UNIVERZA V MARIBORU - COnnecting REpositories · 2018. 8. 24. · Vir: (Pera, 2015) V današnjem...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

EMPATIJA V ZDRAVSTVENI NEGI

(Diplomsko delo)

Maribor, 2017 Vesna Rebernišek

UNIVERZA V MARIBORU


EMPATIJA V ZDRAVSTVENI NEGI

(Diplomsko delo)

Maribor, 2017 Vesna Rebernišek

UNIVERZA V MARIBORU


Mentorica: Viš. predav. mag. Vida Gönc

ZAHVALA

"Če hočeš resnično razumeti drugega človeka, moraš najprej prehoditi miljo v njegovih

mokasinih. Vendar tega ne moreš narediti, če najprej ne sezuješ svojih."

(Trtnik, 2010)

Zahvaljujem se mentorici viš. predav. mag. Vidi Gönc, za podporo, razumevanje,

potrpežljivost in nasvete pri nastajanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi vsem anketirancem ter Univerzitetnemu kliničnemu centru Maribor.

Posebna zahvala gre tudi moji mami Miljani Rebernišek, ki je vedno verjela vame ter fantu

Marcelu Zbičajniku, ki me je spodbujal pri študiju ter mi nesebično stal ob strani skozi vsa

leta mojega šolanja.

I

POVZETEK

Teoretična izhodišča: Empatični odnosi je prisoten od rojstva pa vse do smrti človeka. Pri

tem se skozi življenje izpopolnjuje in je vedno bolj poglobljen ter kompleksen. V

zdravstveni negi je empatija izrednega pomena, saj lahko medicinske sestre z njo pri

pacientu vzpostavijo zaupljiv in pristen empatičen stik.

Raziskovalna metodologija: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji.

Raziskovalni instrument je anketni vprašalnik, ki je vseboval vprašanja zaprtega in

odprtega tipa. Raziskava je potekala na internističnem področju.

Rezultati: V raziskavi je sodelovalo n = 30 diplomiranih medicinskih sester/diplomiranih

zdravstvenikov. Od tega jih 57 % anketiranih meni, da empatija pomeni sposobnost

razumevanja in prepoznave čustev drugih ljudi in 40 % anketirancev opisujejo empatijo

kot sposobnost postaviti se v kožo drugega in razumeti njegovo stisko, 3 % pa jih meni, da

je to sposobnost, postaviti se na mesto nekoga drugega. Poleg tega 83 % vprašanih

anketirancev meni, da uporaba empatičnega pristopa v holistični obravnavi pacienta

pripomore k izboljšanju kakovosti zdravstvene nege, 17 % pa jih ne vidi razlike v

izboljšanju kakovosti zdravstvene nege z uporabo empatičnega odnosa.

Sklep: Na podlagi raziskave smo prišli do sklepa, da diplomirane medicinske sestre/

diplomirani zdravstveniki imajo empatični odnos pri obravnavi pacienta ter pri

komunikaciji poskušajo dajati pacientu občutek aktivnega poslušanja.

Ključne besede: empatija, emocionalno delo, zdravstvena nega, medicinske sestre,

bolnišnica, interno področje, anketni vprašalnik.

II

ABSTRACT

Theoretical background: Empathetic relations are present from birth and until the death.

Through the life changing empathy in a more depth and complex scenes. In nursing is

extremely important empathy with that can nurse use it by a patient to establish a

empathetic contact.

Research methodology: The research is based on quantitative methodology, we used a

questionnaire type of instrument. The questionnaire consists of closed and open Questions.

The research was Halted at the Departments of Internal Medicine.

Results: In a study involving 30 nurses. From 57 % nurses means that empathy is able to

understand and identify the feelings of other people and 40% describe empathy as the

ability to put myself in the skin of the other, but 3% consider putting on somebody else's

site. Besides 83 % of the nurses that the application of a holistic approach in dealing with

patient empathizes and to improving the quality of nursing care and 17% do not determine

a difference by using empathize.

Conclusion: We have come to the conclusion that nurses receive an empathy attitude in

dealing with a patient. The nurse also tries to give a patient the sense of active listening in

communication with him.

Key words: empathy, emotional work, nursing, nurses, hospital, house area questionnaire.

III

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ................................................................................................................................. 1

2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA ..................................................................... 3

2.1 Namen .......................................................................................................................... 3

2.2 Cilji .............................................................................................................................. 3

3 TEORETIČNI DEL ............................................................................................................ 4

3.1 Empatija ....................................................................................................................... 4

3.1.1 Nastanek pojma empatija .................................................................................. 6

3.1.2 Empatija pri delu z ljudmi ................................................................................ 6

3.1.3 Ovire za empatijo .............................................................................................. 7

3.1.4 Delovanje empatije ........................................................................................... 7

3.1.5 Odpori do empatije ........................................................................................... 8

3.1.6 Zakonitosti empatije ......................................................................................... 8

3.1.7 Empatija in njene dimenzije ............................................................................. 8

3.1.8 Emocionalno delo v zdravstveni negi ............................................................... 9

3.1.9 Empatija na delovnem mestu .......................................................................... 11

4 EMPIRIČNI DEL ............................................................................................................. 12

4.1 Raziskovalna vprašanja/hipoteze ............................................................................... 12

4.2 Metodologija raziskovanja ........................................................................................ 12

4.2.1 Raziskovalne metode ...................................................................................... 12

4.2.2 Raziskovalno okolje ........................................................................................ 12

4.2.3 Raziskovalni vzorec ........................................................................................ 12

4.2.4 Postopki zbiranja podatkov ............................................................................. 12

4.3 Etični vidik ................................................................................................................ 12

5 REZULTATI .................................................................................................................... 13

6 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA ............................................................................. 23

7 SKLEP .............................................................................................................................. 25

LITERATURA .................................................................................................................... 26

PRILOGE .............................................................................................................................. 1

- Anketni vprašalnik ………………………………………………………………………....

IV

KAZALO SLIK

Slika 1: Empatija v sliki ............................................................................................................. 5

Slika 2: Empatija pri delu z ljudmi ............................................................................................. 6

Slika 3: Dimenzije empatije ....................................................................................................... 9

KAZALO TABEL

Tabela 1: Uporaba empatije na delovnem mestu ..................................................................... 20

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Spol .............................................................................................................................. 13

Graf 2: Starost ........................................................................................................................... 13

Graf 3: Delovna doba ............................................................................................................... 14

Graf 4: Razumevanje empatije v zdravstveni negi ................................................................... 14

Graf 5: Pomen empatije v zdravstveni negi.............................................................................. 15

Graf 6: Odločitev za poklic ...................................................................................................... 15

Graf 7: Besedo empatija sem slišal/a ........................................................................................ 16

Graf 8: Stališče anketirancev, kaj pomeni pojem empatija ...................................................... 16

Graf 9: Uporaba empatičnega pristopa pri obravnavi pacientov .............................................. 17

Graf 10: Način izražanja uporabe ............................................................................................. 17

Graf 11: Mnenje o osebni empatičnosti .................................................................................... 20

Graf 12: Mnenje anketirancev, ali imajo empatičen odnos zaradi narave svojega dela ........... 20

Graf 13: Vpliv delovnih izkušenj na razvoj empatije do soljudi. ............................................. 19

Graf 14: Uporaba empatičnega pristopa do pacienta izboljša kakovost zdravstvene nege ...... 19

Graf 15: Dejavniki, ki vplivajo na sposobnost empatije .......................................................... 20

Vesna Rebernišek: Empatija v zdravstveni negi

1

1 UVOD

Emocije so del vsakega poklica in dela, vendar specifično noto pridobijo v poklicih in

profesijah, ki temeljijo na interakcijah z ljudmi (Hvalec, & Kobal-Straus, 2010).

Emocijo predstavlja odnos med osebo oz. subjektom in njegovimi vrednotami, stališči in

med življenjsko situacijo. Oseba odreagira na dražljaj, ki pritegne njegovo pozornost

oziroma ga oceni kot pomembnega. Zaradi tega bi bilo povsem opravičeno, če bi namesto

izraza emocije uporabljali pojem »emocionalni odzivi«. Specifičnost emocionalne reakcije

je, da oseba dogodka ne le zazna, ampak ga tudi občuti in doživi. Kako bo nekdo

odreagiral na nek zunanji dražljaj, je odvisno od njegovega subjektivnega razmišljanja,

ponotranjenih vrednot in meril. Torej od njegovega referenčnega okvirja, ki predstavlja

subjektov notranji svet, sistem pomenov oziroma od njegove orientacijske mape, ki mu

pomaga, da se znajde v zunanjem svetu. Vsekakor bi lahko torej zatrjevali, da so emocije

odziv skupka vrednot na nastalo situacijo s prilagoditveno funkcijo. Glede na različna

stališča in vrednote in s tem različnih interpretacij dražljajev, doživljamo ljudje različna

čustva ob istem dražljaju. Ljudje se ne odzivamo na dražljaje kot take, ampak na pomen, ki

mu jih pripišemo oziroma koliko je ta dražljaj za nas pomemben. Pomembno je še

opozoriti na razliko med čustvom in občutkom oziroma med emocijo in senzacijo.

