UNIVERZA V MARIBORU - COnnecting REpositoriesAzije pa uporabljajo predvsem konvencionalne ladje...

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

Marjetka Bradač

Maribor, februar 2010

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

ORGANIZIRANJE KONTEJNERSKEGA TRANSPORTA PREK LUKE KOPER – PRIMER

PODJETJA MSC

Organizing container transport through the Port of Koper – a case of MSC

Študentka: Marjetka Bradač Naslov: Sarajevska 1, 2000 Maribor Številka indeksa: 81616646 Študij: redni Program: Visokošolski študij poslovna ekonomija Študijska smer: Zunanja trgovina Mentor: izr. prof. dr. Anton Ogorelc

Maribor, februar 2010

ZAHVALA Zahvaljujem se družini, ki mi je v času študija stala ob strani, me podpirala in vzpodbujala; mentorju, profesorju Antonu Ogorelcu za pomoč pri izdelavi diplomskega dela ter Gregorju Battisti, pomorskemu agentu podjetja MSC za strokovne nasvete in informacije.

4

PREDGOVOR Obseg prevozov skozi Slovenijo se je povečal z vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Ponudniki transportnih storitev so spoznali pomembnost kombiniranega transporta in tako povečali obseg le-tega. V diplomskem delu nazorno predstavim organiziranje kontejnerskega prevoza s pomočjo pomorskega agenta. V prvem delu se ukvarjam z mednarodnim pomorskim transportom in oblikami organiziranosti pomorskega trga. Osredotočam se na linijsko plovbo, ki predstavlja največji delež tovora v pomorskem transportu. V linijskem pomorskem transportu se načrtuje pot v obe smeri, ki sta v naprej določeni. Prevoz tovora v linijski plovbi poteka najpogosteje z uporabo kontejnerjev in ladjo za prevoz le-teh. V tretjem poglavju predstavim Luko Koper, edino slovensko mednarodno tovorno pristanišče, ki se spopada s številnimi težavami, ki jih analiziram in zanje podam nekatere možne rešitve. V četrtem poglavju predstavim podjetje Mediterranean Shipping Company (MSC), ki je eno vodilnih ladjarskih družb sveta. Glede na razpoložljivost kapacitet za pretovor in glede na število kontejnerskih ladij je drugi največji ladjar. Svoje izpostave ima po vsem svetu in tako zagotavlja odlično storitveno mrežo. Struktura prevoznih poti prikazuje razširitev družbe. V petem poglavju opisujem naloge pomorskega agenta podjetja MSC, ki je v pomorstvu pomemben faktor poslovanja, saj sklepa posle in vodi vso njihovo izvedbo. Njegov pomen izpostavljam zlasti v linijskem pomorskem transportu. Pomorski agent je specializiran organ, ki pomaga ladjarju pri iskanju tovora in pri oskrbi ladje, zastopa ladjarjeve interese, pomaga ladjarju ob pristajanju in odhodu ladje … V zadnjem poglavju se posvečam postopku pretovarjanja kontejnerjev. Da lahko pomorski agent naroči delo za ladjo, mora prejeti dokumente od ladjarja pred prispetjem ladje. Na osnovi le-teh pripravi postopek pretovora.

5

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ........................................................................................................................... 6 1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA .......................................................... 6 1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE ....................................................................... 6 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE .................................................................................. 6 1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA .................................................................... 7

2 ORGANIZIRANOST POMORSKEGA TRANSPORTA ....................................... 8 2.1 POMORSKI LINIJSKI TRANSPORT .............................................................................. 8 2.2 POMORSKI SVOBODNI TRANSPORT .......................................................................... 9 2.3 POMORSKI TANKERSKI TRANSPORT ........................................................................ 9

3 PREDSTAVITEV LUKE KOPER .......................................................................... 11

4 PREDSTAVITEV PODJETJA MEDITERRANEAN SHIPPING COMPANY . 14 4.1 MEDITERRANEAN SHIPPING COMPANY ................................................................ 14 4.2 MSC SLOVENIJA .................................................................................................. 18 4.3 STRUKTURA PREVOZNIH POTI MSC LADIJ ............................................................ 18 4.4 SESTAVA LADJEVJA MSC ..................................................................................... 36

