UNIVERZA V MARIBORU - COnnecting REpositories · 2 16. člen ESC: Da bi zagotavljale potrebne...

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA

URŠKA PEŠEC

SOCIALNA VARNOST DRUŽIN KOT VZROK NIZKE NATALITETE V REPUBLIKI

SLOVENIJI

Diplomsko delo

Maribor, 2009

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

SOCIALNA VARNOST DRUŽIN KOT VZROK NIZKE NATALITETE V REPUBLIKI

SLOVENIJI

Študent: Urška Pešec Številka indeksa: 71140530 Študijski program: UNI-PRAVO Študijska smer: Javno pravo Mentor: izr. prof. dr. Mitja Novak

Maribor, junij 2009

Življenje je najlepše darilo, ki smo ga lahko deležni: »Mami, oči hvala, ker sta

mi podarila življenje!«

Za vso podporo in pomoč v času študija se zahvaljujem tudi ostalim družinskim

članom, ter mojemu Alešu.

Zahvaljujem se tudi svojemu mentorju prof. dr. Mitji Novaku, za vso strokovno

pomoč in napotke pri izdelavi diplomske naloge.

POVZETEK Nataliteta je demografski pojav, ki ga pridobimo tako, da povežemo število rojstev v

nekem prebivalstvu s številom tega prebivalstva kot celote ali s posameznimi njegovimi

deli. Običajno se vzame vzorec število rojstev na 1000 prebivalcev za obdobje enega

leta. V Sloveniji rodnost pada že vse od 18. stoletja dalje. Pod raven enostavnega

obnavljanja prebivalstva je padla v letu 1981, ko je slovenska mati rodila povprečno

manj kot 2,1 otroka. Leta 2007 pa je slovenska mati povprečno rodila 1,38 otroka,

povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka pa je 28,2 let. Zaskrbljujoč je tudi

naravni prirastek, to je razlika med živorojenimi in umrlimi v enem letu, ki je bil od leta

2000 do 2005 celo negativen. Sedaj se počasi dviguje, vendar je po mnenju teoretikov

takšno stanje zgolj začasno. Dejavniki, ki vplivajo na zmanjšanje rodnosti so: biološki,

ekonomski, družbeni, psihološki in drugi. V diplomskem delu ugotavljam ali socialna

varnost družin vpliva na stopnjo rodnosti in če, kolikšen je ta vpliv. Ugotovitve so

prikazane v empiričnem delu diplomske naloge.

KLJUČNE BESEDE: nataliteta, naravni prirastek, dejavniki rodnosti, socialna

varnost družin, družina, otroci.

ABSTRACT Fertility is a demographic phenomenon, it means the number of births of whole

population or with some of its parts (mostly 1000 residents) per year. In SLovenia

fertility has been decreasing since 18. century. It fell below renewal of population in

1981, when a slovenian mother gave birth to less than 2,1 children. In year 2007

slovenian mother gave birt to average 1,38 children, her average age when she had her

first child was 28,2 years. Worrying is also natural population increase, that means

difference betwen live born and dead resident in one year, which was negativ since

2000 to 2005. Now he is slowly raises up, but theorists says, that is only temporarily

situation. Reasons for lower fertility are biological, economical, social, psychological

etc. In diploma I noticed if social security of families influence on rate of fertility, and

also how big is that influence. My final findings are presented in empirically part.

KEY WORDS: fertility, natural population increas, social security of families,

family, children.

I

UVOD .............................................................................................................................. 1 1. SOCIALNA VARNOST DRUŽIN............................................................................ 3

1.1. SOCIALNA VARNOST DRUŽIN V EVROPSKI UNIJI .......................... 3 1.1.1. Demografske razmere v EU................................................................... 4 1.1.2. Spodbujanje rodnosti v Evropi ............................................................. 6

1.2. DRUŽINSKA POLITIKA V REPUBLIKI SLOVENIJI ........................... 8 1.2.1. Demografske razmere v Republiki Sloveniji skozi zgodovino ................. 9 1.2.2. Projekcija demografskih gibanj v Republiki Sloveniji ........................... 14

2. DEJAVNIKI RODNOSTI ................................................................................... 15 2.1. NEPOSREDNI DEJAVNIKI RODNOSTI ..................................................... 15 2.2. POSREDNI DEJAVNIKI RODNOSTI........................................................... 17

2.2.1. Biološki dejavniki rodnosti ........................................................................ 17 2.2.2. Ekonomski dejavniki rodnosti................................................................... 18 2.2.3. Družbeni dejavniki rodnosti ...................................................................... 19 2.2.4. Kulturni dejavniki rodnosti....................................................................... 19 2.2.5. Antropološki dejavniki rodnosti ............................................................... 20 2.2.6. Psihološki dejavniki rodnosti..................................................................... 20

3. UKREPI SLOVENSKE DRUŽINSKE POLITIKE.............................................. 21 3.1. ZAVAROVANJE ZA STARŠEVSKO VARSTVO IN PRAVICE, KI IZ TEGA IZHAJAJO.................................................................................................... 21

3.1.1. Starševski dopust ........................................................................................ 22 3.1.2. Starševsko nadomestilo .............................................................................. 24 3.1.3. Pravica staršev do krajšega delovnega časa zaradi starševstva ............. 25 3.1.4. Pravica staršev do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok ................................................................................................. 25

3.2. DRUŽINSKI PREJEMKI ................................................................................ 26 3.2.1. Starševski dodatek ...................................................................................... 27 3.2.2. Pomoč ob rojstvu otroka............................................................................ 27 3.2.3. Otroški dodatek .......................................................................................... 27 3.2.4. Dodatek za veliko družino ......................................................................... 29 3.2.5. Dodatek za nego otroka.............................................................................. 29 3.2.6. Delno plačilo za izgubljen dohodek........................................................... 29

3.3. DRUGI UKREPI DRUŽINSKE POLITIKE.................................................. 30 3.3.1. Davčne olajšave za vzdrževane otroke...................................................... 30 3.3.2. Druge davčne ugodnosti za otroke ............................................................ 31 3.3.3. Dostopnost ustreznih programov za varstvo otrok ................................. 32 3.3.4. Ukrepi za reševanje stanovanjske problematike ..................................... 34

4. PRIMERJALNI UKREPI DRUŽINSKIH POLITIK V IZBRANIH EVROPSKIH DRŽAVAH ........................................................................................... 36

4.1. ITALIJA ............................................................................................................. 36 4.1.1. Porodniški in starševski dopust................................................................. 36 4.1.2. Družinski prejemki..................................................................................... 36 4.1.3. Varstvo otrok .............................................................................................. 37

4.2. NEMČIJA .......................................................................................................... 37 4.2.1. Porodniški in starševski dopust................................................................. 37 4.2.2. Družinski prejemki..................................................................................... 38 4.2.3. Varstvo otrok .............................................................................................. 38

4.3. VELIKA BRITANIJA ...................................................................................... 38 4.3.1. Porodniški in starševski dopust................................................................. 39 4.3.2. Družinski prejemki..................................................................................... 39

II

4.3.3. Varstvo otrok .............................................................................................. 39 4.4. ŠVEDSKA .......................................................................................................... 39

4.4.1. Porodniški in starševski dopust................................................................. 40 4.4.2. Družinski prejemki..................................................................................... 40 4.4.3. Otroško varstvo .......................................................................................... 40

4.5. PRIMERJALNA ANALIZA IN UGOTOVITVE ......................................... 41 5. DEJAVNIKI ODLOČANJA ZA STARŠEVSTVO MLADIH ODRASLIH ...... 43

5.1. REZULTATI ANKETE.................................................................................... 43 5.2. PRAVICE ŠTUDENTSKIH DRUŽIN V SLOVENIJI ................................. 48

5.2.1. Družinski prejemki študentskih družin.................................................... 48 5.2.2. Pravice iz naslova študija........................................................................... 50

5.3. UKREPI ZA IZBOLJŠANJE NATALITETE V REPUBLIKI SLOVENIJI.................................................................................................................................... 52

5.3.1. Strategija za dvig rodnosti v Sloveniji ...................................................... 52 SKLEP ........................................................................................................................... 58 LITERATURA ............................................................................................................. 60 PRAVNI VIRI............................................................................................................... 61 ELEKTRONSKI VIRI................................................................................................. 62 SEZNAM TABEL IN GRAFOV................................................................................. 63 PRILOGA ..................................................................................................................... 64

III

UVOD Družina predstavlja življenjsko skupnost staršev in otrok. Predstavlja primarni socialni

prostor, ki daje optimalne možnosti za emocionalni in socialni razvoj otrok, obenem pa

nosi tudi odgovornost za njihovo blaginjo. Poleg tega pa ima tudi pomembno vlogo pri

ohranjanju kohezije družbe in kot pomembna proizvodna in potrošniška enota vpliva

tudi na gospodarski razvoj družbe.

V Sloveniji je že dolgo v ospredju vprašanje nizke rodnosti. Strokovnjaki na področju

prebivalstvenih gibanj so zaradi nizke stopnje rodnosti in hkrati hitrega staranja

prebivalstva vedno bolj zaskrbljeni. Demografski razvoj prebivalstva sledi razvoju

razvitejših evropskih držav, podaljšuje se življenje in znižuje rodnost. V Sloveniji se je

rodnost že tako znižala, da smo leta 1993 prišli do točke, ko je umrljivost presegla

rodnost. Negativni naravni prirastek nas je zaznamoval še leta 2005. Čeprav se trenutno

soočamo z nekoliko višjo stopnjo rodnosti in pozitivnim naravnim prirastkom, pa naj bi

bilo stanje le začasno. Kajti trenutno povečanje deleža rojstev ne izvira iz objektivnih

sprememb v okolju, ki bi spodbujale rodnost ampak iz nuje žensk da nadoknadijo

odlašanje s prvimi porodi. Nedvomno pa tudi priseljenci povečujejo število potencialnih

staršev in s tem vplivajo na več rojstev. Vendar je pri nas delež priseljenega

prebivalstva majhen. Poleg tega se je treba zavedati, da se tudi priseljenci starajo, zaradi

česar lahko povečujejo število potencialnih staršev le, če je njihov priliv stalen.

V diplomskem delu bom najprej opredelila socialno varnost družin v Evropi,

demografske razmere v Evropi, ter njihove ukrepe za spodbujanje rodnosti. V

nadaljevanju se bom podrobno osredotočila na družinsko politiko v Sloveniji, opredelila

bom demografske razmere, ki so nas spremljale skozi zgodovino, ter se dotaknila

projekcije demografskih gibanj za Slovenijo, ki niso preveč obetajoče.

V drugem delu diplomske naloge bom predstavila tako neposredne kot posredne

dejavnike, ki vplivajo na rodnost v Sloveniji, zanima me ali je lahko socialna varnost

družin eden izmed odločilnejših dejavnikov, ki vpliva na stopnjo rodnosti. Zato bom

tudi zneskovno predstavila ukrepe slovenske družinske politike, ter kako se z nizko

rodnostjo spopadajo ostale članice v EU in kako k reševanju tega problema pripomorejo

njihovi ukrepi družinskih politik.

Glavni namen mojega dela se odraža v petem poglavju in sicer s pomočjo ankete sem

med študenti Univerze v Mariboru raziskovala njihova prepričanja in želje po

starševstvu. Glavni namen raziskave pa je bil pridobiti mnenja o zadovoljivosti socialne

1

varnosti družin v Sloveniji. Na splošno lahko rečem, da so ugotovitve pričakovane in

obenem zaskrbljujoče. Saj večina študentov meni, da država neracionalno razporeja

finančna sredstva v druge sektorje in posledično nameni premalo sredstev za socialno

varnost družin, ter da je za tovrstno problematiko premalo posluha na državnem nivoju.

Čisto za konec pa bom predstavila še morebitne primerne ukrepe za izboljšanje

natalitete v Sloveniji.

2

1. SOCIALNA VARNOST DRUŽIN 1.1. SOCIALNA VARNOST DRUŽIN V EVROPSKI UNIJI Evropska unija nima pristojnosti za poenotenje sistemov socialne varnosti držav članic,

ki se med seboj zelo razlikujejo, lahko pa jih usklajuje. S tem želi zagotoviti

spoštovanje pravic za npr. delavce migrante, študente na izmenjavi in turiste. Izraz

socialna varnost na evropski ravni pomeni sistem socialnih storitev v državah članicah,

ki so na voljo ob bolezni in materinstvu, nesreči pri delu in poklicnih boleznih, starosti,

invalidnosti, smrti (pomoč preživelim) in brezposelnosti. Sem se uvrščajo tudi storitve

za družine. Evropski instrumenti,ki urejajo socialno varnost družin neposredno,kot tudi

posredno so:

• Evropska socialna listina: ureja pravice in svoboščine in vzpostavlja nadzorni

sistem, ki zagotavlja da jih države pogodbenice spoštujejo. V skladu s

spremembami listine, spremenjena Evropska socialna listina iz leta 1996, ki je

začela veljati leta 19991, postopno nadomešča prvotno pogodbo iz leta 1961. Na

socialno varnost družin se neposredno nanaša 16. člen (pravica družine do

socialnega, pravnega in ekonomskega varstva).2

• Listina o temeljnih pravicah v EU: na Evropskem svetu v Kölnu junija 1999 so

se voditelji držav ali vlad dogovorili, da je na sedanji razvojni stopnji Unije

treba oblikovati listino o temeljnih pravicah, da bi tako njihov pomen in učinek

postal bolj viden za državljane Unije. Dogovorjeno je bilo, da se oblikuje ad

hoc telo, sestavljeno iz predstavnikov različnih skupin, ki naj bi pripravilo

osnutek listine. Predsedniki Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije so

Listino proglasili na Evropskem svetu v Nici 7. decembra 2000. Kljub temu pa

takrat ni bila vključena v Pogodbe o ustanovitvi Evropske unije. Listina je bila

vključena kot drugi del Pogodbe o Ustavi za Evropo, ki je v postopku

ratifikacije s strani 27 držav članic Evropske unije. Listina tako še ni pravno

zavezujoča. Določbe, ki se nanašajo na socialno varnost družin se nahajajo

predvsem v četrtem poglavju in sicer v 33. členu z naslovom Družinsko in

1 Uradni list RS-Mednarodne pogodbe št. 7-20/99, Uradni list RS, št. 24/99 2 16. člen ESC: Da bi zagotavljale potrebne pogoje za celovit razvoj družine, ki je temeljna enota družbe, se pogodbenice zavezujejo, da bodo pospeševale ekonomsko, pravno in socialno varstvo družinskega življenja s socialnimi in družinskimi dajatvami, z davčnimi ugodnostmi s spodbujanjem ukrepov za reševanje stanovanjske problematike družin, z ugodnostmi za mladoporočence in z drugimi ustreznimi ukrepi.

3

poklicno življenje, ki pravi da družina uživa pravno, ekonomsko in socialno

varstvo, ter da ima za uskladitev družinskega in poklicnega življenja vsakdo

pravico do varstva pred odpustitvijo zaradi materinstva ter pravico do plačanega

porodniškega in starševskega dopusta ob rojstvu ali posvojitvi otroka.3

• Edini evropski splošni instrument o socialni varnosti je Evropski kodeks o

socialni varnosti, ki je bil sprejet v okviru Sveta Evrope 16. aprila 1964 v

Strasbourgu, veljati pa je začel 17. marca 1968. Kodeks temelji na Konvenciji

Mednarodne organizacije dela (ILO) št. 102 o minimalnih normah socialne

varnosti ter pokriva vseh devet vej socialne varnosti, urejenih v konvenciji, pri

tem pa s svojo ureditvijo poskuša v primerjavi s konvencijo dvigniti raven

evropskega režima socialne varnosti. Za vsako področje socialne varnosti

natančno določa kategorije varovanih oseb, naravo dajatve, pogoje za pridobitev

dajatev, čas trajanja upravičenosti do dajatev ter izračun periodičnih dajatev.

Cilj kodeksa je dvig standardov na vseh področjih socialne varnosti in

harmonizacija sistemov socialne varnosti v Evropi. Slovenija je z ratifikacijo

prevzela obveznosti iz vseh delov kodeksa, razen obveznosti iz IX. poglavja, ki

se nanašajo na dajatve za invalidnost.4

1.1.1. Demografske razmere v EU Beseda demografija je grškega izvora. Sestavljena je iz besed demos (ljudstvo) in

graphein (opisovati). Demografijo so dolgo časa definirali na ožji in širši način. Najožja

definicija jo je celo izenačevala z demografsko statistiko, nekoliko širša pa jo je

definirala kot disciplino, ki se ukvarja s študijem obsega, strukture in porazdelitve

prebivalstva v prostoru in v različnih časovnih obdobjih. Ožja definicija demografije je

v zadnjem času skoraj povsem izgubila zagovornike. Širša definicija demografije

temelji na prepričanju, da je demografija nova, samostojna in do neke mere celo

interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki vse bolj utrjuje in polagoma širi predmet

raziskovanja, hkrati pa ima lastne metode raziskovanja in analize. Predmet demografije

je reprodukcija in obnavljanje prebivalstva, pri čemer je prebivalstvo opredeljeno kot

skupnost ljudi, ki v danem obdobju prebiva na nekem območju. Predmet

3Dostopno na: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=REPORT&reference=A6-2007-0445&language=SL 4 Uradni list RS, št. 126/2003.

4

demografovega opazovanja pa so demografski dogodki, ti pa so rojstvo, poroka,

razveza, selitev, smrt ipd.

Evropa se danes sooča z demografskimi spremembami, ki so po svojem obsegu in teži

brez primere. V številnih državah je priseljevanje postalo nujno za zagotavljanje rasti

prebivalstva. Stopnja rodnosti je povsod nižja od meje, ki je potrebna za obnovo

prebivalstva (približno 2,1 otroka na žensko); v številnih državah članicah je padla celo

pod 1,5 otroka na žensko. Dejstvo je, da bo prebivalstvo Unije zaradi priseljevanja rahlo

naraščalo do leta 2025, nato pa bo začelo upadati. Leta 2007 je Unija štela že 497,5

milijonov prebivalcev in se tako približala 500 milijonom prebivalcev.

Po napovedi Eurostata bodo v celotni Evropi ob nadaljnjem upadanju rodnosti v nekaj

letih zabeležili negativno rast prebivalstva. Ta pojav bo še pospešilo umiranje t.i. baby

boom generacije v prihodnjih desetletjih.

Demografske spremembe so posledica treh temeljnih pojavov:

• Stalno daljšanje življenjske dobe, ki se že močno odraža in se bo še nadaljevalo,

poleg tega se bo zmanjšala razlika med pričakovano življenjsko dobo moških in

žensk.

• Število zaposlenih iz generacij starejših od 60 let, se bo večalo vse do leta 2030,

ko bodo otroci »baby-boom« generacij postali starejši.

• Stalna nizka rodnost: generacije „baby-boom“ so imele manj otrok kot prejšnje.

Razlogi za nizko rodnost so številni: težave na poklicni poti, pomanjkanje in

cena stanovanj,višanje starosti staršev ob prvem otroku, različna izbira študija,

poklicnega in družinskega življenja. Stopnja rodnosti je skoraj povsod pod mejo,

ki je potrebna za obnavljanje prebivalstva. V nekaterih državah južne in vzhodne

Evrope je ta stopnja celo pod 1,3 otroka na žensko.

Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat5 se je stopnja rodnosti v Evropski

uniji v zadnjih letih povečala. Medtem ko je ženska na območju petindvajseterice leta

1994 v povprečju rodila 1,48 otroka, je bila leta 2005 stopnja rodnosti v EU 1,52

otroka. V letu 2008 se je prebivalstvo unije po ugotovitvah Eurostata povečalo za 2,2

milijona. Četrtina tega povečanja odpade na naravni prirast, tri četrtine pa je moč

pripisati priseljevanju. V EU se je v letošnjem letu rodilo 5,4 milijona oseb, tako da je

bila rodnost 10,8 promila. Najvišjo stopnjo rodnosti so zabeležili na Irskem (18,1

promila), v Veliki Britaniji (13,0 promila), Franciji (12,9 promila), Estoniji (12,2

5 Dostopno na: http://epp.eurostat.ec/

5

promila), na Švedskem (11,9 promila) in na Danskem (11,8 promila). Najnižjo

rodnost pa so imeli v Italiji in na Portugalskem (9,6 promila), v Bolgariji (9,4

promila), na Malti in v Avstriji (9,2 promila) ter v Nemčiji (8,3 promila). Naravni

prirast: to je razlika med rodnostjo in smrtnostjo, je bil med državami unije daleč

najvišji na Irskem (12,1 promila). Precej zaostaja Francija (4,5 promila), Luksemburg

(4,3 promila), Ciper (3,9 promila) in Velika Britanija (3,6 promila). Osem članic ima

celo negativni naravni prirast, pri čemer prednjači Bolgarija (-4,8 promila), sledijo

pa ji Latvija (-3,2 promila), Madžarska (-3,1 promila), Litva (-2,6 promila) in Nemčija

(-2,0 promila).6

1.1.2. Spodbujanje rodnosti v Evropi Spodnja tabela nam prikazuje rodnost v nekaterih evropskih državah, vključno s

Slovenijo v letih od 2000 do 2006.

Tabela 1: Povprečno število otrok na žensko (Tf) v evropskih državah v letih 2000-

20067

Država/Leto 2000 2002 2004 2006

Irska 2.08 1.93 2.04 2.08

Francija 1.89 1.88 1.92 2.00

Norveška 1.85 1.75 1.83 1.90

Švedska 1.54 1.65 1.75 1.85

Finska 1.73 1.73 1.80 1.84

V. Britanija 1.64 1.64 1.77 1.84

Danska 1.78 1.72 1.78 1.83

Nizozemska 1.72 1.73 1.73 1.70

Luksemburg 1.76 1.63 1.66 1.65

Estonija 1.39 1.37 1.47 1.55

Avstrija 1.36 1.39 1.42 1.40

Slovenija 1.26 1.21 1.25 1.31

6 Vir: STA, 15. 12. 20087 Dostopno na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&plugin=0&language=en&pcode=tsdde220

6

Poljska 1.35 1.25 1.23 1.27

Slovaška 1.29 1.18 1.24 1.24

Kot je razvidno iz tabele je najbogatejša država z otroki Irska, sledi ji Francija, v sam

vrh se uvrščajo skandinavske države, sledi jim Velika Britanija in pa države Beneluksa.

Razlogi zakaj tem državam uspeva ohranjati večjo rodnost kot drugim državam na stari

celini. Irska se lahko pohvali s podatkom, da je država z najvišjo stopnjo rodnosti v

Evropi, saj ženske na Irskem rodijo v povprečju nekoliko manj kot dva otroka, ampak

pred tremi desetletji so ženske na Irskem rodile v povprečju skoraj štiri otroke. To

pomeni, da je kljub najvišji stopnji rodnosti glede na ostale evropske države, rodnost na

Irskem v zadnjih tridesetih letih upadla za 52 %. Eden od glavnih vzrokov naj bi bilo to,

da je z vstopom Irske v EU mlajša populacija tradicionalne irske katoliške vrednote

zamenjala z vrednotami povprečnega evropskega slehernika.

Francija naj bi bila država, ki mladim staršem ponuja izjemno veliko. Samohranilke ali

samohranilci dobivajo minimalni osebni dohodek vse od nosečnosti, šoloobvezni otroci

so deležni posebnih sredstev ob začetku novega šolskega leta, starši z več kot tremi

otroki, mlajšimi od 21 let, pa dobivajo celo poseben stanovanjski dodatek. Eden izmed

razlogov za visoko stopnjo rodnosti pa je tudi ta, da je v Franciji še vedno veliko žensko

v rodni dobi, kar naj bi bilo nekakšno zagotovilo, da bo francosko povprečje še nekaj

časa okoli dva otroka na žensko.

Drugače je v skandinavskih državah, kjer je večja naklonjenost teh držav mladim

družinam, ki se kaže v neposredni in posredni državni pomoči staršem, ti pa se zato

lažje odločajo za naraščaj. Država zagotavlja veliko denarnih nadomestil staršem, ki so

na porodniškem dopustu in tudi kasneje v kolikor otroci niso vključeni v varstvo, ki ga

subvencionira država. Starši imajo tudi več pravic pri odsotnosti z delovnega mesta

zaradi zdravstvenih težav otroka. Velik vpliv na višjo rodnost imajo tudi mentaliteta,

starostna sestava prebivalstva in pozitiven pogled na življenjske in bivanjske razmere.

Raziskava oddelka za družbene in demografske raziskave norveškega statističnega

urada med drugim ugotavlja, da je eden od vzrokov to, da je tako imenovani "baby

boom" po drugi svetovni vojni na Norveškem trajal vse do sedemdesetih let. Dlje kot v

drugih skandinavskih državah. To pomeni, da je zdaj na Norveškem veliko žensk v

rodni dobi.

7

Britanci naj bi bili tradicionalno naklonjeni otrokom in večina Britancev raje razmišlja o

dveh kot o enem otroku, čeprav jih tarejo podobne tegobe sodobnega življenja kot ljudi

drugod po Evropi. Za večjo rodnost deloma poskrbijo tudi imigranti. V Veliki Britaniji

so ugotovili, da se rodnost še posebej veča med muslimanskimi priseljenci, kot so

Pakistanci in Bangledešani, kjer je tradicionalna vloga žensk skrb za družino. Pri

slednjih je rodnost celo večja kot v samem Bangladešu.

1.2. DRUŽINSKA POLITIKA V REPUBLIKI SLOVENIJI

Družina predstavlja življenjsko skupnost staršev in otrok. Predstavlja primarni socialni

prostor, ki daje optimalne možnosti za emocionalni in socialni razvoj otrok, obenem pa

nosi tudi odgovornost za njihovo blaginjo. Poleg tega pa ima tudi pomembno vlogo pri

ohranjanju kohezije družbe in kot pomembna proizvodna in potrošniška enota vpliva

tudi na gospodarski razvoj družbe. Za družino štejemo tudi vse življenjske skupnosti

otrok in odraslih oseb, ki trajno skrbijo zanje: stari starši in vnuki, rejniki in rejenci,

skrbniki in otroci pod skrbništvom.

Subjekt predlagane družinske politike pa predstavljajo poleg družin tudi pari oziroma

žene, ki pričakujejo otroke.8

Družinska politika v Republiki Sloveniji temelji na usmerjenosti k vsem družinam, s

tem je upoštevana pluralnost različnih oblik družin in različnih potreb, ki iz tega

izhajajo. Poudarja avtonomnost družine in individualnost njenih posameznih članov,

ščiti otrokove pravice v družini in družbi ter daje prednost kakovosti življenja otrok.

Nadalje zagotavlja enake možnosti obeh spolov, vzpostavlja raznovrstne oblike storitev

in omogoča, da družine izbirajo med različnimi možnostmi. Temelji na delnem

prispevku družbe k stroškom za vzdrževanje otrok ter na dodatnem varstvu družin v

specifičnih situacijah in stanjih. Torej pod družinsko politiko razumemo celoto

socialnih, ekonomskih, pravnih, pedagoških, zdravstvenih in drugih ukrepov, ki jih

država izvaja za večjo kakovost življenja družin in posameznih družinskih članov.

Temeljni cilj družinske politike v Republiki Sloveniji je ustvarjanje pogojev za

izboljšanje kakovosti življenja vseh družin in za enake možnosti osebnega razvoja vseh

članov družine.9 Na socialno varnost se v resoluciji neposredno nanašajo: otroški

dodatki, posebne pomoči za invalidne otroke, dodatek za varstvo in vzgojo za otroke v

8 Resolucija o temeljih oblikovanja družinske politike (1993), str.3 9 Resolucija o temeljih oblikovanja družinske politike (1993), 2.Cilji

8

starosti do treh let, ki niso v vrtcu, pomoč za opremo novorojenca in starševski

dodatek.

Domači pravni viri, ki urejajo socialno varnost družin oziroma otrok so:

• Ustava RS, ki poleg splošne določbe o pravici do socialne varnosti (prvi

odstavek 50. člena), družini in otrokom namenja štiri člene (53. do 56. člen), ki

obravnavajo zakonsko zvezo in družino, pravice in dolžnosti staršev, svobodno

odločanje o rojstvih otrok ter pravice otrok,

• Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki se uporablja od 01.

januarja 2002, nazadnje je bila sprejeta novela C (ZSDP-C),

• Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki se nanaša na zakonsko

zvezo, na razmerja med starši in otroki, na posvojitve, rejništvo in skrbništvo,

• Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti, s katerim je sistemsko urejeno izvajanje

rejniške dejavnosti,

• Zakon o javnem Jamstvenem in preživninskem skladu RS, s katerim je urejeno

izplačevanje nadomestil preživnin, če ostane otrok brez skrbi za preživljanje s

strani enega od staršev.

1.2.1. Demografske razmere v Republiki Sloveniji skozi zgodovino V demografskem razvoju prebivalstva Slovenije, razlikujemo z vidika osnovnih

faktorjev rodnosti, smrtnosti, ki so razvoj neposredno določevali in usmerjali, sedem

razdobij10:

• razdobje stacionarnega razvoja našega prebivalstva (od začetka oziroma do

srede 18. stoletja),

• razdobje zmerne rasti prebivalstva (od začetka oziroma srede 18. stoletja, do

Jožefa II., 1780),

• razdobje stagnacije in upadanja prebivalstva (od Jožefa II. Do konca francoskih

vojn, 1780-1818),

• razdobje poleta v rasti prebivalstva (1818-1846),

• razdobje stabilne šibke rasti prebivalstva (1846-I. svetovne vojne),

• razdobje stagnacije rasti med obema vojnama,

• razdobje stagnacije rasti po II. svetovni vojni.

10 Vogelnik Dolfe, Razvoj prebivalstva Slovenije zadnjih dvesto let z jugoslovanske in evropske perspektive, EPF Ljubljana, 1965, str.77

9

Prvo štetje prebivalstva t.j. Terezijanski popis, je bilo na naših tleh izvedeno že leta

1754. Pred tem kakšnih verodostojnih podatkov o skupnem številu prebivalstva na

področju današnje Slovenije ni. Znane so le ocene števila prebivalstva, ki govorijo o

830.000 osebah. Nataliteta se je v tem obdobju gibala okoli 35 ‰. Značilnost tega

obdobja je tudi zelo visoka nihajoča smrtnost, ki se giblje med 30 in 35 ‰. V tem času

so bila tudi obdobja nazadovanja prebivalstva zaradi vojn, lakote, epidemij in drugih

naravnih nezgod. Prebivalstvo je kasneje zmerno naraščalo. Predvidevajo, da je bil letni

prirastek okoli 3 ‰. Razlog za rast je treba delno iskati tudi v upadajoči smrtnosti kot

posledici vzpodbujenega gospodarskega razvoja, poenotenja centralne državne

administracije ter njene reorganizacije. V tem obdobju rastejo tudi ženitve in notranje

selitve prebivalstva. Od leta 1770 do 1818 so potekale vojne, po katerih se je pojavila

lakota. Prišlo je do stagnacije in kasneje celo nazadovanja števila prebivalstva. Dejanski

in naravni prirastek sta bila v tem obdobju negativna. Po letu 1848 se pojavi

izseljevanje, prebivalstvo se tedaj povečuje s povprečno stopnjo rasti 9 ‰, kar nas

končno uvršča v evropsko povprečje. Po letu 1846 prebivalstvo Slovenije šibko narašča,

samo 4 ‰ letno. Leta 1857 je bil izveden prvi pravi popis prebivalstva. Takrat so

prešteli 1,101.854 prebivalcev. Velika večina prebivalstva je bila seveda kmečkega.

Prihajalo je do prodora kapitalizma na naše ozemlje. Železnica, tuji cenejši industrijski

proizvodi, zemljiška odveza so onemogočali ekonomski obstanek domačega človeka.

Kriza slovenskega kmeta, obrtnika in premajhna gospodarska rast sta povzročili

emigracijo predvsem v zahodne države, pa tudi v bližja mestna in industrijska središča.

Začela se je doba množičnega izseljevanja našega prebivalstva v tujino. Izselitve

slovenskih ljudi dosežejo višek v desetletju pred prvo svetovno vojno s 6 ‰ letnega

neto izseljevanja. Od leta 1846 do 1910 se je iz naših krajev izselilo prek 300.000 ljudi

ali ena četrtina celotnega prebivalstva Slovenije. Značilni za to obdobje sta še vedno

visoki nataliteta in mortaliteta, ki sicer pada. Občasno so v negativni smeri nanjo

vplivale epidemije in kapitalistično izkoriščanje. Za obdobje okoli leta 1865 lahko

trdimo, da pomeni prestop iz mladega v zrelo prebivalstvo. Ženske rojene okoli leta

1875 so v povprečju rodile 4,7 otroka. Kasneje, pri njihovih potomkah, število rojenih

otrok še bolj vztrajno pada čeprav z zamikom glede na druge evropske države. Večji

padec rojstev se začne po letu 1900. Po tem letu je tudi smrtnost nad evropskim

povprečjem. V tem obdobju naredi velik razvojni preskok tudi medicina in javno

zdravstvo. Gospodarstvo si opomore in posledično povzroči dvig življenjske ravni.

Umrljivost je kasneje majhna in se, z izjemo obdobij prve in druge svetovne vojne, še

10

vedno zmanjšuje, rodnost pa relativno visoka vse do začetka prve svetovne vojne.

Upadanje smrtnosti za 15 % v obdobju od 1890 do 1910 je zmerno. V času od leta 1857

do 1910 pomembno upade tudi delež kmečkega prebivalstva s 83 % na 67 % v skupnem

številu prebivalstva.11

V obdobju med obema vojnama Slovenija sodi med ekonomsko manj razvita področja,

v katerih je rodnost za evropske razmere še vedno relativno visoka in znaša okoli 30 ‰.

V obdobju 1921 do 1941 nataliteta močno pade. To je obdobje dokončnega prehoda od

prebivalstva nemaltuzijanskega tipa k prebivalstvu maltuzijanskega tipa. Padajoča

nataliteta ima tudi velik vpliv na spremenjeno starostno strukturo. V letu 1914 naj bi

slovensko prebivalstvo štelo samo 1,350.000 ljudi, saj sta izseljevanje Slovencev in

vojna naredila svoje. Izseljevanje se kasneje nekoliko zaustavi kot posledica omejevanja

priseljevanja, ki ga uvedejo v severni Ameriki, in se ustali na približno 4,4 ‰ letno. V

letu 1930 smo takoj za Veliko Britanijo, na drugem mestu po relativnem številu

emigrantov z 31 %. Računajoč izselitveni presežek na 1000 prebivalcev pa je Slovenija

v obdobju 1921 do 1931 celo na prvem mestu v Evropi z 4,6 emigranta na 1000

prebivalcev. Umrljivost v obdobju od 1921 do 1939 zelo močno upade, kar za eno

tretjino. Nasprotno pa v obdobju med vojnama zaznamo izredno visoko smrtnost

dojenčkov, približno 160 ‰, kar pomeni uvrstitev v sam evropski vrh. Temeljna

značilnost tega obdobja jr naglo padanje smrtnosti in še bolj rodnosti. Značilno je tudi

relativno upadanje deleža mladih prebivalcev. V tem času nastopi obdobje tako

imenovanega starega prebivalstva.12

Takoj po drugi svetovni vojni se rodnost za kratek čas požene k višku. Glavna vzroka

sta odložene poroke in rojstva. Pride do tako imenovanega kompenzacijskega efekta.

Kasneje se predvojna tendenca padanja natalitete nadaljuje in se v letih 1960 do 1963

skoraj zaustavi. Mortaliteta v tem obdobju tudi pada, vendar počasneje, saj je že na tako

nizkem nivoju, da hitro padanje ni možno. Prebivalstvo Slovenije preide s tem v četrto

razvojno etapo, za katero sta značilni nizka smrtnost in rodnost. Slovenija konča

demografski prehod okoli leta 1960. Konec 60 let pride do prvega večjega padca

rodnosti v 20. stoletju. Smrtnost dojenčkov doseže okoli leta 1960 30 ‰, kar nas uvrsti

med države s srednjo smrtnostjo dojenčkov. Proces izseljevanja prebivalstva Slovenije

izven meja Slovenije je še vedno prisoten, vendar se glede na predvojno obdobje

11 Tomaž Knap, Novejši demografski razvoj in prebivalstvena politika v RS, diplomsko delo, Ekonomska fakulteta, Ljubljana 2002. 12 Ibidem.

11

zmanjša najmanj za polovico. Po letu 1971 prebivalstvo še vedno zapušča kmetijstvo in

odhaja v mesta, obenem pa je v letu 1975 na začasnem delu v tujini kar 64.229

Slovencev. Obdobje v letih 1971 do 1981 je obdobje, ko dosežemo največjo rast

prebivalstva v zadnjih 150 letih. Slovenija postane z visoko stopnjo gospodarskega

razvoja zanimiva za priseljence iz drugih republik bivše Jugoslavije. Za sedemdeseta

leta je značilno tudi veliko število notranjih selitev. Glavni vzrok naj bi bila bolj

intenzivna stanovanjska gradnja, sklenitve zakonskih zvez ter iskanje zaposlitev. V letu

1976 je bilo največ notranjih selitev, 64.968.13

Kot je razvidno iz Tabele 2, rodnost v Sloveniji upada že skoraj 100 let. Intenzivneje se

je začela zmanjševati v obdobju demografskega prehoda, začenjajoč že v 19. stoletju

ter končujoč v prvi polovici 20. stoletja. Preoblikovanje tradicionalne kmečke družbe v

moderno industrijsko družbo povzroči enostavno reprodukcijo prebivalstva. Zniževanje

seveda ni potekalo enakomerno. Bila so obdobja hitrejšega in obdobja počasnejšega

upadanja.

Tabela 2: Demografski kazalniki za Slovenijo med letoma 1950 in 200714

LETO

ŽIVOROJENI

UMRLI

STOPNJA

NARAVNEGA

PRIRASTA (%)

NARAVNI

PRIRAST

1950 35992 17335 18657 12.7

1955 32096 15109 16987 11.1

1960 27825 15145 12680 8.0

1965 30587 15987 14600 8.8

1970 27432 17353 10079 5.8

1975 29786 18180 11606 6.4

1980 29902 18820 11082 5.8

1985 25933 19854 6079 3.1

1990 22368 18555 3813 1.9

1995 18980 18968 12 0.0

2000 18180 18588 -408 - 0.2

13 Tomaž Knap, Novejši demografski razvoj in prebivalstvena politika v RS, diplomsko delo, Ekonomska fakulteta, Ljubljana 2002. 14 Statistični urad RS, dostopno na: http://www.stat.si/

12

2005 18157 18825 -668 -0.3

2006 18932 18180 752 0.4

2007 19823 18584 1239 0.6

Kot je razvidno iz tabele 2, je Slovenija konec 20. stoletja vstopila v zelo kritično fazo

svojega demografskega razvoja. Že vse od leta 1996 naprej beleži prebivalstvo

republike Slovenije negativni naravni prirastek in s tem višjo smrtnost kot rodnost.

Prebivalstvo sicer počasi narašča, vendar po mnenju teoretikov izključno zaradi

migracij. Sredi leta 2005 je drugič v samostojni Sloveniji preseglo vrednost dva

milijona. In sicer v letu 2005 je bilo v Slovenijo iz tujine priseljenih 15041 ljudi,

odseljenih pa samo 8605 ljudi, med tem ko leta 2007 je bilo priseljenih kar 29193 ljudi,

odseljenih pa 14943 ljudi.15 Rodnost se je zniževala do konca 20 stoletja, sedaj pa

stagnira oziroma se rahlo povečuje.

