):

- otrok nabere po en sveţ list vsakega drevesa in ga prinese v igralnico,

- vsak list posamezno poloţi na papir in opazuje, kaj se bo z listjem dogajalo

skozi daljše časovno obdobje,

- otrok (ki zna pisati) beleţi podatke na manjši plakat.

4. skupina:

- otrok prilepi na drevesni list barvni lepilni trak,

- otrok skozi daljše časovno obdobje opazuje, kaj se bo z listjem zgodilo.

Analiza dejavnosti:

Izvajanje poskusov, s katerimi smo skušali ugotoviti, kaj se v jesenskem času dogaja z

listjem, so bili tako zame kot za otroke zelo zanimivi, saj so morali skoraj vsak dan opazovati

listje in ugotavljati, kaj se z njim dogaja oziroma kaj se je spremenilo in kaj ne. Po več-

tedenskem opazovanju so otroci svoja opaţanja predstavili ostalim skupinam.

Prva skupina je opazovala, kaj se bo zgodilo z odpadlimi listi v posodi. Na poročanju4 je

skupina ostalim otrokom listje pokazala, otroci pa so listje tudi potipali. Ugotovili so, da se je

listje posušilo ter da ga lahko zdrobijo.

Druga skupina je opazovala, kaj se bo z odpadlim listjem zgodilo, če ga močimo z vodo.

Ugotovili so, da listje zgnije, kar so lahko nazorno pokazali, saj je listje v posodi močno

smrdelo. Kar nekaj otrok se je prijelo za nos, ko so povohali v posodo (Slika 20).

Slika 20: Vonjanje gnilega listja

Tretje skupina je na poročanju povedala, da listi v jeseni spremenijo svojo barvo. Ugotovili

so, da vsi listi ne spremenijo barva v enakem zaporedju, saj nekateri listi najprej spremenijo

4Poročanje smo poimenovali zaključno dejavnost, kjer je skupina otrok pripovedovala ostalim otrokom svoje

ugotovitve in opaţanja.


- 43 -

barvo ob ţilah, nekateri med listnimi ţilami, nekateri pa v nepravih lisah. Proti koncu

opazovanja so se listi začeli sušiti in zvijati, zato je bilo opazovanje teţko.

Četrta skupina je ugotovila, da je del lista pokrit z lepilnim trakom postal rumen, ker zaradi

pomanjkanja svetlobe ni nastajalo zeleno barvilo.

Poročanje po skupinah je vplivalo tudi na otrokovo samozavest, saj je bil on v ospredju, ko je

ostalim otrokom poročal o svojih ugotovitvah. Bili so ponosni na-se, saj so s trudom in

vestnim opazovanjem prišli do določenih spoznanj.

UGOTOVIMO, ALI IMAJO LISTI ŢILE

Cilji:

ugotoviti, ali imajo drevesni listi ţile.

Dejavnosti:

naberemo sveţe liste (potrudimo se, da najdemo odpadle) različnih drevesnih vrst,

liste prinesemo v igralnico in jih razdelimo po mizah,

vsak otrok si sam izbere drevesni list in ga da pod papir,

s svinčnikom ali barvico narahlo drgne po papirju.

Analiza dejavnosti:

Kljub konkretnim navodilom, ki so bila podprta z demonstracijo, nekaj otrok ni razumelo,

kako je potrebno narediti odtis lista, saj so barvali zraven lista in ne nad listom, nekaj pa jih je

barvalo premočno in so papir strgali. Ob tem sem jim nudila dodatno spodbudo in razlago.

Vsi so ţeleli odtis poskusiti z več različnimi drevesnimi listi in vsak naslednji odtis je bil

boljši. Otroci so z otiranko pričarali čudovite slike (Slika 21), ki so v prilogi.

Pred odtisom smo si ogledali zgradbo lista. Otroci so listne ţile poimenovali kar hribčki, ker

so bile ţile višje od osnovne listne ploskve. Z odtisom so se ţile lepo videle. Na vprašanje,

zakaj imajo listi ţile, otroci niso poznali odgovora, zato sem jim pojasnila, da se po ţilah

pretakajo voda in različne snovi. Ugotovili smo, da so ţile tako za človeka, kot tudi za drevo,

zelo pomembne.


- 44 -

Slika 21: Deček ustvarja odtis lista

ZAKAJ JESENI LISTJE ODPADE

Cilji:

otrok odkriva in spoznava vodo v različnih pojavnih oblikah in spoznava taljenje snega in

ledu ter zmrzovanje vode,

otrok s poskusom zmrzovanja vode ugotavlja, zakaj jeseni listje odpade z dreves.

Dejavnosti:

v jogurtov lonček natočimo hladno vodo in ga odnesemo v kuhinjo v zamrzovalnik in ga

tam pustimo čez noč,

zjutraj preverimo, kaj se je z vodo zgodilo,

pogovorimo se o agregatnih stanjih vode in o tem, zakaj jeseni listje odpade,

zmrznjeno vodo vsak otrok posebej skuša popiti.

Analiza dejavnosti:

Z otroki smo s konstruktivističnim pristopom dela ugotavljali, zakaj drevo jeseni odvrţe listje.

V plastični lonček smo natočili hladno vodo in jo odnesli v kuhinjo, kjer smo kuharici prosili,

naj lonček postavita v zamrzovalnik. Naslednje jutro smo se ponj vrnili in preverili, kaj se je

zgodilo z vodo. Nekateri otroci so ţe v naprej predvidevali, da bo voda v lončku zmrznila, saj

so proces zmrzovanja poznali od doma. Res je bilo tako. Voda je spremenila svoje agregatno

stanje iz tekočega v trdno. Ugotovili smo, da se je spremenila zato, ker je v zamrzovalniku

mrzlo, tako kot je pozimi zunaj. Vsak otrok je lonček z ledom prijel v roke in ga skušal popiti,

vendar to ni bilo mogoče, saj je cel kos ledu padel iz lončka.

S poskusom smo ugotovili, da drevo pozimi ne more piti vode, ker ta v tleh zmrzne, zato

drevo liste odvrţe. Obenem pa smo ugotovili tudi, da se je led začel taliti, ko smo ga imeli v

rokah, torej se led pod vplivom toplote zopet spremeni v vodo.


- 45 -

POSKUS IZHLAPEVANJA VODE

Cilj dejavnosti:

otrok odkriva in spoznava vodo v različnih pojavnih oblikah in spoznava izhlapevanje

vode.

Dejavnosti:

pripravimo pripomočke za poskus,

zavarujemo prostor, da ne pride do poškodbe,

izvedemo poskus in ugotovimo, kaj se je zgodilo z vodo.

