Univerza v Mariboru

Fakulteta za varnostne vede

DIPLOMSKO DELO

Koridor nenadzorovanega vnosa in iznosa nalezljivih bolezni v RS in iz RS

Nina Agnes Hrustek

Marec, 2010 Mentor: doc. dr. Teodora Ivanuša

Zahvala

doc. dr. Teodori Ivanuša – za nasvete, konstruktivno kritiko in vzpodbujanje

Staršem – za podporo pri študiju

Sestri – za knjige in zapiske

Senji – da je »trpela« z mano v pisarni, ko sem čakala rezultate izpitov

Vodji sektorja – za moralno podporo in pogovore o predelani snovi

Sošolcem – z nekaterimi smo postali dobri kolegi ali prijatelji

Vsem, ki ste mi pri nalogi pomagali, tako ali drugače

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................................ 1

1.1 Metodološki pristop................................................................................................. 2

2 NALEZLJIVE BOLEZNI .............................................................................................. 3

2.1 Katere so? ................................................................................................................ 3

2.2 Svetovna zdravstvena organizacija ......................................................................... 5

2.2.1 Mrzlica Doline Rift ........................................................................................... 8

2.2.2 Črne koze .......................................................................................................... 8

2.2.3 Nipah virus ....................................................................................................... 8

2.2.4 Kuga.................................................................................................................. 9

2.3 Pojav pandemije ...................................................................................................... 9

3 SLOVENIJA – OD KJE LEPOTE TVOJE ................................................................. 10

3.1 Zakaj je Slovenija tranzitna drţava? ..................................................................... 10

3.2 Pregled vstopa in izstopa tujcev v RS in iz RS za leto 2009 ................................. 11

4 PRIMERJAVA ZAKONODAJ ................................................................................... 12

4.1 Evropska unija ....................................................................................................... 12

4.2 Slovenija ................................................................................................................ 13

4.3 Bosna in Hercegovina ........................................................................................... 14

4.4 Zdruţeno kraljestvo ............................................................................................... 16

4.5 Nemčija ................................................................................................................. 18

5 ALI SE TUJCU LAHKO ODREDI ZDRAVNIŠKI PREGLED ................................ 19

5.1 Človekove pravice ................................................................................................. 20

6 ZAKLJUČEK .............................................................................................................. 21

6.1 Verifikacija hipotez ............................................................................................... 21

6.2 Predlog sprememb na podlagi naših ugotovitev ................................................... 22

7 LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 27

KAZALO TABEL

Tabela 1: Seznam nalezljivih bolezni (Vir: ZNB-UPB1) ................................................. 3

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Pregled tranzitnega vstopa v Slovenijo .............................................................. 11

POVZETEK

Diplomska naloga govori o nalezljivih boleznih in prepovedi vstopa tujcu v drţavo, če le

ta ogroţa javno zdravje.

Prosto gibanje oseb znotraj Evropske skupnosti brez notranjih meja je ena izmed

zakonsko zagotovljenih svoboščin Evropske unije, ki vključuje pravico do bivanja in dela

v drţavi članici. Vendar pa prost pretok oseb, pa naj si bo to drţavljanov tretjih drţav ali

drţavljanov članic EU predstavlja neke kriterije zavrnitve vstopa, ki pa poleg

posedovanja veljavne potne listine ali listine, ki dovoljujejo prestop meje, naj bi tujec

posedoval veljaven vizum, če se to zahteva, njegova namera in bivanje pa upravičujejo

pogoje nameravanega bivanja in si s tem tudi zagotavlja zadostna sredstva za ţivljenje.

Vstop se omejuje če gre za kršenje javnega reda, nacionalne varnosti ali pa javnega

zdravja. Zato komisija v svojem obvestilu1 poudari, da je potrebno Uredbo oziroma

Zakonik o Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja razlagati v smislu

temeljnega načela svobode gibanja in da je vsako omejevanje svobode gibanja oseb

potrebno presojati v skladu s temeljnimi načeli in pravicami, iz česar pa sledi, da mora

vsaka članica Unije pri vsaki odločitvi o zavrnitvi vstopa ali izgona drţavljana tretje

drţave ali Skupnosti, spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine. Vendar pa

vstop tujca, ki prihaja iz območji izbruhov bolezni v drţavo, lahko privede do ogroţanja

javnega zdravja, katerega znaki se pokaţejo šele v nekaj dneh ali tednih, predvsem pa jih

je v zgodnjih fazah zelo teţko predvideti in zato neposredno, lahko tudi, tovrsten vnos

nalezljive bolezni jemljemo kot biološko oroţje oziroma oroţje za mnoţično uničevanje.

Diplomsko nalogo zaključujemo z verifikacijo hipotez in predlogi spremembe

zakonodaje.

Ključne besede: prehajanje meja/pogoji za vstop in izstop, tujec, ogroţanje javnega

zdravja, epidemija, nalezljive bolezni

1 Commision Communication to the Council and the European Parliament of 30 July 1999 on the special

measures concering the movement and residence od citizens of the Union wich are justified on grounds of

public policy, public security or publix healst (OJ L056, str. 850, 04/041964)

CORRIDOR OF UNCONTROLLED ENTRY AND EXIT OF

INFECTIOUS DISEASES

SUMMARY

Diploma thesis is about communicable diseases and non-entry to aliens in the country, if

this present threat to public health.

Free movement of persons within the European Community without internal frontiers is

one of the legally guaranteed freedoms of the European Union, which includes the right

to live and work in a Member State. However, free movement of persons and to make this

third-country nationals or nationals of EU Member States constitutes a refusal of entry

criteria, but also possession of valid travel documents or documents which allow to cross

the border, the foreigner in possession of a valid visa, if required, its intention and

residence conditions justify the intended stay, and are thus the means for life. Entry is

limited if it is a violation of public policy, national security or public health. Therefore,

the Commission in its communication to emphasize the need for Regulation on the

Community Code on the rules governing the movement of persons across borders

interpreted as a fundamental principle of freedom of movement and that any restriction on

freedom of movement of persons required to assess, in accordance with the fundamental

principles and rights in which it follows that each member of the Union in any decision to

refuse entry or expulsion of a third country or the Community to respect fundamental

freedoms and human rights. However, the entry of an alien who comes from the areas of

disease outbreaks in the country, may lead to public health threats, which only show signs

within a few days or weeks, especially in the early stages very difficult to predict and

therefore directly, may also be such a introduction of infectious diseases taken as

biological weapons or weapons of mass destruction.

Diploma thesis concludes with the verification of hypotheses and proposals for

amendments to legislation.

Key words: crossing borders/conditions for enter and exit, an alien threat to public

health, epidemic, infectious diseases

1

1 UVOD

Vsi ljudje sanjajo, vendar ne enako.

Tisti, ki sanjajo ponoči

in njihove sanje ostajajo v zaprašenih kotičkih njihovih misli,

se zjutraj zbudijo in ugotovijo, da je šlo le za prazen ništrc.

Tisti, ki sanjajo podnevi, pa so nevarni možje,

ki bodo morda hoteli svoje sanjarije z odprtimi očmi uresničiti.

T.S. Lawrence (Thomas, 2009: 62)

Slovenija je kot tranzitna drţava med slabo razvitim jugom in EU na severu v zadnjem

obdobju zanimiva za povečan vstop tujcev, predvsem iz tretjih – po našem mnenju slabše

razvitih drţav. Tujec je po definiciji Slovarja slovenskega knjiţnega jezika (SSKJ, 1994:

1523) kdor je iz tuje deţele, tuje jezikovne skupnosti, pripadnik tuje drţave.

Slovenska zakonodaja za tuje drţavljane, ki vstopajo na območje Slovenije uporablja

Zakon o tujcih (ZTuj -1, Uradni list RS, št. 64/2009-UPB6), v katerem je navedeno, da se

lahko tujcu zavrne vstop v RS, če gre med drugim za nevarnost javnega zdravja, o

zavrnitvi vstopa pa odloča organ mejne kontrole v postopku. Na problematiko zavrnitve

tujca na drţavni meji nas opozarja ţe določilo v zakonu, kjer lahko policist odredi

prepoved vstopa, kljub temu, da sam ni dovolj usposobljen za zaznavanje nalezljivih

boleznih, marsikatera nalezljiva bolezen in njeni znaki pa sploh niso vidni.

V diplomski nalogi s pregledom literature povzamemo ugotovitve, statistične podatke in

stanje, s katerimi bomo lahko ovrgli ali potrdili hipoteze, ki smo jih predvideli.

Uporabljena literatura nam daje pregled zakonodaje tako Evropske unije, kot posameznih

drţav, najprej Slovenije, Bosne in Hercegovine, Zdruţenega kraljestva in Nemčije. Za

primerjavo teh drţav smo se odločili, saj so tri drţave članice Unije, ki v točki ogroţanja

javnega zdravja vsaka po svoje zakonsko ureja zavrnitev vstopa tujcu. Medtem ko imamo

Bosno in Hercegovino za balkansko drţavo, včasih za manj razvito, vendar je dokaz, da

je njena zakonodaja prilagojena in se drţava kot taka zaveda, kaj prinese ogroţanje

javnega zdravja.