Celotna stopnja rodnosti, torej povprečno število otrok na žensko se je z 2,11 zmanjšala

na 1,20 (leto 2003), leta 2007 pa je zrasla na 1,38 otroka na žensko in še raste (graf 2).

Na žalost pa je takšna stopnja rodnosti še vedno zelo prenizka, da bi lahko zagotavljala

obnavljanje generacij, za kar je potrebno 2,08 otroka na žensko.

Graf 1: Celotna stopnja rodnosti od leta 2000 do 200716

1,1

1,15

1,2

1,25

1,3

1,35

1,4

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

Celotna stopnja rodnosti

15 Statistični urad RS, dostopno na: http://www.stat.si/ 16 Statistični urad RS, dostopno na: http://www.stat.si/

13

Kot je razvidno iz grafa 2, pa se je posebej v zadnjih letih povečala tudi povprečna

starost žensk ob rojstvu prvega otroka iz 26,5 na 28,2 let.

Graf 2: Povprečna starost matere ob otrokovem rojstvu – prvo rojstvo od leta 2000 do

200717

25,5

26

26,5

27

27,5

28

28,5

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

Povprečna starost matereob otrokovem rojstvu - prvo rojstvo

1.2.2. Projekcija demografskih gibanj v Republiki Sloveniji Za Slovenijo je bila osnovna varianta projekcije Eurostata za obdobje 2002–2050

izdelana na osnovi naslednjih predpostavk:

• do leta 2050 se bo pričakovano trajanje življenja ob rojstvu otroka podaljšalo za

moške na 79,8 let, za ženske 85,2 leti,

• povprečno število otrok na žensko v koledarskem letu se bo do leta 2027

povečalo na 1,5 nato pa bo stagniralo,

• selitveni prirast bo ves čas okoli 6000, z rahlim zmanjšanjem okoli leta 2015.

Iz te projekcije izhaja, da se bo število rojstev nekaj časa rahlo povečevalo, po letu 2015

pa se bo začelo zmanjševati. Leta 2034 se jih bo rodilo le še 15 tisoč. Pomemben razlog

je zmanjševanje števila žensk v rodni dobi zaradi hitrega zniževanja rodnosti po letu

1980. Delež mladih, ki je leta 2002 znašal 15 %, bo leta 2042 le še 12 %.

Delež starejših bo tudi v prihodnje naraščal. V obdobju do 2010 nekoliko počasneje kot

v letih pred tem, saj bo v tem obdobju starostno mejo 65 prestopila generacija, ki se je

17 Statistični urad RS, dostopno na: http://www.stat.si/

14

rojevala v obdobju med drugo svetovno vojno, ko je bilo število rojenih otrok bistveno

nižje kot v letih pred, zlasti pa po tem obdobju. Bistveno pa se bo povečal delež

prebivalcev starejših od 80 let. Število starejših od 65 let bo do leta 2010 zraslo za

29.000 oseb, delež bo presegel. 16,5%. Sledilo bo hitro poviševanje deleža starejših od

64 let; leta 2042 jih bo 29 %. Delež starih 15–64 let se bo zmanjševal. Leta 2002 je bilo

70 % prebivalstva Slovenije starega 15–64 let. Leta 2042 jih bo le še 59 %.18

2. DEJAVNIKI RODNOSTI

Rodnost je demografski pojav, ki ga dobimo tako, da povežemo število rojstev s

številom prebivalstva kot celote ali s posameznimi njegovimi deli. Rodnost kaže število

živorojenih otrok glede na žensko prebivalstvo v rodni dobi od 15 do 49 let in je

pozitivna komponenta naravnega gibanja prebivalstva ter zagotavlja obstoj človeštva. V

demografski statistiki se zelo pogosto uporablja tudi pojem nataliteta, ki nam pove,

kakšno je število živorojenih otrok v primerjavi s celotnim prebivalstvom. Na rodnost

vplivajo različni dejavniki, katerih vloga se sčasoma spreminja, tako da eni pridobivajo

na pomenu, drugi pa izgubljajo. Spreminjanje vlog posameznih dejavnikov poteka

počasi, skladno z gospodarskim in socialnim razvojem družbe. Izjema so le dejavniki,

katerih vloga je pomembna le krajši čas in so povezani z izrednimi dogodki kot so

vojne, ekonomske krize ipd.

2.1. NEPOSREDNI DEJAVNIKI RODNOSTI Neposredni dejavniki so površinski izraz neprimerno bolj zapletenega in med seboj na

najrazličnejše načine povezanega delovanja posrednih dejavnikov. Neposrednih

dejavnikov je veliko prav tako njihovih kvalifikacij. Neposrednih dejavnikov rodnosti je

veliko, prav tako njihovih kvalifikacij. Dejavnike rodnosti bom predstavila po shemi

Davis in Blake19.

I. Dejavniki, ki vplivajo na spolne odnose:

A. Nastajanje in razpadanje spolnih skupnosti v rodnem obdobju.

1. Starost pri vstopu v spolne skupnosti.

2. Stalni celibat: delež žensk, ki niso nikoli vstopile v spolne odnose.

3. Trajanje rodnega obdobja, preživetega po razpadu skupnosti ali med zaporednimi

18 Strategija za dvig rodnosti v RS, MDDSZ, Ljubljana 2006, str. 12 19 Davis K. in Blake J., Social structure and feritility: an analitic framework, 1956, str. 211-235

15

skupnostmi:

a) konec skupnosti zaradi razveze, ločitve ali zapustitve;

b) konec skupnosti zaradi smrti;

B. Spolni odnosi znotraj skupnosti.

1. Prostovoljna vzdržnost.

2. Neprostovoljna vzdržnost (impotentnost, bolezen, neprostovoljna začasna

ločitev).

3. Pogostnost spolnih odnosov (brez obdobij vzdržnosti).

Prva skupina neposrednih dejavnikov je za rodnost pomembna, ker vpliva na pogostnost

in trajanje spolnih skupnosti. Te so se v preteklosti pričele s sklenitvijo zakonske zveze

(poroke), zato je bila starost ob poroki zelo pomemben dejavnik rodnosti; kajti nizka

starost ob poroki je bila povezana z visoko rodnostjo (žena je v zakonu preživela leta

najvišje plodnosti, to je med 20. in 30. letom starosti), visoka pa z nizko. Ljudje so se

poročali zelo kmalu, poroka je imela bistveno večji pomen kot ga ima danes in

posledično je bila tudi rodnost visoka. V današnjem času, za katerega je značilno

načrtno omejevanje števila rojstev, je povprečna starost ob poroki manj pomembna, saj

je vpliv nebioloških dejavnikov na rodnost močnejši od vpliva bioloških. Celibat,

razpad zakonske zveze in njeno ponovno sklepanje so bili včasih zelo pomembni

dejavniki rodnosti. Danes pa je pomembnost celibata vedno manjša, saj se vedno več

otrok rodi neporočenim ženskam.

II. Dejavniki, ki vplivajo na zanositev:

A. Plodnost ali neplodnost zaradi neprostovoljnih vzrokov.

B. Uporaba ali neuporaba kontracepcije:

1. mehaničnih in kemičnih sredstev,

2. drugih sredstev.

C. Plodnost ali neplodnost zaradi prostovoljnih vzrokov (sterilizacija, ipd.)

Med dejavniki, ki vplivajo na zanositev ločimo dve vrsti vzrokov, ki se med seboj

bistveno razlikujeta. Plodnost in neplodnost sta biološko pogojena vzroka, ki omogočata

ali onemogočata spočetje. Kontracepcija pa je sredstvo, ki ga človek uporablja za

preprečitev zanositve. V 20, stoletju so prišla na trg moderna kontracepcijska sredstva,

ki parom omogočajo več ali manj zanesljivo preprečevanje nezaželenih rojstev.

Razširjenost in uporaba kontracepcijskih sredstvih je v Sloveniji v porastu, saj naj bi

kontracepcijo občasno ali trajno uporabljala približno polovica vseh žensk v rodnem

obdobju, to pomeni med 18. in 44. letom starosti.

16

III. Dejavniki, ki vplivajo na nosečnost in porod:

A. Smrt plodu zaradi neprostovoljnih vzrokov.

B. Smrt plodu zaradi prostovoljnih vzrokov.

V zadnji skupini so dejavniki, ki izzovejo prekinitev nosečnosti neodvisno od volje, ter

tisti, ki so posledica zavestne odločitve (namerni splav). Raziskave kažejo, da bi

približno tretjina žensk, ki zanosijo in umetno prekinejo nosečnost, obdržala otroka če

bi bile socialno-ekonomske razmere za življenje boljše. Tudi evropske statistike kažejo,

da ženskam danes ni lahko in da izobražene mlade ženske v Sloveniji v primerjavi z

ženskami v EU najtežje dobijo zaposlitev za nedoločen čas.20

2.2. POSREDNI DEJAVNIKI RODNOSTI Posrednih dejavnikov rodnosti je veliko. Zaradi lažje preglednosti jih razvrščamo v

večje skupine. Rodnost je v osnovi biološki proces, zato tvorijo prvo skupino biološki

dejavniki rodnosti. Nadaljnje klasifikacije pa se razlikujejo od avtorja od avtorja.

Posredne dejavnike rodnosti bom opredelila po klasifikaciji dr. Janeza Malačiča21.

2.2.1. Biološki dejavniki rodnosti Kot sem že omenila je rodnost biološki proces, zato se uvršča v prvo skupino posrednih

dejavnikov rodnosti. Kljub temu, da je biološke procese težko natančno opredeliti in še

težje meriti, je poznavanje bioloških dejavnikov predpogoj za pravilno vrednotenje

vloge in delovanja nebioloških dejavnikov. Pri raziskovanju bioloških dejavnikov je

najpomembnejše vprašanje ugotavljanja sposobnosti rojevanja ali plodnosti prebivalstva

in z njo povezane neplodnosti ali sterilnosti. Sterilnost povzročajo razni med seboj

povezani biološki in socialni dejavniki. Med biološke sodijo: trajanje plodnega obdobja

( starost ob menarhi in menopavzi), starost (manjša plodnost ob začetku in proti koncu

rodne dobe), število porodov (zmanjševanje plodnosti po večjem številu porodov),

dojenje. Socialni dejavniki pa so: spolno prenosljive in nalezljive bolezni, fetalne smrti,

prehrana, alkoholizem, kontracepcija, splav, pogostnost spolnih odnosov. Plodnost je

torej tesno povezana s starostjo. Zaradi pozitivne zveze med starostjo in neplodnostjo je

bila v tradicionalnih družbah starost ob poroki zelo pomemben dejavnik, saj je višja

starost ob poroki pomenila manjše število otrok in obratno. Danes take povezave ni več,

obstaja pa verjetnost, da partnerja ostaneta brez otrok, če se zanje odločita v višji

20 Doc.dr. Bojana Pintar, spletni članek (http://dnevnik.netinet.si/tiskane_izdaje/nika/1042208684) . 21 Janez Malačič, Demografija, UL EF, Ljubljana 1993, str. 83-117.

17

starosti, kot pa če bi se zanje odločila mlajša. Med biološke dejavnike neplodnosti

uvrščamo tudi dojenje, kajti dojenje podaljšuje obdobje med porodom in prvo

menstruacijo in zmanjšuje verjetnost zanositve po prvi ovulaciji. Vsekakor pa sta

dolžina in pogostost dojenja pogojeni z navadami in načinom obnašanja ljudi. Na

plodnost oziroma neplodnost para vpliva tudi pogostnost spolnih odnosov. Ta naj bi se s

staranjem zakonske zveze zmanjševala in s tem vplivala na manjšo plodnost. Vendar pa

se zdi, da je nezmožnost roditi otroka bolj posledica različnih težav v zvezi z oploditvijo

ali pa z donošenjem plodu kot pa s pogostostjo spolnih odnosov.

Človekovo zavestno poseganje v proces lastne reprodukcije potiska biološke dejavnike

v ozadje. To velja še posebej za njihovo ugotavljanje. V razmerah uporabe

kontracepcijskih sredstev je izredno težko ugotoviti, ali sta začasna in trajna sterilnost

posledici genetskih vzrokov ali pa zgolj uporabe kontracepcije.

2.2.2. Ekonomski dejavniki rodnosti Demografska literatura je ekonomske dejavnike sprva obravnavala skupaj s socialnimi.

Z naraščanjem življenjske ravni, povečanjem stroškov za vzgojo otrok, spreminjanjem

vloge družine, urbanizacijo in industrializacijo pa je pomembnost ekonomskih

dejavnikov naraščala, zato se danes obravnavajo ločeno od socialnih dejavnikov

rodnosti. Ekonomski dejavniki rodnosti so tesno povezani z ekonomsko vsebino

življenja človeka in njegove reprodukcije. Kajti materialna življenjska raven, način

proizvodnje, razdelitve, menjave in potrošnje nedvomno pomembno vplivajo na naravo

in obseg rojevanja. Preobrazba družine, njena izguba ekonomskih funkcij in prehod od

samozaposlitve k odvisni zaposlitvi, zaposlovanje ženske-matere prek trga dela,

naraščanje stroškov vzgoje otrok, spremenjeni ekonomski odnosi med rodovi in mnogi

drugi ekonomski dejavniki so bistveno prispevali k oblikovanju sodobne nizke ravni

rodnosti. Razvila se je teorija ekonomike rodnosti,22 ki temelji na prepričanju, da so

cene, stroški, dohodek, oblikovanje človeškega kapitala otrok in vrsta drugih

ekonomskih kategorij pomembni dejavniki rodnosti. Ta ekonomika trdi, da ljudje

določijo število otrok, ki jih želijo, tako da primerjajo zadovoljstva in koristi od

dodatnega otroka z denarnimi in psihološkimi stroški tega otroka. Stroški vzdrževanja

otrok naraščajo z rastjo per capita dohodka. Uporaba kontracepcije omogoča zavestno

odločanje o rojstvih. Družina se samostojno odloča o količini in kvaliteti otrok. Z rastjo

dohodka družine lahko rasteta tako količina kot kvaliteta otrok, vendar je elastičnost 22 Janez Malačič, Demografija: teorija, analiza, metode in modeli, Ljubljana 2006. str. 109-110

18

količine majhna v primerjavi z elastičnostjo kvalitete. Poraba za otroke se deli na

stroške in kvaliteto otrok. Stroški otrok so odvisni od ravni cen na trgu, zato družina

nanje ne more vplivati, poraba za kvaliteto pa je spremenljivka družinskih odločitev.

Teorija predpostavlja, da otroci niso inferiorno blago in da se proizvajajo v družini.

Hkrati pa trdi, da je ženska uspešnejša v gospodinjski proizvodnji in proizvodnji otrok,

moški pa na trgu dela. Teorija je vzbudila veliko pozornosti, hkrati pa tudi kritik.

Kritika je dokazala parcialnost ekonomike rodnosti in potrebo po upoštevanju

neekonomskih dejavnikov rodnosti. Po drugi strani pa je sama ekonomika rodnosti

pokazala širjenje blagovnih in denarnih odnosov daleč preko meja samega

gospodarstva. Glede na današnje razmere v gospodarstvu, pa je večina ljudi primorana

pred načrtovanjem družine dobro preučiti stroškovno plat, ki je v večini primerov razlog

za odložitev rojstva otok.

2.2.3. Družbeni dejavniki rodnosti Med družbene dejavnike uvrščamo predvsem družbenoekonomski položaj posameznika,

njegov poklic, izobrazbo in kvalificiranost, življenje v vaškem ali mestnem okolju,

vlogo in pomen žensk v družbi, spremenjeno vlogo družine, lokalne skupnosti in

celotne družbe na področju reprodukcije. Danes družbeno reproduktivne norme niso več

tako pomembne, kot so bile v okviru tradicionalne reprodukcije. V sodobnih razmerah

so se uveljavile norme nizkega števila otrok v družini. Globalna družbena zavest

praktično ne vsebuje komponente o biološki reprodukciji. V ospredje se postavlja

posameznik s svojimi materialnimi zahtevami, vrednota “rojevanje” pa je komaj še na

seznamu modernih vrednot.

2.2.4. Kulturni dejavniki rodnosti Med kulturnimi dejavniki se najpogosteje omenjajo javno mnenje, morala, religiozna in

etnična pripadnost, rasa, pa tudi družbene norme in vrednote. Ti dejavniki so imeli v

preteklosti bistveno večji pomen, kot ga imajo danes v razvitih državah. Tradicionalno

višja rodnost pripadnikov katoliške vere se zmanjšuje povsod po Evropi, ponekod pa je

že popolnoma izginila. Družina, zakonska zveza, rojevanje in smrt so pojavi, ki so

marsikje prešli iz pristojnosti cerkve v domeno države. Država je oblikovala nove

pravne predpise, tradicionalne navade in običaji pa so izginili.

19

2.2.5. Antropološki dejavniki rodnosti

Ti dejavniki so povezani s človekom samim po sebi, njegovim bistvom, eksistenco,

smislom in perspektivami. Rojevanje ali prokreacija je pomembna sestavina

človekovega življenja v vsaki družbi, vendar se je v sodobnih razmerah umaknila iz

središča. To še posebej velja za ženske. Z rojstvom enega ali dveh otrok se bistveno

skrajša čas, ki ga ženska posveti reprodukciji. Preostali čas porabi za delovno življenje,

zaposlitev zunaj družine in za razne druge aktivnosti. Starši z manjšim številom rojenih

otrok pa na drugi strani povečujejo skrb za njihovo kvaliteto. Povečujejo se stroški reje,

vzgoje in izobraževanja otrok. Seveda pa je z antropološkimi dejavniki vse bolj

povezana vsestransko uveljavljena pravica o svobodnem odločanju o rojstvih otrok.

Presoja racionalnosti in humanosti reprodukcije je skoraj v celoti prepuščena

posamezniku, ki pa ne skrbi za racionalnost in humanost reprodukcije prebivalstva kot

celote.

2.2.6. Psihološki dejavniki rodnosti Psihološki dejavniki pridobivajo na pomenu šele v zadnjem času, v skladu z razvojem

psihologije ali celo demografske psihologije. Delujejo na treh ravneh. Prva je osebno

psihološka raven. Človek kot kompleksna osebnost nastopa s svojimi stališči, motivi,

voljo, pričakovanji, občutki, čustvi in podobno ne le v življenju nasploh, ampak tudi na

reproduktivnem področju. Druga je raven medsebojnih odnosov v majhnih skupinah, v

družini in lokalni skupnosti. Osebnopsihološke lastnosti posameznika se na tej ravni

srečujejo z drugimi posamezniki. Pomembno je kako člani družine razrešujejo

konfliktna in druga stanja v zvezi z reprodukcijo. Tretja je socialno psihološka raven, na

kateri se oblikuje družbeno ozračje, javno mnenje, družbene norme ter vrednote. To se

lahko zgodi v družbi kot celoti ali pa na ravni družbenih razredov, etničnih, religioznih

in drugih skupnosti. Zaradi različne medsebojne povezanosti vseh treh ravni se želje po

otroku razlikujejo od osebe do osebe. Poleg tega se želja za ali proti otroku spreminja

tudi pri isti osebi, skladno s posameznikovimi življenjskimi obdobji in izkušnjami,

svojimi ali tujimi. Tako na primer izkušnje s prvim otrokom lahko vplivajo na odločitev

za drugega otroka ali proti drugemu otroku.23

Pred odločitvijo za otroka partnerji skrbno pretehtajo psihološka zadovoljstva in

obremenitve, ki jim jih bo prinesel otrok. Razlika med obema ali psihološka korist je za 23 Kapor- Stanulovič v: dr. Milivoja Šircelj, Rodnost v Sloveniji id 18. do 21. stoletja, Statistični urad RS, Ljubljana 2006, str. 45

20

vsakega naslednjega otroka različna. Prvi otrok da status starša, zagotovi nadaljevanje

rodu, zadovolji želje sorodnikov, starša imata otroka, ki bo rasel, ju imel rad, j zabaval,

veselila se bosta otrokovih uspehov itd. Odločitev za drugega otroka je lahko bolj

povezana s prepričanjem, da mora imeti vsak otrok brata ali sestro ali da je lepo imeti

otroke obeh spolov. Tisti, ki se odločijo za tretjega otroka, verjetno ocenjujejo, da so za

pravo družino potrebni trije otroci, ali pa si želijo deklico, ker imajo že dva fanta in

obratno. Tisti, ki se odločijo za četrtega, imajo gotovo radi otroke. Med drugim je

odločitev za otroka, odvisna tudi od tega, kako partnerja vidita svojo prihodnost. Če sta

glede svoje ekonomske, socialne, osebne ali čustvene prihodnosti negotova, se tveganju,

ki ga predstavlja rojstvo otroka, izogneta. Predvsem danes, ko je zaposlitvene varnosti

vse manj, trg dela zahteva preseljevanje, cene stanovanj se spreminjajo itd., ljudje raje

investirajo v ekonomsko varnost (izobraževanje, stalna prisotnost na trgu dela,

podaljševanje dela, ustvarjanje prihrankov) kot pa sprejemajo tveganja, ki spremljajo

rojstvo otroka (začasno zmanjšanje dohodkov, nevarnost, da čez čas ne najdejo več

dela, večja poraba). Tveganje lahko apliciramo tudi na socialno, osebno, čustveno sfero.