Analiza dejavnosti:

S poskusom sem ţelela otrokom ponazoriti, kaj se zgodi z vodo pri visoki temperaturi. Voda

namreč iz listov izhlapeva v ozračje, zato bi lahko drevo pozimi propadlo, če ne bi odvrglo

listov, saj ne more črpati vode iz tal, voda pa bi še vedno izhlapevala. Voda namreč hlapi v

plin tudi pri niţjih temperaturah, le počasneje.

Preden smo izvedli poskus, smo zavarovali prostor, saj z vročim kuhalnikom lahko pride do

poškodbe. Nanj smo postavili posodo z vodo in jo pričeli segrevati. Posodo smo pokrili s

stekleno posodo, kot prikazuje Slika 22. V posodo se je ujela para oziroma vodni hlapi.

Pojasnila sem, da voda izhlapeva v oblake, potem pa se zopet vrne v obliki deţja. Poskus so

spremljali z zanimanjem, še posebej jim je bilo všeč, ko se je vodna para vrtinčila v posodi.

Para pri ohlajanju zopet preide iz plinastega v tekoče agregatno stanje, tako da smo skupaj z

otroki pregledali tudi ta proces. Vodo ujeto v stekleni posodi so otroci tudi potipali.

Slika 22: Poskus izhlapevanja vode

RAZVRŠČANJE LISTOV IN PLODOV

Cilji dejavnosti:

otrok razvršča in ureja različne liste in plodove,

otrok poimenuje različne liste in plodove.


- 46 -

Dejavnosti:

razvrščanje plodov in listov glede na barvo,

razvrščanje listov glede na obliko,

urejanje listov po velikosti,

razvrščanje plodov glede na obstoj bodic,

iskanje vsiljivca.

Analiza dejavnosti:

Razvrščanje je proces oblikovanja skupin glede na dano značilnost, mnoţico elementov pa

lahko uredimo glede na intenzivnost vrednosti določene spremenljivke (Hodnik Čadeţ, 2002).

Kot sem ţe omenila, so otroci razvrščali plodove in liste po barvi, obliki in glede na obstoj

bodic, jih urejali po velikosti in med plodovi iskali vsiljivce. Ponovno so sodelovali v manjših

skupinah, da so imeli moţnost sodelovati prav vsi otroci. Z razvrščanjem sem jih spodbudila k

opazovanju, saj so morali med elementi določene skupine vzpostaviti red. Podala sem jasna in

nazorna navodila, kar pomeni, da sem otroke konkretno seznanila s postopkom razvrščanja in

tudi urejanja, potem pa sem jim dala prosto pot, sama pa sem bila prisotna kot opazovalka.

Razvrščanje listov in plodov glede na barvo otrokom ni delalo teţav. Predvidevala sem, da bo

za otroke zahtevnejše razvrščanje listov po obliki, zato sem jim v pomoč pripravila kartice, na

katerih so bile narisane oblike (na primer za dlanaste oblike sem narisala dlan, jajčaste oblike

jajc, itn.), kar prikazuje Slika 23. Svojih predvidevanj ne morem potrditi, saj jim tudi ta

dejavnost ni delala teţav in so se mojstrsko odrezali. Urejanje listov po velikosti je bilo

otrokom precej všeč, saj so sprva uredili liste od največjih do najmanjših, potem pa na svojo

ţeljo še od najmanjših do največjih. Meni zelo zanimivo je bilo razvrščanje plodov glede na

obstoj bodic, saj so platanin plod določili za bodičasti (Slika 24). Res imajo majhne izbokline,

vendar niso bodičaste. Prav zaradi teh izboklin so jih otroci uvrstili med bodičaste. Vsiljivca

so iskali med plodovi, in sicer med plodove listavcev sem dodala tri plodove iglavcev, torej

storţe. Otroci so morali ugotoviti, kateri trije plodovi ne sodijo k ostalim. Vsiljivce so

uspešno izločili.

Slika 23: Razvrščanje listov po obliki


- 47 -

Slika 24: Razvrščanje plodov glede na obstoj bodic

RISANJE NAJSTAREJŠEGA DREVESA NA IGRIŠČU

Cilji:

spodbujanje doţivljanja, izraţanja in veselja do umetnosti.

Dejavnosti:

otrok odnese svoj stol iz igralnice na vrtčevsko igrišče,

otrok nariše najstarejše drevo na vrtčevskem igrišču, tj. javor, tako kot ga sam doţivlja,

po končanem risanju vsak otrok očisti svoj stol z vlaţno krpo in ga odnese nazaj v

igralnico.

Analiza dejavnosti:

Kljub temu, da je bil ţe mesec oktober, nas je sončno in toplo vreme zvabilo na vrtčevsko

igrišče. Spominjalo je na poletno dopoldne, ne pa na pravi jesenski dan, kar dokazuje tudi to,

da so otroci risali le v majicah. Tudi drevje je imelo po večini še zeleno listje, prav tako tudi

javor, ki je najstarejše drevo na našem igrišču. Zaradi njegove mogočnosti smo se določili, da

ga narišemo. Vsak otrok je na igrišče prinesel svoj stol, predhodno pa smo pripravili tudi

ošiljene svinčnike, list formata A4 in trde podlage za risanje. Otroci so se usedli vsak na svoje

mesto tako, da so imeli vsi dovolj prostora za ustvarjanje (Slika 25). Pri risanju so bili zelo

motivirani in izvirni, kar dokazujejo raznolike risbe v prilogi. Kot sem ţe omenila, je bilo

vreme sončno, zunaj so še vedno letali metulji in ptički. Nekateri otroci so risali cvetlice.

Vsak otrok je nato svojo risbo individualno interpretiral. Zanimiva se mi je zdela

interpretacija deklice, ki je ob drevesu narisala cvetice. Povedala je, da jih je narisala zato, ker

jih rada riše in je risbica potem lepša, torej zaradi estetskega zgleda risbe in ne zaradi

povezave s takratnimi vremenskimi razmerami. Kot sem ţe omenila, so risbe zelo raznolike.

Zanimivo je, kako otroci narišejo drevo. Večino otrok deblo nariše kot zaključen del (na

primer daljši pravokotnik), iz njega pa ven vlečejo veje. Nekateri otroci so narisali veje ob

strani, nekateri pa so jih narisali navzgor. S krogom nato vse veje obkroţijo, kar predstavlja


- 48 -

krošnjo. Nekateri so v krošnjo narisali tudi liste, za nekatere pa je krošnja predstavljala celoto,

torej tudi liste. Nekaj risb je bilo potemnjenih, močno poudarjenih, kar nakazuje na otrokovo

močno doţivljanje risanja drevesa.