Govorimo o tem, da občutke nenehno čutimo, čustva pa doživljamo občasno in je razlika

torej v trajanju (Milivojević, 2008).

Emocija je odziv osebe na dražljaj, ki ga je le-ta ocenila za pomembnega in ki visceralno,

motorično, motivacijsko in mentalno pripravlja osebo na prilagoditveno dejavnost

(Milivojević, 2008).

Zdravstvena nega vsekakor nesporno pripada profesijam, kjer zaposleni emocije

prepoznavajo kot sestavni del svojega dela, vendar veliko le-tega poteka diskretno in tiho.

Emocionalno delo je pomemben člen verige vodenja, poučevanja in raziskovanja v

zdravstveni negi. Čustva nas delajo človeške, imajo velik pomen in vpliv na pridobivanju

naših izkušenj in izkušnje vpletenih, ki so deležni naših storitev (Theodosius, 2008).

Poklici, ki so naravnani ter usmerjeni v delo z ljudmi, so zraven pridobljenih kompetenc in

velike motiviranosti pomembne še specifične osebnostne lastnosti, brez katerih pri takšni

naravi dela ne moremo biti uspešni. Ena iz skupinice teh lastnosti je vsekakor empatija.


2

Sposobnost empatije pomaga razumeti druge ljudi, ki doživljajo in izražajo čustva. Izraz

izhaja iz grščine: em, v, ter pathos, čustvo, tako da je najbližji prevod za to besedo

»vživljanje« (dobesedno-v čutenje). Empatijo opredeljujemo kot postavljanje samega sebe

v določeno situacijo, ter kot predstavljanje sebe v koži nekoga drugega. Pri empatiji gre za

sposobnost, ki je po svoji naravi intelektualno - emocionalna in nam omogoča, da se

vživimo v psiho druge osebe, vendar se z njo ne poistovetimo (Bratanič, 1985). Na kratko

lahko rečemo, da je empatija sposobnost predstavljati si, kako druga oseba doživlja

določeno situacijo (Milivojević, 2008).

Če želi medicinska sestra pomagati pacientu, da se bo lažje spoprijel s težavami, mora

imeti tudi sama take osebnostne lastnosti, s katerimi bo pripomogla, da bo pacient

sprejemal spremenjeno telesno podobo, okoliščine in vzpostavljal življenjsko ravnovesje

(Kisner, Rozman, Klasinc, & Pernat, 1998).

Vse zdravstvene delavce zavezuje profesionalno upravljanje čustev pacientov storitev in

prav tako svojih lastnih čustev. Katere predpisujejo organizacijske profesionalne norme, ki

so lahko formalne ali pa neformalne. Te določajo na kakšen način in čas izkazovanja ali

pa prikrivanje čustev (Šadl, 2002).

Empatija je dovzetnost ter občutljivost medicinske sestre za bolnikove občutke, katerega

medicinska sestra uporablja pri delu s pacienti. Empatija je več kot le razumevanje

pacientovih misli, je eden najučinkovitejših dejavnikov v doseganju sprememb in učenja s

pomočjo razdajanja sebe (Harih, 2009).

(Pirš, 2006) navaja, da je pri delu s pacienti empatija zelo pomembna, prav tako

profesionalni odnos, ki gradi sodelovanje namesto usmiljenja, partnerstvo namesto

avtoritete. Zdravstvena nega nudi storitve in nima končne besede o kakovosti izvedenega

dela. Končni razsodnik je pacient in njegovi svojci.

Vso zdravstveno osebje se neprestano sooča z neprijetnimi situacijami, kot sta bolečina in

agresivnost in še kljub temu pristopajo k pacientu in njihovimi svojci na prijazen način in z

empatijo (Waddington, 2005).


3

2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA

2.1 Namen

Namen diplomskega dela je ugotoviti kakšen vpliv ima empatija na komuniciranje s

pacienti in razumevanje pacientovega stanja/situacije/potreb.

2.2 Cilji

Cilji v teoretičnem delu:

Opredeliti pojem empatija.

Predstaviti empatijo pri delu z ljudmi.

Predstaviti ovire za empatijo.

Predstaviti delovanje empatije.

Opisati odpore do empatije.

Preučiti zakonitosti empatije.

Preučiti emocionalno delo v zdravstveni negi in

Preučiti emocijo na delovnem mestu.

Cilji v empiričnem delu:

Ugotoviti ali diplomirane medicinske sestre/diplomirani zdravstveniki uporabljajo

empatični odnos v komunikaciji s pacienti.


4

3 TEORETIČNI DEL

3.1 Empatija

(Lussier, & Richard, 2007) empatijo opredeljujeta kot sposobnost vživljanja v čustva in

občutke druge osebe brez lastne čustvene vpetosti. (Hribar-Sorčan, 2008) pravi, da se z

uporabo empatije ne poistovetimo z nekom, za razliko od občutij simpatije in sočutja do

drugega.

Empatija je sposobnost razumeti čustva, misli, mnenja in stanje posameznika. Ko si

empatičen lahko razumeš doživljanje drugega (Salters-Pedneault, 2014).

Sposobnost empatije lahko izvajamo samo določen čas, saj prekomerno delovanje lahko

vpliva na nas same in nam lahko tudi škoduje (Hvalec, & Kobal-Straus, 2010).

Po (Tschudin, 2004) je empatija sposobnost sprejeti občutke drugih ljudi in imeti

sposobnost z njimi komunicirati. Ko nekomu pomagamo empatično pomeni, da smo

neprizadeti, ko ne potrebuje več pomoči. Izčrpanosti ne občutimo, ampak, da smo kot

človek ob drugem obogateli.

Empatija v zdravstveni negi je opredeljena kot: človeška lastnost, strokovno stanje, proces

komunikacije in poseben odnos (Yu, & Kirk, 2008).

Pri empatiji preko verbalne in neverbalne komunikacije prepoznavamo drugega (njegovo

vedenje, čustva in doživljanje). Prepoznati moramo skrita čustva in namere, ki se jih oseba,

ki jo opazujemo ne zaveda. Sposobnost empatije in empatičnega odnosa se pri ljudeh

razlikuje. Ljudje si iščemo takšno družbo, da lahko razumemo drug drugega, saj to vodi v

zadovoljstvo (Škerbinek, 1991).

Empatijo delimo na kognitivno in emocionalno empatijo. Kognitivna empatija se nanaša na

razumevanje perspektive drugega, na način dojemanja sveta kot ga dojema drugi; gre za

razumevanja norm, vrednot in verovanj drugega (Walter, & Finlay, 1999).

Pri emocionalni empatiji gre za emocionalno reakcijo posameznika na drugo osebo, ki se

le-ta odraža na dva načina (Walter, & Finlay, 1999):


5

1. reaktivna empatija – občutki sočustvovanja izhajajo iz občutka zaskrbljenosti,

(empatična zaskrbljenost) ali pa za negativne občutke, ki jih vzbujajo občutki stiske

drugih (osebna stiska) in

2. paralelna empatija – emocionalni odgovor na druge, ki je podoben čustvom, ki ga

druga oseba doživlja. To kar doživlja druga oseba mi začutimo.

(Eisenberg, 2000) pravi, da je empatija zrcaljenja izkušnja občutkov drugega. Poglablja

moralno delovanje.

Slika 1: Empatija v sliki

Vir: (Pera, 2015)

V današnjem svetu ima empatija izredno vlogo, saj gre za sposobnost, ki lahko znova

prebudi občutek povezanosti z drugimi v tem spreminjajočem se in velikokrat

razosebljenem svetu (Simonič, 2014). Morala je eden izmed elementov empatije, ki

prispeva k profesionalnemu vedenju, ter nam omogoča sprejemati odločitve, ki so

izključno usmerjene v pacientov dobrobit (Martinovski, Traum, & Marsella, 2007).