2

1.1 Metodološki pristop

Z diplomsko nalogo ţelimo izpostaviti probleme in dileme, ki jih imajo organi pregona

pri izvrševanju določbe o zavrnitvi tujca zaradi nevarnosti za javno zdravje, hkrati pa

ţelimo opozoriti na zakonske luknje in na neizvajanje zakonskih določil in opozoriti na

resen problem moţnega pojava različnih epidemij in s tem neposrednega ogroţanja

prebivalcev Republike Slovenije.

Za pisanje diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo (Ivanko, 2007), metodo

analize vsebine pisnih virov (strokovne literature, zakonodaje itd.) in metodo analize

internetnih virov, s pomočjo katerih izhajamo iz naslednjih hipotez: Kljub pojavom

različnih epidemij do danes nismo zavrnili vstopa tujcu, zakaj tako? in Ali lahko s

spremembo zakonodaje omejimo vnos in iznos nalezljivih bolezni?

3

2 NALEZLJIVE BOLEZNI

2.1 Katere so?

Zakon o nalezljivih boleznih v Republiki Sloveniji (ZNB-UPB1, Uradni list RS 33/2006)

opredeljuje v 7. členu, da je epidemija nalezljive bolezni pojav nalezljive bolezni, ki po

času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb presega običajno stanje in je zato

potrebno takojšnje ukrepanje. Za okuženo območje se šteje območje, na katerem je

ugotovljen eden ali več virov okuţbe in na katerem so moţnosti za širjenje okuţbe, hkrati

pa se za ogroţeno območje šteje območje, na katero se lahko prenese nalezljiva bolezen z

okuţenega območja in na katerem so moţnosti za širjenje okuţbe.

Zakon tako določa, katere so nalezljive bolezni zaradi katerih se izvajajo splošni in

posebni ukrepi2.

Tabela 1: Seznam nalezljivih bolezni (Vir: ZNB-UPB1)

Slovensko ime Latinsko ime Povzročitelj Prenašanje Zdravljenje

AIDS (sindrom pridobljene

imunske pomanjkljivosti)

AIDS/HIV Virus HIV Spolni odnosi,

okuţena kri

/

Aktivna tuberkuloza Tuberculosis activa

Amebioza Amoebiasis Ameba Hrana, voda Zdravila

Akutna infekcija dihal po lokaciji

in po povzročiteljih

Infectio respiratoria

acuta

Borelioza lyme Lyme disease

Botulizem Botulismus Bakterija Hrana Serum

Brill-Zinserjeva bolezen Morbus Brill-Zinsser

Bruceloza Brucellosis Bakterija Mleko (koze,

govedina)

Antibiotiki

Davica Diphtheria Bakterija Dotik, izločki,

slina

Antitoksin

Ehinokokoza Echinococcosis

Enterobioza Enterobiasis

2 Splošne ukrepe izvajajo fizične in pravne osebe ter nosilci druţbene skrbi za zdravje. Posebne ukrepe

izvajajo fizične in pravne osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, pri nalezljivih boleznih, ki se

prenašajo med ţivalmi (vretenčarji) in človekom – zoonozah, pa tudi fizične in pravne osebe, ki

opravljajo veterinarsko dejavnost.

4

Garje Scabies

Enterokolitis po povzročiteljih Enterocolitis

Gobavost Lepra Bakterija Daljši dotik Zdravila

Gonoreja in gonokokne okuţbe Gonorrhoea Bakterija Dotik, izločki Zdravila

Gripa Influenza Virus A, B, C Kapljice v zraku,

stik

Cepljenje

Griţa po povzročiteljih Dysenteria

Hemoragična mrzlica po

povzročiteljih

Febris haemorrhagica

virosa

Infekcijska mononukleoza Mononucleosis

infectiosa

Virus Dotik /

Klamidijska okuţba po lokalizaciji

in po povzročiteljih

Chlamydiasis

Kolera Cholera Bakterija Hrana, voda Infuzija solne

raztopine

Kongenitalne rdečke Congentialis rubella

syndrom

Kuga Pestis Bakterija Ugriz bolhe Antibiotiki

Lamblioza Lambliasis-giardiasis

Legioneloza Legionellosis

Leptospiroza Leptospirosis

Listerioza Listeriosis

Lišmenioza Leishmaniasis

Malarija Malaria Praţival Pik komarja Zdravila

Meningitis po povzročiteljih Meningitis Bakterija, virus Dotik, kapljice iz

dihal

Antibiotiki

Meningoencefalitis po

povzročiteljih

Meningoencephalitis

Mikrosporija po lokalizaciji Microsoiriasis

Mrtvični krč Tetanus Bakterija Dotik Antitoksin

Mumps Parotitis epidemica Virus Ustni izločki /

Norice Varicella Virus Dotik /

Okuţba s hrano po povzročiteljih Toxicoinfectio

alimentaris

Oslovski kašelj Pertussis Bakterija Dotik, kapljice Antibiotik

Ošpice Morbilli Virus Dotik, kapljice /

Otroška paraliza Poliomyelitis

Paratifus A, B, C Paratyphus A, B, C

Pasavec Zoster Virus Dotik /

Psitakoza Psitacosis – ornitosis

Pegavica Typhus exanthematicus Rikecija Ugriz uši ali pik

bolhe

Antibiotiki

Rdečke Rubella Virus Dotik, kapljice /

5

Rumena mrzlica Febris flava Virus Pik komarja /

Sepsa po povzročiteljih Sepsis

Sifilis Syphilis Bakterija Dotik, kri, spolni

odnos

Antibiotiki

Smrkavost Malleus

Spolno prenesene bolezni (druge)

po sindromih in/ali po

povzročiteljih

Sexually transmitted

diseases

Steklina Rabies Virus Ugriz ţivali /

Streptokokna angina Angina streptoccocia

Šen Erysipelas Bakterija Dotik Antibiotiki

Škrlatinka Scarlatina Bakterija Dotik, kapljice Antibiotiki

Trakuljavost Taeniasis

Toksokarioza Toxocariasis

Toksoplazmoza Toxoplasmosis

Trahom Trachoma

Trebušni tifus Typhus abdominalis Bakterija Antibiotik Antibiotik

Trihinoza Trichinosis

Trihofitija Trichophytia Glivica Dotik Antibiotiki

Tularemija Tularemia

Virusni hepatitis po povzročiteljih Hepatitis virosa

Vranični prisad Antrax Bakterija Dotik Antibiotiki

Vročica Q Febris Q

2.2 Svetovna zdravstvena organizacija

Svetovna zdravstvena organizacija (v nadaljevanju WHO3) je usmerjevalni in

usklajevalni organ za mednarodno zdravje v okviru Zdruţenih narodov. WHO posreduje

zdravstvene smernice in standarde in nudi pomoč drţavam pri obravnavi vprašanj javnega

zdravja. WHO podpira in spodbuja zdravstvene raziskave. S pomočjo WHO, lahko vlade

skupno rešujejo svetovne zdravstvene probleme in tako izboljšajo dobro počutje ljudi.

WHO sestavlja 193 drţav in dve pridruţeni članici, ki se sestanejo vsako leto na Svetovni

zdravstveni skupščini v Ţenevi, kjer določajo o politiki organizacije, odobrijo proračun in

vsakih pet let imenujejo Generalnega direktorja. Njihovo delo je podprto s 34-člani

Izvršilnega odbora, ki so izvoljeni iz predstavnikov zdravstvene skupščine. Šest

regionalnih odborov se osredotoča na zdravje regionalnega nivoja. Partnerji WHO in

3 World Health Organisation

6

njene drţave članice sodelujejo s številnimi partnerji, vključno z agencijami ZN,

donatorji, nevladnimi organizacijami, WHO centri in zasebnim sektorjem (WHO, 2010).

INTERNATIONAL HEALTH REGULATIONS – second edition 20054 oziroma

MEDNARODNI ZDRAVSTVENI PRAVILNIK izdan s strani WHO pravi, da je

zgodovinska in osrednja odgovornost Svetovne zdravstvene organizacije upravljanje

globalnega reţima in mednarodni nadzor nad širjenjem nalezljivih bolezni.

Zaradi vse večjega porasta tako svetovne trgovine kot potovanj, je privedlo do pojava

mednarodne nevarnosti ogroţanja javnega zdravja, se je WHO odločila da sprejme nov –

obseţnejši pravilnik, ki bo vseboval »preprečevanje, varovanje, nadzor in zagotavljanje

javnega zdravja glede na odziv širjenja bolezni, ki predstavljajo tveganje za javno

zdravje« (WHO, 2005).