Slika 25: Risanje najstarejšega drevesa na vrtčevskem igrišču

OGLED LUTKOVNE PREDSTAVE Ţelodek išče svoje drevo

Cilji:

doţivljanje, spoznavanje in uţivanje v umetnosti,

otrok preko lutkovne predstave utrjuje svoje znanje o plodovih in drevesih,

otrok z reševanjem delovnega lista utrjuje svoje znanje o plodovih in listih.

Dejavnosti:

ogled lutkovne predstave Ţelodek išče svoje drevo,

risanje vtisov po predstavi,

reševanje delovnih listov.

Analiza dejavnosti:

Sodelavki iz enote Čira čara sta za predšolske otroke pripravili lutkovno predstavo z

naslovom Ţelodek išče svoje drevo. V zgodbi so nastopala različna drevesa in jesenski

plodovi. Predstava, ki je vzbujala smeh in dobro voljo, je bila kot nalašč za obnovitev in

utrjevanje znanja o jesenskih plodovih in drevesih, hkrati pa je otroke spodbudila k

razmišljanju, saj so morali pravilno ugotoviti, kateri plod pripada določenemu drevesu. Po

predstavi so otroci risali svoje vtise, tisto, kar jim je bilo najbolj všeč. Risbe so v prilogi.

Znanje o plodovih in listih pa smo obnovili tudi z delovnim listom. Opazila sem, da so dokaj

zahtevni, saj so bili preobseţni. Prav zaradi tega sem otrokom dovolila, da so si med seboj

pomagali, lahko pa so si pomagali tudi s plakatom, na katerem so bili nalepljeni listi in

plodovi. Skupinsko reševanje delovnih listov je še potrdilo teorijo, kako pomembno je

sodelovati in si medsebojno pomagati. Bila sem zadovoljna, da je bila naloga sestavljeno tako,


- 49 -

saj drugače otroci med seboj ne bi sodelovali (Slika 26). Med opazovanjem skupnega

reševanja delovnih listov sem ugotovila, da je skupno delo bogastvo, saj so se krepile socialne

vezi med otroki, poglobilo pa se je tudi znanje, ki se je prenašalo iz otroka na otroka.

Slika 26: Skupno reševanje delovnega lista

Omeniti moram, da je bil enemu dečku delovni list z listi in plodovi tako zanimiv, da si ga je

prerisal na več listov ter znova in znova med seboj povezoval liste in plodove (Slika 27) .

Rešeni delovni listi in omenjeno ustvarjanje dečka je priloţeno v prilogi.

Slika 27: Deček prerisuje liste in plodove

ŢIVLJENJE MED LISTJEM

Cilji:

ugotoviti in raziskati, katere ţivali ţivijo med listjem,

razvijanje naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do ţivali.


- 50 -

Dejavnosti:

otrok išče, opazuje, primerja in raziskuje ţivali na vrtčevskem igrišču,

otrok izdela plakat, na katerem so narisane ţivali, ki jih je našel na igrišču.

Analiza dejavnosti:

Pri dejavnosti sem se ponovno odločila za skupinsko obliko dela, saj so otroci pri tej bolj

zbrani. Pred odhodom na igrišče, sem jim pojasnila, s kakšnim namenom gremo. Veselje

otrok je bilo nad omenjeno dejavnostjo nepopisno in seveda so vsi ţeleli biti prvi na vrsti.

Sprva sem mislila, da bo le ena skupina raziskovala ţivljenje med listjem in nato poročala

ostalim otrokom, vendar so si vsi otroci ţeleli sodelovati, zato sem oblikovala več skupin. Ob

prihodu na igrišče, so se otroci v listje dobesedno zapodili. Premetavali so ga sem ter tja in

iskali ţivali. Pustila sem jih in opazovala, nato pa pristopila in povedala, da se bodo ob taki

naglici ţivali prestrašile in posledično še bolj skrile. Zato smo skupaj obračali liste okrog, jih

odmikali in odkrili svet drobnih ţivali (Slika 28). Otroci se ţivali niso bali, ravno nasprotno,

ţeleli so jih prijeti. Našli smo mravlje, muho, komarja, veščo, pajka, čebelo, polţa, ptičje

perje itd. Ob koncu dejavnosti so si izmenjali ugotovitve. Skupina, ki je našla ptičje perje

(Slika 29), je ostalim otrokom posredovala informacijo, da ptički ne ţivijo med listjem,

ampak si med listjem iščejo hrano, kot so različne ţuţelke in črvički. Zaradi zanimanja otrok

smo se spontano dotaknili prehranjevalne verige, ki smo jo tudi narisali. Ob vprašanju, zakaj

se ţivali zadrţujejo med listjem, so otroci nizali različne odgovore. Najpogostejši mnenji

otrok sta bili, da je temu tako zato, ker se z listjem te ţivali prehranjujejo, in zato, da jih listje

greje.

Slika 28: Otroci raziskujejo živali na igrišču


- 51 -

Slika 29: Ena izmed skupin je našla ptičje perje

OBISK BOTANIČNEGA VRTA

Cilji:

razvijanje naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do narave,

otrok doţivlja in spoznava ţivo naravo v njeni raznolikosti.

Dejavnost:

otrok obišče Botanični vrt,

otrok riše vtise iz Botaničnega vrta.

Analiza dejavnosti:

Večina otrok je Botanični vrt obiskala prvič. Park z drevesi in njihovimi plodovi, cvetlicami

in grmičevjem, je bil kljub hladnemu dnevu odličen sprehod, obenem pa primerna dejavnost

za zaključek našega raziskovanja listavcev. Obisk Botaničnega vrta je bil za otroke zelo

poučen, saj so poleg ţe poznanih dreves in plodov ter tudi nekaterih drugih rastlin, ki smo jih

obravnavali na našem igrišču, spoznali veliko novih rastlin in z objemom izmerili obseg

enega izmed dreves, kar je prikazano na Sliki 30. Zelo zanimivo jim je bilo grmovje, na

katerem so rastli plodovi, ki spominjajo na ropotulje. Otrokom so bili različni plodovi tako

všeč, da so jih nabirali v kape (Slika 31), ki so jih imeli na glavi, ţeleli so jih odnesti domov.