5 NAČRTOVANJE KONTEJNERSKEGA TRANSPORTA .................................. 39 5.1 SODELOVANJE ŠPEDITERJA ................................................................................... 39 5.2 SODELOVANJE POMORSKEGA AGENTA .................................................................. 39

6 PRETOVARJANJE KONTEJNERJEV ................................................................. 43 6.1 PREDEN LADJA PRISPE (ANGL. BEFORE ARRIVL): .................................................. 44 6.2 PRIHOD LADJE (ON ARRIVL FOR AGENCY/AUTHORITIES): ..................................... 46 6.3 PRIPRAVA NA ODHOD LADJE (ON DEPARTURE FOR AUTHORITIES) ........................ 49

7 SKLEP ........................................................................................................................ 50

POVZETEK ....................................................................................................................... 51 ABSTRACT ....................................................................................................................... 52 KEY WORDS .................................................................................................................... 52 LITERATURA .................................................................................................................. 53 SPLETNI VIRI .................................................................................................................. 54 OPIS KRATIC ................................................................................................................... 55 KAZALO SLIK ................................................................................................................. 56 KAZALO TABEL ............................................................................................................. 57 KAZALO GRAFIKONOV ............................................................................................... 57 KAZALO PRILOG ........................................................................................................... 58

6

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema V diplomskem delu bom predstavila teoretična izhodišča razvoja kontejnerizacije in se osredotočila predvsem na kontejnerizacijo v pomorstvu. Predstavila bom razvoj kontejnerskih ladij do danes in potek kontejnerskega transporta v Luki Koper s pomočjo dela podjetja MSC, kjer pomorski agent organizira potek manipulacij s kontejnerji. Pomorski promet je zelo pomemben za mednarodno menjavo blaga in se hitro razvija. Tudi v Sloveniji je zelo pomembna panoga. V diplomski nalogi želim raziskati, kako poteka izrabljanje kapacitet v ladjevju v kontejnerskem transportu v luki. Raziskala bom tudi probleme v Luki Koper in poiskala možne rešitve za optimiziranje kontejnerskega pretovora.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega dela je predstaviti proces organiziranja kontejnerskega transporta v pomorstvu na primeru Luke Koper in podjetja MSC, podrobneje spoznati delo pomorskega agenta, ki je ključen pri manipulaciji s kontejnerji na ladjah in se seznaniti z mednarodnim sodelovanjem na področju transporta. Cilji diplomskega dela so:

• prikazati pomen pomorskega kontejnerskega transporta, • analizirati problematiko kontejnerskega transporta v Luki Koper, • analizirati kontejnerski transport v podjetju MSC in • orisati postopek pretovarjanja kontejnerjev.

Trditve, ki jih bom poskušala dokazati oziroma ovreči:

• kontejnerizacija je pomembna pri racionalizaciji transporta, • delo pomorskega agenta je ključno pri manipulaciji s kontejnerji in • mednarodno sodelovanje na področju transporta je ključnega pomena.

1.3 Predpostavke in omejitve Predpostavljam, da je kontejnerizacija v pomorstvu pomembna rešitev transportne problematike, saj je s pomočjo kontejnerizacije možno hitro manipuliranje, kar posledično

7

zmanjšuje čas poti blaga od prodajalca do kupca ter zmanjša stroške celotne poti in prav to želim v samem diplomskem delu tudi dokazati. Ob tem predpostavljam, da se težave pojavljajo tudi pri tovoru praznih kontejnerjev, zaradi česar nastajajo dodatni stroški. V diplomskem delu se bom omejila na pomen mednarodnega pomorskega prometa, predvsem organizacijo kontejnerskega transporta v Luki Koper. Obravnavala bom delo pomorskega agenta podjetja MSC, ki je odgovoren za hiter potek manipulacij v pristanišču.