Hkrati pa v pravilniku opredeljujejo sledeče pojme (WHO, 2005):

Okuţen/prizadet (ang. affected): pomeni osebo, prtljago, tovor,

kontejnerje, blago, poštne pošiljke, ki so okuţeni ali kontaminirani ali pa

nosijo vire okuţbe oziroma kontaminacije, tako da predstavljajo tveganje

za javno zdravje.

Okuţeno/prizadeto območje (ang. affected area): pomeni geografsko

lokacijo, na katerem WHO priporoča naslednje ukrepe: zrakoplov – letalo

na mednarodnih letih, letališče – območje kjer pristajajo in vzletajo letala

v mednarodnem prometu, prihod oz pristanek: v primeru morskega plovila

gre za sidrišče oziroma določeno področje pristanišča, zrakoplov –

pristanek na letališču, plovila celinske plovbe – prihod na točko vstopa,

vlak ali cestno vozilo – prihod na točko vstopa.

Kontaminacija (ang. contamination): pomeni prisotnost infekcijskih ali

strupenih snovi na človeških ali ţivalskih telesnih površinah, proizvodih,

pripravljenih za uţivanje, ki bi lahko predstavljale tveganje za javno

zdravje.

4 http://whqlibdoc.who.int/publications/2008/9789241580410_eng.pdf

7

Dekontaminacija (ang. Decontamination): pomeni postopek

odstranjevanja prisotnosti infekcijskih ali strupenih snovi, ki bi lahko

predstavljale tveganje za javno zdravje.

Bolezen (ang. Disease): pomeni bolezen oziroma zdravstveno stanje, ne

glede na vir, vendar pa predstavlja nevarnost za ljudi.

Dezinfekcija (ang. Disinfection): pomeni postopek izvajanja zdravstvenih

ukrepov na stvareh/predmetih/osebah, ki so bili izpostavljeni kemičnim in

fizikalnim dejavnikom.

Zdravstven ukrep (ang. Health measure): pomeni postopek preprečevanja

širjenja bolezni ali kontaminacije, vendar ta zdravstveni ukrep ne vsebuje

kazenskega pregona ali varnostnih ukrepov.

Bolnik (ang. Ill person): pomeni posameznika, ki ga je prizadela bolezen,

ki lahko predstavlja nevarnost za javno zdravje.

Okuţba (ang. Infection): pomeni vstop in razvoj oziroma razmnoţevanje

nalezljive bolezni, ki bi predstavljala nevarnost ogroţanja javnega zdravja.

Izredno stanje (ang. Public health emergency of international concern):

pomeni izredni dogodek, ki predstavlja tveganje za javno zdravje

(mednarodno širjenje bolezni) in usklajen mednarodni odziv članic.

Začasno priporočilo (ang. Temporary recomendation): pomeni

nezavezujoče mnenje, ki ga izda WHO na podlagi 15. člena, ki pa je

časovno omejeno v primerih posebnega tveganja, ki predstavlja odziv na

izredne javnozdravstvene razmere mednarodnih razseţnosti v primerih, ko

je potrebno preprečiti ali zmanjšati širjenje bolezni.

Seznam nalezljivih boleznih, ki jih WHO redno objavlja na svoji spletni strani

(http://www.who.int/topics/disease_outbreaks/en/), v mesecu marcu 2010 predstavi

naslednje izbruhe bolezni in njihova območja, katere bomo predstavili v nadaljevanju.

8

2.2.1 Mrzlica Doline Rift

Rift Valley Fever (RVF) je virusna zoonoza5, ki primarno prizadene ţivali, vendar pa

lahko ţivali okuţijo ljudi. Okuţba lahko povzroči hudo bolezen tako pri ţivalih kot

ljudeh, ki vodi lahko tudi do smrti. RVF virus je član rodu Phlebovirus, eden od petih

rodov v druţini Bunyaviridae. Virus je bila prvič opredeljen leta 1931 med preiskavo

epidemije med ovcami na kmetiji v dolini Rift v Keniji. Od takrat so o izbruhih poročali v

podsaharski in severni Afriki. V letih 1997-98, je do velikega izbruha prišlo v Keniji,

Somaliji in Tanzaniji, septembra 2000 je bilo potrjenih več RVF primerov v Savdski

Arabiji in Jemnu, prihaja pa do pojava bolezni zunaj afriške celine in zbuja skrb, da se

lahko razširi na druge dele Azije in Evrope (WHO, 2010).

2.2.2 Črne koze

Virus Smallpox oziroma specifičen za človeka Orthopox virus je do nedavnega

predstavljal značilen vzrok obolevnosti in smrtnosti v drţavah tretjega sveta.

Izkoreninjenje naravnih izbruhov bolezni se je končalo leta 1977, zadnji človeški primer

laboratorijske infekcije pa je bil registriran leta 1983. Uradni virus danes obstaja le v dveh

laboratorijih, v Rusiji in Združenih državah Amerike (Ivanuša in Podbregar, 2008).

2.2.3 Nipah virus

Nipah virus povzroča hude bolezni, zanj je značilno vnetje moţganov (encefalitis) in

bolezni dihal. Nipah virus se lahko prenaša z ţivali na ljudi, ta pa se lahko neposredno

prenaša iz človeka na človeka. V Bangladešu je pri polovici zaznanih primerov med leti

2001 in 2008 posledica prenosa iz človeka na človeka. Na voljo ni zdravljenja ali cepiva

za ljudi ali ţivali. Gostitelji virusa Nipah so netopirji druţine Pteropodidae. Nipah virus

je bil prvič zaznan v letu 1999 v času izbruha prašičje gripe med kmeti v Maleziji. Od

takrat je bilo še 12 izbruhov, vsi so bili v Južni Aziji (WHO, 2010).

5 Zoonoze: so nalezljive bolezni, ki se z ţivali prenašajo na človeka, ţivali predstavljajo rezervoar okuţbe

in človek je navadno le naključni gostitelj. Povzročitelji zoonoz so bakterije, virusi, glive in zajedavci. V

človeško telo pridejo na različne načine: z vdihovanjem, z zauţitjem preko ust, s pikom okuţene ţuţelke

ali preko koţe.

9

2.2.4 Kuga

Kuga je zoonoza, ki okuţi predvsem med male ţivali. Bakterije Yersinia pestis lahko

okuţijo tudi ljudi, kar se prenaša med ţivalmi in ljudmi z ugrizom okuţenih bolh,

neposreden stik pri vdihavanju in redko, zauţitje infektivnih snovi. Kuga je lahko zelo

huda bolezen pri ljudeh, smrtno razmerje 30% -60%, če se je ne zdravi. Okuţene osebe

imajo na začetku podobne znake kot so pri gripi, inkubacijska doba je 3-7 dni. Bolniki

običajno dobijo nenaden pojav povišane telesne temperature, mrazenje, bolečine in

slabost, bruhanje in slabost. Kuga je endemična v številnih drţavah v Afriki, v nekdanji

Sovjetski zvezi, Ameriki in Aziji. Leta 2003 so v 9 drţavah poročali o 2118 primerih in

182 smrtnih ţrtvah (WHO, 2010).

2.3 Pojav pandemije

Pojav pandemije A(H1N1) oziroma prvih okuţenih je bil aprila 2009 najprej v Zdruţenih

drţavah Amerike, nato v Mehiki in je dokaz, kako se lahko nalezljiva bolezen širi, saj je

po zadnjih podatkih WHO do 28. februarja 2010 pandemija razširjena v 213 drţavah

oziroma so zaznali okuţbe, vključno s 16.455 smrtnimi primeri. Pandemija se danes še

zmeraj širi v predelih jugovzhodne Azije in jugovzhodne Evrope (WHO, 2010). Najbolj

zanimivo dejstvo je, da pojav pandemije, kljub toliko smrtnim ţrtvam in razširjenosti ni

na seznamu Mednarodnih zdravstvenih pravil WHO, kot nalezljiva bolezen oziroma

epidemija.

10

3 SLOVENIJA – OD KJE LEPOTE TVOJE

3.1 Zakaj je Slovenija tranzitna država?

Republika Slovenija glede na geografsko lego meji z Avstrijo 318 km, Italijo 280 km,

Madţarsko 102 km in Hrvaško 670 km in je 01.05.2004 postala polnopravna članica

Evropske unije. Tako je Slovenija mejnik med slabo razvitim jugom in Evropsko unijo na

severu (Atlas Slovenije, 2005).

Slovenija je leta 2007 vstopila v Schengensko območje, katerega osnovna ideja je

zagotavljanje pravice do prostega prehajanja notranjih meja. Protiuteţ ukinitvi kontrole

na notranjih mejah je temeljitejši mejni nadzor na zunanjih schengenskih mejah,

predvsem zato, da se ustavi nezakonito priseljevanje, tihotapljenje drog, trgovino z ljudmi

in druge nezakonite dejavnosti.