Empatija je sposobnost, da vstopimo v kožo nekoga drugega, ter se zavedamo kaj druga

oseba občuti in misli (Pressley, 2012). (Stamos, & Lunaček, 2012) navajata, da je

pomembno, da ločimo empatijo in simpatijo. Empatija govori o tem, da zaznamo in

razumemo pacientovo bolečino, misli, čustva. Pri simpatiji razbremenjujemo pacienta na

način, da njegovo pozornost preusmerimo na vsebino, ki mu omogoča upanje na zdravi del

telesnega in psihičnega stanja.


6

3.1.1 Nastanek pojma empatija

Izraz empatija izhaja iz nemške besede »Einfuhlung«. Prvič jo je uporabil Robert Vischer

leta 1873 za opis projekcijo človeškega občutka na naravni svet (Chowdhry, 2010). Sama

beseda empatija je nastala v domeni estetike in je pomenila čustveni pristop ter v

današnjem času uporabljamo izraz empatija, nekoč pa je bil pogosteje uporabljen izraz

simpatija. Empatija v grščini pomeni močno strast, zraven tega pomeni prenašanje

človekovih čustev na materialni svet (Stamos, & Lunaček, 2012). K njenemu razvoju je

prispevala psihoanaliza. S pojmom empatija so se največkrat ukvarjale filozofija in

behavioristično orientirane znanosti v družboslovju, med njimi največ psihologija

(Simonič, 2014). (Pigman, 1995) navaja, da je empatija proces, ki omogoča, razumevanje

drugih in sicer, da se lahko postavimo v njihov položaj.

3.1.2 Empatija pri delu z ljudmi

Empatičen odnos ljudi predstavlja naš odnos do drugih ljudi. Kadar delamo z ljudmi

uporabljamo različne instrumente in od dela je tudi odvisno, kateri instrument bomo

uporabili. Kot pravita (Stamos, & Lunaček,2012) je pri psihoanalizi to interpretacija, pri

drugih metodah pa je to empatija. Empatijo poleg intuitivnega načina uporabljamo tudi

racionalno. Da jo na ta način lahko uporabimo, moramo biti z njo strokovno seznanjeni.

Izhajati mora iz nekonfliktnega okolja terapevtovega psihičnega življenja.

Medicinske sestre morajo poznati čustveno inteligenco in sposobnost empatičnega

delovanja. Medicinske sestre sebe uporabljajo kot orodje in čustva kot medij, ki so lahko

površinska ali pa tudi globinska. Medicinska sestra mora pri pacientu prepoznati čustva. Ta

čustva ji služijo pri vzpostavitvi medosebnega odnosa, da doseže čim bolj kakovostni izid

zdravja pacienta (Pratneker, 2008).

Slika 2: Empatija pri delu z ljudmi

Vir: (Fischer, 2012)


7

Naša drža mora biti neodvisna od naših trenutnih čustev (jeza, žalost, tesnoba). Pomeni

bazično pripravljenost na odprt odnos in jasno zaznavo. Sposobnost za empatijo moramo

ohraniti tudi takrat, ko smo slabe volje. V primeru, da tega ne zmoremo, je boljše da za

krajši čas opustimo delo. Empatija ni enosmeren proces, lahko jo pričakujemo tudi od

tistih, katere učimo in od tistih, ki jih negujemo (Stamos, & Lunaček, 2012).

3.1.3 Ovire za empatijo

Najpogostejša ovira za razvoj empatije je naše prepričanje, da so drugi ljudje takšni kot mi.

Tako nasedemo lastni napačni predstavi, da drugi ljudje čustvujejo, razmišljajo in se

odzivajo enako kot mi. To nas vodi do posplošitev, sodb in nestrpnosti. Včasih naredimo

kaj z najboljšim namenom za drugega, vendar se on potem ne odzove tako, kot bi

pričakovali ali si želimo. Potem pa pravimo, da nam ni hvaležen. Marsikdaj pa je tako, da

se premalo vprašamo, kaj bi drugi v določenem trenutku zares potreboval. Preveč izhajamo

iz sebe in iz tistega, kar mi mislimo, da je dobro za nekoga (Trtnik, 2010).

Sposobnost empatije je odvisna od tega, s čim empatiziramo. Nekateri delajo z

travmatiziranimi osebami (kronični bolniki, psihični bolniki, terminalni bolniki, nekateri pa

z osebami, ki je njihovo stanje komorbidno (depresivni bolniki, dementni bolniki, srčno-

žilni bolniki). Empatija zahteva sposobnost, da se z svojim delom prilagodimo čustvenemu

stanju pacienta in del sebe ohranimo na distanci. Gre za kompleksno funkcijo, ki je pri

zdravstvenih delavcih kaže različno (Stamos, & Lunaček, 2012).

V zdravstveni negi obstaja več ovir za empatijo. Prvič, anksioznost ovira empatijo. Druga

ovira je ta, da medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci še vedno ne vidijo čustvene

potrebe pacientov kot temeljni vidik bolezni in nege. Raziskave (Levinson, & Roter,1995)

kažejo, da zdravstveni delavci in medicinske sestre, ki se redno vključujejo psihosocialnih

dimenzij oskrbe, komunicirajo bolje. Tretja ovira pa izhaja iz negativnih čustev, ki se

pojavijo, ko so napetosti med zdravstvenimi delavci in pacienti (Vanderford, Stein,

Sheeler, & Skochelak, 2001).

3.1.4 Delovanje empatije

Empatija deluje zaznavno, kar pomeni, da empatična oseba zazna pacientovo bolečino. Pri

njenem razumevanju se lahko pojavijo tudi težave. Težave se pojavijo zaradi tega, ker je

empatija razumljena preveč na široko. Njene opredelitve so različne, zato med njimi ni

skupnih točk (Stamos, & Lunaček, 2012).


8

Kot navaja (Bolognini, 1997) se mlademu in neizkušenemu zdravstvenemu delavcu

dogaja, da si oblikuje samo en del določene predstave o empatiji.

Ko smo aktivni se lahko hitro približamo vsiljivosti in dolgotrajne izkušnje s pacienti

kažejo, da so tisti terapevti, ki so preveč aktivni, neustrezni. Pretirana pasivnost se kaže v

izgubi stika in v odsotnosti optimalne odzivnosti (Bacal, 1985).

3.1.5 Odpori do empatije

Empatija ima v odnosu pomembno mesto. Premalo se zavedamo in premalo poudarjamo,

da pri pacientu ni vedno zaželena in da se proti empatični funkciji terapevta mobilizirajo

pacientovi odpori. V kolikor jo spregledamo lahko povzroči težave v odnosih (Stamos, &

Lunaček, 2012).

3.1.6 Zakonitosti empatije

Da bi emocionalno delo boljše razumeli moramo poznati zakonitosti čustev ter njegove

procese. Čustva so naučen nevrosociativen odgovor na okoliščine. Njihovo odzivanje in

doživljanje poteka v skladu z našimi predhodnimi izkušnjami. Vplivajo na nas, na naše

obnašanje, našo motivacijo in kognitivne procese (Robbins, 1992). Kot pravi

(Rungapadiachy, 2003) predstavljajo glavni del naše komunikacije.

Dimenzije zakonitosti empatije lahko gredo v dve smeri in sicer v razvoj samoempatije in

razvoj empatije do drugega. K razvoju v samoempatijo prispeva pozitivna izkušnja s

empatičnim terapevtom. Pri razvoju empatije do drugega se to zgodi pozno in sicer v

psihoterapevtskem procesu.

Pomembni komponenti sta tudi teoretsko znanje in osebnostni trening. Trening mora biti

dolg, z strokovno osebo. Teoretično znanje pa prispeva k temu, da terapevt pridobljene

osebne izkušnje umesti v mrežo znanj, ki so jih oblikovali drugi. Gre za živo ne papirnato

teorijo, ki je kombinacija teoretične vednosti z osebno izkušnjo. To lahko dosežemo na

različnih seminarjih. Lahko poteka v obliki vaj, katere se izvajajo v manjših skupinah,

tako, da si ljudje izmenjujejo poglede, mnenja in osebne izkušnje (Stamos, & Lunaček,

2012).

3.1.7 Empatija in njene dimenzije

Empatija ima tri dimenzije (kognitivno, čustveno in etnično). Pri kognitivni dimenziji gre,

da začasno zapustimo svoje mnenje ter prevzamemo drugega. Pri čustveni dimenziji gre za


9

sposobnost vživljanja v občutke in čustva drugega. Pri etnični dimenziji pa gre za

sposobnost in skrb drugega (Ule, 2010).