Navdušila nas je tudi več kot 200 let stara lipa in informacija vodičke, da sekvoje lahko

preţivijo tudi v poţaru. Otroci so bili ponosni nase, saj so znali odgovoriti na kar nekaj

vprašanj, ki jim jih je zastavila vodička, ki nas je vodila skozi Botanični vrt. Pridobili so nove

izkušnje, obenem pa smo se dotaknili tudi primernega odnosa do narave in rastlin nasploh.


- 52 -

Slika 30: Z otroki smo izmerili obseg drevesa

Slika 31: Deček v svojo kapo nabira različne plodove

Naslednji dan sem za zaključek oziroma povzetek vseh dejavnosti pripravila različna

vprašanja napisana na listkih, ki so jih otroci izţrebali. Z njimi sem ţelela preveriti, koliko so

otroci pridobili ob izvedenih dejavnosti. Vprašanja so bila napisana z velikimi tiskanimi

črkami, da so tisti otroci, ki ţe znajo brati, sami prebrali vprašanje. Poudarila bi, da so vsi

otroci uspešno odgovorili na izţrebano vprašanje. V sebi sem ob tem doţivljala veliko

zadovoljstvo, bila sem ponosna nase in na skupino otrok, saj sem vedela, da sem prav jaz s

trudom in pripravami otrokom pomagala, da so si izgradili znanje o listavcih.

Sledil je kostanjev piknik, na katerem smo se posladkali s pravim kostanjem in različnim

sezonskim sadjem (Slika 32).


- 53 -

Slika 32: Deklica se sladka s pravim kostanjem

4.5 Rezultati in interpretacija rezultatov po izvedbi praktičnega dela

Po izvedbi praktičnega dela sem otroke ponovno anketirala z enakim vprašalnikom, toda v

tem primeru le otroke iz skupine Sončki, v kateri delujem kot pomočnica vzgojiteljice. Tokrat

je pri anketiranju sodelovalo 18 otrok starih od 5 do 6 let, 2 otrok zaradi daljšega izostanka iz

oddelka nisem uspela anketirati in vključiti v analizo.

4.5.1 Kaj misliš, da je drevo (po dejavnostih)?

Graf 21: Otroško pojmovanje drevesa (po dejavnostih).

Iz grafa je razvidno, da je večina otrok osvojila pojem rastlina, saj jih je kar 67 % odgovorilo,

da je drevo rastlina. Da smo prišli do te ugotovitve, sem organizirala različne dejavnosti, s

katerimi smo spoznali značilnosti in dele rastlin. Otrokom najbolj poznana rastlina je cvet lica,

zato sem izdelala delovne liste, na katerih so otroci povezali med drevesom in cvetlico

enakovredne dele in iskali podobnosti med njima. Nekaj otrok pojma rastlina ni osvojilo.

67%

11% 11% 6% 6%0%

20%

40%

60%

80%

Od

sto

tki

Odgovori otrok

Kaj misliš, da je drevo?

Rastlina

Deblo

Živo bitje

Jablana

Ne vem


- 54 -

4.5.2 Ali je drevo ţivo (po dejavnostih)?

Graf 22: Otroško razumevanje drevesa kot živega bitja (po dejavnostih).

Po izvajanju dejavnosti je večina, torej 89 % otrok, odgovorila, da je drevo ţivo. Posadili smo

seme, ki smo ga dobili od odrasle rastline ognjič, torej se rastlina razmnoţuje. S posaditvijo

semen ognjiča in opazovanjem njegove rasti, smo ugotovili, da rastlina raste. Da je zrasel,

smo ga morali zalivati z vodo, torej rastlina tudi pije. Vse omenjene lastnosti so značilne za

ţiva bitja, zato smo potrdili predpostavko, da je rastlina, torej tudi drevo, ţivo bitje Le 11 %

otrok oziroma dva otroka menita, da drevo ni ţivo bitje. Nadalje sem otroke vprašala, zakaj

tako mislijo. Odgovori so predstavljeni v sledečem grafu.

Graf 23: Odgovori otrok na vprašanje, zakaj tako misliš (po dejavnostih).

Odgovori otrok so bili različni, vendar ne tako raznoliki kot pred izvajanjem dejavnosti. 33 %

otrok je odgovorilo, da je drevo ţivo bitje, ker pije vodo. Zavedajo se, kako pomembna je

voda za rastlino, saj drugače lahko ovene ali se posuši. 28 % otrok je odgovorilo, da je drevo

ţivo, ker diha, torej vedo, da vsa ţiva narava diha, vendar z različnimi organi. 22 % otrok je

odgovorilo, da je ţivo, ker raste, 11 % otrok pa je odgovorilo z ne vem. En otrok, meni, da

drevo ni ţivo bitje, ker se ne premika. Kljub temu da smo med izvajanjem dejavnosti večkrat

poudarili, da je drevo ţivo bitje in zakaj, ta otrok tega pojma ni osvojil.

89%

11%0%

20%

40%

60%

80%

100%

Od

sto

tki

Odgovori otrok

Ali je drevo živo?

Da

Ne

33%28%

22%

11% 6%0%

10%

20%

30%

40%

Od

sto

tki

Odgovori otrok

Zakaj tako misliš?

Da, ker pije vodo

Da, ker diha

Da, ker raste

Ne vem

Ne, ker se ne premika


- 55 -

4.5.3 Zakaj misliš, da se nekatera drevesa imenujejo listavci (po dejavnostih)?

Graf 24: Otroško razmišljanje o pojmu listavec (po dejavnostih).

Le eden izmed otrok, torej 6 %, je odgovoril, da je drevo listavec, ker ima roke. Vsi ostali

otroci, kar predstavlja 94 %, so odgovorili, da je listavec drevo, ki ima na vejah liste. To smo

spoznali med vsakodnevnim sprehodom po igrišču, kjer smo med seboj primerjali različna

drevesa. Otroci tudi ločijo listavce od iglavcev, saj smo ugotovili, da so iglice tanke, kratke in

trde.

4.5.4 Kako oziroma s čim se hrani drevo (po dejavnostih)?

Graf 25: Otroško razmišljanje o prehranjevanju drevesa (po dejavnostih).

56 % otrok je kljub dejavnostim odgovorilo, da se drevo hrani z vodo, saj je proces

fotosinteze za otroke še prezahteven in nerazumljiv. To vprašanje sem postavila tudi

nekaterim odraslim osebam, in ugotovila, da je med njimi zakoreninjena napačna predstava o

tem, kako se drevo hrani, saj mislijo, da rastline dobijo hrano iz zemlje s pomočjo korenin. 28

% otrok je odgovorilo, da se drevo hrani z vodo in soncem, torej so si zapomnili, da sončna

energija potrebna za izdelavo hrane v rastlini. Pri 17 % otrok je razumevanje procesa ţe na

nekoliko višji stopnji, saj vedo, da je produkt procesa fotosinteze grozdni sladkor, s katerim se

rastlina prehranjuje.