1.4 Predvidene metode raziskovanja V diplomskem delu bom uporabila makroekonomsko raziskovalno metodo z elementi poslovne ekonomije. V teoretičnem delu bom uporabila:

• metodo deskripcije, • metodo klasifikacije in • metodo kompilacije.

V empiričnem delu bom uporabila sledeče metode:

• metodo komparacije in • metodo analize.

Pri nastajanju diplomskega dela bom uporabljala podatke iz knjižnih virov, svetovnega spleta in internega gradiva podjetja MSC.

Slika 1: Kontejnerska ladja MSC Barbara

Vir: http://www.mscgva.ch/about_us/gallery.html (15. 9. 2009).

http://www.mscgva.ch/about_us/gallery.html%20%20(15

8

2 ORGANIZIRANOST POMORSKEGA TRANSPORTA Pomorsko gospodarstvo je ena pomembnejših gospodarskih dejavnosti. Zahvaljujoč razvoju navtike in tehnike je pomorski transport zelo napredoval, povečevale so se velikost, nosilnost in moč ladij. Kot transportno sredstvo se uporabljajo v pomorskem transportu ladje in druga plovila. Ločimo čezoceansko (dolgo) plovbo in obalno plovbo, ki se deli na malo in veliko obalno plovbo ali kabotažo. V dolgi plovbi se ladjarji specializirajo po kontinentih ali za določena območja kontinentov (Ogorelc, 2004: 43). V organiziranju pomorske plovbe izhajamo iz temeljnega načela »svobode morja«, ki ga je opredelila konferenca ZN o pomorskem pravu (1958) v Ženevi. Sestavljajo jo:

• Svoboda pomorske plovbe, • Svoboda ulova rib, • Svoboda polaganja podmorskih kablov in vodov in • Svoboda preletov odprtega morja.

Načelo svobodne plovbe pomeni svobodo prevozne poti. Svoboda odprtega morja je ena temeljnih načel mednarodnega javnega prava. Vsem plovilom iz katerekoli države zagotavlja prost dostop do odprtega morja (Ogorelc, 2004: 99).

2.1 Pomorski linijski transport Linijska plovba je nastala v 19. stoletju. Povezana je z razvojem novih tehnologij pri izdelovanju ladij. Velik napredek v linijski plovbi pomeni uporaba kontejnerjev. Kontejnerizacija in uporaba informacijskih tehnologij sta bili novi prelomnici v razvoju pomorske plovbe. Tehnološki razvoj ladij je vplival na večjo produktivnost dela in zmanjšanje operativnih stroškov ladjarjev. Proces globalizacije gospodarstva je sprožil povpraševanje po boljšem čezmorskem servisu. Kontejnerski prevoz najhitreje narašča v kitajskih lukah; v pretovoru vodijo ZDA pred Japonsko. Na glavnih poteh linijske plovbe prevladujejo kontejnerske ladje. Ladje so specializirane za določene tovore in linije, zato ne morejo enostavno preiti iz ene oblike trgovanja v drugo. V plovbi po Atlantiku in med razvitimi državami prevladujejo kontejnerske ladje, v linijskih prevozih med Evropo in nerazvitimi državami Afrike in Azije pa uporabljajo predvsem konvencionalne ladje (break – bulk). Kodeks UNCTAD Težave, ki so se pojavljale v linijski plovbi, so želeli rešiti v okviru ZN. Tako je bil leta 1974 sprejet Kodeks ravnanja ladjarskih konferenc, skrajšano Linijski kodeks UNCTAD.