Otroci lahko vznemirjajo odnose med partnerjema, lahko privzamejo navade, ki

vznemirjajo starše, lahko se zmanjša višina otroških dodatkov itd. Posameznik lahko

vse te nevarnosti zmanjša tako, da omeji število otrok.24

Psihološki dejavniki so zelo odvisni od socialno-ekonomskega položaja družine, verske

pripadnosti, stalnosti zaposlitve, starosti. Relativno težko je razločiti vpliv posameznih

ravni in dejavnikov, s katerimi se psihološki dejavniki tesneje povezujejo, saj na

odločitev za ali proti otroku vpliva kombinacija različnih dejavnikov, ki je od

posameznika do posameznika ali para drugačna.

3. UKREPI SLOVENSKE DRUŽINSKE POLITIKE

3.1. ZAVAROVANJE ZA STARŠEVSKO VARSTVO IN PRAVICE,

KI IZ TEGA IZHAJAJO Do pravic, ki izhajajo iz zavarovanja za starševsko varstvo, so upravičene osebe, ki so

vključene v zavarovanje za starševsko varstvo in imajo plačane prispevke za starševsko

24 McDonald v : dr. Milivoja Šircelj, Rodnost v Sloveniji id 18. do 21. stoletja, Statistični urad RS, Ljubljana 2006, str. 45

21

varstvo. Iz tega naslova lahko v skladu s 7. členom Zakona o starševskem varstvu in

družinskih prejemkih25 koristijo naslednje pravice:

• starševski dopust,

• starševsko nadomestilo,

• pravice iz naslova krajšega delovnega časa. 3.1.1. Starševski dopust Starševski dopust zajema različne vrste dopusta, vsem pa je skupno, da je to pravica do

odsotnosti z dela zaradi poroda oziroma nege in varstva otroka tiste osebe, ki otroka

dejansko neguje in varuje. Trajanje posamezne vrste starševskega dopusta je določeno v

koledarskih dnevih. Vrste starševskega dopusta so: porodniški dopust, očetovski dopust,

dopust za nego in varstvo otroka ter posvojiteljski dopust.

• Porodniški dopust

Porodniški dopust je dopust, namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj

po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Pravico do

porodniškega dopusta ima mati otroka, pod določenimi pogoji pa tudi oče otroka ali

druga oseba ali eden od starih staršev otroka.

Trajanje porodniškega dopusta je 105 dni. Mati mora nastopiti porodniški dopust 28 dni

pred predvidenim rokom, ki ga določi ginekolog. V kolikor mati ne nastopi s

porodniškim dopustom 28 dni pred predvidenim rokom poroda, neizrabljenega dela ne

more porabiti po otrokovem rojstvu, razen v primeru, da se je otrok rodil prezgodaj. Če

mati na dan poroda še ni nastopila porodniškega dopusta, ga nastopi z dnem rojstva

otroka. Oče ali druga oseba, lahko uveljavlja pravico do porodniškega dopusta, če mati

otroka umre, zapusti otroka ali če je po mnenju pristojnega zdravnika tajno oziroma

začasno nezmožna za delo. Oče ali druga oseba ali eden od starih staršev otroka ima

pravico do porodniškega dopusta v trajanju 77 dni od rojstva otroka (105 dni

zmanjšanih za najmanj 28 dni, ki jih mora mati izkoristiti pred porodom). Dopust se

skrajša še za toliko dni, kolikor je otrok star, ko oče ali druga oseba ali eden od starih

staršev otroka nastopi porodniški dopust. Če je mati mlajša od 18 let in ima status

vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke lahko z njenim soglasjem uveljavlja

pravico do porodniškega dopusta oče otroka ali eden od starih staršev.

25 Uradni list RS, št. 110/2006 - UPB2

22

http://www.uradni-list.si/1/content?id=76045

Porodniški dopust je potrebno izrabiti v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela.

• Očetovski dopust

Očetovski dopust je dopust, namenjen očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka skupaj

z mamo sodeloval pri negi in varstvu otroka. Oče ima pravico do očetovskega dopusta v

trajanju 90 koledarskih dni (ne glede na to, koliko otrok se rodi hkrati), pri čemer

mora prvih 15 dni dopusta koristiti do dopolnjenega šestega meseca otrokove

starosti (sicer ta del očetovskega dopusta zapade), drugih 75 dni pa lahko izrabi

najdlje do tretjega leta starosti otroka. Oče nima pravice do izrabe prvih 15 dni

očetovskega dopusta, če koristi porodniški dopust.

Za prvih 15 dni očetovskega dopusta, ki jih oče izrabi do dopolnjenega šestega meseca

otrokove starosti, mu država zagotavlja očetovsko nadomestilo, za druge dni

očetovskega dopusta pa mu je zagotovljeno plačilo prispevkov za socialno varnost od

minimalne plače.

Očetovski dopust lahko oče koristi v obliki polne odsotnosti z dela, v strnjenem nizu

(brez prekinitev) ali po dnevih. Kadar oče izrabi očetovski dopust po dnevih, se trajanje

pravice določi v delovnih dnevih tako, da se upošteva 70% pripadajočih koledarskih dni

očetovskega dopusta (15 koledarskih dni je enako 11 delovnih dni, 90 koledarskih dni je

enako 63 delovnih dni).

• Dopust za nego in varstvo otroka

Namen dopusta za nego in varstvo otroka je nadaljnja nega in varstvo otroka, potrebno

pa ga je nastopiti takoj po poteku porodniškega dopusta. Pravico do dopusta imata eden

ali oba starša, pod določenimi pogoji pa tudi druga oseba. Dolžina dopusta je 260 dni, v

določenih primerih pa se lahko tudi podaljša.26 Dopust za nego in varstvo otroka lahko

koristi eden od staršev otroka, lahko pa za istega otroka tudi oba starša, če o tem

skleneta pisni dogovor. Dopust lahko koristita izmenično v obliki polne odsotnosti z

dela ali pa ga koristita hkrati v obliki delne odsotnosti z dela.

Druga oseba ima pravico do dopusta za nego in varstvo otroka pod enakimi pogoji, kot

so opredeljeni za porodniški dopust, vendar zmanjšan za toliko dni, kolikor dni sta mati

ali oče pravico do dopusta za nego in varstvo otroka že izrabila. Dopust za nego in

varstvo otroka lahko koristi druga oseba le v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z 26 Uradni list RS, št. 110/2006 - UPB2, 26. člen

23


dela. V kolikor je mati otroka mlajša od 18 let in ima status vajenke, dijakinje oziroma

študentke, ima v soglasju z materjo otroka pravico do izrabe dopusta za nego in varstvo

otroka tudi eden od starih staršev otroka, pod pogojem, da te pravice ne uveljavlja oče

otroka.

• Posvojiteljski dopust

Posvojiteljski dopust je namenjen enemu ali obema posvojiteljema, z namenom, da se

lahko posvojitelj/posvojitelja in otrok takoj po posvojitvi v celoti posvetijo drug

drugemu. Posvojiteljski dopust traja od 120-150 dni, odvisno od otrokove starosti ob

posvojitvi.27 Izrabi ga lahko eden od posvojiteljev ali oba posvojitelja hkrati, pri čemer

skupno tajanje dopusta ne sme presegati 150 oziroma 120 dni.

3.1.2. Starševsko nadomestilo Starševsko nadomestilo je nadomestilo plače oziroma osebni prejemek, ki izhaja iz

zavarovanja za starševsko varstvo.

Vrste starševskega nadomestila:

• porodniško nadomestilo,

• očetovsko nadomestilo,

• nadomestilo za nego in varstvo otroka,

• posvojiteljsko nadomestilo.

Pravico do starševskega nadomestila imajo osebe, ki imajo pravico do starševskega

dopusta in so bile zavarovane po tem zakonu pred dnevom nastopa posamezne vrste

starševskega dopusta, ter osebe, ki nimajo pravice do starševskega dopusta, če so bile

zavarovane po tem zakonu najmanj 12 mesecev v zadnjih treh letih pred nastopom

posamezne vrste starševskega dopusta.

Osnova za izračun posamezne vrste starševskega nadomestila je povprečna osnova, od

katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih pred

mesecem vložitve prve vloge za eno od vrst starševskega dopusta, kar je na primer:

plača, nadomestilo plače kot na primer bolniško nadomestilo, nadomestilo za nego

otroka oziroma družinskega člana, starševsko nadomestilo, nadomestilo za

brezposelnost, denarna pomoč v času brezposelnosti. Starševsko nadomestilo za polno

odsotnost z dela znaša 100% osnove. Izplačilo starševskega nadomestila ne more biti

27 Uradni list RS, št. 110/2006 - UPB2, 35. člen

24


višje od 2,5-kratnika povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji na podlagi zadnjih

znanih uradnih podatkov, niti ne more biti nižje od 55% minimalne plače v Republiki

Sloveniji. Izjema je porodniško nadomestilo, pri katerem višina navzgor ni omejena.

3.1.3. Pravica staršev do krajšega delovnega časa zaradi starševstva Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima:

• eden od staršev, ki neguje in varuje otroka, in sicer do tretjega leta starosti

otroka

• eden od staršev, ki neguje in varuje težje gibalno oviranega otroka ali zmerno ali

težje duševno prizadetega otroka, in sicer tudi po tretjem letu starosti otroka,

vendar največ do 18. leta starosti otroka

• eden od staršev, ki neguje in varuje dva otroka, do dopolnjenega šestega leta

starosti mlajšega otroka (pravica se uporablja od 1. 1. 2007).

Pravica do krajšega delovnega časa pa ne pripada enemu od staršev, če je otrok v

rejništvu ali je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem

ima celodnevno brezplačno oskrbo, razen če je to obdobje krajše od 30 dni v letu

(velja od 1. 1. 2007). Pravico pa lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki si na podlagi

svoje dejavnosti sam plačuje prispevke za socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko

ter neguje in varuje otroka.

Upravičencu je s strani delodajalca zagotovljena pravica do plače po dejanski delovni

obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo

prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače.

3.1.4. Pravica staršev do plačila prispevkov za socialno varnost v

primeru štirih ali več otrok Ta pravica predstavlja ugodnost za enega izmed staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege

in varstva štirih ali več otrok. Starš, ki se odloči za to, ima pravico do plačila prispevkov

za socialno varnost od minimalne plače do dopolnjenega desetega leta starosti

najmlajšega otroka.

25

3.2. DRUŽINSKI PREJEMKI 57. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih28 določa naslednje

družinske prejemke:

• starševski dodatek,

• pomoč ob rojstvu otroka,

• otroški dodatek,

• dodatek za veliko družino,

• dodatek za nego otroka,

• delno plačilo za izgubljen dohodek.

Tabela 3: Povprečno mesečno število upravičencev do družinskih prejemkov od leta

2002 do leta 2007.29

Družinski prejemki leto 2002 leto 2004 leto 2006 leto 2007

Starševski dodatek 2175 2808 3014 3025

Pomoč ob rojstvu otroka 18308 17811 19190 19924

Otroški dodatek 408051 392538 383415 381732

Dodatek za veliko družino 24653 24419 26505 28132

Dodatek za nego otroka 5219 5325 5530 5683

Delno plačilo za izgubljen

dohodek

/ 280 429 438

Povprečno mesečno število upravičencev do starševskega dodatka se je v letu 2007 v

primerjavi z letom prej povečalo za manj kot pol odstotka, glede na leto 2002 pa za

slabih 40 odstotkov. Pomoč ob rojstvu otroka je leta 2007 prejemalo za slabe 4% več

upravičencev (otrok), kot v letu 2006. Glede na leto 2002 pa se je število upravičencev

za pomoč ob rojstvu otroka povečalo za 9 odstotkov. Povprečno mesečno število

upravičencev do otroškega dodatka se je v letu 2007 v primerjavi s prejšnjimi leti

zmanjšalo in sicer glede na leto 2006 za 0,4%. Tudi število upravičencev za dodatek za

veliko družino, dodatek za nego otroka in delno plačilo za izgubljen dohodek se vsako

leto povečuje, kar kaže, da je vedno več ljudi, ki potrebujejo sredstva iz družinskih

prejemkov. 28 Uradni list RS, št. 110/2006 - UPB2, 57. člen 29 Statistični urad RS, dostopno na: www.stat.si

26


3.2.1. Starševski dodatek Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni

do starševskega nadomestila po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

Mati ima pravico do starševskega dodatka 77 dni od rojstva otroka: če imata mati in

otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in če sta mati in otrok državljana

Republike Slovenije. Oče ima v obdobju 77 dni od rojstva otroka pravico pod enakimi

pogoji kot mati, če mati: zapusti otroka, trajno ali začasno ni sposobna za samostojno

življenje ali umre. Pravica v polnem obsegu traja 365 dni od rojstva otroka.

Starševski dodatek znaša od 1. julija 2008 dalje 188,90 evrov. Znesek se usklajuje

dvakrat letno z indeksom rasti cen življenjskih stroškov.

3.2.2. Pomoč ob rojstvu otroka Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za

novorojenca. Pomoč ob rojstvu otroka od 1. julija 2008 znaša 269,90 evrov. Znesek se

usklajuje dvakrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin. Namesto denarja je

mogoče v enaki vrednosti izbrati opremo za novorojenca v obliki zavitka.

Pravico ima vsak otrok, katerega mati ali oče imata stalno prebivališče v Republiki

Sloveniji. Pravico lahko uveljavljata mati ali oče. 3.2.3. Otroški dodatek Otroški dodatek je dopolnilni mesečni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje

otroka, kadar dohodek na družinskega člana ne presega 99 % povprečne plače v

Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu oziroma v predpreteklem

koledarskem letu, če se otroški dodatek uveljavlja v mesecu januarju, februarju ali

marcu. Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo enega leta, in sicer s prvim

dnem naslednjega meseca po vložitvi vlog. Pravico do otroškega dodatka ima: eden od

staršev oziroma druga oseba za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki

Sloveniji, ter otrok starejši od 18 let, ki je brez staršev ali ne živi s starši v skupnem

gospodinjstvu, če tako na podlagi okoliščin odloči center za socialno delo, in sicer, če

ima prijavljeno prebivališče v Republiki Sloveniji in izpolnjuje druge pogoje, določene

z zakonom. Pravico se lahko uveljavlja kadarkoli do dopolnjenega 18. leta starosti

otroka, za otroke, starejše od 18 let, pa le, če se šolajo, dokler imajo status učenca,

dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti. Izjemoma

se za otroka šteje tudi oseba po tej starosti, če traja njeno šolanje na visoki stopnji pet ali

27

šest let, ali če oseba zaradi daljše bolezni ali poškodbe ali služenja vojaškega roka med

šolanjem ni končala šolanja v predpisanem roku. Status otroka se podaljša za toliko

časa, kolikor se je šolanje zaradi teh razlogov podaljšalo.

Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v posamezni dohodkovni

razred. Pri tem se upošteva povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v

preteklem koledarskem letu oziroma v predpreteklem koledarskem letu, če se otroški

dodatek uveljavlja v mesecu januarju, februarju ali marcu. V skupni dohodek družine se

štejejo vsi dohodki, ki so vir dohodnine (plače, pokojnine, avtorski honorarji, prejemki

učencev preko študentskega servisa…), transferni dohodki (denarne dajatve po zakonu

o socialnem varstvu, plačani prispevki za rejnice, nadomestila za brezposelnost, denarna

pomoč za brezposelnost, štipendije, delno plačilo za izgubljeni dohodek s prispevki

plačani prispevki za vrhunske športnike in šahiste, nadomestila preživnin, denarne

dajatve vojnim invalidom, veteranom in žrtvam vojnega nasilja…) ter drugi dohodki

(nagrade vajencev, preživnine v višini pravnega izvršilnega naslova, dediščine in darila,

dohodki od iger na srečo, rente od zavarovanj, odškodnine pri nezgodnem

zavarovanju…).

Tabela 4: Višine otroškega dodatka (OD), ki veljajo od 1. julija 200830

Dohodek na družinskega člana v % povprečne plače RS

1. otrok2. otrok3. in nasl. otrokv EUR v EUR v EUR

do 15% 110,41do 208,71 EUR 121,45 132,50

nad 15% do 25% nad 208,71 EUR do 347,86 EUR 94,40 104,36 114,25





nad 55% do 75% nad 765,29 EUR do 1.043,57 EUR 22,05 29,40 36,80

nad 75% do 99% nad 1.043,57 EUR do 1.377,52 EUR 19,20 26,56 33,91

30 Sklep o usklajenih višinah transferjev ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom, Uradni list RS, št.73/2008.

28



Znesek otroškega dodatka se lahko poveča za 10 % , če živi otrok v enostarševski

družini (pravico do izjemne višine otroškega dodatka za otroke, ki živijo v enostarševski

družini, ima eden od staršev, kadar otrok oziroma otroci živijo samo z enim od staršev),

lahko pa se poveča za 20 % če predšolski otrok ni vključen v predšolsko vzgojo v

skladu s predpisi, ki urejajo vrtce.

3.2.4. Dodatek za veliko družino Dodatek za veliko družino je letni prejemek, ki je namenjen družinam s tremi ali več

otroki, ki so mlajši od 18 let oziroma 26 let, če se šolajo in imajo status učenca, dijaka,

vajenca ali študenta na dodiplomskem študiju. Izjemoma tudi po 26. letu.

Pravico do dodatka za veliko družino ima eden od staršev, pod pogojem, da ima eden od

staršev in otroci skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Pravico ima tudi eden

od polnoletnih otrok, kadar trije ali več otrok iz iste družine živijo brez staršev.

Dodatek za družino s tremi otroki od 1. julija 2008 znaša 378,26 evrov, za družino s

štirimi ali več otroki pa 461,29 evrov, dodatek pa se izplača v enkratnem znesku.

3.2.5. Dodatek za nego otroka Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev za otroka, ki

potrebuje posebno nego in varstvo. Do dodatka je upravičen dokler trajajo razlogi

oziroma do otrokovega 18. leta starosti.

Dodatek za nego otroka je mesečni prejemek, ki od 1. julija 2008 znaša 97,15 evrov, za

otroke s težko motnjo v duševnem razvoju31 in težko gibalno oviranega otroka32 pa

194,35 evrov.