Le v izjemnih primerih, zaradi interesa nacionalne varnosti, ko gre za resne groţnje

javnemu redu ali notranji varnosti, lahko drţava članica na notranjih mejah ponovno

uvede mejno kontrolo, vendar le za nujno potreben čas.

Na obisku v Beogradu, glavnem mestu Republike Srbije v pogovoru o ţivljenju v

Sloveniji in Srbiji s starejšo gospo, je ta dejala: »D´li još lipe cvatu u Sloveniji?«( N.A.

Hrustek, osebna komunikacija, december 2008) Za to gospo in verjetno za marsikoga

drugega so cvetoče lipe simbol boljšega ţivljenja, boljšega ekonomskega standarda,

boljših bivalnih pogojev. V pogovoru je bilo omenjeno, da je za takratno SFRJ6 Slovenija

predstavljala to, kar je mogoče za nas Slovence predstavljala Švica ali Nemčija. Zato je

tudi število vstopa tujcev iz leta v leto večje, tako legalnega kot ilegalnega, saj si vsi

ţelimo boljšega ţivljenja in normalne pogoje bivanja.

6 Socialistična federativna republika Jugoslavija, katero je sestavljalo 6 republik: Slovenija, Hrvaška, Bosna

in Hercegovina, Srbija, Črna gora, Makedonija, ki je leta 1991 razpadla, najprej se je 25.06.1991 odcepila

Republika Slovenija.

11

3.2 Pregled vstopa in izstopa tujcev v RS in iz RS za leto 2009

Statistični podatki delovnega področja mejne zadeve in tujci pri Policiji za leto 2009

kaţejo, da je v Republiko Slovenijo v letu 2009 vstopilo 18.522.990 tujcev in izstopilo

17.722.180 tujcev, ki prihajajo iz EU ali tretjih drţav. Ţal pa primerjava statističnih

podatkov za ostala obdobja ni moţna, saj je metodologija zbiranja podatkov letnih poročil

o delu Policije iz leta v leto drugačna.

Graf 1: Pregled tranzitnega vstopa v Slovenijo (vir: http://www.policija.si/index.php/delovna

podroja/mejne-zadeve-in-tujci/139)

12

4 PRIMERJAVA ZAKONODAJ

4.1 Evropska unija

Vstop/zapustitev drţave je mogoče le na zakonsko določenih mejnih prehodih, za kar pa

mora imeti tujec veljavno potno listino, razen če z zakonom ali mednarodnim

sporazumom ni drugače določeno.

Zakonik Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (v nadaljevanju

Zakonik o schengenskih mejah, Uradni list EU, št. L105/1, z dne 13. 4. 2006) je bil

sprejet v evropskem parlamentu 15.03.2006, vendar ga je v svojo zakonodajo dolţna

implementirati članica skupnosti EU, razen izjem kot so Francija in Nizozemska (velja le

za ozemlja, ki so v Evropi), Danska (ne sodeluje pri sprejemanju te uredbe, ki zato zanjo

ni zavezujoča in se zanjo ne uporablja), Islandija in Norveška (nekateri izvedbeni predpisi

za uporabo sporazuma), podpisan sporazum o uporabi med Evropsko skupnostjo in

Švicarsko konfederacijo, Zdruţeno kraljestvo (ZK Velike Britanije in Severne Irske pri

izvajanju nekaterih določb schenegenskega pravnega reda ne sodeluje v skladu s sklepom

Sveta 2000/365/ES – uredba zanjo ni zavezujoča in se ne uporablja), Irska (uredba zanjo

ni zavezujoča in se ne uporablja).

Tako Zakonik o schengenskih mejah v svojem 2. členu v opredelitvi pojmov za namene

uredbe uporablja (Zakonik o schengenskih mejah, 2006):

osebe, ki uživajo pravico Skupnosti do prostega gibanja: drţavljani Unije

in druţinski člani (ki prihajajo iz tretjih drţav), vendar uveljavljajo svojo

pravico do prostega gibanja in drţavljani tretjih drţav in njihovi druţinski

člani ne glede na drţavljanstvo, ki imajo v skladu s Skupnostjo s

pogodbami pravico do prostega gibanja;

državljan tretje države: pomeni katero koli osebo, ki ni drţavljan Unije;

grožnja javnemu zdravju: pomeni katero koli bolezen, ki lahko preraste v

epidemijo, kakor je opredeljena v Mednarodnih zdravstvenih pravilih

WHO (glej prejšnje poglavje) in druge nalezljive bolezni ali nalezljive

13

parazitske bolezni, če so te predmet zaščitnih predpisov, ki se uporabljajo

za drţavljane drţav članic.

Zakonik torej ureja prehajanje zunanjih meja in pogojev za vstop drţavljanom tretjih

drţav. V 5. členu prvi e odstavek veljajo poleg ostalih pogojev za vstop za bivanje, ki ni

daljše od treh mesecev v obdobju šestih mesecev tudi, da te osebe ne predstavljajo

groţnje javnemu redu, notranji varnosti, javnemu zdravju ali mednarodnim odnosom

katerekoli drţave članice, zlasti če ni bil razpisan noben ukrep v nacionalni zbirki

podatkov drţav članic za zavrnitev vstopa na isti podlagi.

13. člen govori o zavrnitvi vstopa, kjer določa, da drţavljanu tretje drţave, ki ne

izpolnjuje vseh pogojev za vstop, določenih v 5. členu in ne spada v kategorije oseb iz

člena 5 (4), se zavrne vstop na ozemlje drţave članice. Vendar pa se vstop lahko zavrne le

z utemeljeno odločitvijo, ki določa natančne razloge za zavrnitev, to odločitev pa sprejme

organ (v RS je to organ mejne policije), ki je za to pooblaščen v skladu z nacionalno

zakonodajo.

4.2 Slovenija

Zakon o tujcih (ZTuj -1, 64/2009-UPB6) v svojih določbah 9. člena govori o zavrnitvi

vstopa tujca na območje Republike Slovenije iz naslednjih razlogov, in sicer se tujcu

zavrne vstop iz razlogov, ki so navedeni v Zakoniku o schengenskih mejah, Ministrstvo

za notranje zadeve pa predpiše podrobnejše razloge za zavrnitev v primeru nevarnosti za

javni red, notranje varnosti ali javnega zdravja. O zavrnitvi vstopa odloča organ mejne

kontrole, ki v Zakonu o nadzoru drţavne meje (ZNDM-2, Uradni list RS, št. 60/2007)

opredeljuje kot enega izmed namenov nadzora drţavne meje tudi zagotavljanje varnosti

ljudi, premoţenja in okolja in preprečevanje in odkrivanje drugih nevarnosti za javno

varnost in red.

Policija lahko na podlagi zakonskih določb tega Zakona izvaja tudi druge nujne ukrepe za

preprečevanje nevarnosti, ki v konkretnem primeru pomenijo neposredno ogroţanje javne

varnosti in reda, še zlasti ţivljenja in zdravja ljudi ter premoţenja, hkrati pa izvaja ukrepe

v skladu s Pravilnikom o policijskih pooblastilih (Uradni list RS, št. 51/2000).

14

Pravilnik o zavrnitvi vstopa v Republiko Slovenijo drţavljanu tretje drţave, izdaji vizuma

na mejnem prehodu in načinu označitve razveljavitve vizuma (007-278/2006) z dne

27.02.2007, v katerem se podrobneje predpisujejo razlogi za zavrnitev vstopa v

Republiko Slovenijo, zaradi nevarnosti za javni red, notranjo varnost in javno zdravje

Republike Slovenije.

7. člen pravilnika govori, da iz razloga nevarnosti za javno zdravje se lahko zavrne vstop

drţavljanu tretje drţave, če prihaja iz območij, kjer razsajajo nalezljive bolezni z

moţnostjo epidemije, navedene v mednarodnih zdravstvenih pravilih WHO oziroma iz

območij, kjer razsajajo nalezljive bolezni, ki bi lahko ogrozile zdravje ljudi za katere je v

skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih, treba sprejeti predpisane ukrepe.

Od leta 1999 do leta 2006 Zakon o tujcih ni vseboval določbe o zavrnitvi tujca zaradi

nevarnosti za javno zdravje. Po sprejetju sprememb in dopolnitev zakona leta 2006 pa sta

v 93.b (vstop drţavljanov EU v Republiko Slovenijo) in 93.k členu (druţinski člani

drţavljana EU in druţinski člani slovenskega drţavljana) vsebovani določbi, da se

drţavljanu EU in njihovemu druţinskemu članu vstop zavrne, če prihaja z območij, kjer

razsajajo nalezljive oziroma kuţne bolezni, in nima dokazila o vakcinaciji. Od leta 2007

naprej se za drţavljane tretjih drţav za zavrnitev vstopa kot pravna podlaga uporablja

Zakonik o schengenskih mejah. Na obrazcu o zavrnitvi vstopa na meji (priloga V) je v

točki I med razlogi za zavrnitev, kot so javni red, notranja varnost in mednarodni odnosi,

navedeno tudi javno zdravje. Na podlagi pridobljenih informacij javnega značaja na

Ministrstvu za notranje zadeve do sedaj zaradi tega nobenemu drţavljanu EU ali

njihovemu druţinskemu članu, prav tako pa drţavljanu tretje drţave ni bil zavrnjen vstop.