94%

6%0%

20%

40%

60%

80%

100%O

dst

otk

i

Odgovori otrok

Zakaj misliš, da se nekatera drevesa imenujejo listavci?

Ker imajo liste

Ker imajo roke

56%

28%17%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

Od

sto

tki

Odgovori otrok

Kako oz. s čim se hrani drevo?

Z vodo

Z vodo in sončkom

S sladkorjem


- 56 -

4.5.5 Ali veš, zakaj jeseni listi odpadejo z dreves (po dejavnostih)?

Graf 26: Otroško razmišljanje o tem, zakaj listje odpade z dreves (po dejavnostih).

44 % otrok je odgovorili, da drevo jeseni listje odvrţe zato, da se zaščiti pred izsušitvijo.

Listna ploskev je namreč velika, iz nje pa izhlapeva voda v ozračje tudi pri niţjih

temperaturah. 33 % otrok je odgovorilo, da drevesa jeseni odvrţejo liste zato, ker ne morejo

črpati vode iz zamrznjenih tal. 22 % otrok odgovora na to vprašanje ni poznalo.

Da so otroci oblikovali predstave o tem, zakaj listje odpade, smo naredili poskus z ledom in

poskus izhlapevanja vode, pri katerih so imeli moţnost videti, kaj se z vodo dogaja ob visokih

in nizkih temperaturah.

Nekateri odgovori otrok:

Listje odpade, ker prihaja zima. Takrat ni vode, ampak nastane led.

Listi so veliki in gre veliko vode ven.

Skozi liste gre veliko vode ven, iglice so pa majhne in tanke, pa ne gre veliko vode ven.

Voda zmrzne in korenine ne morejo več piti.

44%33%

22%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

Od

sto

tki

Odgovori otrok

Ali veš zakaj jeseni listi odpadejo z dreves?

Veliki listi - transpiracija

Ker pozimi voda v tleh zmrzne

Ne vem


- 57 -

4.5.6 Kaj misliš, da se zgodi z odpadlim listjem (po dejavnostih)?

Graf 27: Odgovori otrok na vprašanje, kaj se zgodi z odpadlim listjem (po dejavnostih).

Menim, da je pri tej nalogi na odgovore otrok vplivala predhodna dejavnost z odpadlim

listjem. Skupina, ki je opazovala, kaj se dogaja z odpadlim listjem, ne da bi mu karkoli

dodajali, je odgovorila, da se listje posuši. Skupina, ki je odpadlo listje močila z vodo, je

odgovorila, da listje zgnije. Nekateri otroci so odgovorili oboje, vendar sem upoštevala le prvi

odgovor. Stolpiča sta si precej enakovredna. 56 % otrok je mnenja, da se listje posuši, 44 %

otrok pa meni, da le-to zgnije. Vsi otroci pa so imeli moţnost opazovati, kaj se dogaja z listi,

ko jih močimo oziroma pustimo na zraku.

4.5.7 Kaj misliš, ali list boli, ko pade na tla (po dejavnostih)?

Graf 28: Odgovori otrok na vprašanje, ali list boli ko pade na tla (po dejavnostih).

K tem odgovorom je pripomoglo naše opazovanje vej, s katerih so listi ţe odpadli, saj smo na

delčku veje, kjer je bil prej list, opazili tanko plast plute, ki prekine dovod vode do listov. List

takrat odmre, zato ga ne boli, ko pade na tla, saj ni več ţiv (33 %). To opazovanje je bilo

precej zahtevno in ker vsi otroci na veji plasti niso prepoznali, smo to preverili še v literaturi.

28 % otrok je odgovorilo, da ga ne boli, ker je lahek in neţno pristane na tleh, 17 % jih je

odgovorilo, da ga ne boli, ker je tanek. Nekaj otrok je odgovorilo drugo.

56%44%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%O

dst

otk

i

Odgovori otrok

Kaj misliš, da se zgodi z odpadlim listjem?

Se posuši

Zgnije

33%28%

22%17%

0%

10%

20%

30%

40%

Od

sto

tki

Odgovori otrok


Ne, ker ni več živ

Ne, ker je lahek

Drugo

Ne, ker je tanek


- 58 -

4.5.8 Ali so vsi listi enakih oblik (po dejavnostih)?

Graf 29: Otroško razmišljanje o oblikah listov (po dejavnostih).

94 % otrok je odgovorilo, da vsi listi niso enakih oblik. 6 % otrok pa je odgovorilo, da so vsi

listi enakih oblik. Nato sem otroke vprašala, katere oblike oni poznajo. Odgovori so

predstavljeni v sledečem grafu.

Graf 30: Otroško poznavanje oblik listov (po dejavnostih).

Oblikam listov smo posvetili kar precej pozornosti, saj je zanimivo opazovati, da niti dva list

nista enaka, pa čeprav sta z istega drevesa. Kar 78 % otrok je naštevalo različne oblike listov,

ki smo jih spoznali z različnimi dejavnostmi. Večina otrok je naštela vse spoznane oblike, ki

so dlanasta, suličasta, srčasta in jajčasta. Nekateri otroci so namesto suličasta oblika, uporabili

izraz čopičasta oblika, saj jih je le-ta oblika lista spominjala na čopič. 17 % otrok je naštelo

različne barve listov, kar pomeni, da še vedno ne ločijo med izrazom barva in oblika. En otrok

je rekel, da je videl velike in majhne oblike listov.

94%

6%0%

20%

40%

60%

80%

100%

Od

sto

tki

Odgovori otrok

Ali so vsi listi enakih oblik?

Ne

Da

78%

17% 6%0%

20%

40%

60%

80%

100%

Od

sto

tki

Odgovori otrok

Kakšne oblike pa si ti že videl/a?

Oblika

Barva

Velikost


- 59 -

4.5.9 Ali imajo listi ţile (po dejavnostih)?

Graf 31: Odgovor otrok na vprašanje, ali imajo listi žile (po dejavnostih).

Vsi otroci so na to vprašanje odgovorili z da, torej 100 % otrok meni, da imajo listi ţile. Te so

za človeka in liste zelo pomembne, zato smo se nanje osredotočili. Pomembno je, da otroci

spoznajo, da ţile v listih niso za pretakanje krvi, temveč za pretakanje vode z rudninskimi

snovmi, zato sem jih nadalje vprašala, zakaj menijo, da jih imajo. Odgovori so predstavljeni v

spodnjem grafu.