3.2.6. Delno plačilo za izgubljen dohodek Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev,

kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva

otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka. Pravico

lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok, ki

potrebujejo posebno nego in varstvo. Pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek 31 Otrok se lahko usposobi le za sodelovanje pri aktivnostih; potrebuje stalno nego, varstvo, pomoč in vodenje; je omejen v gibanju, prisotne so težke dodatne motnje, bolezni in obolenja; razumevanje in upoštevanje navodil je hudo omejeno; orientacijski rezultat na testu inteligentnosti je pod 20 IQ, mentalna starost do 2 let. 32 Otrok ima malo uporabnih gibov, samostojno gibanje ni možno; v celoti je odvisen od tuje pomoči; otrok je lahko težko moten v komunikaciji, sporazumeva se s pomočjo neverbalne komunikacije oziroma nadomestne komunikacije.

29

ima eden od staršev, dokler so izpolnjeni pogoji oziroma najdalj do 18. leta starosti

otroka. Če otrok umre, upravičenec obdrži pravico še 3 mesece po smrti otrok. Pogoj za

uveljavljanje te pravice je, da sta tako otrok kot starš državljana Republike Slovenije in

da imata v Republiki Sloveniji tudi stalno prebivališče Če je otrok iz kakršnegakoli

razloga v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, ali če je v rejništvu,

starši ne morejo uveljavljati te pravice.

3.3. DRUGI UKREPI DRUŽINSKE POLITIKE

3.3.1. Davčne olajšave za vzdrževane otroke Olajšava se prizna za otroka do dopolnjenega 18. leta starosti, za starejšega otroka pa,

če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali

visoki stopnji, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Olajšava se prizna tudi

za otroka po tej starosti, če traja njegovo šolanje na visoki stopnji pet ali šest let, ali če

otrok zaradi daljše bolezni ali poškodbe ni končal šolanja v predpisanem roku.

Priznavanje olajšave se podaljša za toliko časa, kolikor se je šolanje zaradi navedenih

razlogov podaljšalo. Enako se prizna olajšava za otroka, ki je skladno s predpisi o

družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen, ne glede na

njegovo starost.

Olajšava, določena v 1. točki prvega odstavka tega člena, se ne priznava zavezancu,

katerega otrok je v rejništvu, razen če dokaže, da tudi v tem času materialno skrbi za

otroka. V tem primeru se olajšava prizna za dobo, za katero center za socialno delo v

skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, prizna pravico do

otroškega dodatka.

Olajšava, se ne prizna zavezancu, katerega otrok je zaradi zdravljenja, usposabljanja,

vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, ali v

rejništvu, razen če dokaže, da tudi v tem času materialno skrbi za otroka. V primeru, da

ima zavezanec pravico do dodatka za nego otroka, se olajšava prizna za dobo, za katero

mu center za socialno delo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske

prejemke, prizna pravico do dodatka za nego otroka.

Če zavezanec ni vse leto vzdrževal družinskega člana, se za priznanje olajšave upošteva

le čas, ko je zavezanec takega člana dejansko preživljal. Za istega vzdrževanega

družinskega člana se v davčnem letu prizna posebna olajšava samo enemu zavezancu,

drugemu pa le morebitna razlika do celotne višine olajšave. Če se zavezanci ne morejo

30

sporazumeti, kdo izmed njih bo uveljavljal posebno olajšavo za istega vzdrževanega

družinskega člana, se prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave.

Za otroka, za katerega zavezanec na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o

preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih,

prispeva za njegovo preživljanje, lahko zavezanec uveljavlja posebno olajšavo. Če je

prispevek zavezanca manjši od njemu pripadajočega dela posebne olajšave ali če

zavezanec ne prispeva za preživljanje otroka, se razlika do njemu pripadajočega dela ali

celotni del njemu pripadajoče posebne olajšave prizna staršu, kateremu je otrok

zaupan.33

Zneski olajšav za leto 2009 znašajo:34

• za 1. vzdrževanega otroka 2.251,46 eura,

• za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo 8.157,99 eura,

• za 2. vzdrževanega otroka 2.447,62,



• za 5. vzdrževanega otroka 7.351,57.

3.3.2. Druge davčne ugodnosti za otroke Po Zakonu o davku na motorna vozila35 se davka ne plačuje od cestnih motornih vozil,

ki so kupljena za prevoz družin, ki imajo tri ali več otrok. In sicer od enega novega

osebnega ali kombi vozila s pet ali več sedeži, ki ga največ enkrat v treh letih kupi eden

od roditeljev v družini, ki ima tri ali več otrok, ki še niso dopolnili 18 let.

Naslednja davčna ugodnost je obračunavanje in plačevanje DDV po nižji stopnji 8,5 %

od: hrane, vključno s pijačo (za ljudi in primesi, ki so namenjene za pripravo hrane ter

izdelkov, ki se uporabljajo kot dodatki k hrani ali kot njen nadomestek), zdravil (ki se

uporabljajo za zdravljenje in preprečevanje bolezni, vključno z izdelki za nadzorovanje

rojstev in izdelki za higiensko zaščito), stanovanj, stanovanjskih in drugih objektov,

namenjenih za trajno bivanje, ter delov teh objektov, če so del socialne politike,

vključno z gradnjo in obnovo le-teh. Oprostitve plačila DDV pa so namenjene za

storitve in blago, ki je neposredno povezano z varstvom otrok in mladostnikov, ki jih

kot javno službo opravljajo javni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije ali druge

33 Zakon o dohodnini, Uradni list RS št. 117/06, z dopolnitvami ( UL RS št. 10/08, 78/08). 34 Pravilnik o določitvi olajšav in lestvica za odmero dohodnine za leto 2009, UL RS št.119/2008. 35 Zakon o davku na motorna vozila, Uradni list RS št. 72/06.

31

organizacije, ki se po predpisih štejejo za dobrodelne organizacije. Oproščene so tudi

predšolska vzgoja, šolsko in univerzitetno izobraževanje in usposabljanje, vključno s

prometom blaga in storitev, ki so neposredno povezane z vzgojo in izobraževanjem ter

usposabljanjem, ki jih v skladu s predpisi opravljajo javni zavodi ali druge organizacije,

pod pogoji predpisanimi za opravljanje teh storitev, če ni verjetno, da takšna oprostitev

vodi k izkrivljanju konkurence.36

3.3.3. Dostopnost ustreznih programov za varstvo otrok Predšolsko vzgojo v vrtcih izvajajo javni in zasebni vrtci. V vrtce se vključujejo otroci,

ko dopolnijo starost 11 mesecev do vstopa v šolo. Vrtci nudijo staršem pomoč pri

celoviti skrbi za otroka, pomagajo izboljšati kakovost življenja družin in otrok ter

ustvarjajo možnosti za otrokov celostni razvoj.

V Sloveniji je zagotavljanje predšolske vzgoje ena izmed temeljnih nalog občine, zato

vrtce ustanavljajo in financirajo občine.

Predšolsko vzgojo v vrtcih urejata dva zakona, in sicer Zakon o organizaciji in

financiranju vzgoje in izobraževanja37 in Zakon o vrtcih.38 Sistem določitve plačil

staršev za programe vrtcev določa Zakon o vrtcih v četrtem poglavju in na tej podlagi

sprejet Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih.39 Navedena predpisa določata

način in pogoje za subvencioniranje programov predšolske vzgoje iz javnih sredstev.

Do te subvencije so upravičeni starši otrok, ki imajo v Republiki Sloveniji prijavljeno

stalno prebivališče oziroma ima vsaj eden od staršev začasno prebivališče in je hkrati

zavezanec za dohodnino. Po postopku, ki ga določa pravilnik, lahko starši uveljavljajo

pri pristojnem občinskem upravnem organu subvencijo oziroma znižanje plačila vrtca,

in sicer s posebno vlogo ter odločbo davčnega organa o odmeri dohodnine oziroma

druge dokumente, iz katerih so razvidni prejemki družinskih članov. Plačilo staršev

določi občina na podlagi njihovih dohodkov in premoženja, s katerim razpolaga

družina, kot odstotek cene programa, v katerega je otrok vključen. Ceno programa za

katerega plačujejo starši določen odstotek, določi občina na predlog vrtca. Starši, ki

prejemajo denarno socialno pomoč po predpisih o socialnem varstvu, so plačila v celoti

oproščeni.

36 Zakon o davku na dodano vrednost, UL RS št. 117/06. 37 Uradni list RS, št. 16/2007-UPB5. 38 Uradni list RS, št. 100/2005- UPB2. 39 Uradni list RS, št. 129/06.

32

Od 1. 9. 2008 država zagotavlja sredstva za sofinanciranje plačil staršev, ki imajo v

vrtec hkrati vključenega več kot enega otroka iz iste družine. Država bo zagotavljala

sredstva v višini, ki je staršem z odločbo določena kot plačilo za program vrtca, v

katerega je/so vključeni mlajši otroci. Starši bodo torej v tem primeru plačali vrtec samo

za najstarejšega otroka, za ostale otroke pa bodo plačila oproščeni.

Lestvica starše glede na mesečni dohodek na družinskega člana v primerjavi s

povprečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji in upoštevaje premoženje

družine razvršča v plačilne razrede. Razvrstitev v plačilni razred pomeni določitev

odstotka cene programa za starše. Lestvica ima 8 plačilnih razredov, najnižje plačilo

predstavlja plačilo 1. plačilnega razreda, in sicer 10 % cene programa, najvišje plačilo

pa je plačilo iz 8. plačilnega razreda, ki pomeni 80 % cene programa. Razliko med

plačilom staršev in ceno programa zagotavlja občina iz javnih sredstev. Če družina

razpolaga s premoženjem, katerega vrednost presega 42.000 eurov, se plačilo, določeno

na podlagi dohodkov, poveča za en plačilni razred; če razpolaga s premoženjem, ki

presega vrednost 84.000 eurov, se plačilo poveča za dva plačilna razreda; če pa

razpolaga s premoženjem, ki presega vrednost 125.000 eurov, se plačilo poveča za tri

plačilne razrede. Če premoženje družine presega vrednost 210.000 eurov, je plačilo

staršev 80 % cene programa.

Če se med letom spremeni število družinskih članov ali če pride do zaposlitve ali izgube

zaposlitve enega izmed družinskih članov ali spremembe vrste virov dohodkov ali do

namestitve otroka v rejniško družino ali drugo obliko institucionalnega varstva, se

plačilo določi na novo, upoštevaje novo stanje oz. tekoče dohodke.40

V šolskem letu 2007/2008 je bilo v Sloveniji 811 vrtcev in njihovih enot; vanje je bilo

vključenih 61.359 otrok, to sta dobri dve tretjini vseh otrok ustrezne starosti. Število

otrok, vključenih v predšolsko vzgojo, se je v primerjavi s prejšnjim letom povečalo za

5,6 %. Na to povečanje je vplivalo zlasti večje število otrok v prvem starostnem

obdobju, to so otroci od 1. do 3. leta starosti. Povpraševanje po prostih mestih v vrtcih

je iz leta v leto večje; na te razmere se s povečano ponudbo števila vrtcev ustrezno

odzval tudi zasebni sektor. Pred petimi leti je bilo v zasebni lasti 17 vrtcev, vanje pa

je bilo vključenih 800 otrok, v šolskem letu 2007/08 pa je bilo v zasebni zlasti že 24

vrtcev, vanje pa je bilo vključenih 1.200 otrok.41

40 Vpis in plačilo staršev za vrtec, dostopno na: http://www.mss.gov.si/ 41 Statistični urad RS, dostopno na: http://www.stat.si/

33

Varstvo otrok se nadaljuje tudi ob vstopu v osnovno šolo in sicer: za učence 1. razreda

je organizirano jutranje varstvo, za učence od 1. do 5. razreda pa je organizirano

podaljšano bivanje. Učencem, ki so usmerjeni v prilagojene izobraževalne programe ali

posebni program, šola organizira podaljšano bivanje do zaključka izobraževanja v

osnovni šoli.42

3.3.4. Ukrepi za reševanje stanovanjske problematike Stanovanjska politika v Sloveniji posega na trg stanovanj z različnimi ukrepi. Kot

mehanizme, ki naj olajšajo dostop do stanovanj, Stanovanjski zakon43 opredeljuje

možnost najema neprofitnega stanovanja na podlagi javnega razpisa, možnost

subvencije najemnine in možnost dolgoročnih posojil za pridobivanje ali obnovo

stanovanj.

Do najema neprofitnega stanovanja imajo po Stanovanjskem zakonu prednost družine z

več otroci, družine z manjšim številom zaposlenih, mlade družine , invalidi in družine z

invalidnim članom. Razpise za oddajo neprofitnih stanovanj objavljajo občine takrat, ko

imajo na voljo nova stanovanja za oddajo. Manjše občine objavljajo razpise v razmaku

nekaj let, večje pa pogosteje. Občina Ljubljana objavi razpis vsako leto, podobno je tudi

v Mariboru.

Naslednji ukrep, ki ga zagotavlja država je dodelitev subvencij mladim družinam

za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja in subvencioniranje tržnega najema

stanovanj. Namen tega ukrepa je dodelitev letnih subvencij upravičenim prosilcem

mladim družinam kot spodbuda za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja z nakupom,

gradnjo, rekonstrukcijo ali spremembo namembnosti za bivanje v primernih

nepremičninah in subvencioniranje najemnin mladim družinam, ki najemajo stanovanja

na trgu. Za pridobitev subvencije morajo biti izpolnjeni trije kriteriji in sicer:

• kriterij mlade družine (mlada družina je življenjska skupnost obeh ali enega

izmed staršev z enim ali več otroki, posvojenci oziroma pastorki, pri čemer vsaj

en otrok v koledarskem letu javnega poziva Sklada še ni šoloobvezen).

• dohodkovni kriterij ( subvencija pripada mladi družini, katere dohodki za

predpreteklo koledarsko leto, ne presegajo odstotkov od povprečne neto plače,

ki je v Sloveniji v letu 2007 znašala 10.014,00 EUR), na primer 2-članska

družina za dodelitev subvencije ne sme presegat 25.035,00 EUR letno ali 250%

42 Zakon o osnovni šoli, Uradni list RS, št. 81/2006-UPB3 43 Stanovanjski zakon, Uradni list RS, št. 69/2003

34

od povprečne neto plače, 3-članska družina pa ne sme presegati 31.544,10 EUR

letno ali 315% od povprečne neto plače…,

• kriterij namembnosti (dodelitev subvencije za prvo reševanje stanovanjskega

vprašanja z nakupom, gradnjo, rekonstrukcijo ali spremembo namembnosti).

Do subvencioniranja tržnega najema je upravičena mlada družina, ki si po uspešno

zaključenem študiju vsaj enega od staršev rešuje stanovanjsko vprašanje z najemom

tržnega stanovanja, pri čemer ta roditelj v letu dodelitve subvencije ne doseže starosti 28

let; v primeru uspešno zaključenega doktorskega študijskega programa se starostna

meja podaljša za dve leti. Do subvencije tržnega najema ni upravičena mlada družina, ki

sklene najemno pogodbo z najemodajalcem, s katerim je v krogu zakonitih dedičev do

drugega dednega reda po predpisih, ki urejajo dedovanje.

Subvencija za leto 2009 v primeru prvega reševanja stanovanjskega vprašanja mlade

družine z nakupom, gradnjo, rekonstrukcijo ali spremembo namembnosti znaša 300

EUR na člana te mlade družine. Subvencija za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja

z nakupom, gradnjo, rekonstrukcijo ali spremembo namembnosti pripada mladi družini

največ osem let, pri čemer se status mlade družine ugotavlja le ob prvi dodelitvi

subvencije, število članov mlade družine in zgornja meja dohodka mlade družine pa

enkrat letno pred dodelitvijo vsakokratne subvencije.

Za subvencioniranje tržnega najema stanovanja pa je upravičena mlada družina, ki si po

uspešno zaključenem študiju vsaj enega od staršev rešuje stanovanjsko vprašanje z

najemom tržnega stanovanja, pri čemer ta roditelj v tekočem letu ne dopolni starosti 28

let; v primeru uspešno zaključenega doktorskega študijskega programa se starostna

meja podaljša za dve leti. V primeru tržnega najema se subvencija prizna največ v višini

razlike med najemnino, kakršna bi za najeto stanovanje znašala po predpisih, ki urejajo

neprofitne najemnine, in priznano tržno najemnino za primerno stanovanje, kar

dokazuje prosilec z najemno pogodbo, sklenjeno pred zaključkom študija ali najkasneje

v roku 90 dni po uspešno zaključenem študiju. Pri izračunavanju subvencije se upošteva

površinski normativ ( za 2-člansko gospodinjstvo do 45 m2, za 3-člansko gospodinjstvo

do 55m2,...).44 Za potrebe izračuna subvencije za tržni najem znaša neprofitna

najemnina 3,00 EUR za m2

stanovanjske površine. Stanovanjski sklad Republike

Slovenije odloči o pravici do subvencije za dobo dveh let.

44 Pravilnik o podrobnejših pogojih, merilih in postopku za dodelitev subvencij mladim družinam za najem tržnih stanovanj, Uradni list RS, št. 66/2007.

35

Za reševanje stanovanjske problematike je na voljo še en ukrep in sicer možnost

pridobitve dolgoročnega posojila za nakup stanovanj Stanovanjskega sklada Republike

Slovenije. Kupci stanovanj preko Sklada so lahko fizične osebe, ki so državljani

Republike Slovenije ali državljani držav članic Evropske unije, če imajo dovoljenje za

stalno bivanje v Republiki Sloveniji in hkrati niso že (so)lastniki stanovanja, kupljenega

na podlagi preteklih razpisov Sklada. Posojilo bo odobreno izbranim kupcem stanovanj

v zaprošeni višini, vendar največ v višini 80% pogodbene cene stanovanja. Najdaljša

možna odplačilna doba posojila je 15 let. Izbrani kupec, ki se odloči za najem posojila

po pozivu Sklada, lahko izbira med: fiksno (nespremenljivo) obrestno mero v višini 5%

ali spremenljivo obrestno mero v višini 6m EURIBOR + 1,1%.45

4. PRIMERJALNI UKREPI DRUŽINSKIH POLITIK V

IZBRANIH EVROPSKIH DRŽAVAH Evropske države imajo različne sisteme socialne varnosti in družinske politike, zato sem

naredila primerjalno analizo družinskih politik za Italijo, Nemčijo, Veliko Britanijo in

Švedsko ter njihove sisteme primerjala s sistemom v Sloveniji.

4.1. ITALIJA V Italiji velja močna podpora izvorne družine in njena nenehna prisotnost.

4.1.1. Porodniški in starševski dopust Matere imajo pravico do 5 mesecev porodniškega dopusta, v času katerega dobijo

denarno nadomestilo v višini 80% plače. Pet mesecev obveznega porodniškega dopusta

se razdeli na 2 mesece pred rojstvom otroka in 3 mesece po rojstvu otroka. Po

pretečenih petih mesecih imajo na voljo še 6 mesecev starševskega dopusta, v času

katerega so matere upravičene do nadomestila v višini 30% svoje povprečne mesečne

plače. Teh šest mesecev lahko izkoristijo do otrokovega tretjega leta starosti.

Nadomestilo prejemajo samo matere, ki so bile pred rojstvom otroka zaposlene.46

4.1.2. Družinski prejemki To so denarni prejemki, ki jih prejemajo družine z nizkimi dohodki in upokojenci.

Višina je odvisna od števila otrok ter od celotnih dohodkov. Od leta 1999 jih prejemajo

45 Stanovanjski sklad Republike Slovenije, dostopno na: http://www.stanovanjskisklad-rs.si 46 Stanje 01.07.2008, dostopno na: http://ec.europa.eu/employment_social/missoc/db/public/compareTables.do?lang=en

36

tudi družine z več kot tremi otroki starimi do 18 let. Ravno tako je višina davčnih

olajšav odvisna od števila otrok, poleg dohodka in števila prihodkov v gospodinjstvu.