4.3 Bosna in Hercegovina

Zakon o kretanju i boravku stranaca i azilu (Sg BIH, št. 29/2003) v 11. členu Opšti uslovi

za ulazak, govori o vstopu tujca v Bosno in Hercegovino pod naslednjimi pogoji, če tujec

poseduje veljavno potno listino ali drugi dokument, če poseduje veljavno vstopno vizo

oziroma dovoljenje za bivanje ali prehod čez teritorij BiH, da ima zagotovljena finančna

sredstva, ki vključujejo tudi zdravstveno zaščito, da mu ni izrečena sankcija prepovedi

vstopa v BiH in da ne predstavlja groţnjo nacionalni varnosti, pravnemu redu in javnem

15

redu BiH. Vendar pa drugi odstavek pravi, da lahko Vlada BiH predpiše posebne pogoje

za vstop tujca, če gre za zaščito nacionalne varnosti in pravnega reda ali zaradi kakšnih

drugih razlogov, ki jim jih narekujejo mednarodne pogodbe.

Omenjeni zakon v IV poglavju, kjer govori o bivanju tujca - splošni pogoji v 34. členu c

odstavku določa: »posjeduje ljekarsko uvjerenje izdato najviše tri mjeseca od dana

podnošenja zahtjeva, iz kojeg je vidljivo da ne boluje od oboljenja visokog rizika po

okolinu…«

Zdravniške preglede opravljajo zdravstvene ustanove katere so pristojne za opravljanje

takšnih pregledov (oprema, osebje). Ko ustanova opravi pregled se pošlje kri na

infekcijsko kliniko, kjer se opravi detajlni pregled. Če je test pozitiven, rezultate v

zapečateni kuverti pošljejo Sluţbi za tujce kateri ukrepajo naprej (odstranitev tujca iz

drţave v karanteni, itd...). Podatki so anonimni. V primeru da bi nekdo skušal to prikriti,

pa sami preverjajo (Sluţba za tujce), zakaj niso prejeli potrdila. Tisti zdravnik, ki podpiše

zdravniško potrdilo za njega tudi odgovarja. Takšen zdravniški pregled pa vsebuje:

rentgen pljuč, laboratorijske preiskave (kri, urin), po potrebi pa tudi splošni pregled

(zajema vse tisto, kar lahko potrdi nalezljivo bolezen). V primeru suma nalezljive bolezni

se opravi podrobni pregled na infekcijski kliniki. V zadnjih letih takšnega primera niso

imeli.

Pri takšnih pregledih so osebe prioriteta, ni čakalne dobe. Tudi otroci so zajeti v tej

skupini in morajo prav tako opraviti test. Zakon ne navaja razlike med starejšimi in

otroci. Na primer če bi bilo ugotovljeno, da ima otrok ošpice in bi bila lahko neka oseba,

ki bi bila v stiku z njim ţivljenjsko ogroţena, se celotno druţino zavrne ali da v

karanteno, ko mine nevarnost lahko vstopijo v drţavo. V zadnjih letih takšnega primera

niso imeli.

Kljub temu da Bosna in Hercegovina ni članica Evropske unije ima v svojih zakonskih

določilih napisano, da izdaja dovoljenja za bivanje na območju BiH ni moţna, v primeru,

da vlagatelj ne predloţi zdravniškega potrdila, da ne ogroţa javnega zdravja.

16

4.4 Združeno kraljestvo

Immigration Rules (HC 395) v 1. delu General provisions regarding leave to enter or

remain in the United Kingdom govorijo o vstopu v Zdruţeno kraljestvo, v 8. členu

določajo pogoje o vstopu, ki so naslednji: zaposlitev v ZK, zadostna sredstva za

vzdrţevanje sebe in vzdrţevanih članov, prijava na policijski postaji. Hkrati pa se lahko

zahteva tudi, da tujec predloţi oziroma se javi pri Medical Officer of Environmental

Health, vendar pa nikjer niso podrobneje opisani pogoji za vstop oziroma za zavrnitev

vstopa tujcu.

Na spletni strani podjetja WorldBridge (www.visainfoservices.com), kateremu je

Britanska policija podelila koncesijo za opravljanje viznih storitev, je razvidno, da imajo

Britanci za dovoljenja za bivanje (ki niso visitors visas) precej zakompliciran sistem

točkovanj, kjer lahko pridobite različne točke glede na izobrazbo, delovne izkušnje,

poklic, ki ga opravljate, druţinsko ţivljenje, etc.

Vlogo za oddajo vize (VAF1A – general visitor) pristojni agenciji (UK border Agency) je

potrebno dopolniti s svojimi osebnimi podatki (ime, priimek, datum in kraj rojstva,

drţavljanstvo), podatki o starših (ime, priimek, datum in kraj rojstva, drţavljanstvo),

podatki o zakoncu oziroma izvenzakonskemu partnerju, tudi istospolnemu in otrocih

(ime, priimek, datum in kraj rojstva, drţavljanstvo), sledijo pa sledeča vprašanja: trenutno

finančno stanje, poklic in zaposlitev, koliko časa ste ţe zaposleni, podrobni podatki o

delodajalcu, ali ste kdaj delali za kakšno od javnih organizacij (drţavna uprava, sodstvo,

vojska), višina mesečnega dohodka, višina dosedanjih prihrankov, kdo in kako bo plačal

potovanje v ZK, kakšen strošek bo predstavljal za vas osebno obisk v ZK, ali ste ţe

potovali v druge drţave, ali vam je bil kdaj zavrnjen vizum, ali imate nacionalno

zavarovanje ZK, imate kakršnekoli kazenske obsodbe v katerikoli drţavi, ali ste kdaj

sodelovali v vojaških akcijah ali pri genocidu, ali ste kdaj sodelovali ali bili vključeni v

organizacijo, ki spodbuja ali je sodelovala v terorizmu.

Iz vprašanj je razvidno, da ima tudi Zdruţeno kraljestvo, ne glede na to, da niso podpisali

Zakonika o schengenskih mejah, opredeljene razloge za zavrnitev vstopa tujcu, če tujec

17

predstavlja nevarnost za javni red ali notranjo varnost, nikjer pa ne govori o ogroţanju

javnega zdravja.

Preseneča me dejstvo, da se je od londonskih bombnih napadov leta 2005 povečala

stopnja varovanja tako letališč, pristanišč kot jedrskih elektrarn, ţelezniških postaj,

povečalo pa se je tudi število policistov, agentov MI57 in MI6

8, ki sodelujejo z uradniki

za priseljevanje. Bojijo se novega, hujšega terorističnega napada. Vendar pa do danes po

vsej verjetnosti še ne razmišljajo o moţnosti tako imenovanega biološkega terorizma,

katerega namen je s pomočjo nalezljivih bolezni izvesti mnoţičen napad, ampak so

predvsem osredotočeni na klasični terorizem (bombni napadi, …).

Zanimivo je dejstvo, da so od leta 2007 pa do danes namestili kar 4,2 milijona kamer, kar

predstavlja petino vseh nadzornih kamer po svetu. Vsako vladno poslopje ima svoj deleţ

pozornih objektivov, ki so povezani z nadzorno postajo. Kamere so nameščene v

trgovskih centrih, da bi preprečile terorističen napad, na ulicah Londona in drugih

angleških mestih vsakega človeka posnamejo povprečno 300-krat na dan. Več kot tri

milijonom drţavljanom so odvzeli DNK9 vzorce in jih shranili v policijski računalnik.

Vzpostavili so posebno nadzorno mreţo za samodejno prepoznavanje avtomobilskih

tablic – kamere sledijo vozilom, ki bi jih lahko uporabljali domnevni teroristi ali

kriminalci, pa je to dovolj za varnost vseh nas?

Menimo, da se ne zavedajo moţnosti terorističnih organizacij o uporabi bioloških

sredstev pri terorističnem napadu. Meir Dagan, glavni direktor Mosada, je sir Johnu

McLeod Scarlettu, sedanjemu direktorju MI6 poslal dokument z naslednjim sklepom: »Al

Kajda bo kmalu zmogla ustvarjati umetno tvorjena biološka sredstva, ki bodo lahko širila

bolezni s hitrostjo brez primere. Nujno je treba preveriti vse tuje študente, ki na vaših

univerzah študirajo kemijo in biologijo. Znanost, ki se jo učijo na univerzi, je mogoče

prilagoditi za stvarjenje najstrašljivejšega oroţja na svetu« (Thomas, 2009: 40).