Graf 32: Odgovori otrok na vprašanje, zakaj listi imajo žile (po dejavnostih).

83 % otrok je odgovorilo, da imajo listi ţile zato, da se po njih pretaka voda z raztopljenimi

organskimi in anorganskimi snovmi, ki jih korenine črpajo iz tal. 11 % otrok, meni, da list

potrebuje ţile za ţivljenje, saj brez ţil ne bi mogel ţiveti. 6 % otrok je odgovorilo z ne vem.

100%

0%

20%

40%

60%

80%

100%

120%O

dst

otk

i

Odgovori otrok

Ali imajo listi žile?

Da

83%

11%6%0%

20%

40%

60%

80%

100%

Od

sto

tki

Odgovori otrok

Zakaj misliš, da imajo žile?

Za pretok vode

Da živijo

Ne vem


- 60 -

4.5.10 Ali imajo listavci plodove (po dejavnostih)?

Graf 33: Otroško razmišljanje o obstoju plodov (po dejavnostih).

Ker smo listavce raziskovali v jesenskem času in so imeli otroci moţnost nabirati in ustvarjati

iz različnih plodov, so si jih dobro zapomnili. Ponujajo tudi veliko moţnosti za igro ter

razvrščanje in urejanje, s čimer smo posegli tudi na področje matematike. Vsi otroci, torej 100

% otrok, so odgovorili, da imajo listavci plodove. Nadalje sem jih vprašala, katere plodove

poznajo. Odgovori otrok so predstavljeni v sledečem grafu.

Graf 34: Otroško poznavanje plodov (po dejavnostih).

Pri tem vprašanju so otroci podali zelo raznolike odgovore. Našteli so več kot deset različnih

plodov, zato bi bila analiza preveč kompleksna. Iz tega razloga sem se odločila, da analiziram,

koliko plodov je otrok naštel. 44 % otrok pozna do tri plodove (največ otrok je naštelo divji in

pravi kostanj ter ţelod in oreh). 44 % otrok je naštelo od 3 do 5 plodov (v tem primeru se je

velikokrat pojavi izraz helikoptrček, ki predstavlja javorjev plod). Več kot 5 plodov pozna 11

% anketiranih otrok (ki so poleg ţe omenjenih plodov našteli še lesko, ţir, lešnik, plod lipe,

plod platane, gabra in jesna).

100%

0%

20%

40%

60%

80%

100%

120%

Od

sto

tki

Odgovori otrok

Ali imajo listavci plodove?

Da

44% 44%

11%0%

10%

20%

30%

40%

50%

Od

sto

tki

Odgovori otrok

Katere plodove ti poznaš?

Pozna do 3 plodove

Pozna do 5 plodov

Več kot 5 plodov


- 61 -

4.5.11 Zakaj misliš, da potrebujemo drevesa (po dejavnostih)?

Graf 35: Otroško pojmovanje pomembnosti dreves (po dejavnostih).

34 % otrok je odgovorilo, da drevesa potrebujemo zato, da nam čistijo onesnaţen zrak. 17 %

otrok je odgovorilo, da nam drevesa dajejo kisik, ki ga ţiva bitja nujno potrebujemo za

ţivljenje na zemlji. 16 % otrok meni, da so drevesa pomembna zaradi sence, še posebej v

poletnem času, ko je sonce močno in nevarno. Opazili smo, da se drevesne krošnje med seboj

razlikujejo, da so ene bolj košate druge manj, razlikujejo pa se tudi po obliki. 15 % otrok je

odgovorilo, da drevesa potrebujemo za papir, zato je pomembno, da papir zbiramo v

namenske zaboje in ga pošljemo v ponovno predelavo. 12 % otrok je mnenja, da drevesa

potrebujemo za izdelavo pohištva in lesenih orodij, 5 % otrok pa, da nam daje različno

sezonsko sadje, ki ga radi jemo.

4.5.12 Od kod vse to veš oziroma kdo ti je vse to povedal (po dejavnostih)?

Graf 36: Odgovori otrok na vprašanje, kje so pridobili informacije o listavcih (po

dejavnostih).

Kar 56 % otrok je odgovorilo, da so informacije na zastavljena vprašanja dobili v vrtcu z

izvajanjem različnih dejavnosti. Veliko otrok je dodalo, da so informacije dobili zunaj in

znotraj v vrtcu, kar dokazuje, da smo veliko raziskovali na igrišču in bliţnji okolici. 22 %

otrok je odgovorilo, da so jim vse to povedali starši, 11 % otrok, pa je znanje pridobilo v

34%

17% 16% 15% 12%5%

0%

10%

20%

30%

40%O

dst

otk

i

Odgovori otrok

Zakaj misliš, da potrebujemo drevesa?

Čisti zrak

Kisik

Senca

Papir

Pohištvo

Sadje

56%

22%11% 11%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

Od

sto

tki

Odgovori otrok

Od kod vse to veš oziroma kdo ti je vse to povedal?

Vrtec

Starši

Botanični vrt

Sam/a vem


- 62 -

Botaničnem vrtu v Ljubljani, kamor smo se odpravili na zaključni izlet. 11 % otrok je

odgovorilo, da te informacije oni poznajo in da jim tega ni nihče povedal.


- 63 -

SKLEP

Ljudje smo v današnjem času vedno bolj izpostavljeni negativnim učinkom sodobnega tempa

ţivljenja. Mnogo ljudi namreč ţivi tempo vsakdana, ki nam ne dovoljuje dihati in si vzeti

nekaj časa zase, pri tem pa pozabimo na stvari, ki jih radi počnemo. Nekateri svoje misli

sprostijo ob druţenju s prijatelji, drugi ob branju knjig, nekateri ob posedanju za

računalnikom, spet drugi z gibanjem v naravi.

Negative učinke hitrega stila ţivljenja prenašamo tudi na otroke, še posebej občutljivi so

otroci, ki ţivijo v mestih. Po naravi so ţivahni raziskovalci, ki potrebujejo veliko gibanja na

sveţem zraku, saj je ta ključnega pomena za zdrav razvoj otroka. Zaradi zgoraj opisane

problematike menim, da lahko vrtec kot vzgojno-izobraţevalna ustanova pripomore k delni

razrešitvi problema. Vrtčevsko igrišče nam namreč ponuja veliko zelenih površin za gibanje

na prostem in začetno spoznavanje narave.