Državna podpora za družine s tremi otroci ali posvojenim otrokom (v kolikor je ženska

državljanka EU ali pa ima vsaj stalno prebivališče), znaša 123,85 EUR, izplačuje pa se

13 mesecev. Obstaja tudi materinski dodatek za občanke za vsakega rojenega ali

posvojenega otroka in sicer v znesku 299,53 EUR, doba izplačevanja je 5 mesecev, ta

dodatek se odmeri glede na družinski proračun. Kot zadnjo naj navedem državni

materinski dodatek za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki znaša 1.843,90 EUR

na leto, ne glede na zaslužek. Ne more pa se kombinirati z že omenjenimi dodatki.47

4.1.3. Varstvo otrok Italija sodi v sam evropski vrh po otroškem varstvu in predšolski vzgoji. Saj je Italija

ustanovila posebne sklade za predšolsko vzgojo otrok, tako je kar 95% italijanskih

otrok, starih od 3 do 6 let vključenih v predšolsko vzgojo. Javne vrtce financira vlada in

lokalne izobraževalne organizacije zato so za starše skoraj brezplačni. Za otroke, stare

od 3 mesecev do 3 let, pa obstajajo javni otroški centri, tukaj pa imajo prednost

zaposlene matere, otroci samskih mater, družine z nizkimi dohodki ter družine z

invalidnim otrokom.48

4.2. NEMČIJA V Nemčiji so socialne dajatve povezane s sistemom zavarovanja zaposlenih in odvisne

od višine plače zaposlenega. Za Nemčijo bi lahko rekli, da prevladuje tako imenovani

»the male breadwinner« model družinske politike, ko v družini mati skrbi za otroke in

gospodinjstvo, oče pa je zaposlen. Matere ostajajo doma predvsem v zgodnjih letih

otrokovega življenja.

4.2.1. Porodniški in starševski dopust Matere so upravičene do 14 tednov porodniškega dopusta, 6 tednov pred rojstvom

otroka in 8 tednov po njegovem rojstvu. V tem času mati dobi nadomestilo v višini

100% od svoje osnovne plače, ki jo je prejemala pred nastopom porodniškega dopusta.

Leta 2007 je Nemčija sprejela nova zakonska določila glede starševskega dopusta. Od

tega leta dalje sta oba starša upravičena do 12 mesecev starševskega dopusta, ki ga

47 Ibidem. 48 Dostopno na: http://www.childpolicyintl.org

37

lahko izkoristita do otrokovega tretjega leta starosti. Starševsko nadomestilo znaša 67%

povprečne plače, a ne več kot 1800 EUR in ne manj kot 300 EUR mesečno. Lahko se

odločita tudi za 24 mesečni starševski dopust, vendar s sorazmerno nižjim starševskim

nadomestilom.49

4.2.2. Družinski prejemki Nemški dodatki so v primerjavi z drugimi evropskimi državami visoki, vendar ne

najvišji. Otroški dodatek je univerzalen in tako neodvisen od prihodka staršev in znaša

do treh otrok 154 EUR na mesec, za četrtega otroka pa se poviša na 179 EUR na mesec.

Otroške dodatke dobivajo otroci do 18. leta starosti, do 21. leta za brezposelne mlade

oz. do 25 leta, če so vključeni v nadaljnje izobraževanje. Staršem, ki s svojim

dohodkom ne morejo kriti stroškov za otroke, država nameni tako imenovani dodatek za

otroke v višini 140 EUR na otroka mesečno, doba prejemanja pa je maksimalno 36

mesecev. Namen tega dodatka je preprečiti revščino otrok in zniževanje števila

prejemnikov socialne pomoči. Na voljo je tudi dodatek za vzgojo otrok, ki pa je odvisen

od dohodka družine.50

4.2.3. Varstvo otrok Programi vrtcev so večinoma samo popoldanski in tako neprijazni do mater, ki delajo s

polnim delovnim časom. Za otroke mlajše od treh let so na voljo otroški dnevni centri.

Delež prispevka staršev za otroško varstvo znaša do 30% zneska in je odvisen od

družinskega dohodka.51

4.3. VELIKA BRITANIJA Britanska družinska politika je bolj kot k otrokom in družinam usmerjena predvsem k

revnim družinam in otrokom. Sredi 90 let je imela ta država najvišji odstotek revščine v

državah v Evropski uniji, kar 27% britanskih otrok je živelo v revni družini. Danes se

stopnja revščine znižuje. Do leta 2010 želi vlada odstotek revščine prepoloviti, do 2020

pa revščino izkoreniniti. Zato se v Veliki Britaniji osredotočajo predvsem na vprašanja

pomoči družinam z nizkimi dohodki, kako zagotoviti dostojen dohodek družinam, kjer

starši delajo in tistim družinam, kjer starši niso sposobni delati.

49 Stanje 01.07.2008, dostopno na: http://ec.europa.eu/employment_social/missoc/db/public/compareTables.do?lang=en 50 Ibidem. 51 Dostopno na: http://www.childpolicyintl.org

38

4.3.1. Porodniški in starševski dopust Od leta 2006 je čas plačanega porodniškega dopusta 39 tednov. Prvih 6 tednov matere

prejemajo 90% svoje osnovne plače, ostalih 33 tednov pa prejemajo 174,53 EUR

(117,18 GBP). Starši, ki skrbijo za otroka mlajšega od 6 let ali otroka s posebnimi

potrebami, imajo pravico do skrajšanega delovnega časa.52

4.3.2. Družinski prejemki Otroški dodatek je neobdavčljiv mesečni znesek, neodvisen od dohodka, zagotovljen za

vsakega otroka v državi do 16. leta starosti oziroma do 19. leta, če se otrok izobražuje.

Od leta 1991 je ta dohodek večji za prvega otroka in nato enak za ostale. Zaposlene

osebe z nizkimi dohodki, so upravičene do socialnega dodatka. Dodatek je namenjen

vsem osebam, starim 18 let in več (tudi 16. let v primeru nosečnosti in starševstva), ne

glede na poročni ali družinski status. Od leta 1999 dobijo starši z nizkimi dohodki ob

rojstvu otroka enkratno denarno pomoč v znesku 744,71 EUR (500 GBP). Otroški

dodatek znaša mesečno za prvega otroka 103 EUR za vsakega naslednjega otroka 69

EUR.53

4.3.3. Varstvo otrok Od leta 2006 imajo starši ustavno pravico do otroškega varstva v okviru predšolske

vzgoje. Obvezno šolanje se začne s starostjo 5 let in skoraj vsi 4 letniki so že vključeni

v predšolsko vzgojo. Do leta 2010 morajo tudi vse skupnosti zagotoviti otroške centre

za otroke stare od 2 do 3 let. Čeprav je večina otrok vključena v predšolske programe,

so ti še vedno le poldnevni ali poltedenski. Le 2 % otrok, mlajših od 3 let, je vključenih

v programe vzgoje, to so igralne skupine ali pa so v privatnem varstvu.54

4.4. ŠVEDSKA Švedska je tipična predstavnica Nordijskega socialnega modela, za katerega so značilne

univerzalne ugodnosti za vse državljane in načelo razmeroma enakopravne delitve

bogastva v nasprotju s srednjeevropskimi konservativnimi modeli, ki ohranjajo statusne

razlike oz. jih celo poglabljajo. Sistem blaginje omogoča ljudem, da so manj odvisni od

52 Stanje 01.07.2008, dostopno na: http://ec.europa.eu/employment_social/missoc/db/public/compareTables.do?lang=en 53 Ibidem 54 Dostopno na: http://www.childpolicyintl.org

39

družine in skupnosti, pa tudi od trga. Značilno je, da sta oba starša v službi, otroci pa v

javnem varstvu.55

4.4.1. Porodniški in starševski dopust Vsi starši imajo pravico do starševskega dopusta. Dodatek za nosečnost se lahko začne

izplačevati do 7 tednov pred datumom predvidenega poroda. Bodoča mati lahko začne

koristiti plačan starševski dopust 60 dni pred predvidenim porodom. Starši imajo

pravico do 480 dnevnega starševskega dopusta. Prvih 13 mesecev javni uslužbenci

prejemajo 100% plače, ostali 80% plače,naslednje tri mesece je plačilo fiksna vsota,

zadnje tri mesece pa ne prejemajo nadomestila, ampak imajo zagotovljeno delovno

mesto. 56

Matere, ki ne delajo so upravičene do minimalnega fiksnega plačila. Starša se lahko

dogovorita, kako bosta koristila starševski dopust, pravico pa imata oba. Plačan

starševski dopust lahko koristita do otrokovega 8. leta starosti. Zaposleni starši lahko

vzamejo do 120 dni plačanega dopusta na leto v primeru, da skrbijo za bolnega otroka,

starega manj kot 12 let, oziroma starega med 12 in 15 let z zdravniškim potrdilom.57

4.4.2. Družinski prejemki Otroški dodatek prejemajo družine z vsaj enim otrokom, starim do 16 let ali več v

kolikor se šola na višji stopnji. Dodatek znaša za prvega otroka 111 EUR na mesec, za

drugega otroka + 11 EUR, za tretjega +37 EUR , za četrtega +91 EUR ter za petega in

naslednje +111 EUR na mesec. Otroški dodatek ni pogojen z dohodki staršev. Uveden

imajo dodatek za posvojitev tujega otroka, ki znaša 4.229 EUR. Mesečni dodatek pa

prejemajo tudi samohranitelji.58

4.4.3. Otroško varstvo Švedski vrtci se zavzemajo omogočiti staršem lažje usklajevanje službenega življenja in

družine, ter omogočiti zdrav otrokov razvoj. Približno 95% otrok, starih 6 let je

vključenih v predšolsko vzgojo v okviru državnega šolskega sistema. Programi varstva

otrok so namenjeni vsem otrokom, starim manj kot 6 let, katerih starši so zaposleni ali

se redno izobražujejo. Otroci katerih matere sicer ne delajo so upravičeni do vsaj 3 ur 55 Mirjana Ule, Metka Kuhar, Mladi, družina, starševstvo, Ljubljana 2003, str. 82 56 Dostopno na: http://www.childpolicyintl.org 57 Stanje 01.07.2008, dostopno na: http://ec.europa.eu/employment_social/missoc/db/public/compareTables.do?lang=en 58 Ibidem.

40

varstva na dan. Stroški za institucionalno varstvo otrok znašajo od 1% do 3% mesečnih

prihodkov staršev in predstavljajo približno 9% operativnih stroškov.59

4.5. PRIMERJALNA ANALIZA IN UGOTOVITVE Tabela 5: Primerjalni pregled ureditve starševskega dopusta in nadomestil nekaterih

držav EU

DRŽAVA TRAJANJE VIŠINA DOPUSTA NADOMESTILA (OSNOVNA

PLAČA)

DRUGE DRUŽINSKE UGODNOSTI IN DOPUSTI

Slovenija

12 mesecev

100%

Možnost zaposlitve s skrajšanim delovnim časom do otrokovega 3. leta starosti.

5 mesecev

+

80%

Italija

6 mesecev 30%

Do otrokovega prvega leta starosti imajo matere pravico do skrajšanega delovnega časa za 2 uri brez znižanja osnovne plače.

14 tednov

100% Nemčija

12 mesecev 67% povprečne

plače

Pravica do polovičnega delovnega časa, 10 dni dodatnega letnega dopusta za nego otroka.

6 tednov 90% Velika Britanija

33 tednov 174,53 EUR

Možnost zaposlitve s skrajšanim delovnim časom do otrokovega 6.leta.

Švedska 13 mesecev

+

80% Starši so upravičeni do 120 dni dopusta na leto, če skrbijo za bolnega otroka do 12 let. Izjema so javni uslužbenci,ki dobijo 100% nadomestilo.

59 Dostopno na: http://www.childpolicyintl.org

41

3 mesece

+

Fiksno plačilo

Ne prejemajo

nadomestila

Najdaljši porodniški in starševski dopust imajo matere na Švedskem. V Sloveniji traja

porodniški dopust 105 dni, po preteku porodniškega dopusta pa je eden od staršev

upravičen še do 260 dni dopusta za nego in varstvo otroka. Posebnost Slovenije je, da je

eden od staršev v času 12 mesečnega porodniškega dopusta in dopusta za nego in

varstvo otroka upravičen do 100% nadomestila plače. Na Švedskem so samo javni

uslužbenci tisti, ki dobijo 100% nadomestilo. Nemčija zagotavlja 100% nadomestilo

plače samo v prvih 14 tednih porodniškega dopusta, ostalih 12 mesecev pa 67%

povprečne plače. Ostale primerjane države pa zagotavljajo nižja nadomestila.

Ureditev družinskih prejemkov je zopet od države do države zelo različna. V Sloveniji

in Italiji je višina otroških dodatkov odvisna od dohodkov staršev. Medtem, ko na

Švedskem, Nemčiji in Veliki Britaniji poznajo univerzalne otroške dodatke, ki niso

odvisni od višine prihodkov.

Slovenija in Švedska poznata tudi dodatek za veliko družino s tremi ali več otroki. V

Sloveniji se ta dodatek izplačuje kot enkratni letni prejemek na Švedskem pa ga družine

prejemajo mesečno. Tudi ob rojstvu otroka so starši v Sloveniji upravičeni do

enkratnega starševskega dodatka, ki ga poznajo samo še v Veliki Britaniji, le da je ta

namenjen socialno ogroženim družinam.

Dodatek za vzgojo otroka poznajo od primerjanih držav le v Nemčiji, višina tega

dodatka pa je odvisna od dohodka družine. V Sloveniji tega dodatka ne poznamo, je pa

višina tega otroškega dodatka pogojena z dohodkom družine.

Socialni dodatek za zaposlene osebe zagotavljata le Nemčija in Velika Britanija in sicer

za zaposlene osebe z nizkimi dohodki. Slovenija socialnega dodatka za zaposlene osebe

ne pozna, vendar pa zagotavlja zaposlenim staršem, katerih dohodki so nizki, da

prejemajo sorazmerno višje otroške dodatke.

Švedsko se pogosto navaja kot državo z najbolj zglednimi ukrepi družinske politike.

Tudi iz primerjave je razvidno uspešno kombiniranje plačanega dela in skrbi za otroke.

Matere imajo dobre možnosti za napredovanje in razvoj kariere, otroško varstvo je

dobro sofinancirano, starševski dopust pa je dolg in dobro plačan.

42

5. DEJAVNIKI ODLOČANJA ZA STARŠEVSTVO

MLADIH ODRASLIH

5.1. REZULTATI ANKETE Anketo sem izvedla med študenti Univerze v Mariboru in sicer zato, ker je študentska

populacija tista katere odnos in mišljenje o rodnosti ter socialni varnosti družin

zagotovo vpliva na nataliteto države. V anketi je sodelovalo 45 študentk in 40

študentov. Povprečna starost anketiranih študent je 24 let, povprečna starost anketiranih

študentov pa 23,6 let. Povprečna starost obeh spolov skupaj pa je 23,8 let. Z anketo sem

raziskovala njihovo željo po otrocih, kateri so njihovi prioritetni dejavniki, ki vplivajo

na njihovo odločitev kdaj imeti otroka. Drugi del ankete sem posvetila socialni varnosti

družin v Sloveniji, študente sem spraševala, kako so zadovoljni s sistemom socialne

varnosti pri nas, ter kakšni so njihovi predlogi za izboljšanje rodnosti v Sloveniji.

Rezultate ankete bom predstavila sistematično tako kot so se glasila anketirana

vprašanja. 1. Vprašanje: Ali si želite otroke?

DA (77,6%)

NE (4,7%)

JIH ŽE IMAM (5,9%)

NERAZMIŠLJAMO TEM (7,1%)NE VEM (4,7%)

Graf 3: Analiza želje po otrocih.

Otrok si želi 77,6% študentov, kar predstavlja veliko večino anketiranih. Zaskrbljujoč

pa je podatek, da si 4,7% študentov otrok ne želi, enak odstotek pa ne ve ali si jih sploh

želi. Medtem , ko 7,1% študentov še ne razmišlja o družini, kar bi bilo pri starosti 24 let

že pričakovano. Spodbudno je, da 5,9% študentov že ima enega otroka, čeprav je ta

odstotek še prenizek, da bi lahko govorili o pozitivnem vplivu na rodnost.

43

2. Vprašanje: Koliko otrok si želite?

ENEGA ( 29,4%)

DVA ( 52,9%)

TRI ALI VEČ ( 5,9%)

NEOPREDELJENI (11,8%)

Graf 4: Prikaz želje po številu otrok.

29,4% študentov si želi enega otroka, 52, 9% si želi dva otroka, le 5,9% si želi tri otroke

ali več. Kljub temu, da si večina anketiranih študentov želi dva otroka, se to v realnosti

ne uresniči vedno, predvsem zato, ker ženske prvega otroka rojevajo razmeroma pozno

in se pri drugi nosečnosti potem rade pojavijo različne zdravstvene težave, tako da se jih

potem vseeno veliko odloči le za enega otroka. K takšni odločitvi privedejo tudi drugi

dejavniki, predvsem ekonomski. V Sloveniji je povprečno število rojenih otrok na

žensko za leto 2007 znašalo 1,38 otroka. Po vseh statističnih podatkih pa bi za obnovo

prebivalstva oziroma za obnovo generacij bilo potrebno vsaj 2,08 otroka na žensko.

3. Vprašanje: Razvrstite dejavnike, ki vplivajo na vašo odločitev kdaj imeti otroke!

1. Zadovoljivazaposlitev2. Končanoizobraževanje2. Trden, varen inljubeč partnerski odnos4. Zagotovljenasocialna varnost5. Zadovoljivostanovanje6. Zrelost

Graf 5: Analiza dejavnikov, ki vplivajo na odločitev za otroka.

44

Dejavnike, ki morajo biti izpolnjeni, da se mlad par odloči za otroke lahko razdelimo na

objektivne in subjektivne dejavnike. Med objektivne uvrščamo: končano izobraževanje,

zadovoljiva zaposlitev, zagotovljena socialna varnost in zadovoljivo stanovanje. Med

subjektivne pa uvrščamo: zrelost ter trden, varen in ljubeč partnerski odnos. Vse te

dejavnike sem vključila v anketo in prosila študente, da jih razvrstijo v njim prioritetno

lestvico. Na prvem mestu se je znašla potreba po zadovoljivi zaposlitvi, drugo mesto si

delita končano izobraževanje in trden, varen in ljubeč partnerski odnos, sledijo

zagotovljena socialna varnost, zadovoljivo stanovanje in zrelost.

Ekonomski razlogi objektivno vplivajo na upadanje rodnosti in prelaganje rojstev. Med

te razloge sodijo zlasti nezadostni in negotovi dohodki, ki so posledica ekonomske

nestabilnosti in brezposelnosti. Brezposelnost pri mladih (predvsem brezposelnost

iskalcev prve zaposlitve) zagotovo vpliva na to, da se odrekajo dolgoročnim odločitvam

kot je osnovanje družine. Ogromno mladih je zaposlenih za določen čas ali zgolj

pogodbeno, to pa ne zagotavlja zadostne dolgoročne ekonomske varnosti, da bi se lotili

nepreklicnih odločitev kot je spočetje otroka.60 Zato je razumljivo zakaj je prvo mesto

zasedla zadovoljiva zaposlitev. Na drugo mesto sta se uvrstila končano izobraževanje

ter trden, varen in ljubeč partnerski odnos. Torej dva popolnoma različna segmenta in

sicer tesno prepletanje objektivnega dejavnika, ki posledično vodi do finančne

satisfakcije in moralnih vrednot. Vse kaže na to, da je mladim starševstvo zelo

pomembno, skrbno ga načrtujejo, odvisno pa je od rešitve temeljnih življenjskih

problemov (zaposlitev, končano izobraževanje, stanovanje) in od subjektivnih

dejavnikov (želja po svobodi in avtonomiji, občutek psihološke zrelosti itd.). Starši si

želijo biti uspešni pri vzgoji otrok in se neuspešnosti celo boje. Par se torej odloča, da

bo imel otroke le tedaj, ko bo zares lahko dobro poskrbel zanje.61

60 Mirjana Ule, Metka Kuhar, Mladi, družina, starševstvo, Ljubljana 2003, str. 109-110 61 Jana S. Javornik, Socialni razgledi, Ljubljana 2006, str. 75

45

4. Vprašanje: Menite, da država nameni dovolj sredstev za socialno varnost

družin?