(Trevisani, 2005) navaja štiri dimenzije empatije (vedenjsko, čustveno, kognitivno in

relacijsko empatijo).

- Vedenjska empatija (razumevanje drugačnosti in sposobnost razumeti).

- Čustvena empatija (kako so čustva povezana z ljudmi, predmeti, dogodki).

- Kognitivna empatija (razumevanje kognitivnih prototipov, ki delujejo v danem

trenutku, prepričanja, ki ustvarjajo vidne vrednote, ideologijo osnovnih vedenj,…).

- Relacijska empatija (čustva, ki izhajajo iz družbenih odnosov).

Slika 3: Dimenzije empatije

Vir: (Trevisani, 2005)

3.1.8 Emocionalno delo v zdravstveni negi

Čustva so sestavni del vsakega poklica vendar svojo razsežnost pridobijo v poklicih, ki

temeljijo na delu z ljudmi (Trobec, 2008). (Theodosius, 2008) zdravstveno nego uvršča

Vedenjska

empatija

Empatija Čustvena

empatija

Kognitivna

empatija

Relacijska

empatija


10

med poklice, kjer zaposleni emocionalno delo prepoznavajo kot del svojega dela. Kot pravi

v nadaljevanju je emocionalno delo izredno pomembna sestavina vodenja. Čustva nas

delajo človeške, zato tudi pomembno vplivajo naše izkušnje in prav tako izkušnje

uporabnikov storitev (pacientov). Emocionalno delo se v zdravstveni negi pogosto

ignorira. Ima pozitivne in negativne učinke za izvajalca kot na prejemnika (de Castro,

Agnew, & Fitzgerald, 2004).

Raziskavi (Persaud, 2004) in (Šadl, 2002) dokazujeta, da ima opravljanje emocionalnega

dela negativne posledice na izvajalca emocionalnega dela. Raziskava, ki je bila izvedena je

pokazala, da večjo obremenitev predstavljajo interakcije z ljudmi kot pa postopki, ki jih

zaposleni izvajajo. Avtorji (Zammuner, Lotto, & Galli, 2003) navajajo, da emocionalno

delo nima samo negativnih posledic, ampak prinaša tudi pozitivne, kar pa je odvisno od

pogojev dela. Zaposlenim v zdravstveni negi emocionalno delo predstavlja izpostavljenost

stresu, tako na delovnem mestu kot tudi v zasebnem življenju (Mazhindu, 2009).

Profesionalen odnos do pacientov in tudi drugih storitev ne zajema samo dobrega

strokovnega znanja in kakovostno izvedene storitve. Obremenitev ne predstavlja samo

zahteva po nenehnem izražanju pozitivnih čustev na delovnem mestu, temveč tudi zahteva,

da se negativna čustva ne smejo izraziti, to lahko privede do izgorevanja (Persaud, 2004).

(Hvalec, & Kobal-Starus, 2010) navajata, da poklici v zdravstveni negi zahtevajo visoko

stopnjo empatije.

Ne smemo pozabiti tudi na preveliko stopnjo empatije, ki je lahko naporna za obe strani

tako za zdravstvene delavce kot paciente. Zaposleni so vedno v precepu med preveč in

premalo empatije, zato bi bilo potrebno usposabljanje, da bi zdravstveni delavci imeli

pravo mero empatije (Ule, 2009). (Škerbinek, 1991) navaja, da sposobnost za visoko

stopnjo empatije dosežemo s prakso in samoizobraževanjem.

(Sorensen, & Iedema, 2009) sta ugotovila, da so zaposleni na področju zdravstvene nege

velikokrat podvrženi anksioznosti pred bolečino pacienta, ki bi jo utegnili čutiti na nivoju

empatične povezanosti. Pri tem pa je pomembna čustvena inteligenca, ki nam pomaga

kako predelat strah in to obrniti v dodatno motivacijo v želji pomagati pacientu.

(McQueen, 2004) pravi, da imata čustvena inteligenca in emocionalno delo zdravstvenih

delavcev pomembno vlogo pri vzpostavitvi terapevtskega odnosa, ki prispeva h kvaliteti

nudene zdravstvene nege.


11

(Smith, 2000) pravi, da emocionalno delo v zdravstveni negi poteka rutinsko. Medicinske

sestre in zdravstveni delavci ga posebej ne poudarjajo. To delo podpira in omogoča tekoč

potek dela v zdravstveni negi, povečuje kakovost oskrbe pacienta in tudi vpliva na

medsebojne odnose.

3.1.9 Empatija na delovnem mestu

Empatija je osnovna sposobnost za kakovostno delo medicinske sestre in ostalih

zdravstvenih delavcev. Empatija jim omogoča kakovostnejše vrednotenje potreb, bolj

kakovostni negovalni načrt in kvalitetno zdravstveno nego. Visoko stopnjo empatije

dosežemo skozi prakso, izobraževanjem in samoizobraževanjem. Pet stopenj empatije,

kako se na njih odzivajo medicinske sestre in ostali zdravstveni delavci (Škerbinek, 1991):

1. Sprejemanje (obrazna mimika, drža).

2. Poslušanje (terapevtska tišina, kimanje).

3. Razjasnjevanje (odprta vprašanja, popolni odgovori, validacija percepcije).

4. Informiranje in spoznavanje (znanje klienta, upoštevanje).

5. Analiza (soočanje s konfliktnimi situacijami, pacientova identifikacija nepoznanih

čustev).

Empatija na delovnem mestu je zelo pomembna. Zaposlenim lahko pomaga preprečiti

izgorelost, utrujenost, pomaga razviti močne odnose, ki vodijo do bolj zadovoljnih

pacientov v zdravstveni negi (Thew, 2012). Je nepogrešljiva spretnost, ki vključuje

zaznavanje občutkov drugih in njihovih stališč. Empatični ljudje so pozorni na čustvene

namige, znajo poslušati, razumejo stališča drugih in jim pomagajo na osnovi njihovih

potreb in njihovih občutkov. Na delovnem mestu je pomembna, da lahko z drugim odprto

komuniciramo, za spodbujanje drugih, da predstavimo svoje ideje in za ustvarjanje

delovnega okolja, ki spodbuja kreativne rešitve. Pomembno je, da si tako doma kot na

delovnem mestu vzamemo čas in prisluhnemo drugemu (Izobraževalni raziskovalni inštitut

Ljubljana, 2016).


12

4 EMPIRIČNI DEL

4.1 Raziskovalna vprašanja

Ali diplomirane medicinske sestre/diplomirani zdravstveniki v zdravstveni negi

kažejo empatični odnos v komunikaciji s pacienti?

4.2 Metodologija raziskovanja

4.2.1 Raziskovalne metode

V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s študijem domače in tuje

strokovne literature. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela. Anketni

vprašalnik je sestavljen iz vprašanj zaprtega tip. Vprašalnik je povzet po avtorici (Železnik,

2016). Ključne besede po katerih smo iskali literaturo so: empatija, zdravstvena nega,

pacient, komunikacija, medicinska sestra. Ključne besede po katerih smo iskali tujo

literaturo so: empathy, health care, patient, communication, nurse.

4.2.2 Raziskovalno okolje

Raziskava je potekala v eni bolnišnici, na internističnem področju. Pred pričetkom

raziskave smo pridobili soglasje vodstva ustanove in etične komisije ustanove.

4.2.3 Raziskovalni vzorec

V raziskovalni vzorec smo vključili 30 naključno izbranih diplomiranih medicinskih

sester/diplomiranih zdravstvenikov.

4.2.4 Postopki zbiranja podatkov

Anketne vprašalnike smo razdelili po naključno izbranih oddelkih interne medicine.

Izvedba raziskave je potekala na oddelkih. Časa za reševanje anket je bil en teden. Vsaka

anketa posebej se je nahajala v ovojnici. Anketiranci so izpolnjeno oddali pri vodji

zdravstvene nege.

4.3 Etični vidik

Vsi sodelujoči so na začetku raziskave seznanjeni z namenom, cilji in vsebino raziskave.

Upoštevali smo etična načela zasebnosti in zaupnosti. Zagotovljena je bila prostovoljnost

in anonimnost anketirancev, ki so imeli tudi pravico do odklonitve sodelovanja. Prav tako,

smo pridobili soglasje avtorice vprašalnika, za njegovo uporabo.


13

5 REZULTATI

Graf 1: Spol

V raziskavi je sodelovalo 30 oseb (100 %), od tega je bilo 28 (93 %) oseb ženskega spola

in 2 (7 %) osebi moškega spola.