9

Kodeks je pomemben za sprejemanje nacionalnih predpisov s področja ureditve dostopa na trg storitev v linijski plovbi. Ta opredeljuje razmerje v prevozu tovora v linijski plovbi med državami po formuli 40/40/20. Pravico do udeležbe v prevozu tovora imajo najprej ladjarji dveh držav, ki sta v medsebojni menjavi, preostali del tovora (20 %) pa prepustijo ladjarjem tretjih držav. Kodeks ima poseben pomen pri oblikovanju tarif za ladjarje, ki so vključeni v pomorske konference. Prevozne tarife članic linijskih konferenc morajo biti enotne (upoštevati morajo opredelitve kodeksa UNCTAD in posebne smernice EU v pomorskem transportu). Ladjarji so pričeli ustanavljati linijske konference, da bi omejili konkurenco in ohranili ceno. To so v bistvu združbe ladjarjev oziroma karteli ladjarjev. Linijska konferenca je skupina dveh ali več izvajalcev ladijskih prevozov, predvsem prevoznikov generalnih tovorov, ki zagotavlja organizirane mednarodne prevoze na določenih poteh ali poteh znotraj specifičnih geografskih meja. Poslovni odnosi med stranko in konkurenco v linijski plovbi so lahko (Ogorelc, 2004: 105–106):

• stranka plača konferenčno tarifo in izbira med člani konference; • stranka sklene pogodbo s članom konference, ki o tem obvesti ostale

ladjarje ali • stranka podpiše s konferenco poseben sporazum o prevozu v določenem

obdobju po ceni, ki je nižja od običajne.

2.2 Pomorski svobodni transport Značilne prednosti pomorskega svobodnega transporta določajo avtonomijo svobodnega transporta glede na linijsko in tankersko ladjarstvo. Najpomembnejše razlike v izkoriščanju morskih ladij v svobodnem ladjarstvu so, da se v svobodnem ladjarstvu morske ladje izkoriščajo v polnih kapacitetah za eno ali več potovanj, oziroma za določen čas. Te ladje niso obvezane na določene smeri plovbe, temveč se prosto premikajo po vseh morjih sveta. Takšne ladje se imenujejo tramperske ladje. Z ladjami prostega ladjarstva se prevaža masivni, suhi ali sipki tovor. V svobodnem ladjarstvu so značilni prevozi železove rude premoga in žitaric. V svobodni plovbi se ob vsakem posameznem prevozu sklepa vozninska postavka posebej. Njena trenutna višina se določa na podlagi medsebojnega odnosa ponudbe in povpraševanja ladijskega prostora na pomorskem tržišču (Zelenika in Kamnik Zebec, 2007: 144–145).

2.3 Pomorski tankerski transport Njegova specifičnost je izkoriščanje morskih ladij v tankerskem ladjarstvu. Tankerji izkoriščajo svoje polne kapacitete za eno ali več potovanj, oziroma za določen čas, podobno kot ladje v svobodnem ladjarstvu. Bistvena razlika je v tem, da so plovne poti pri prevozu nafte določene med državami proizvajalcev Bližnjega in Srednjega vzhoda, na Karibih in v vzhodni Evropi ter državami glavnih potrošnikov. Tankerske plovne poti so po navadi enosmerne, tako da se tankerji vračajo brez tovora, kar se pri ladjah linijske in svobodne plovbe ne dogaja. Pri prevozu nafte in naftnih derivatov se vozninske postavke opazujejo z vidika uporabnikov prevoznih storitev, ne pa iz vidika tankerskih ladjarjev kot prevoznikov. To pomeni, da se voznine v tankerskem ladjarstvu obravnavajo kot strošek

10

prevoza in ne kot prodajne cene prevozne storitve. Z ladjami tankerskega ladjarstva se prevažajo surova nafta, naftni derivati in tekoči plin (prav tam, 146–148).

Slika 2: Kontejner podjetja MSC

Vir: http://www.mscgva.ch/about_us/gallery.html (26. 1. 2010)

http://www.mscgva.ch/about_us/gallery.html

11

3 PREDSTAVITEV LUKE KOPER Luka Koper je edino slovensko mednarodno tovorno pristanišče. Geografsko je umeščeno tako, da predstavlja najbližjo povezavo Srednje in Vzhodne Evrope s Sredozemljem, prek Gibraltarske ožine in Sueškega prekopa pa tudi z Ameriko. Pristanišče s prisotnostjo pomembnih svetovnih ladjarjev vzdržuje morske povezave z vsemi deli sveta.1

Slika 3: Pretovor v Luki Koper poteka tudi ponoči

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:PortOfKoperByNight.jpg (8. 9. 2009).