DA ( 18,8%)NE ( 81,2%)

Graf 6: Zadovoljivost sredstev za socialno varnost.

Večina anketiranih študentov meni, da država nameni premalo sredstev za socialno

varnost družin, vzroki zakaj je temu tako pa se nagibajo bolj ali manj vsi v isto smer, in

sicer, da država neracionalno razporeja sredstva v druge sektorje. Kot takšni se

omenjajo predvsem vojska, gospodarstvo in z njim povezana tajkunizacija, menedžerski

odkupi, veliko pa je bilo govora tudi o romski problematiki in izbrisanih.

Iz analize tega vprašanja se da razbrati, da država nameni premalo sredstev za socialno

varnost družin, ter da je za tovrstno problematiko premalo posluha na državnem nivoju.

5. Vprašanje: Bi finančna stimulacija države z višjimi družinskimi prejemki,

pripomogla k hitrejši odločitvi za otroka?

DA ( 90%)NE ( 10%)

Graf 7: Vpliv stimulacije države z višjimi družinskimi prejemki, k hitrejši odločitvi za

otroka.

46

Velika večina jih meni, da bi tovrstna stimulacija države zagotovo pripomogla k hitrejši

odločitvi za otroka. Ni pa zanemarljivih 10 % študentov ki menijo, da tovrstna finančna

stimulacija, k hitrejši odločitvi za otroka ne bi pripomogla. Kot argument navajajo, da je

pomemben predvsem trajen vir dohodka ( zaposlitev) in ne dajatve trenutnega značaja.

Mnenja pa so tudi, da se zanašajo predvsem nase in na svoje sposobnosti in ne na

državo, ki je v takšnih situacijah že prevečkrat zatajila.

6. Vprašanje: Vaši predlogi za povečanje rodnosti v Republiki Sloveniji!

Za lažji pregled bom predloge študentov predstavila, kar po alinejah:

• večja zaposlenost, predvsem zaposlenost za nedoločen čas;

• ugodni stanovanjski krediti;

• večja dostopnost do štipendij;

• porodniško nadomestilo za nezaposlene mamice vsaj v višini minimalne plače;

• korektni socialni transferji;

• stimulacija z višjimi finančnimi vzpodbudami (prim. Nemčije, kjer so za

novorojenega otroka dobili precej visok znesek denarja);

• nižji življenjski stroški;

• brezplačni vrtci, brezplačna šolska prehrana, brezplačne šolske potrebščine vsaj

na osnovnošolskem nivoju;

• skrajšanje trajanja izobraževanja oziroma prestrukturiranje študija;

• prenehati je potrebno s pozitivno diskriminacijo (Romi);

• uvedba delavnic za povečanje rodnosti, ter posvečanje pozornosti tej tematiki v

sklopu celotnega izobraževanja;

• tudi medijsko posvečanje tej tematiki, mladim je potrebno starševstvo

predstaviti v dobri luči, kot vrednoto;

• več prostega časa;

Predlogi za povečanje rodnosti se nanašajo predvsem na ekonomsko satisfakcijo, vsi

menijo da je najprej potrebno imeti zagotovljena sredstva, bodisi ali ta sredstva izhajajo

iz zaposlitve ali iz socialnih transferjev, šele potem se lahko začnemo odločati o

ustvarjanju družine. Žal je danes tako, da je standard vsak dan višji, življenjski stroški

gredo v višave, ljudje pa potrebujemo vedno več. Standard raste, vedno več pa je ljudi,

ki si ne morejo privoščiti niti osnovnih življenjskih dobrin.

47

Sedaj je na potezi država, da pomaga mladim do ekonomske stabilnosti, da pripravi

strategijo, ki bo mladim omogočila spodoben prehod v odraslost.

Analiza ankete me je pripeljala do ugotovitve, da se mladi zavedajo vrednot družine, da

vedo kaj pomeni trden, varen in ljubeč partnerski odnos in da tega ne zanemarjajo. Ne

morejo pa svojih vrednot realizirati in nadgrajevati brez urejenega ekonomskega

standarda. Zato pričakujejo od države, da jim prisluhne, ter uvede ukrepe, ki jim bodo

resnično pomagali. Država mora storiti nekaj tako glede zagotovitve ustrezne socialne

varnosti, kot glede usmerjanja in osveščanja mladih o družinskih vrednotah. Torej

mladim je potrebno zagotoviti možnost zaposlitve, ravno tako pa jim je potrebno

pomagati z dodatnimi sredstvi in olajšavami na eni strani, na drugi strani pa je treba

ljudem približati družinske vrednote, jih opogumljati za povišanje rodnosti in jim

seveda ob vsem tem stati ob strani ter imeti posluh za tovrstno tematiko.

5.2. PRAVICE ŠTUDENTSKIH DRUŽIN V SLOVENIJI Študentske družine so »segment« študentov, ki imajo v času študija otroke oz. družino.

Študentske družine imajo dvojni socialni status – študentski in družinski. Proces

oblikovanja družine zato poteka na specifičen način, saj študentsko družinsko življenje

združuje značilnosti študentskega življenja in družinskega življenja z otroki.

5.2.1. Družinski prejemki študentskih družin

Družinske prejemke opredeljuje Zakon o starševskem varstvu in družinskih

prejemkih.62 S tem zakonom se ureja zavarovanje za starševsko varstvo in pravice, ki iz

tega izhajajo, družinske prejemke, pogoje in postopek za uveljavljanje posameznih

pravic ter druga vprašanja glede izvajanja tega zakona.

• STARŠEVSKI DODATEK

Ker študenti niso v delovnem razmerju, jih Zakon o starševskem varstvu in družinskih

prejemkih63 obravnava kot nezaposlene starše zato so v času porodniškega dopusta in

dopusta za nego in varstvo otroka upravičeni do starševskega dodatka.

Torej mati študentka, ki ne prejema drugega nadomestila je 12 mesecev po rojstvu

otroka upravičena do starševskega dodatka v višini 188,90 EUR (od 01.07.2008), ta

62 Uradni list RS, št. 110/2006 - UPB263 Ibidem

48

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006110&stevilka=4671



znesek se usklajuje dvakrat letno z indeksom rasti cen življenjskih stroškov. V času

prejemanja dodatka je upravičena tudi do obveznega pokojninskega zavarovanja.

• OTROŠKI DODATEK

Ta dodatek predstavlja dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje

otroka, kadar dohodek na družinskega člana ne presega 99% povprečne plače v

Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu oziroma v predpreteklem

koledarskem letu, če se otroški dodatek uveljavlja v mesecu januarju, februarju ali

marcu. Za določitev dohodkovnega razreda se poleg starševskega dodatka upoštevajo

tudi prejemki kot so štipendija, denarne socialne pomoči, nadomestilo preživnin, delo

preko študentskega servisa, nadomestilo za brezposelnost, dediščine… Najvišji znesek

otroškega dodatka, ki ga lahko prejme študentka z enim otrokom, znaša 110,41 EUR.64

Skupni znesek otroškega in starševskega dodatka skupaj znaša največ 299,31 EUR, kar

pa zagotovo ni spodbudno za pare, ki bi si želeli ustvariti družino v času študija.

• DENARNA SOCIALNA POMOČ

Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki zase in za svoje družinske člane ne

morejo zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere ne

morejo vplivati. Med takšne razloge spada tudi materinstvo v času rednega študija.

Ker so študente do 26. leta starosti v času študija (ko imajo status študenta) dolžni

skladno z zakonom preživljati starši, si morajo najprej urediti preživnino s strani

staršev, šele nato lahko zaprosijo za denarno socialno pomoč. Višino denarne socialne

pomoči družinam določa Zakon o socialnem varstvu.65 Določi se kot razlika med

seštevkom minimalnih dohodkov, ki pripadajo posameznim upravičencem oziroma

družinskim članom, in dohodki vseh družinskih članov. Do denarne socialne pomoči so

upravičene osebe, ki nimajo dohodkov ali pa so ti pod zgornjo višino minimalnega

dohodka. Za določitev višine denarne socialne pomoči se kot dohodek mamice ne

štejejo prejemki iz naslova otroškega dodatka ter pomoči ob rojstvu otroka, prav tako se

ne upoštevajo prejemki štipendij za namen izobraževanja. Upoštevajo pa se prejemki iz

naslova starševskega dodatka, ter vsi drugi prejemki mamice študentke, vključno z

dejansko prejetimi sredstvi iz naslova preživnine.

64 Sklep o usklajenih višinah transferjev ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom, Uradni list RS, št. 73/2008 65 Uradni list RS, št. 03/2007- UPB2

49



Zakonodaja pozna tudi izredno denarna socialno pomoč, ki se lahko dodeli

posamezniku oz. družini, ki se znajde v materialni ogroženosti zaradi izrednih stroškov,

povezanih s preživetjem, na nastanek katerih posameznik oz. družina ne more oz. ni

mogla vplivati!66

Starši, ki prejemajo denarno socialno pomoč so oproščeni plačila vrtca.67

• POMOČ OB ROJSTVU OTROKA

Tudi mamice študentke so ob rojstvu otroka upravičene do enkratnega denarnega

prejemka. Namesto denarja pa si lahko v enaki vrednosti izberejo opremo za

novorojenčka v obliki paketa.

• DODATEK ZA NEGO OTROKA, KI POTREBUJE POSEBNO NEGO IN

VARSTVO

Ta pomoč je namenjena kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi

varstva in nege otroka, ki je hudo bolan, telesno prizadet, ali z motnjami v telesnem in

duševnem razvoju.

5.2.2. Pravice iz naslova študija Zakon o visokem šolstvu v 70. členu določa: »Študentke matere, ki v času študija

rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo

rojenega otroka«68, enako določa tudi Statut Univerze v Mariboru v 212. členu.69

• DRŽAVNA ŠTIPENDIJA

Zakon o štipendiranju70 se je začel uporabljati 1. septembra 2008. Odslej državne

štipendije (prej republiške) urejajo pristojni centri za socialno delo.

• BIVANJE V ŠTUDENTSKEM DOMU

Na podlagi Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov71 imajo študentje z otroki

nekaj ugodnosti pri sprejemu in bivanju v študentskem domu:

66 Študentska svetovalnica ŠOU, dostopno na: www.svetovalnica.com 67 Zakon o vrtcih, Uradni list RS, št. 100/2005 68 Zakon o visokem šolstvu, Uradni list RS, št. 119/2006, 70. člen 69 Statut Univerze v Mariboru, uradni list RS, št. 36/2009- UPB7, 212. člen 70 Uradni list RS, št. 59/2007 71 Uradni list RS, št. 22/2001

50


• »Subvencija se dodeljuje tudi za partnerico ali partnerja študentke ali študenta z

otrokom… Subvencija se dodeljuje tudi za otroka študentke ali študenta.« Partnerica ali

partner študentke ali študenta mora izpolnjevati naslednje pogoje:

- so državljani Republike Slovenije,

- imajo status študenta in se izobražujejo po študijskih programih, ki se izvajajo kot

redni študij, ter niso v delovnem razmerju ali samozaposleni,

- imajo status študenta in se izobražujejo po študijskih programih, ki se izvajajo kot

izredni študij najmanj tri dni v tednu, ter niso v delovnem razmerju ali samozaposleni.

• Pri sprejemu v študentski dom se študentu z otrokom, ki bo imel med študijem otroka

pri sebi, k skupnemu številu točk, prišteje še 100 točk.

• Ne glede na rok za oddajo prošenj za sprejem v študentski dom, lahko za sprejem v

študentski dom zaprosi študentska družina, če je bil otrok rojen po tem roku, ali zaradi

kakšnih drugih dejavnikov, ki vplivajo na socialni položaj družine, ki so se zgodili po

tem roku.

• Študentske družine so nastanjene v apartmajih, katerih število je omejeno.

• V skladu z dodatnim študijskim letom ima študentka mati pravico do podaljševanja

bivanja v študentskem domu zaradi materinstva, in sicer eno leto za vsakega

živorojenega otroka.

• Študentska družina lahko zaprosi tudi za bivanje pri zasebniku s subvencijo. Za

pridobitev pravice do subvencije je postopek enak, kot postopek za pridobitev pravice

do bivanja v študentskih domovih. Subvencija se dodeli za največ 10 mesecev v

študijskem letu (od podpisa pogodbe do 31. julija). Zasebnika, pri katerem bo družina

bivala, si mora le-ta poiskati sama.72

• SUBVENCIONIRANA PREHRANA

Vsaka študentska družina je upravičena do nakupa desetih (10) dodatnih bonov za

študentsko prehrano na mesec za vsakega otroka. Če ima družina 2 otroka, je torej

upravičena do nakupa dvajsetih (20) dodatnih bonov itd.73

72 Študentska svetovalnica ŠOU, dostopno na: www.svetovalnica.com 73 Ibidem

51

5.3. UKREPI ZA IZBOLJŠANJE NATALITETE V REPUBLIKI

SLOVENIJI

5.3.1. Strategija za dvig rodnosti v Sloveniji Tako se je imenovalo delovno gradivo na Ministrstvu za delo, družino in socialne

zadeve, sprejeto 15.11.2006, znano kot »Drobničeva strategija«. Kljub temu, da je

strategija pristala v predalu, minister mag. Janez Drobnič pa je bil razrešen, bom

predstavila ukrepe, ki jih je strategija predvidevala tako tiste sporne kot tiste dobre in

sprejemljive.

V uvodu strategije je zapisano , da se vlada RS zaveda, da je v sklopu celotne

demografske politike, družinska politika potrebna in da si Slovenija ne more privoščiti

odsotnosti družinske politike in brezbrižnosti do problema rodnosti. Na oblikovanje

družine in kakovost življenja družin pa ne vplivajo samo družinske politike v ožjem

smislu, temveč družinska politika, ki zaobjema zelo različne resorje od davčnega

sistema do stanovanjske in šolske politike, zaposlovanja, servisnih služb, izobraževalne

politike itd.

Osnovno vodilo pri odločanju za vpeljavo ukrepov za zvišanje rodnosti v RS je

predpostavka, da današnja organizacija sistema prebivalstvenega obnavljanja ni zgolj

privatna zadeva dvojice, oz njune družine, ampak je tudi javna zadeva. To pomeni, da je

potrebno odpraviti miselnost, po kateri je družina v teh zadevah sposobna povsem sama

poskrbeti zase. Družina ja prva institucija, ki se ukvarja s kompleksnostjo in tveganji

obnavljanja celotnega prebivalstva. Vendar tega bremena ni sposobna v celoti nositi

sama, še posebej v določenih življenjskih obdobjih ne.

Ukrepi družinske politike dvojno vplivajo na rodnost. Kratkoročno pomagajo tistim

staršem, ki želijo še enega otroka, a ocenjujejo, da si ga ne morejo privoščiti.

Dolgoročno pa spreminjajo rodnostne norme in vrednote, s tem ko pri ljudeh ustvarjajo

občutek varnosti in zavest, da so otroci zaklad in vrednota celotne družbe in niso samo

individualno zaželeni.74

Predlagani ukrepi za dvig rodnosti:

a) Ukrepi za izboljšanje razmer za mlade družine in družine z več otroci:

• uvedba premij za zgodnejše odločanje za otroka: dodatek k nadomestilu

za starševski dopust za mamice mlajše od 24 let in dodatek za mamice

74 Strategija za dvig rodnosti v Sloveniji;Delovno gradivo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve; sprejeta 15.11.2006, dostopno na: www.mddsz.gov.si

52

mlajše od 26 let, dodatek k nadomestilu za starševski dopust za starše, ki

imajo naslednjega otroka prej kot v dveh letih in pol po rojstvu

prejšnjega.

• zmanjšati plačila za vrtec,

• reforma sistema financiranja vrtcev,

• zagotoviti ustrezen vzgojno-varstveni dodatek za otroke, ki niso

vključeni v vrtec,

• postopno znižanje cen programov,

• vzpodbujanje delodajalcev za odpiranje internih vrtcev,

• vzpodbujanje medgeneracijskega sodelovanja,

• znižati stroške učbenikov in šolskih potrebščin, uvesti enotno

subvencioniranje šolske prehrane,

• zagotoviti subvencioniranje šole v naravi, zmanjšati stroške prevoza v

šolo,

• izenačitev regionalnih pogojev za stroške šolanja otrok,

• zagotovitev trga zemljišč in stanovanj,

• progresivna odvisnost državne premije Nacionalne stanovanjsko

varčevalne sheme od števila otrok,

• uvedba prvega družinskega stanovanja za določen čas,

• zagotovitev zamenjave stanovanj med starejšimi brez družin v prevelikih

stanovanjih ter mladimi družinami z otroki z uvedbo davka na privatno

lastnino,

• pospešitev reševanja vlog za zazidljivost,

• zagotoviti boljšo izrabo kapacitet v mreži materinskih domov in varnih

hiš,

• višina prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

zaposlene matere (ali očeta, če je edini hranitelj družine) z majhnimi

otroki naj bo progresivno odvisna od števila otrok, ki jih vzdržuje,

• pravice iz pokojninskega zavarovanja pogojene s številom otrok,

• olajšave pri individualnem dodatnem pokojninskem zavarovanju,

• najmanj ohranitev veljavnih davčnih olajšav za vzdrževane otroke,

53

• uvedba skupne dohodninske napovedi, uvedba davka na nepremičnine in

premoženje, nujni življenjski prostor oziroma vsaj življenjski prostor

otrok bo v celoti izvzet iz obdavčitve.

V prvem segmentu ukrepov so vsi ukrepi naravnani v pravilno smer, nekateri so že bili

realizirani ali vsaj delno realizirani, drugi pa morda še bodo.

S prvim januarjem prihodnje leto bodo starši, ki imajo v vrtcu več otrok, za

najstarejšega otroka plačevali več kot zdaj. Gre za izenačitev položaja s starši, ki imajo

v vrtcu samo enega otroka in so plačevali višjo ceno, in tistimi, ki so imeli dva otroka;

drugega brezplačno, za prvega pa en plačni razred manj. Tudi subvencioniranje šole v

naravi je že mogoče, za učence, ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo v celoti plačati

prispevka za šolo v naravi.

Prevoz v šolo je brezplačen za učence, katerih prebivališče je oddaljeno več kot štiri

kilometre od osnovne šole. Ne glede na oddaljenost od doma pa ima učenec pravico do

brezplačnega prevoza v 1. razredu osnovne šole, v ostalih razredih pa če pristojni organ

za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo.

Otroci s posebnimi potrebami imajo pravico do brezplačnega prevoza ne glede na

oddaljenost njihovega prebivališča od osnovne šole, če je tako odločeno o odločbi o

usmeritvi.75 Dijaki, vajenci in študenti pa imajo s strani ministrstva za šolstvo in šport

subvencioniran prevoz v šolo v višini od 7% do 70% cene mesečne vozovnice. S tem je

socialno šibkejšim in bolj oddaljenim učencem omogočena cenejša mesečna

vozovnica.76

Tudi področje znižanja stroškov učbenikov in šolskih potrebščin se dobro razvija.