Graf 2: Starost

Največ anketirancev, 11 (37 %), je bilo starih od 31 do 40 let, 9 (30 %) anketirancev je

bilo starih od 20 do 30 let, 8 (26 %) anketirancev je bilo starih od 41 do 50 let in 2 (7 %)

anketiranca sta bila stara več kot 51 let.


14

Graf 3: Delovna doba

Iz Grafa 3 je razvidno, da je največ, 13 (43 %), anketirancev imelo delovno dobo od 1 do

10 let, 8 (27 %) anketirancev je imelo delovno dobo od 21 do 30 let, 7 (23 %) anketirancev

od 11 do 20 let in 2 (7 %) anketiranca sta imela delovno dobo več kot 31 let.

Graf 4: Razumevanje pomena empatije v zdravstveni negi

Vsi anketiranci, 30 (100 %), razumejo pomen empatije v zdravstveni negi.


15

Graf 5: Pomen empatije v zdravstveni negi

Empatija v zdravstveni negi 20 (67 %) anketirancem pomeni globlje razumevanje

pacientove bolezni in 10 (33 %) anketirancem pomeni intenzivno poslušanje pacienta.

Nihče od anketiranih ni odgovoril, da mu empatija v zdravstveni negi pomeni ignoriranje

pacientovih potreb.

Graf 6: Odločitev za poklic

Več kot polovica anketirancev 22 (73 %) se je odločilo za ta poklic, ker radi pomagajo

drugim, 5 (17 %) anketirancev je povedalo, da so jim to predlagali starši in 3 (10 %)

anketiranci zaradi tega ker se še v zdravstvu dobi služba.


16

Graf 7: Besedo empatija sem slišal/a

Za besedo empatija je 23 (77 %) anketirancev slišalo v šoli/na fakulteti, 4 (13 %)

anketiranci so za besedo empatija slišali na delovnem mestu in 3 (10 %) anketiranci doma.

Graf 8: Stališče anketirancev, kaj pomeni pojem empatija

Pojem empatija 17 (57 %) anketirancev opisuje s trditvijo da je empatija sposobnost

razumevanja in prepoznave čustev drugih ljudi ter prepoznave znakov neverbalne

komunikacije, 12 (40 %) anketirancev jo opisuje s trditvijo, da je empatija sposobnost, ko

se postavimo v kožo drugega in razumemo njegovo stisko in 1 (3 %) anketiranec opisuje,


17

da je empatija sposobnost, da se postavimo na mesto nekoga drugega, kar nam povzroča

čustveno stisko.

Graf 9: Uporaba empatičnega pristopa pri obravnavi pacientov

27 anketirancev (90 %) pravijo, da na oddelku pogosto uporabljajo empatični pristop do

pacienta in 3 (10 %) anketiranci pravijo, da ga ne uporabljajo pogosto.

Graf 10: Način izražanja empatije pri obravnavi pacientov

20

10

načingovora

gestikatelesa

20 anketirancev (67 %) empatijo izražajo z načinom govora in 10 (33 %) anketirancev

empatijo izraža z gestiko telesa.


18

Graf 11: Mnenje anketirancev, ali imajo empatični odnos zaradi narave dela

29

1

da

ne

29 (97 %) anketiranih meni, da so empatične osebe in 1 (3 %) anketiranec meni, da ni

empatična oseba.

Graf 12: Zdravstveni delavci so bolj empatični zaradi narave svojega dela

19 anketirancev (63 %) menijo, da so zdravstveni delavci zaradi narave svojega poklica

bolj empatične osebe in 11 (37 %) anketirancev meni, da ne.


19

Graf 13: Vpliv delovnih izkušenj na razvoj empatije do soljudi

16 (53 %) anketirancev meni, da delovne izkušnje vplivajo na razvoj empatije do soljudi, 8

(27 %) anketirancev je mišljenja, da mogoče vplivajo in 6 (20 %) anketirancev pravi, da ne

vplivajo.

Graf 14: Uporaba empatičnega pristopa do pacienta izboljša kakovost zdravstvene

nege

Uporaba empatičnega pristopa do pacienta izboljša kakovost zdravstvene nege to meni 25

(83 %) anketiranih, 5 (17 %) anketirancev ne ve, ali empatičen pristop izboljša ali ne, in

nihče od anketirancev ni rekel, da je ne izboljša.


20

Graf 15: Dejavniki, ki vplivajo na sposobnost empatije

Da na sposobnost empatije vpliva razumevanje in občutljivost na probleme drugih ljudi, se

strinja 16 (53 %) anketiranih, 8 (27 %) jim meni, da so ti dejavniki spodbujanje osebnega

razvoja sebe ter drugih ljudi in 6 (20 %) anketirancev meni, da najbolj vpliva interes za

potrebe in zanimanje za druge ljudi.

Tabela 1: Uporaba empatije na delovnem mestu

Trditve Se ne

strinjam

Delno se

strinjam

Popolnoma

se strinjam

1. Empatijo izražamo verbalno in neverbalno. 1 3 26

2. Ključna veščina empatije je govorica telesa. 3 20 7

3. Zelo dobro znam oceniti kaj druga oseba misli

in kaj bo storila. 1 14 15

4. Ko se pogovarjam, raje poslušam izkušnje

drugih, kot pa, da bi govoril/a o sebi. 2 17 11

5. Vesel/a sem kadar lahko pomagam drugim. 1 3 26

6. Kadar govorim s pacientom si vzamem čas 1 10 19

7. Pacienti so z mano zadovoljni in me veliko krat

pohvalijo. 1 8 21

8. Ne znam presoditi kdaj bom koga prizadel/a 16 9 5

9. Povem kar mislim čeprav s tem razjezim druge. 11 14 5

10. Če sogovorec ne razume razloženega prvič, mi

ni težko ponoviti. 1 2 27

11. Težko presodim kdaj je kdo nesramen in kdaj 16 11 2


21

ne.

12. Ko rečem kar nekoga užali, si mislim, da je to

njegov problem. 20 7 3

13. Vseeno mi je ko vidim nekoga jokati. 26 1 3

14. Hudo mi je ko vidim nekoga bolnega. 5 6 19

15. Ko imajo prijatelji težave odreagiram zelo

čustveno. 3 14 13

16. Prijatelji radi govorijo z menoj o stvareh, ki jih

mučijo. 3 4 23

17. Znam poslušati in svetovati. 2 7 21

18. Prijatelji pravijo, da sem prijeten sogovornik 2 6 22

19. Če nečesa nimam sam/a tudi drugim ne

privoščim. 26 - 4

Trditve Nikoli Včasih Vedno

1. Pri pogovoru rahlo prikimavam, da sogovornik

ve, da poslušam. 3 9 18

2. Sogovornika poslušam, vendar ga ob

nestrinjanju prekinem 8 20 2

3. Sogovornika zbrano poslušam. - 4 26

4. V pogovoru ohranjam očesni stik. - 7 23

5. Sogovorniku dajem občutek, da ga razumem in

sprejemam njegovo mnenje. 1 5 24

6. V pogovoru sem osredotočen/a na sogovorca - 2 28

7. Znam oceniti kako se drugi počuti. 1 10 19

8. Po pogovoru vedno preverim ali me je

sogovornik razumel. - 7 23

9. Znam oceniti kadar človek govori eno, misli pa

drugo. 2 14 14

10. Vem kaj ob pogovoru razmišlja drugi. 2 18 10

11. Sem « dobrovoljček«. - 21 9

12. Svoje težave puščam doma. 2 6 22

13. Svoje težave rešujem sam/a in ne razpravljam o

njih z drugimi. 1 19 10

14. Razumem paciente, ki so slabe volje, jezni. 3 11 16

15. Dovolj imam svojih težav, ne zanimajo me

težave drugih. 20 6 4

16. Vzamem si čas za prijatelja, ki ima težave. 1 - 29

Iz Tabele 1 je razvidno, da je 26 (87 %) anketirancev odgovorilo, da se popolnoma

strinjajo, da se empatija izraža verbalno in neverbalno. 20 (67 %) anketirancev se delno

strinja, da je ključna veščina empatije zdravstvena nega. Polovica anketirancev 15 (50 %)

zna zelo dobro oceniti, kaj druga oseba misli in kaj bo storila. 17 (57 %) anketirancev pa se

delno strinja, da pri pogovoru raje poslušajo izkušnje drugih, kot pa, da bi govoril/a o sebi.