Pristanišče je neposredno povezano z evropskim železniškim in avtocestnim sistemom in ima status mejne vstopne točke Evropske unije. Zaledje pristanišča se razteza čez celotno srednjo in vzhodno Evropo, od Slovenije, Avstrije, do Madžarske, Italije, Hrvaške, Češke, Slovaške, Poljske in južne Nemčije (Bavarska, Baden-Württemberg in okolica Frankfurta). Pretovor poteka 24 ur na dan. Celotno pristanišče ima status prostotrgovinskega območja. Luka Koper predstavlja intermodalno trgovsko vez med različnimi oblikami transporta in pretovornih sistemov: RO-RO, opremo za pretovor in skladiščenje generalnega tovora, projektnega tovora, kontejnerjev, avtomobilov, sipkega, razsutega in tekočega tovora, kot tudi živih živali. Morje v koprskem pristanišču je globoko 7–18 metrov. Sprejme lahko ladje z nosilnostjo 180 000 ton. Ladijski pretovor pristanišča je leta 2006 presegel 14 milijonov ton. Leta 2002 je podjetje prejelo priznanje republike Slovenije za poslovno odličnost, leta 2006 pa evropsko priznanje za poslovno odličnost fundacije EFQM.2 1 Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Luka_Koper (8. 9. 2009). 2 Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Luka_Koper (8. 9. 2009).

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:PortOfKoperByNight.jpg�http://sl.wikipedia.org/wiki/Koperhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Pristani%C5%A1%C4%8Dehttp://sl.wikipedia.org/wiki/Srednja_Evropahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Vzhodna_Evropahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Sredozemljehttp://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Gibraltarska_o%C5%BEina&action=edithttp://sl.wikipedia.org/wiki/Sue%C5%A1ki_prekophttp://sl.wikipedia.org/wiki/Amerikahttp://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ladjar&action=edithttp://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:PortOfKoperByNight.jpghttp://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDeleznicahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Avtocestahttp://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mejna_vstopna_to%C4%8Dka&action=edithttp://sl.wikipedia.org/wiki/Evropska_unijahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenijahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Avstrijahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Mad%C5%BEarskahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Italijahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Hrva%C5%A1kahttp://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Ce%C5%A1kahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Slova%C5%A1kahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Poljskahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Nem%C4%8Dijahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Bavarskahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Baden-W%C3%BCrttemberghttp://sl.wikipedia.org/wiki/Frankfurthttp://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Prostotrgovinsko_obmo%C4%8Dje&action=edithttp://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Intermodalni_transport&action=edithttp://sl.wikipedia.org/wiki/Transporthttp://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pretovor&action=edithttp://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=RO-RO&action=edithttp://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Generalni_tovor&action=edithttp://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Projektni_tovor&action=edithttp://sl.wikipedia.org/wiki/Kontejnerhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Avtomobilhttp://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sipki_tovor&action=edithttp://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Razsuti_tovor&action=edithttp://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Teko%C4%8Di_tovor&action=edithttp://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDivalhttp://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Morja&action=edithttp://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Globina&action=edithttp://sl.wikipedia.org/wiki/Ladjahttp://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Priznanje_Republike_Slovenije_za_poslovno_odli%C4%8Dnost&action=edithttp://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Priznanje_Republike_Slovenije_za_poslovno_odli%C4%8Dnost&action=edithttp://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=EFQM&action=edithttp://sl.wikipedia.org/wiki/Luka_Koperhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Luka_Koper