Naše igrišče v vrtcu nudi veliko različnih travniških rastlin, drevesnih vrst in grmičevja,

seveda pa tudi mnogo ţivali. Otrok na igrišču spoznava naravno okolje in ima rad rastline in

ţivali, ki v njem ţivijo. Spoznavanje narave pa je še bolj doţiveto in učinkovitejše, če ima

otrok z njo konkreten stik, kar pomeni, da jo začuti z vsemi svojimi čutili.

Za pisanje diplomskega dela o listnatih drevesih sem se odločila predvsem zardi raznolikosti,

ki nam jih ti ponujajo. Ne le da imamo na igrišču kar osem različnih vrst listavcev, le-ti se

spreminjajo tudi skozi letne čase. Vzporedno me je zanimalo, kakšne predstave imajo otroci o

listavcih, zato sem pred izvedbo načrtovanih dejavnosti sestavila anketni vprašalnik z

enajstimi vprašanji, s katerimi sem preverila, koliko znanja imajo otroci in kakšne so njihove

predstave o listavcih. Vprašanja so se navezovala na trenutni letni čas, to je jesen, saj bi bilo

nesmiselno raziskovati zgradbo in vrste cvetov, ker otroci ne bi imeli moţnosti neposrednega

stika z njimi. Ko sem sestavila anketni vprašalnik, sem v dogovoru z ravnateljico vrtca in

vzgojiteljicami, odšla v različne enote vrtca Mladi rod in anketirala 82 predšolski otrok. Tako

sem dobila dovolj velik vzorec za nadaljnjo analizo podatkov, ki so mi dali vpogled v to,

koliko znanja o listavcih imajo anketirani otroci. Ugotovila sem, da je znanje predšolskih

otrok v mestu na tem področju pomanjkljivo in da imajo otroci napačne predstave o določenih

pojavih.

Na podlagi preučene teorije sem osveţila svoje znanje o listavcih in hkrati pridobila nekatera

nova znanja, ki so mi bila v pomoč pri nadaljnjem načrtovanju dejavnosti. Večino dejavnosti

sem oblikovala na podlagi prej omenjenih anketnih vprašanj. Izvajala sem jih v skupini

Sončki, v kateri delujem kot pomočnica vzgojiteljice. Potekale so v dopoldanskem času, in

sicer v mesecu oktobru 2011. Trudila sem se, da so dejavnosti potekale v manjših skupinah,

saj so na tak način vsi otroci imeli moţnost neposredno sodelovati pri vseh dejavnostih.

Po zaključku dejavnosti sem manjšo skupino otrok ponovno anketirala. Tokrat sem anketirala

le otroke iz skupine Sončki, s katerimi smo skupaj izvajali dejavnosti. Z uporabo prvotnega

anketnega vprašalnika sem preverila, koliko so dejavnosti vplivale na znanje otrok. Ugotovila


- 64 -

sem, da so imele dejavnosti velik pozitiven vpliv na konstruiranje otroškega znanja, kar

dokazujejo tudi rezultati anketnih vprašanj po izvedenih dejavnostih.

V tem delu lahko odgovorim tudi na v empiričnem delu zastavljena raziskovalna vprašanja.

Ugotovila sem, da je bilo znanje predšolskih otrok v mestu precej pomanjkljivo, organizirane

dejavnosti, pa so pripomogle k temu, da so si otroci s svojo lastno miselno aktivnostjo

izgradili veliko znanja o listavcih. Pred izvedbo dejavnosti je bil kar velik odstotek otrok

prepričan, da drevo ni ţivo bitje. Po dejavnostih je deleţ precej zniţal, saj je le še 11% otrok

trdilo, da drevo ni ţivo. Otroci so pridobili tudi znanje o tem, kaj se jeseni dogaja z listjem,

prej pa je bilo njihovo znanje na tem področju prav tako pomanjkljivo. Še enkrat lahko

pritrdim, da so dejavnosti pozitivno vplivale na znanje predšolskih otrok. Kot dokaz prilagam

risbo (priloga) enega izmed otrok, ki nazorno pokaţe, da so nekateri otroci po dejavnostih

risali drevesa s koreninami, pred dejavnostmi pa drevesa s koreninami ni bilo opaziti.

Glede na dobre rezultate bi bilo smiselno konstruktivistični pristop k poučevanju čim bolj

vključiti v vsakodnevne dejavnosti otrok, še posebej pri spoznavanju naravoslovja.

Pomanjkljivost raziskave vidim v tem, da ima majhen vzorec, zaradi česar rezultatov ne

moremo posploševati na celotno populacijo. Kot moţnost nadgradnje mojega diplomskega

dela predlagam preučitev iglastih dreves, zanimivo pa bi bilo tudi raziskovanje sprememb

listavcev skozi letne čase.


- 65 -

LITERATURA IN VIRI

1. Ardley, N. (1993). Spoznavajmo znanost. Rast. Ljubljana: Slovenska knjiga.

2. Bajd, B., Krnel, D. (2006). Plants as Living Beings. V N. Valanides (ur.), Sophia.

Teacher Professional Development (str. 126-149). Cyprus: University of Cyprus.

3. Beaumont E., Guilloret, M. R. (2006). Podobe narave. Ljubljana: Oka otroška knjiga.

4. Brus, R. (2004). Drevesne vrste na Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga.

5. Brus, R. (2005). Dendrologija za gozdarje. Ljubljana: Biotehniška fakulteta.

6. Brus, R. (2009). Drevesne vrste na Slovenskem: žepni vodnik. Ljubljana: Mladinska

knjiga.

7. Burnie, D. (1990). Drevesa. Murska Sobota: Pomurska zaloţba.

8. Chinery, M. (1989). 1000 idej za naravoslovce: opazujte, zbirajte, shranjujte,

spoznavajte okolje s privlačnimi raziskavami in poskusi. Ljubljana: Drţavna zaloţba

Slovenije.

9. Crofton, I. (ur.). (1998). Družinska enciklopedija Guinness. Ljubljana: Slovenska knjiga.

10. Cuerda, J. (2006). Vodnik po botaniki. Ljubljana: Tehniška zaloţba Slovenije.

11. Dolenc, A. (1973). Otroška igrišča. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije.

12. Danks, F., Schofield, J. (2007). Igrišča narave: igre, ročne spretnosti in dejavnosti, ki

bodo otroke zvabile ven. Ljubljana: Didakta.

13. Eber, O. (2004). Konstruktivistični pristop k učenju v vrtcu. V B. Marentič Poţarnik (ur.),

Konstruktivizem v šoli in izobraţevanje učiteljev. Ljubljana: Center za pedagoška

izobraţevanje Filozofske fakultete.