22

Več kot polovica 26 (87 %) anketirancev je veselih, kadar lahko pomagajo drugim. 19 (13

%) anketirancev si pri pogovoru s pacientom vzame čas. Raziskava je tudi pokazala, da so

pacienti pri komunikaciji zadovoljni 21 (70 % )in da so anketiranci velikokrat pohvaljeni.

Anketiranci 16 (53 %) se ne strinjajo, da ne znajo presoditi kdaj bodo koga prizadeli.

Anketiranci se delno strinjajo 14 (47 %), da vedno povedo kaj mislijo, čeprav vedo, da

bodo s tem razjezili druge. Ko rečem kar nekoga užali, si mislim, da je to njegov problem,

s to izjavo se 20 (67 %) anketirancev sploh ne strinja. 26 (87 %) anketirancev se ne strinja,

da ko vidijo nekoga jokati, da jim je vseeno. Anketirancem je hudo, ko vidijo nekoga zelo

bolnega, to jih je odgovorilo več kot polovica in sicer 26 (87 %). Povedali so tudi, 14 (47

%), da v primeru prijateljevih težav odreagirajo čustveno. Anketiranci, 23 (77 %), so nam

tudi povedali, da prijatelji radi govorijo z njimi o stvareh, ki jih mučijo. Znajo tudi

sodelovati in poslušati, to je pojasnilo 23 (77 %) anketirancev. Da so anketiranci prijetni

sogovorniki pravi 22 (73 %) anketirancev. S trditvijo, da če nečesa nimam sam/a tudi

drugim ne privoščim se anketiranci 26 (87 %) popolnoma ne strinjajo.

Pri pogovoru so anketiranci, 18 (60 %), vedno rahlo prikimavali, da sogovornik ve, da ga

poslušam. Sogovornika poslušajo, vendar ga ob nestrinjanju prekinejo, kar včasih naredi

20 (67 %) anketirancev. Anketiranci 26 (87 %) sogovornika zbrano poslušajo. 23 (77 %)

anketirancev v pogovoru ohranja očesni stik. 24 (80 %) anketirancev pravi, da sogovorniku

daje občutek, da ga razumejo in sprejemajo njegovo mnenje. Na sogovorca je pri pogovoru

osredotočenih 28 (93 %) anketirancev. 19 (63 %) anketirancev je povedalo, da znajo

oceniti, kako se drugi počutijo. 23 (77 %) anketirancev vedno preverijo ali jih je

sogovornik dobro razumel. 14 (47 %) anketirancev zna tudi oceniti ko človek govori eno,

misli pa drugo. 18 (60 %) anketirancev ve kaj ob pogovoru razmišlja drugi. Anketiranci,

21 (70 %), so včasih tudi »dobrovoljčki«. Povedali so, 22 (73 %), da svoje težave vedno

puščajo doma, 19 (63 %) anketirancev pa svoje težave rešujem sam/a in ne razpravljam o

njih z drugimi. 16 (53 %) anketirancev vedno razume paciente, ki so slabe volje in jezni.

29 (97 %) anketirancev si vedno vzame čas za prijatelje, ki imajo težave.


23

6 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA

(Stamos, & Lunaček, 2012) navajata, da empatija govori o tem, da zaznamo in razumemo

pacientovo bolečino, misli, čustva. Prav tako je tudi naša raziskava pokazala, da se

diplomirane medicinske sestre oziroma diplomirani zdravstveniki strinjajo, da je dejavnik,

ki vpliva na sposobnost empatije, razumevanje in občutljivost za težave drugih ljudi.

Medicinske sestre empatičen odnos kažejo z verbalnim in neverbalnim izražanjem

(Železnik, 2016). Raziskava je pokazala, da se diplomirane medicinske sestre oziroma

diplomirani zdravstveniki popolnoma strinjajo, da se empatija v zdravstveni negi izraža

verbalno in neverbalno, prav tako znajo zelo dobro oceniti kaj druga oseba misli in kaj bo

storila. Za pogovor s pacienti si vzamejo čas, v primeru, da sogovorec ne razume

razloženega prvič, jim ni težko še enkrat ponoviti. To pa prispeva predvsem k

zadovoljstvu pacientov, ki zdravstvene delavce pogosto pohvalijo.

Zdravstveni delavci so mnenja, da njihovi prijatelji radi govorijo z njimi o stvareh, ki jih

mučijo, da jih znajo poslušati, jim svetovati ter, da so prijetni sogovorniki. Pomembno je,

da si tako doma kot na delovnem mestu vzamemo čas in prisluhnemo drugemu

(Izobraževalni raziskovalni inštitut Ljubljana, 2016).

Prav tako smo ugotovili, da se zdravstveni delavci zavedajo pomembnosti empatije za

dosego kvalitetne zdravstvene nege. (Stamos & Lunaček, 2012) navajata, da je empatija pri

poklicih, kjer se zaposleni ukvarjajo neposredno z ljudmi ena glavnih kvalitet. Brez

empatije smo skoraj da slepi za težave drugih. Empatija je element, ki kaže na

pripravljenost za odprt odnos in sprejemljivost do drugih in drugačnih. Čustva so sestavni

del vsakega dela in svojo razsežnost pridobijo še le v poklicih, ki temeljijo na delu z ljudmi

(Trobec, 2008).

Empatija na delovnem mestu, pomeni bazično pripravljenost na odprt odnos in jasno

zaznavo (Stamos & Lunaček, 2012). Zaposlenim lahko pomaga preprečiti izgorelost,

utrujenost, pomaga razviti močne odnose, ki vodijo do bolj zadovoljnih pacientov v

zdravstveni negi (Thew, 2012). Diplomirane medicinske sestre oziroma diplomirani

zdravstveniki pri komunikaciji s pacienti uporabljajo komunikacijske veščine tako, da s

svojim pogovorom pacienta ne užalijo ali prizadenejo. Pri tem pa so pripravljeni za odprt

odnos in izkazujejo naklonjenost do drugih in drugačnih in jim je mar za njihove stiske in


24

težave. Pričakuje se, da znajo poslušati, slišati pacienta predvsem pa, da znajo pokazati

veliko razumevanja do pacienta, njegovih sorodnikov in pomembnih drugih, kateri so

prisotni (Železnik, 2006).

(McQueen, 2004) pravi, da imata čustvena inteligenca in emocionalno delo zdravstvenih

delavcev pomembno vlogo pri vzpostavitvi terapevtskega odnosa. To je pokazala tudi naša

raziskava. Zdravstveni delavci pri pogovoru rahlo prikimavajo, da sogovornik ve, da ga

poslušajo. Sogovornika poslušajo vendar ga ob nestrinjanju ne prekinejo. Poslušajo ga

zbrano in pri tem ohranjajo očesni stik. Dajejo mu občutek, da ga razumejo in sprejemajo

njegovo mnenje. V pogovoru so osredotočeni na sogovorca. Znajo tudi oceniti počutje

drugega. Vedno preverijo, če jih je sogovornik razumel. Oceniti znajo, kdaj človek govori

eno in misli drugo, prav tako vedo, kaj ob pogovoru razmišlja drugi. Večina zdravstvenih

delavcev je »dobrovoljčkov«. Svoje težave puščajo doma in jih rešujejo sami, zato o njih

ne razpravljajo z drugimi. Pravijo, da razumejo paciente, ko so slabe volje in jezni.

Zanimajo se za težave drugih in vedno si vzamejo čas za prijatelje če imajo le-ti težave.

Z raziskavo smo želeli ugotoviti ali diplomirane medicinske sestre/diplomirani

zdravstveniki v zdravstveni negi kažejo empatičen odnos v komunikaciji s pacienti.

Vsekakor lahko na to vprašanje odgovorimo pritrdilno, saj se diplomirane medicinske

sestre oziroma diplomirani zdravstveniki zanimajo za težave pacientov, vzamejo si čas za

pogovor, pacienta poskušajo razumeti in spoštujejo njegovo mnenje. Empatični ljudje so

pozorni na čustvene namige, znajo poslušati, razumejo stališča drugih in jim pomagajo na

osnovi njihovih potreb in njihovih občutkov (Izobraževalni raziskovalni inštitut Ljubljana,

2016). Empatija ima izredno vlogo, saj gre za sposobnost, ki lahko znova prebudi občutek

povezanosti z drugimi v tem spreminjajočem se in velikokrat razosebljenem svetu

(Simonič, 2014). Prav ta občutek povezanosti in občutek, da je nekomu mar za njihovo

bolečino ter stisko iščejo pacienti v nas zdravstvenih delavcih. Ugotovili smo, da se

zdravstveni delavci zavedajo pomena empatije v zdravstveni negi, saj so popolnoma vsi

sodelujoči na to vprašanje odgovorili pritrdilno. Vsekakor pa zdravstveni delavci ter

pacienti tvorijo zelo kompleksen odnos, katerega lahko z dodatnimi izobraževanji o

empatiji dvignemo na zelo visoko raven.