7 MI5: odgovorna za notranjo varnost Zdruţenega kraljestva (Thomas, 2009:22)

8 MI6: britanska zunanja obveščevalna sluţba (Thomas, 2009:22)

9 DNK: deoksiribonukleinska kislina

18

4.5 Nemčija

Ausgelendergesetz (AuslG - Fundstelle: BGBl I 1990, 1354, 1356) v 7. členu govori o

izdaji dovoljenja za bivanje, za katerega mora tujec izpolnjevati sledeče pogoje: dokazilo

o zdravstvenem zavarovanju (vendar le v primeru pospešene obravnave), da ni izrečen

izgon, bivanje tujca iz kateregakoli drugega razloga, ki predstavljajo interes Nemčije,

veljavno zdravstveno zavarovanje matične drţave in komercialno zdravstveno

zavarovanje, vendar pa se lahko omeji izdajanje vizumov za določene poklice iz razloga

varovanja interesov Nemčije.

Posebni razlogi za zavrnitev vstopa tujca v 8. členu pa predstavljajo vstop tujca brez

potrebnega vizuma, vstopni vizum je bil zavrnjen s strani urada za priseljence, prava

identiteta tujca ni znana (ponarejeni osebni dokumenti), tujec ogroţa demokratičen red ali

varnost Nemčije, ali pa tujec sodeluje pri uresničevanju tujih političnih ciljev z elementi

nasilja, ali pa dejstva kaţejo, da pripada organizaciji, ki podpira mednarodni terorizem.

Predvidevamo, da je bila implementacija Zakonika o schengenskih mejah izvedena v

notranjo zakonodajo Nemčije, vendar pa je zadnja posodobitev zakona bila narejena leta

2004, pa še to zgolj govori o delu na črno. Nemčija po našem mnenju ne čuti prevelike

ogroţenosti, kljub tako velikemu številu tujcev, ki bivajo na njenem območju, hkrati pa

goji neko mero zaupanja v drţave, ki so prepustne drţave oziroma tiste, ki mejijo kot prve

na schengensko območje. Ostali podatki, ki bi bili primerljivi za diplomsko nalogo, ţal

niso na voljo.

19

5 ALI SE TUJCU LAHKO ODREDI ZDRAVNIŠKI

PREGLED

Samo izvajanje mejnih kontrol na podlagi Zakonika o schengenskih mejah pravi, da

mejni policisti pri opravljanju svojih nalog v celoti upoštevajo človekovo dostojanstvo.

Kateri koli ukrepi se izvajajo pri opravljanju njihovih nalog, so sorazmerni s cilji, ki naj

se s temi ukrepi doseţejo. Med izvajanjem mejnih kontrol mejni policisti ne

diskriminirajo oseb zaradi spola, rasnega ali narodnostnega porekla, vere ali prepričanja,

invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

Temeljita kontrola pri vstopu pa obsega preverjanje pogojev, ki urejajo vstop po členu

5(1), ki pa obsega tudi naslednji vidik (VI) preverjanja ali drţavljan tretje drţave, njegovo

prevozno sredstvo ali predmeti, ki jih prevaţa, verjetno ne bodo ogrozili javnega reda,

notranje varnosti, javnega zdravja ali mednarodnih odnosov katere od članic.

Zaskrbljujoče je dejstvo, da lahko policist odredi strokovni pregled10

zaradi ugotovitve,

ali ima udeleţenec v cestnem prometu v organizmu alkohol ali več alkohola, vendar le v

primeru da udeleţenec v cestnem prometu odkloni preizkus iz zdravstvenih razlogov, tudi

če policist sumi, da je udeleţenec v cestnem prometu pod vplivom mamil, psihoaktivnih

zdravil ali drugih psihoaktivnih sredstev, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za voţnjo,

odredi preizkus s posebnimi sredstvi oziroma z napravami ali strokovni pregled.

Strokovni pregled obsega zdravniški pregled, s katerim se ugotavljajo znaki motenj v

vedenju, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu in odvzem krvi, urina ali

drugih telesnih tekočin zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola, mamil, psihoaktivnih

zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki vplivajo na zmoţnost udeleţbe v cestnem

prometu. O strokovnem pregledu mora zdravnik takoj dati pisno mnenje, kri in urin pa

izročiti policistu, ki ju mora takoj poslati v najbliţjo pooblaščeno strokovno ustanovo

oziroma laboratorij, kjer lahko opravijo analizo. Ustanova oziroma laboratorij mora o

rezultatih analize najkasneje v treh dneh obvestiti tistega, ki je odredil strokovni pregled.

Nikjer ni zapisano, da lahko policist odredi strokovni pregled v primeru suma ogroţanja

10

132. člen Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVcP –UPB5, Ur.l. RS 56/2008)

20

javnega zdravja v primeru, da oseba prihaja iz območja, ki je na podlagi Mednarodnega

zdravstvenega pravilnika (WHO, 2005) opredeljeno kot območje, kjer razsajajo nalezljive

bolezni z moţnostjo epidemije.

5.1 Človekove pravice

Evropska unija temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic

in temeljnih svoboščin torej na načelih in pravicah, ki jih določa Evropska konvencija o

varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Skupnost kot taka sicer ni pristopila k

tej konvenciji, vendar so se institucije Skupnosti zavezale, da bodo spoštovale ta načela,

saj so vse drţave članice podpisnice te konvencije.

Tudi Ustava Republike Slovenije (URS, Ur. L. RS 33I/1991-I, 68/2006) v 5. členu govori

o tem, da »Drţava na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine.

Varuje in zagotavlja pravice avtohtone italijanske in madţarske narodne skupnosti. Skrbi

za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih drţavah, za slovenske izseljence in

zdomce, ter pospešuje njihove stike z domovino. Skrbi za ohranjanje naravnega bogastva

in kulturne dediščine ter ustvarja moţnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj

Slovenije. Slovenci brez slovenskega drţavljanstva lahko uţivajo v Sloveniji posebne

pravice in ugodnosti. Vrsto in obseg teh pravic in ugodnosti določa zakon«. 13. člen

govori o »Tujci imajo v Sloveniji v skladu z mednarodnimi pogodbami vse pravice,

zagotovljene s to ustavo in z zakoni, razen tistih, ki jih imajo po ustavi ali po zakonu

samo drţavljani Slovenije«. Ustava RS (URS, 33I/1991-I) torej zagotavlja vsem, ne glede

na drţavljanstvo, raso, spol, veroizpoved, jezik politično ali drugo prepričanje, druţbeni

poloţaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino enake človekove pravice in temeljne

svoboščine.

Iz tega izhajamo, da če bi policisti na mejnem prehodu imeli moţnost odrediti strokovni

pregled pri vstopu tujca, ki prihaja iz epidemioloških območij, kljub določilom Zakona o

tujcih, bi s tem hudo kršili temeljne človekove pravice in človekove svoboščine, vendar

pa se postavlja dilema, ali je to dovolj tehten razlog, če na drugi strani vstop tujca

predstavlja ogroţanje javnega zdravja vseh, ki so trenutno na območju v katerega tujec

vstopa.

21

6 ZAKLJUČEK

6.1 Verifikacija hipotez

V prvi hipotezi smo predpostavili, da kljub pojavom različnih epidemij do danes nismo

zavrnili vstopa tujcu iz razloga ogroţanja javnega zdravja in se sprašujemo zakaj tako.

Razlog ogroţanja nevarnosti javnega zdravja in prepoved vstopa tujcu, ki prihaja iz

območij, kjer razsajajo nalezljive bolezni z moţnostjo epidemije, navedene v

mednarodnih zdravstvenih pravilih WHO oziroma iz območij, kjer razsajajo nalezljive

bolezni, ki bi lahko ogrozile zdravje ljudi. Dejansko gre zgolj za območja, ki so določena

v pravilih WHO, nihče pa se ne ukvarja z nam prikritimi oziroma manj znanimi

okuţbami, kot so na primer pojav tuberkuloze v Evropi, pojav tularemije na Kosovem,

pojav trebušnega tifusa, kuge, malarije, ki predstavljajo veliko večjo nevarnost ogroţanja

javnega zdravja, kot naprimer pojav črnih koz, ki jih uradno naj ne bi bilo več, vendar so

še zmeraj na seznamu nalezljivih bolezni WHO. Dokaz, da se zakonske določbe ne

izvajajo s tem pa se širi ogroţanje javnega zdravja, je pojav ošpic v Republiki Sloveniji,

ki jih pri nas nismo zasledili ţe deset let. Virus ošpic je v Slovenijo prenesel tujec, mlajši

drţavljan iz potovanja po Evropi, kateremu na meji vstop ni bil zavrnjen (IVZ, 2010).