14. Eisenreich, W., Handel, A.,Zimmer, U. (2005). Slikovni vodnik: Rastline in živali.

Ljubljana: Modrijan zaloţba.

15. Gantar, B. (2006). Biotično zatiranje kostanjevega listnega zavrtača na divjem kostanju.

Seminarska naloga, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta.

16. Harlow, M., Morgan, G.(1995). Veselje z znanostjo. Drevesa in listi. Murska Sobota:

Pomurska zaloţba.

17. Harlow, M., Morgan, G. (1994). Veselje z znanostjo. Rast. Murska sobota: Pomurska

zaloţba.

18. Hodnik Čadeţ, T. (2002). Cicibanova matematika. Priročnik za vzgojitelja. Ljubljana:

Drţavna zaloţba Slovenije.

19. Jennings, T. (2010). Rastline. Ljubljana: Tehniška zaloţba Slovenije.


- 66 -

20. Johnson, O. (2010). Drevesa: najpopolnejši vodnik za prepoznavanje naravnih in gojenih

dreves v Evropi. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjiţnica.

21. Kogovšek, M. (2009). Spoznavanje listavcev. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v

Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

22. Kordiš, T. (1996). Živim z naravo 2. Iz semena v novo življenje: spoznavanje narave za 5.

razred osnovne šole. Ljubljana: Modrijan.

23. Kotar, M. (2005). Zgradba, rast in donos gozda na ekoloških in fizioloških osnovah.

Ljubljana: Zveza gozdarskih društev Slovenije, Zveza za gozdove.

24. Krnel, D. (1993). Zgodnje učenje naravoslovja. Ljubljana: Drţavna zaloţba Slovenije.

25. Krnel, D. (1994). Kaj početi z idejami otrok – konstruktivizem v začetnem naravoslovju.

V B. Marentič Poţarnik (ur.), Konstruktivizem v šoli in izobraţevanje učiteljev.

Ljubljana: Center za pedagoška izobraţevanje Filozofske fakultete.

26. Krnel, D., Bajd, B., Oblak, S., Glaţar, S. A., Hostnik, I. (2009). Od mravlje do sonca 2:

naravoslovje in tehnika za 5. razred osnovne šole. Ljubljana: Modrijan.

27. Marentič, Poţarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: Drţavna zaloţba

Slovenije.

28. Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A., Turk, B., Vreš, B. (2007). Mala flora

Slovenije. Ljubljana: Tehniška zaloţba Slovenije.

29. Mayer, J., Schwegler, H. (2005). Katero drevo je to?: drevesa, grmi, okrasne lesnate

rastline. Kranj: Narava.

30. Morgan, S. (1997). Življenje rastlin. Trţič: Učila.

31. Oven, P. (2000). Kaj pravzaprav je arboristika. Proteus, 63, 2, 78–81.

32. Overall, L. (2007). Supporting children's learning: a quide for teaching assistants.

London: SAGE Publications.

33. Podobnik, A., Devetak, D. (1997). Biologija 4 in 5, Raznolikost živih bitij 1 in 2.

Ljubljana: Drţavna zaloţba Slovenije.

34. Spohn, R., Spohn, M. (2008). Novi vodnik. Katero drevo je to? Ljubljana: Narodna in

univerzitetna knjiţnica.

35. Strgar, J. (ur.). (2002). Biologija. Trţič: Učila International.

36. Šteh, B. (2004). Koncept aktivnega in konstruktivnega učenja. V B. Marentič Poţarnik

(ur.), Konstruktivizem v šoli in izobraţevanje učiteljev. Ljubljana: Center za pedagoška

izobraţevanje Filozofske fakultete.

37. Tarman, D. (1998). Gozd. Opazujem glive, rastline in živali. Ljubljana: Drţavna zaloţba

Slovenije.


- 67 -

38. Tomšič Čerkez, B., Zupančič, D. (2011). Prostor igre. Ljubljana: Pedagoška fakulteta,

Fakulteta za arhitekturo.

39. Torelli N. (2004). Platana (Platanus sp.) – les, skorja in kulturna zgodovina. Les, 56,

321–328.

40. Zavod za varstvo gozdov. (b.l.) Najdeno 10. januarja 2012 na spletnem naslovu

http://www.zgs.gov.si/slo/gozdovi-slovenije/index.html.

41. Zupan, T. (1996). Igrišče kot ekosistem. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v

Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

http://www.zgs.gov.si/slo/gozdovi-slovenije/index.html


- 68 -

PRILOGE

Priloga 1: Anketni vprašalnik za predšolske otroke

ANKETNI VPRAŠALNIK

1. Kaj misliš, da je drevo?

2. Ali je drevo ţivo? Zakaj tako misliš?

3. Zakaj misliš, da se nekatera drevesa imenujejo listavci?

4. Kako oziroma s čim se hrani drevo?

5. Ali veš, zakaj jeseni listi odpadejo z dreves?

6. Kaj misliš, da se zgodi z odpadlim listjem?

7. Kaj misliš, ali list boli, ko pade na tla?

8. Ali so vsi listi enakih oblik? Kakšne oblike si ti ţe videl/a?

9. Ali imajo listi ţile? Zakaj misliš, da imajo ţile?

10. Ali imajo listavci plodove? Katere plodove ti poznaš?

11. Zakaj misliš, da potrebujemo drevesa?

12. Od kod vse to veš, oziroma kdo ti je vse to povedal?


- 69 -

Priloga 2: Delovni list (korenine, deblo, krošnja)


- 70 -

Priloga 3: Delovni list (korenine, deblo, krošnja)


- 71 -

Priloga 4: Delovni list (poveţi enakovredne dele)


- 72 -

Priloga 5: Odtis drevesne skorje


- 73 -

Priloga 6: Odtis drevesne skorje


- 74 -

Priloga 7: Odtisi listnih ţil


- 75 -

Priloga 8: Odtis listnih ţil


- 76 -

Priloga 9: Risanje najstarejšega drevesa na igrišču


- 77 -

Priloga 10: Risanje najstarejšega drevesa na igrišču


- 78 -

Priloga 11: Risanje po predstavi Ţelodek išče svoje drevo


- 79 -

Priloga 12: Delovni list (poveţi plodove in liste med seboj)


- 80 -

Priloga 13: Prerisani listi in plodovi enega iz med otrok


- 81 -

Priloga 14: Botanični vrt


- 82 -

Priloga 14: Botanični vrt


- 83 -

Priloga 15: Risanje drevesa po izvedenih dejavnostih

Date post:	28-Feb-2021
Category:	Documents
Upload:	others
View:	0 times
Download:	0 times

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA...

Documents