Ministrstvo za šolstvo in šport ima strategijo zasledovanja naslednjih ciljev:

• podpora staršem za znižanje stroškov šolanja otrok – državna pomoč pri nakupu

učbenikov (zmanjševanje stroškov osnovnošolskega izobraževanja za

uporabnike),

• ublažitev finančnega bremena staršev: ob nadaljevanju vzpodbujanja brezplačne

izposoje za socialno najšibkejše dijake bo ministrstvo namenilo tudi sredstva za

zagotovitev brezplačne izposoje učbenikov iz učbeniških skladov za vse učenke

in učence od prvega do vključno devetega razreda osnovne šole,

• zmanjševanje teže šolskih torbic (učbeniki ''za na klop''),

75 Zakon o osnovni šoli, Uradni list RS, št. 81/2006- UPB3 76 Pravilnik o subvencioniranju prevozov za dijake in študente višjih šol, Uradni list RS, št. 71/2007.

54

• povečana vloga stroke pri zagotavljanju skladnosti učbenikov z učnimi načrti in

zagotavljanju njihove kakovosti ter

• zagotovitev pogojev za realizacijo izhodišč politike na področju učbenikov.77

b) Ukrepi za vzpostavitev sistema za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega

življenja:

• vzpodbude delodajalcem, ki za polni delovni čas zaposlujejo

matere/očete po preteku starševskega dopusta,

• vzpodbude delodajalcem za zaposlovanje staršev s skrajšanim delovnim

časom,

• projekti za vzpodbujanje staršem naklonjenih podjetij,

• prilagajanje programov vrtcev glede na potrebe okolja,

• odpravljanje stereotipov o delitvi dela v gospodinjstvu.78

Ukrepi drugega segmenta so ravno tako vzpodbudni in dobro naravnani in po mojem

mnenju vredni realizacije.

c) Ukrepi za zmanjšanje umrljivosti in števila splavov:

• nacionalni program za preprečevanje samomorov,

• vzpodbujanje humanega in pozitivnega odnosa ginekologov do nosečnic

in še nerojenega življenja, obvezne posvetovalnice in obvezni čas za

razmislek in obvezno posvetovanje s strokovnimi delavci pred

odločitvijo za splav,

• plačilo splava, razen če je ta po oceni zdravniške komisije nujen za

zdravje nosečnice,

• vzpodbujanje posvojitev in rejništva.79

Ta segment pa je povzročil precej trenja in javnih polemik glede nekaterih predlogov.

Predvsem glede plačljivosti splava in obveznih obiskih posvetovalnic za nosečnice

glede odločitve o splavu. Poostrili naj bi merila zdravniške komisije glede obravnavanih

splavov, država pa bi krila stroške splava samo, če je ta po mnenju zdravniške komisije

nujen za zdravje nosečnice, sicer pa bi stroške krila nosečnica sama. Kot rešitev in da bi 77 77 Strategija za dvig rodnosti v Sloveniji;Delovno gradivo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve; sprejeta 15.11.2006, dostopno na: www.mddsz.gov.si78 Ibidem. 79 Ibidem.

55

se izognili prekinitvi nosečnosti, pa predvidevajo vzpostavitev sistema, s katerim bi

spodbujali večje in hitrejše možnosti za posvojitev in rejništvo. Nihče pa ni pomisli na

to, da je za veliko mladih deklet splav edina rešitev njihove nepremišljenosti.

d) Ukrepi za povečanje preventive in zdravja otrok, mladine in staršev:

• pripravljanje preventivnih programov za otroke in mladostnike, izboljšati

oblačila in slog oblačenja,

• izboljšati raven zdravstvenega varstva nosečnice in še nerojenega otroka,

• zagotoviti ustrezno strokovno pomoč pri preventivi in zdravljenju

neplodnosti,

• pozitiven odnos zdravstvenega osebja do nosečih žensk.80

Tudi v tem segmentu je veliko prahu je povzročil odstavek, kjer so se vladni strategi

razpisali o oblačilih in slogu oblačenja - brez utemeljitve, od kod podatek, da je sledenje

modnim smernicam zdravju škodljivo in nepremišljeno. Značilnost mode naj bi bila

minljivost in hitra menjava modnih smernic, ki se ne ozira na posledice; pri tem pa so

omenili predvsem pretirano uporabo umetnih materialov, zlasti kar zadeva intimni del

garderobe. Kot nevarno so označili tudi dolgotrajno uporabo preozkih oblačil v delu

pasu in bokov ter izpostavljanje nepokritih delov okrog pasu, predvsem pri dekletih, saj

naj bi to povzročilo huda vnetja rodil in posledično neplodnost.

Kljub neumnostim pa so v tem segmenti predlagani tudi primerni in dobri ukrepi kot

npr. izboljšati raven zdravstvenega varstva nosečnice in še nerojenega otroka

(zmanjšanje čakalnih vrst v specialističnih ginekoloških ambulantah,…) itd.

e) Ukrepi za vračanje družbe k osnovnim vrednotam: življenje, družina, otroci:

• seznanjanje javnosti z ukrepi Vlade RS za spodbujanje rojstev,

• spodbujanje družinam prijazne družbe,

• vzpodbujanje nesenzacionalističnega poročanja medijev,

• organiziranje kampanje za promocijo vrednot: življenje, družina, otroci,

• uvesti predmet v šolah, ki bo obravnaval etične norme in splošne

civilizacijske vrednote,

• uvesti predmet v šolah z demografskimi temami.81

80 Ibidem.

56

Tudi okoli tega segmenta je bilo precej polemik, posebej s strani medijev saj naj bi

sodeč po strategiji mladi bili mnenja o nesmiselnosti rojevanja otrok v tako nasilen,

nepravičen in onesnažen svet, ki povzroča samo stisko, zapostavljenost, strah in

trpljenje. Iz teh razlogov se bo vlada RS zavzemala za manj senzacionalistično in bolj

realno poročanje medijev. Vzpodbujala bo poročanje tudi o pozitivni, lepi in

vzpodbujajoči realnosti.

81 Ibidem.

57

SKLEP Dejstvo je, da se rast svetovnega prebivalstva upočasnjuje. Stopnja rodnosti upada v

Aziji, Latinski Ameriki ter Evropi med tem, ko v Afriki prebivalstvo še vedno narašča.

Najbolj kritično je stanje v Evropi, saj je tu padla že pod raven enostavnega obnavljanja

( 2,1 otroka na žensko) na povprečno 1,4 otroka na žensko. Kljub temu, da je rodnost

zadnjih nekaj let naraščala, je takšno stanje le posledica tiktakanja biološke ure žensk,

ter vpliv priseljencev. Na podlagi projekcije Eurostata se bo povprečno število otrok na

žensko v koledarskem letu do leta 2027 povečalo na 1,5 nato pa bo stagniralo. Selitveni

prirast bo ves čas okoli 6000 z rahlim zmanjšanjem okoli leta 2015, tudi delež starejših

bo še vedno strmo naraščal. Torej po vseh pridobljenih podatkih menim, da je stanje

zelo zaskrbljujoče.

Družinsko življenje se ves čas spreminja. Prilagaja se družbenim, gospodarskim krizam,

ekonomskim pritiskom, problemom preživetja, spremenjenim vrednotam in vlogam.

Danes je vse več dejavnikov, ki morajo biti izpolnjeni da se odločimo za starševstvo. Pri

odlaganju odločitve za starševstvo ima velik vpliv tudi negotova prihodnost. Težko je

dobiti zaposlitev, zaposlitve za določen čas pa ženskam preprečujejo, da bi se odločile

za materinstvo, saj jim če zanosijo v večini primerov pogodbe ne podaljšajo. Med

najpomembnejše sodijo tudi subjektivni dejavniki kot so: trden, varen in ljubeč

partnerski odnos, želja po otroku itd. Kljub temu pa mladi kot zelo pomemben dejavnik

izpostavljajo končano izobraževanje in materialno neodvisnost. Žal pa potem, ko so vsi

pogoji izpolnjeni, nastopijo drugačne komplikacije in sicer veliko žensk težko zanosi in

ima komplikacije v sami nosečnosti. Tako, da se jih večina odloči samo za enega

otroka, kljub želji po dveh ali več otrocih.

Ugotovila sem, da se standard slovenske družinske politike dviguje na vseh področjih,

kar zadeva družinske prejemke ima Slovenija svojo zakonodajo zgledno usklajeno z

vsemi sprejetimi mednarodnopravnimi normami, na določenih področjih pa je dosegla

celo več, tako glede dolžin starševskega dopusta, kot glede uvedbe 100% nadomestila

plače, za čas starševskega dopusta. Družinske politike in ukrepi imajo veliko simbolično

moč pri ustvarjanju družine in ozračja, prijaznega do otrok. Odzivati se morajo na

potrebe družin v današnjem demografskem, ekonomskem in socialno-kulturnem

kontekstu, kar pomeni, da morajo vplivati na številne družbene sfere: na ureditev

zdravstva, izobraževanja, stanovanjske politike, davčne politike, družbenih

storitev…skratka upoštevati morajo smernice v družbeni realnosti.

58

Skozi proces ustvarjanja diplomske naloge sem spoznala, da je ogromno odvisno od

socialne države, za katero se ima Slovenija, čeprav pogosto vsa socialna dejanja

zbledijo ob družbi katero mišljenje usmerjata kapital in dobiček. Država bi morala

pripraviti učinkovito strategijo in uvesti ukrepe za povečanje rodnosti, saj je nerealno

pričakovati, da se bo prebivalstvo obnavljalo po naravni poti brez vpliva države.

Menim, da je dolžina starševskega dopusta primerna, saj je vsaj za prvo leto otrokovega

življenja ključnega pomena, da je mati ves čas z njim. Kar zadeva pa dajatve in druge

ugodnosti pa menim da je področje potrebno prilagoditi dejanskim razmeram. In sicer,

večina mladih se danes odloči za študij, povprečna starost, ko zaključijo študij je okoli

25 let. Zaradi neurejenega socialnega položaja si je po končanem študiju potrebno

poiskati zaposlitev, ko le to pridobijo (če jo), pa se od njih pričakuje, da bodo vsaj nekaj

časa delali (posebej ženske), preden bodo odšle v porodniško. Čeprav je delodajalcem

zakonsko prepovedano dajati takšne pogoje je realnost bistveno drugačna. No in kmalu

ženske dopolnijo 28 let ali več in šele na to pride čas za otoka. Žal je tako, ker se s

starševskim dodatkom 188,90 EUR in nekaj malega otroškega dodatka ne da dostojno

živeti, saj v večini primerov tudi dohodki partnerja ali pomoč staršev ne zadoščajo za

pokritje vseh stroškov, ki so povezani z otrokovimi potrebami in potrebami staršev.

Menim, da je na potezi država, da ukrene nekaj v tej smeri, morda bi bilo primerno

ukiniti zaposlitev za določen čas, povečati starševski dodatek, omogočiti ugodnejše

stanovanjske kredite, več neprofitnih stanovanj, brezplačni vrtci…

Sprememba, ki se obeta s prvim januarjem 2010, predvideva izenačitev položaja s

starši, ki imajo v vrtcu samo enega otroka in so plačevali višjo ceno in tistimi, ki so

imeli dva otroka, drugega brezplačno, za prvega pa en plačni razred manj. Pot do

brezplačnih vrtcev pa je še zelo dolga.

Skratka treba je vzpostaviti takšne pogoje, da se bomo bodoči starši počutili varne,

sposobne za vzgojo in nego otrok in bomo verjeli v boljšo prihodnost.

59

LITERATURA

• Andrejc Panter Petra, Rodnost: diplomsko delo, PF Maribor 2008;

• Baš Irena, Pravno varstvo nosečnic: diplomsko delo, PF Maribor 2008;

• Davis K. in Blake J., Social structure and feritility: an analitic framework, 1956;

• Javornik Jana, Socialni razgledi 2006, Urad republike Slovenije za

makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana 2006;

• Josipovič Damir, Dejavniki rodnostnega obnašanja v RS, Ljubljana 2004;

• Jeraj Katja, Družinska politika in rodnost v Sloveniji in izbranih evropskih

državah, diplomsko delo, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana 2009;

• Knap Tomaž, Novejši demografski razvoj in prebivalstvena politika v RS:

diplomsko delo, Ekonomska fakulteta, Ljubljana 2002;

• Malačič Janez, Demografija (teorija, analiza, metode in modeli), Ljubljana

2006

• Novak Mitja, Aleksej Cvetko, Socialna varnost, Maribor 2005

• Novak Mitja, Končar Polona, Belopavlovič nataša in drugi, Konvencije

Mednarodne organizacije dela s komentarjem, Inštitut za delo pri Pravni

fakulteti Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2006

• Šircelj Milivoja, Rodnost v Sloveniji od 18. do 21. stoletja, Ljubljana 2006

• Švab Alenka, Sevenhuisen Selma, Labirinti skrbi: pomen perspektive etike skrbi

za slovensko socialno politiko, Ljubljana 2003

• Ule Mirjana, Kuhar Metka, Mladi, družina, starševstvo, Fakulteta za družbene

vede, Center za socialno psihologijo, Ljubljana 2003

• Ule Mirjana, Kuhar Metka, Ekonomsko-socialni položaj mladih družin,

Fakulteta za družbene vede, Ljubljana 2001

• Vidmar Kavar Andreja, Socialna varnost v evropski zvezi, Socialno delo, letnik

40 (2001) št. 1, Ljubljana 2001, str. 3-11;

• Vogelnik Dolfe, Razvoj prebivalstva Slovenije zadnjih 200 let z jugoslovanske

in evropske perspektive, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana

1965;

60

PRAVNI VIRI • Pravilnik o določitvi olajšav in lestvica za odmero dohodnine za leto 2009,

Uradni list RS, št.119/2008;

• Pravilnik o podrobnejših pogojih, merilih in postopku za dodelitev subvencij

mladim družinam za najem tržnih stanovanj, Uradni list RS, št. 66/2007;

• Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov, Uradni list, št. 22/2001

• Pravilnik o subvencioniranju prevozov za dijake in študente višjih šol, Uradni

list RS, št. 71/2007;

• Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih, Uradni list RS, št. 129/06;

• Sklep o usklajenih višinah transferjev ter o odstotku uskladitve

drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom, Uradni list RS, št.

73/2008;

• Stanovanjski zakon, Uradni list RS, št. 69/2003

• Statut Univerze v Mariboru, Uradni list RS, št. 36/2009- UPB7;

• Uradni list RS-Mednarodne pogodbe št. 7-20/99, Uradni list RS, št.24/9;

• Zakon o davku na motorna vozila, Uradni list RS št. 72/06;

• Zakon o davku na dodano vrednost, Uradni list RS št. 117/06

• Zakon o dohodnini, Uradni list RS št. 117/06;

• Zakon o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 42/2002;

• Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Uradni list RS, št.

16/2007-UPB5;

• Zakon o osnovni šoli, Uradni list RS, št. 81/2006-UPB3;

• Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, Uradni list RS, št.

110/2006-UPB2;

• Zakon o socialnem varstvu, Uradni list RS, št. 03/2007- UPB2,

• Zakon o štipendiranju, Uradni list RS št. 59/2007;

• Zakon o vrtcih, Uradni list RS, št. 100/2005- UPB2;

• Zakon o visokem šolstvu, Uradni list RS, št. 119/2006;

61




ELEKTRONSKI VIRI • Evropski parlament, URL:

http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=REPORT&reference=A6-

2007-0445&language=SL

• Evropski statistični urad, URL: http://epp.eurostat.ec/

• Doc. dr. Bojana Pintar, spletni članek, URL:

http://dnevnik.netinet.si/tiskane_izdaje/nika/1042208684

• International Developments in Child, Youth and Family, URL:

http://www.childpolicyintl.org

• Stanovanjski sklad Republike Slovenije, URL: http://www.stanovanjskisklad-

rs.si/

• Social Protection Social Inclusion ( 01.07.2008), URL:

http://ec.europa.eu/employment_social/missoc/db/public/compareTables.do?lan

g=en

• Statistični urad RS, URL: http://www.stat.si/

• Strategija za dvig rodnosti v Sloveniji;Delovno gradivo na Ministrstvu za delo,

družino in socialne zadeve; sprejeta 15.11.2006, dostopno na: www.mddsz.gov.si

• Študentska svetovalnica, URL: www.svetovalnica.com

• Vpis in plačilo staršev za vrtec, URL: http://www.mss.gov.si/

62

http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=REPORT&reference=A6-2007-0445&language=SL

http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=REPORT&reference=A6-2007-0445&language=SL

http://epp.eurostat.ec/

http://dnevnik.netinet.si/tiskane_izdaje/nika/1042208684

http://www.childpolicyintl.org/

http://www.stanovanjskisklad-rs.si/

http://www.stanovanjskisklad-rs.si/

http://ec.europa.eu/employment_social/missoc/db/public/compareTables.do?lang=en

http://ec.europa.eu/employment_social/missoc/db/public/compareTables.do?lang=en

http://www.stat.si/

http://www.mddsz.gov.si/

http://www.svetovalnica.com/

http://www.mss.gov.si/

SEZNAM TABEL IN GRAFOV Tabela 1: Povprečno število otrok na žensko (Tf) v evropskih državah v letih 2000-

2006;

Tabela 2: Demografski kazalniki za Slovenijo med letoma 1950 in 2007;

Tabela 3: Povprečno mesečno število upravičencev do družinskih prejemkov od leta

2002 do leta 2007;

Tabela 4: Višine otroškega dodatka (OD), ki veljajo od 1. julija 2008;

Tabela 5: Primerjalni pregled ureditve starševskega dopusta in nadomestil nekaterih

držav EU;

Graf 1: Celotna stopnja rodnosti od leta 2000 do 2007;

Graf 2: Povprečna starost matere ob otrokovem rojstvu – prvo rojstvo od leta 2000 do

2007;

Graf 3: Analiza želje po otrocih;

Graf 4: Prikaz želje po številu otrok;

Graf 5: Analiza dejavnikov, ki vplivajo na odločitev za otroka;

Graf 6: Zadovoljivost sredstev za socialno varnost.

Graf 7: Vpliv stimulacije države z višjimi družinskimi prejemki, k hitrejši odločitvi za

otroka.

63

PRILOGA

ANKETA 1. SPOL (obkroži) Ženski Moški 2. STAROST

3. ALI SI ŽELITE OTROK? (ustrezno obkroži) Da Ne razmišljam o tem

Ne Ne vem

Jih že imam

4. KOLIKO OTROK BI RADI IMELI? (ustrezno obkroži)

Enega

Dva

Tri ali več

5. RAZVRSTITE DEJAVNIKE OD 1 – 6, KI VPLIVAJO NA VAŠO

ODLOČITEV KDAJ IMETI OTROKE (1- najpomembnejši dejavnik, 6- najmanj

pomemben dejavnik)!

___ Končano izobraževanje ___ Zadovoljivo stanovanje

___ Zagotovljena socialna varnost ___ Zrelost

___ Zadovoljiva zaposlitev ___ Trden, varen in ljubeč partnerski

odnos

6. MISLITE DA DRŽAVA NAMENI DOVOLJ SREDSTEV ZA SOCIALNO

VARNOST DRUŽIN? (ustrezno obkroži)

Da

Ne (zakaj?)

____________________________________________________________________________________________________________________________________________

64

_____________________________________________________________________________________

7. BI FINANČNA STIMULACIJA DRŽAVE Z VIŠJIMI DRUŽINSKIMI

PREJEMKI PRIPOMOGLA K HITREJŠI ODLOČITVI ZA OTROKA?

(ustrezno obkroži)

Da

Ne (zakaj?)

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ 8. VAŠI PREDLOGI ZA POVEČANJE RODNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI!

_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Hvala za sodelovanje!

65

Date post:	16-Aug-2020
Category:	Documents
Upload:	others
View:	0 times
Download:	0 times

UNIVERZA V MARIBORU - COnnecting REpositories · 2 16. člen ESC: Da bi zagotavljale potrebne...

Documents