Mejna policija je tista, ki lahko zavrne oziroma prepove vstop. Sicer mejnim policistom

posredujejo seznam nalezljivih bolezni oziroma epidemioloških območij, vendar do danes

zavrnitve vstopa ni bilo, saj mejni policist, kljub zakonski moţnosti teţko izvede takšen

ukrep, saj ni izobraţevanja s tega področja, zato tudi teţko odredi prepoved vstopa, saj

marsikatera nalezljiva bolezen in njeni znaki niso vidni. Na podlagi preučene zakonodaje,

literature in sklepov lahko postavljeno hipotezo v celoti sprejmemo.

V drugi hipotezi smo predpostavili oziroma smo se spraševali ali lahko s spremembo

zakonodaje omejimo vnos in iznos nalezljivih bolezni. Čeprav do danes nismo imeli

primera ne ogroţanja javnega zdravja, niti ne pojava epidemije oziroma nalezljivih

bolezni, lahko s spremembo zakonodaje poostrimo nadzor vstopa ali izstopa tujcem, da

do tega ne bi prišlo. Predlog spremembe zakona bo predstavljen v naslednjem

podpoglavju, zato lahko na podlagi preučene zakonodaje, literature in sklepov

postavljeno hipotezo v celoti sprejmemo.

22

6.2 Predlog sprememb na podlagi naših ugotovitev

P r e d l o g s p r e me mb e Za ko n a t u j c i h

Marec 2010

Številka predloga: 1

23

O b r a z l o ţ i t e v

1. Ocena stanja in razlogi za sprejem spremembe zakona

V mesecu marcu 2010 so pri mlajšem tujem drţavljanu, ki je prišel iz Evrope, ugotovili

ošpice (prej ni bil nikoli cepljen proti tej bolezni). Ošpic pred tem zaradi dobre

precepljenosti v Republiki Sloveniji nismo zaznali ţe deset let, medtem ko so v sosednjih

drţavah in drugod po Evropi še prisotne. Ošpice so zelo nalezljiva virusna bolezen, ki se

pokaţe z izpuščajem. Zanjo so značilni vročina, kašelj, nahod in vnetje veznic. Zelo

pomembno je, da se jo hitro zazna, saj je treba takoj začeti zdraviti in zaščititi ljudi v

bolnikovi okolici. Včasih so ošpice prizadele večino prebivalstva ţe v zgodnjem otroštvu.

Dandanes jih pri nas uspešno preprečujemo s cepljenjem. V Sloveniji je cepljenje proti

ošpicam obvezno za otroke v starosti od 1 do 2 let in pred vstopom v osnovno šolo.

Cepljenje je najučinkovitejša zaščita pred boleznijo. Deleţ precepljenosti je pri nas ţe

dolga leta zelo visok, cepljenje pa poteka ţe od leta 1968. Čeprav ošpic pri nas ni bilo ţe

deset let, pa je bilo pričakovati, da bi se lahko nekoč pojavile, saj v sosednjih drţavah ta

virus še intenzivno kroţi. Zato je izjemno pomembno, da se cepi dovolj velik deleţ otrok,

in to z dvema odmerkoma cepiva. Tako bodo pred ošpicami zaščiteni tako doma kot na

potovanjih v tujino (IVZ, 2010). Vstop tujca, ki je okuţen predstavlja nenadzorovan

koridor vnosa in iznosa kuţnih bolezni, tako v Republiko Slovenijo kot iz Republike

Slovenijo. To dejstvo nas je privedlo do tega, da zaradi ogroţanja javnega zdravja pri

vstopu tujca na območje Republike Slovenije podamo predlog za spremembo zakona, saj

obstoječa zakonodaja omogoča zavrnitev vstopa tujcu iz razloga ogroţanja javnega

zdravja, vendar pa se zakonska določila ne izvajajo. Predlagana sprememba zakona

predvideva spremembo obstoječe ureditve in uvaja večjo stopnjo zagotavljanja javnega

zdravja v Republiki Sloveniji.

2. Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga spremembe zakona

Skrb za javno zdravje je obvladovanje nalezljivih bolezni (cepljenja, spolno prenosljive

bolezni, antimikrobna rezistenca), vključno z obvladovanjem zdravstvenih groţenj na

področju nalezljivih bolezni in klimatskih sprememb. Predlagana sprememba zakona

prinaša uvedbo zdravniškega pregleda ob oddaji vloge tujca za pridobivanje dovoljenja za

prebivanje na območju Republike Slovenije. Poglavitno je to, da zakon zagotavlja 1.)

24

javno razpravo; 2.) o spremembi zakona odloča zakonodajna veja oz. predstavniki

ljudstva; 3.) omogoča sodelovanje zainteresirane javnosti.

Postopek mora biti transparenten in pregleden, hkrati pa ne sme biti prezapleten. Cilj

celotnega postopka je spodbujanje druţbenega konsenza o zavedanju pomena ogroţanja

javnega zdravja. Predlagana rešitev vnaša v postopek demokratične elemente. Postopek je

tehnično enostaven in ga je moţno izpeljati v relativno kratkem času. Predlog zakona

predvideva, da spremembo zakona sprejme Drţavni zbor. Na ta način vnesemo v

postopek pomemben element demokratičnega sistema. Poleg tega mora drţavni zbor

priskrbeti mnenja zainteresiranih oseb, na podlagi katerih se lahko poslanci v Drţavnem

zboru laţje odločijo o predlaganem sklepu.

3. Ocena finančnih posledic predloga spremembe zakona za drţavni proračun in

druga javna finančna sredstva

Predlog spremembe zakona neposrednih finančnih posledic za drţavni proračun ne bo

imel.

4. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona

Sprejem spremembe zakona ne bo imel drugih posledic.

25

PR E DL O G S PREME MBE ZA KON A O T UJ CI H ( ZTu j - Uradni list

RS, št. 61/1999, 9/2001-ZPPreb, 87/2002 (96/2002 popr.), 108/2002-UPB1, 93/2005,

112/2005-UPB2, 79/2006, 107/2006-UPB3, 111/2007-ZPPreb-B, 44/2008, 71/2008-

UPB5, 41/2009)

27. člen - (pogoji za izdajo dovoljenja za prebivanje)

(1) Dovoljenje za prebivanje se izda na prošnjo tujca, ki ţeli prebivati v Republiki

Sloveniji. Prošnjo za izdajo dovoljenja za prebivanje tujca v Republiki Sloveniji lahko v

primerih, ki so določeni s tem zakonom, vloţi tudi druga fizična ali pravna oseba.

(2) V prošnji za izdajo dovoljenja za prebivanje mora biti naveden namen prebivanja v

Republiki Sloveniji.

(3) Tujec, ki ţeli prebivati v Republiki Sloveniji, mora imeti veljavno potno listino,

katere veljavnost je najmanj tri mesece daljša od nameravanega prebivanja v Republiki

Sloveniji, ustrezno zdravstveno zavarovanje in ustrezno zdravniško potrdilo, ki ne sme

biti starejše od treh mesecev iz katerega je razvidno, da tujec ne ogroţa javnega

zdravja* ter zadostna sredstva za preţivljanje v času prebivanja v drţavi oziroma mu

mora biti preţivljanje kako drugače zagotovljeno, mesečno najmanj v višini, kolikor

znaša osnovni znesek minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji. S pogodbo, s katero

tujcu druga fizična ali pravna oseba izplačuje določen znesek za preţivljanje, lahko tujec

dokazuje največ polovico zagotovljenih sredstev za preţivljanje, v celoti pa le v primeru

izdaje dovoljenja za prebivanje zaradi študija. Pogodba mora biti sklenjena v Republiki

Sloveniji v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.

(4) Tujec, ki ţeli prebivati v Republiki Sloveniji, mora poleg pogojev iz prejšnjega

odstavka izpolnjevati tudi pogoje, ki se s tem zakonom zahtevajo za izdajo posamezne

vrste dovoljenja za prebivanje.

(5) Vlagatelj mora prošnji za izdajo dovoljenja za prebivanje priloţiti veljavno potno

listino iz tretjega odstavka tega člena oziroma overjen prepis takšne listine ter druga

dokazila in listine o izpolnjevanju pogojev iz tretjega in četrtega odstavka tega člena. Če

je po tem zakonu pogoj za izdajo dovoljenja za prebivanje veljavno delovno dovoljenje,

26

se lahko prošnja za izdajo dovoljenja za prebivanje vloţi sočasno z vloţeno prošnjo za

izdajo delovnega dovoljenja. Vlagatelj prošnje se mora na vabilo pristojnega organa pri

njem osebno zglasiti.

(6) Dovoljenje za prebivanje, razen dovoljenja za prvo prebivanje, se lahko izda tudi

tujcu, ki nima in si ne more priskrbeti potne listine svoje matične drţave, če njegova

istovetnost ni sporna.