25

7 SKLEP

Empatija je kompleksen večdimenzionalen koncept, ki ima moralno kognitivne čustvene in

vedenjske komponente. Empatija v zdravstveni negi zahteva sočutje, razumevanje in

občutek za drugega.

Medicinska sestra mora biti iskrena in ji ne sme biti vseeno kaj se dogaja z drugimi.

Emocionalno delo je pomembno pri vodenju, poučevanju in raziskovanju v zdravstveni

negi.

Čustva nas delajo človeške, vplivajo na naše izkušnje in izkušnje pacienta zdravstvenih

storitev. Emocionalno delo se velikokrat ignorira, kar vodi v to, da so zdravstveni delavci

vsakodnevno izpostavljeni stresu in izgorelosti. Izgorelost ali stres se lahko pojavljata tako

v poklicnem kot zasebnem življenju.


26

LITERATURA

Bacal, H. A. (1985). Optimal responsivness and therapeutic process. V A. Goldberg

(Ured.), Progress in self psychology (str. 202-226). New York: Guilford.

Bolognini, S. (1997). Empathy and empathism. International Journal Pscycho-Analysis,

78, 279-294.

Bratanič, M. (1985). Empatija - ključ uzajemnog razumivanja nastavnika i učenika.

Zagreb, Hrvaška: Pedagoški rad, 40, 290-297.

Chowdhry, S. (2010). Exploring the concept of empathy in nursing: can it lead to abuse of

patient trust? Nursing Times, 106(42), 22-25.

Cordes, C., & Schubert, C. (2007). Toward a naturalistic foundation of the social contract.

Constitutional Political Economy, 18, 35–62.

De Castro, A. B., Agnew, J., & Fitzgerald, S. T. (2004). Emotional labor: Relevant theory

for occupational health practice in post-industrial america. AAOHN Journal,

52(3),109–115.

Eisenberg, N. (2000). Emotion, regulation, and moral development. Annual Review of

Psychology, 51, 665–697.

Fischer, J. (2012). Teaching empathy. Prevzeto 14. november 2016 iz

http://blog.ultimatenurse.com/teaching-empathy/

Harih, M. (2009). Terapevtska komunikacija pri starostniku z demenco. V L. Leskovic &

J. Tršek (Ured.), Starost-izziv ali problem sodobne družbe: Zbornik predavanj 1.

kongresa gerontološke zdravstvene nege (str. 238-251). Ljubljana, Slovenija:

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza društev medicinskih

sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Strokovna sekcija medicinskih

sester in zdravstvenih tehnikov v socialnih zavodih.

Hribar-Sorčan, V. (2008). O empatiji in intersubjektivnosti. Anthropos, 40(1-2), 11-25.

Hvalec, Š., & Kobal-Straus, K. (2010). Empatija in značilnosti udeležencev izobraževanja

v programu bolničar negovalec. Obzornik Zdravstvene Nege, 44, 245–252.

http://blog.ultimatenurse.com/teaching-empathy/


27

Izobraževalni raziskovalni inštitut Ljubljana. (2016). Empatija – lastnost dobrega vodja.

Prevzeto 14. november 2016 iz http://www.iri-lj.si/index.php/zanimivo/

novice/132-empatija-lastnost-dobrega-vodje

Kisner, N., Rozman, M., Klasinc, M., & Pernat, S. (1998). Zdravstvena nega. Maribor,

Slovenija: Založba Obzorja.

Levinson, W., & Roter, D. (1995). Physicians' psychosocial beliefs correlate with their

patient communication skills. Journal of General Internal Medicine, 10, 375–379.

Lussier, M. T., & Richard, C. (2007). Feeling understood: Expression of empathy during

medical consultations. Canadian Family Physician, 53, 640–641.

Martinovski, B., Traum, D., & Marsella, S. (2007). Rejection of empathy in negotiation.

Group Decision and Negotiation, 16, 61–76.

Mazhindu, D. (2009). Ideal nurses and the emotional labour of nursing. Nurse Researcher,

16(2), 91–94.

McQueen, A.C. (2004). Emotional intelligence in nursing work. Journal of Advanced

Nursing, 47, 101–108.

Milivojević, Z. (2008). Emocije: Razumevanje čustev v psihoterapiji. Ljubljana, Slovenija:

Psiholopolis institut.

Pera, G. (2015). ADHD, empathy, and dopamine. Prevzeto 1. november 2016 iz

http://adhdrollercoaster.org/adhd-and-relationships/adhd-impaired-empathy-and-

dopamine/

Persaud, R. (2004). Faking it: The emotional labour of medicine. BMJ Careers. Prevzeto 8.

oktober 2016 iz http://careers.bmj.com/careers/advice/view-article.html?id=394

Pigman, G. W. (1995). Freud and the history of empathy. V Journal Psychoanal, 76, 237-

256.

Pirš, K. (2006). Uvodnik. V B. Filej, M. B. Kaučič, M. Lahe, & M. Pajnkihar (Ured.), 1.

Simpozij zdravstvene in babiške nege z mednarodno udeležbe: Zbornik predavanj

in posterjev (str. 3-4). Maribor, Slovenija: Društvo medicinskih sester, babic in

zdravstvenih tehnikov.

http://www.iri-lj.si/index.php/zanimivo/novice/132-empatija-lastnost-dobrega-vodje

http://www.iri-lj.si/index.php/zanimivo/novice/132-empatija-lastnost-dobrega-vodje

http://adhdrollercoaster.org/adhd-and-relationships/adhd-impaired-empathy-and-dopamine/

http://adhdrollercoaster.org/adhd-and-relationships/adhd-impaired-empathy-and-dopamine/

http://careers.bmj.com/careers/advice/view-article.html?id=394


28

Pratneker, Z. (2008). Moški v tradicionalnih ženskih poklicih – poklic medicinske sestre.

(Diplomsko delo). Ljubljana, Slovenija: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za

družbene vede.

Pressley, D. (2012). The importance of empathy in the workplace. Prevzeto 10. oktober

2016 iz http://www.sbnonline.com/article/the-importance-of-empathy-in-the-

workplace/

Robbins, A. (1992). Awaken the giant within: How to take immediate control of your

mental, emotional, physical and financial destiny. New York: Free Press.

Rungapadiachy, D.M. (2003). Medosebna komunikacija v zdravstvu: Teorija in

praksa. Ljubljana, Slovenija: Educy.

Salters-Pedneault, K. (2014). What is empathy?: A definition of empathy. Prevzeto

9. oktober 2016 iz http://bpd.about.com/od/glossary/g/empathy.htm

Simonič, B. (2014). Psihoterapija kot možnost razvoja empatije v odraslosti. Andragoška

Spoznanja, 20(4), 63–76.

Smith, K. (2000). Teamwork content. Average Customer Review, 10, 8.

Sorensen, R., & Iedema, R. (2009). Emotional labour: Clinicians‘ attitudes to death and

dying. Journal of Health Organization and Management, 23, 5–22.

Stamos, V., & Lunaček, M. (2012). Pomembnost empatije. Zdravstveno Varstvo, 51(4),

299-301.

Šadl, Z. (2002). We're out to make you smile'. Emocionalno delo v storitvenih

organizacijah. Teorija in Praksa, 39, 49–80.

Škerbinek, L. (1991). Empatija. Zdravstveni Obzornik, 25, 51-57.

Theodosius, C. (2008). Emotional labour in health care: The unmanaged health of

nursing. London: Routledge.

Thew, J. (2012). Made not born: Technology can teach healthcare professionals empathy.

Prevzeto 4. september 2016 iz http://healthstandards.com/blog/2012/09/04/

empathy/

http://www.sbnonline.com/article/the-importance-of-empathy-in-the-workplace/

http://www.sbnonline.com/article/the-importance-of-empathy-in-the-workplace/

http://bpd.about.com/od/glossary/g/empathy.htm

http://healthstandards.com/blog/2012/09/04/empathy/

http://healthstandards.com/blog/2012/09/04/empathy/


29

Trevisani, D. (2005). Intercultural empathy and emotional empathy combined: Science

box: Four levels of empathy. Prevzeto 13. november 2016 iz

http://www.danieletrevisani.com/emotions/trevisani_4_levels_of_empathy.htm

Trobec, I. (2008). Emocionalno delo študentov zdravstvene nege (Magistrsko delo).

Ljubljana, Slovenija: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.

Trtnik, B. (2010). Empatija je nevsiljiva pozornost. Prevzeto 1. november 2016 iz

https://www.dnevnik.si/1042366667.

Tschudin, V. (2004). Etika v zdravstveni negi: Razmerja in skrbi. Ljubljana, Slovenija:

Educy.

Ule, M. (2009). Psihologija komuniciranja in medosebnih odnosov. Ljubljana, Slovenija:

Fakulteta za družbene vede, Založba FDV.

Ule, M. (2010). Pomen empatije in dobre komunikacije z zdravstvenim osebjem za zdravje

bolnika. V B. Skela Savič, S. Hvalič Touzery, & B. M. Kaučič (Ured.), Kako

izboljšati odnos zdravstvenih delavcev v kliničnem okolju in študentov zdravstvene

nege do gerontologije ter dvigniti strokovni ugled dela s starejšimi: Zbornik

prispevkov z recenzijo: Interaktivna konferenca z učnimi delavnicami (str. 17-23).

Jesenice, Slovenija: Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice.

Vanderford, M. L., Stein, T., Sheeler, R., & Skochelak, S. (2001). Communication

challenges for experienced clinicians: Topics for an advanced communication

curriculum. Health Communication, 13, 261–284.

Waddington, K. (2005). Behind closed doors – the role of gossip in the emotional labour

of nursing work. International Journal of Work Organisation and Emotion, 1, 35-

47.

Walter, G. S. & Finlay, K. (1999). The role of empathy in improving intergroup relations.

Journal of Social Issues, 55, 729-743.

Yu, J., & Kirk, M. (2008). Measurement of empathy for research in nursing care: A

systematic review. Journal of Advanced Nursing, 64, 440-454.


30

Zammuner, V. L., Lotto, L., & Galli, C. (2003). Regulation of emotions in the helping

profession: nature, antecedents and consequences. Australian e-Journal for

Advancement of Mental Health, 2, 43-55.

Železnik, D. (2006). Pomen komunikacije in etike v zdravstveni negi. V B. Filej, B. M.

Kaučič, M. Lahe, & M. Pajnkihar (Ured.), Kakovostna komunikacija in etična

drža sta temelja zdravstvene in babiške nege Zbornik predavanj in posterjev 1.

simpozija zdravstvene in babiške nege(str. 35-42). Maribor: Društvo medicinskih

sester, babic in zdravstvenih tehnikov Maribor.

Železnik, H. (2016). Komunikacija in pomen empatije v zdravstveni negi (Diplomsko

delo). Maribor, Slovenija: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede.

1

PRILOGE

Priloga 1: Anketni vprašalnik

Spoštovani!

Sem Vesna Rebernišek, študentka Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.

Pripravljam diplomsko nalogo z naslovom: »Empatija v zdravstveni negi«. Vljudno Vas

prosim, da si vzamete čas in odgovorite na vprašanja. Anonimnost je zagotovljena.

Možnost imate odkloniti sodelovanje.

Demografski podatki:

Spol: m / ž

Starost:

a) od 20 do 30 let

b) od 31 do 40 let

c) od 41 do 50 let

d) nad 51 let

Delovna doba:

a) 1 - 10

b) 11 – 20

c) 21 – 30

d) nad 31

Anketna vprašanja:

1. Ali razumete pomen empatije v zdravstveni negi?

a) da

b) ne

2. Kaj za vas pomeni empatija v zdravstveni negi?

a) globlje razumevanje pacientove bolezni

b) ignoriranje pacientovih potreb

c) intenzivno poslušanje pacienta

2

3. Zakaj ste se odločili za ta poklic?

a) v zdravstvu se še dobi služba

b) to sem si vedno želel/a, saj rad/a pomagam

c) to so mi predlagali starši

4. Kje ste slišali za besedo empatija?

a) v šoli/na fakulteti

b) doma

c) na delovnem mestu

5. S katero trditvijo bi najbolje opisali pojem empatija?

a) empatija je sposobnost, ko se postavimo v kožo drugega in razumemo njegovo

stisko.

b) empatija je sposobnost razumevanja in prepoznave čustev drugih ljudi ter

prepoznave znakov neverbalne komunikacije.

c) empatija je sposobnost, da se postavimo na mesto nekoga drugega, kar nam

povzroča čustveno stisko.

6. Ali na Vašem oddelku pogosto uporabljate empatični pristop do pacientov?

a) da

b) ne

7. Če ga, na kakšen način to izražate/storite

a) način govora

b) gestika telesa

c) drugo:____________________________

8. Ali menite, da ste empatična oseba?

a) da

b) ne

9. Ali menite, da so zdravstveni delavci bolj empatične osebe zaradi narave svojega

poklica?

a) da

b) ne

3

10. Ali menite, da delovne izkušnje vplivajo na razvoj empatije do soljudi.

a) da

b) ne

c) mogoče

11. Ali menite, da lahko uporaba empatičnega pristopa do pacienta izboljša kakovost

zdravstvene nege?

a) da

b) ne

c) ne vem

12. Kateri dejavniki vplivajo na sposobnost empatije?

a) razumevanje in občutljivost na probleme drugih ljudi

b) interes za potrebe in zanimanje za druge ljudi

c) spodbujanje osebnega razvoja sebe ter drugih ljudi

13. Spodaj navedene trditve izražajo uporabo empatije na delovnem mestu. Prosim

Vas, da z križcem označite trditev s katero se strinjate oziroma ne strinjate.

Vprašanja Se ne

strinjam

Delno se

strinjam

Popolnoma

se strinjam

1. Empatijo izražamo verbalno in neverbalno.

2. Ključna veščina empatije je govorica telesa.

3. Zelo dobro znam oceniti kaj druga oseba

misli in kaj bo storila.

4. Ko se pogovarjam, raje poslušam izkušnje

drugih, kot pa, da bi govoril/a o sebi.

5. Vesel/a sem kadar lahko pomagam drugim.

6. Kadar govorim s pacientom si vzamem čas

7. Pacienti so z mano zadovoljni in me veliko

krat pohvalijo.

8. Ne znam presoditi kdaj bom koga prizadel/a

9. Povem kar mislim čeprav s tem razjezim

druge.

10. Če sogovorec ne razume razloženega prvič,

mi ni težko ponoviti.

11. Težko presodim kdaj je kdo nesramen in

kdaj ne.

4

12. Ko rečem kar nekoga užali, si mislim, da je

to njegov problem.

13. Vseeno mi je ko vidim nekoga jokati.

14. Hudo mi je ko vidim nekoga bolnega.

15. Ko imajo prijatelji težave odreagiram zelo

čustveno.

16. Prijatelji radi govorijo z menoj o stvareh, ki

jih mučijo.

17. Znam poslušati in svetovati.

18. Prijatelji pravijo, da sem prijeten sogovornik

19. Če nečesa nimam sam/a tudi drugim ne

privoščim.

Nikoli Včasih Vedno

1. Pri pogovoru rahlo prikimavam, da

sogovornik ve, da poslušam.

2. Sogovornika poslušam, vendar ga ob

nestrinjanju prekinem

3. Sogovornika zbrano poslušam.

4. V pogovoru ohranjam očesni stik.

5. Sogovorniku dajem občutek, da ga razumem

in sprejemam njegovo mnenje.

6. V pogovoru sem osredotočen/a na sogovorca

7. Znam oceniti kako se drugi počuti.

8. Po pogovoru vedno preverim ali me je

sogovornik razumel.

9. Znam oceniti kadar človek govori eno, misli

pa drugo.

10. Vem kaj ob pogovoru razmišlja drugi.

11. Sem dobrovoljček.

12. Svoje težave puščam doma.

13. Svoje težave rešujem sam/a in ne

razpravljam o njih z drugimi.

14. Razumem paciente, ki so slabe volje, jezni.

15. Dovolj imam svojih težav, ne zanimajo me

težave drugih.

16. Vzamem si čas za prijatelja, ki ima težave.

Za sodelovanje se Vam iskreno zahvaljujem!

Date post:	15-Mar-2021
Category:	Documents
Upload:	others
View:	1 times
Download:	0 times

UNIVERZA V MARIBORU - COnnecting REpositories · 2018. 8. 24. · Vir: (Pera, 2015) V današnjem...

Documents