(7) Dovoljenje za prebivanje se vroči osebno tujcu, za katerega se izda oziroma

njegovemu zakonitemu zastopniku.

(8) Z zakonom ali mednarodnim aktom se lahko določi, da imajo določeni tujci ob

pogojih, določenih z zakonom ali mednarodnim aktom, pravico do prebivanja v Republiki

Sloveniji.

*zdravniške preglede opravljajo zdravstvene ustanove katere so pristojne za opravljanje takšnih pregledov.

Takšen zdravniški pregled vsebuje: rentgen pljuč, laboratorijske preiskave (kri, urin), po potrebi pa tudi

splošni pregled (zajema vse tisto, kar lahko potrdi nalezljivo bolezen). V primeru suma nalezljive bolezni se

opravi podrobni pregled na infekcijski kliniki.

xx. člen

Prehodne in končne določbe

Ta zakon začne veljati 15. dan po objavi v Uradnemu listu RS.

27

7 LITERATURA IN VIRI

Atlas Slovenije (2005). Mladinska knjiga, Ljubljana.

Ausgelendergesetz (1990). Fundstelle DE, št. BGBI 1990, 1354, 1356, BGBl. I

2004 S. 1842.

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta št. 38/2004 o pravici drţavljanov Unije

in njihovih druţinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju drţav

članic, (2009). Uradni list EU, št. L158.

Immigration Rules (1990), HC 251, 2006 EEA.

Ivanko, Š. (2007). Raziskovanje in pisanje del. Metodologija in tehnologija

raziskovanja ter pisanja strokovnih in znanstvenih del. Ljubljana.

Ivanuša, T. in Podbregar, I. (2008). Terorizem in jedrska, radiološka, kemična ter

biološka obramba. Ministrstvo za obrambo, Generalštab slovenske vojske,

Ljubljana.

Inštitut za varovanje zdravja (2010). Pojav ošpic v Sloveniji.

http://www.arhivo.com/?mod=aktualno&action=viewOne&ID=2070. Pridobljeno

16. 3. 2010.

MI5 (2010). The threats. www.mi5.gov.uk/output/the-threats.html. Pridobljeno 6.

3. 2010.

Navodilo o zavrnitvi vstopa v Republiko Slovenijo drţavljanu Evropske unije

(2006). Uradni list RS, št. 74/2006.

Policija (2010). Mejne zadeve in tujci. www.policija.si/index.php/delovna-

podroja/mejne-zadeve-in-tujci. Pridobljeno 6. 3. 2010.

Policija (2010). Letna poročila o delu policije.

www.policija.si/index.php/statistika/letna-poroila. Pridobljeno 6. 3. 2010.

Policija (2010). Mejna problematika. www.policija.si/index.php/statistika/mejna-

problematika. Pridobljeno 6. 3. 2010.

28

Pravilnik o Zakonu o kretanju i boravku stranaca i azilu ( 2008). Službeni glasnik

BIH, št. 36/2008.

Pravilnik o policijskih pooblastilih (2006). Uradni list RS, št. 40/2006, 56/2008.

Pravilnik o zavrnitvi vstopa v Republiko Slovenijo drţavljanu tretje drţave, izdaji

vizuma na mejnem prehodu in načinu označitve razveljavitve vizuma 82007).

Uradni list RS, št. 29/2007.

Slovar slovenskega knjiţnega jezika (1994). Inštitut za slovenski jezik Frana

Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana.

Slovenija, Schengenska novinka (2007). Ministrstvo za notranje zadeve,

Ljubljana.

Thomas, G. (2009). Tajne vojne. Zaloţba Učila, Trţič.

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki

urejajo gibanje oseb prek meja - Zakonik o schengenskih mejah (2006). Uradni

list EU, št. L105/1.

UK Border Agency (2010). Do I need visa.

www.ukvisas.gov.uk/en/howtoapply/vafs/. Pridobljeno 6. 3. 2010.

Zakon o kretanju i boravku stranaca i azilu (2008). Službeni glasnik BIH, št.

81/2008.

Zakon o nadzoru drţavne meje (2002). Uradni list RS, št. 87/2002, 110/2002-

ZGO-1, 126/2003, 20/2004-UPB1, (83/2005 popr.), 69/2006, 110/2006-UPB2,

60/2007-ZNDM-2.

Zakon o nalezljivih boleznih v Republiki Sloveniji (1995). Uradni list RS, št.

69/1955, 25/2004, 47/2004-ZdZPZ, 119/2005, 33/2006-UPB1.

Zakon o varnosti cestnega prometa (2004). Uradni list RS, št. 83/2004, 35/2005,

51/2005-UPB1, 67/2005 69/2005, 76/2005-ZDCOPMD, 97/2005-UPB2,

108/2005, 25/2006-UPB3, 70/2006-ZIKS-1B, 105/2006, 123/2006 133/2006-

29

UPB4, 139/2006-ZORed, 37/2008, 56/2008-UPB5, 57/2008-ZLDUVCP, 73/2008

58/2009.

Zakon o tujcih (1999). Uradni list RS, št. 61/1999, 9/2001-ZPPreb, 87/2002

(96/2002 popr.), 108/2002-UPB1, 93/2005, 112/2005-UPB2, 79/2006, 107/2006-

UPB3, 111/2007-ZPPreb-B, 44/2008, 71/2008-UPB5, 41/2009.

Zakon o zaštiti stanovnika od zaraznih bolesti - prednacrt (2009). Ministarstvo

zdravlja i socialne zaštite, Republika Srpska.

Ustava Republike Slovenije (1991). Uradni list RS, št. 331-1991, 42/1997,

66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004 in 68/2006.

WHO (2005). International health regulations.

whqlibdoc.who.int/publications/2008/9789241580410_eng.pdf. Pridobljeno 6. 3.

2010.

WHO (2010). Pandemic (H1N1) – update 90.

www.who.int/csr/don/2010_03_05/en/index.html. Pridobljeno 6. 3. 2010.

WHO (2007). Working for health. www.who.int/about/brochure_en.pdf.

Pridobljeno 6. 3. 2010.

World Bridge Service (2010).

www.visainfoservices.com/Pages/Content.aspx?Tag=HowDoIApply_PAGE#VA

P. Pridobljeno 6. 3. 2010.

30

DELOVNI ŢIVLJENJEPIS KANDIDATA

Rojena sem 09. Septembra 1978 mami Emi in očetu Ivanu v Novem mestu. Tri razrede

osnovne šole sem obiskovala na OŠ Milana Jarca v Črnomlju, nato pa sem dokončala

osnovno šolo v Vodicah. Končala sem Srednjo upravno administrativno šolo, kjer sem

najprej obiskovala smer poslovni tajnik, vendar sem v zadnjem letniku ugotovila, da

ţelim nove izzive in sem se prepisala na smer upravni tehnik, ki sem ga tudi uspešno

končala.

Po končanem zaključnem izpitu leta 1999 sem se najprej kot pripravnica, nato pa kot

REFERENTKA III – MATIČARKA zaposlila na Upravni enoti Ljubljana, Sektor za

upravno notranje zadeve, Oddelek za matične zadeve. Leta 2002 sem uspešno diplomirala

na Višji šoli za poslovne sekretarje, Doba Maribor in študij nadaljevala na Visoki šoli za

upravljanje in poslovanje Novo mesto. Septembra 2007 sem postala študentka Fakultete

za varnostne vede, naziv programa prve bolonjske stopnje Varnost in policijsko delo,

modul Obveščevalno-varnostna dejavnost.

Na delovnem mestu sem leta 2006 napredovala v VIŠJO REFERENTKO II –

MATIČARKO, kjer sem opravljala dela in naloge s področja vodenja osebnega statusa

drţavljanom Republike Slovenije, katerim so se spremembe osebnih stanj zgodile v tujini.

Marca 2010 pa sem po enajstih letih zamenjala področje dela in trenutno opravljam delo

višje referentke na Oddelku za javni red, ugotavljanje prebivališča.

V tem času sem se tudi aktivno vključila v politiko in leta 2005 postala članica izvršnega

odbora Mlade liberalne demokracije do leta 2007, v mandatu 2007-2009 pa sem

opravljala delo organizacijske sekretarke. Trenutno sem članica Sveta Liberalne

demokracije Slovenije, ki je najvišji organ stranke med kongresoma.

Aktivno govorim angleški in nemški jezik, pasivno pa hrvaški in srbski jezik. Obvladam

delo s programskimi orodji Microsoft Office, Lotus notes in Internet.

31

IZJAVA O AVTORSTVU

Spodaj podpisana Nina Agnes Hrustek izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom

»KORIDOR NENADZOROVANEGA VNOSA IN IZNOSA NALEZLJIVIH

BOLEZNI V RS IN IZ RS« rezultat lastnega dela in da so rezultati korektno navedeni.

Ljubljana, 22. 3. 2010 Nina Agnes Hrustek