12

Luka Koper se spopada z različnimi težavami, ki vplivajo na kontejnerski promet. Med njimi je pomembnejša problematika v omogočanju tekočega in hitrega prometa tovornih ladij. Ena teh težav je sprejemanje večjih kontejnerskih ladij, tako imenovane šeste generacije. Te ladje so zmožne pretovora 10 000 TEU in več, kar pa za Luko Koper predstavlja problem, saj imajo takšne ladje temu primeren večji ugrez, ki ga v Luki Koper ne zagotavljajo. Ker se tega Luka Koper tudi zaveda, je v svoj razvojni načrt večanja obsega pretovora vključila možnost rešitve tega problema z dodatnim pomolom, ki bi lahko sprejel ladje šeste generacije. Glede na to, da je svetovni trend ladijskega prometa predvsem v večanju kapacitet ladij in tako nižanju prevoznih stroškov, se bo moralo tudi koprsko pristanišče soočiti z dejstvom, da bo potrebno sprejemati velike ladje, če si želimo zadržati stik z azijskim trgom. Za sprejemanje večjih ladij je potrebno poskrbeti za ustrezno opremo za pretovarjanje in poskrbeti za ustrezne skladiščne površine. Velike ladje pripeljejo več tovora, zato je potrebno povečati tudi kapacitete skladiščenja. S stališča infrastrukture so prednosti v pridobivanju manevrskega prostora v pristanišču, saj se lahko luka odloči tudi, da poveča frekvenco pretovarjanja manjših ladij. Ob tem se zmanjša število ladij v zalivu, kar pozitivno vpliva na okolje. Slabost tega pa je nujno poglabljanje morskega dna, ki ima negativen vpliv na okolje. Širitev obstoječe infrastrukture in gradnja nove pomeni poseg v okolje. Ob tem ostaja tveganje, da pristanišče Luke Koper ne bo privlačno za velike ladje, kajti pristanišče v Kopru ima lego, ki je precej odročna za največje ladje, kar predstavlja večje stroške za ladjarja in ob tem so zaradi omejitev višji tudi stroški kopenskega prometa. Investicije v infrastrukturo za sprejemanje velikih ladij v Luki Koper so vprašljive zaradi dvoma o pripravljenosti ladjarjev, da bodo svoje velike ladje raztovarjali v severnem Jadranu. Po drugi strani pa bi se koprsko pristanišče lahko usmerilo v povečanje pretovarjanja z manjšimi ladjami. Glede na predvidevanja bodo severno jadranska pristanišča predraga za velike kontejnerske ladje šeste generacije. Tako se bodo večje kontejnerske ladje ustavljale v le nekaj pristaniščih na svetu, kjer se bo tovor nato pretovoril na manjše ladje, ki bodo potovale v manjša pristanišča. Te ladje bo potrebno izredno hitro pretovoriti, in sicer v približno 12 urah. V tem primeru bi lahko opustili zamisel o poglobitvi morskega dna in raje povečali število ladij v zalivu. To je možno z že omenjeno ustreznejšo opremo za pretovarjanje in skladiščenje. Samo pristanišče je s svojo lego privlačno za ladje z manjšimi količinami tovora. Z dograditvijo pomolov I in II se lahko pridobi optimalno število privezov, ki bi zagotavljalo večjo produktivnost pristanišča. Ob tem lahko poglobljeno morsko dno zagotovi hitro prilagajanje pristanišča glede na potrebe. Cena takšnih prilagodljivosti pa predstavlja poseg v okolje, ki se mu ni mogoče izogniti. Z dobrim načrtovanjem poglabljanja morja na nujno potrebnih mestih se lahko vpliv na okolje kljub temu zmanjša (Institut »Jožef Stefan«, 2008).

13

Slika 4: Projekt Luke Koper za dograditev pomolov

Vir: http://www.mscslovenia.com/about_us/gallery.html (20. 1. 2009).

Težavi, ki nastajata v prevozu in pretovoru v linijski plovbi sta tudi prevoz in pretovor praznih kontejnerjev, kar predstavlja velik strošek v ladjarskem poslovanju. Do prevoza praznih kontejnerjev prihaja predvsem zaradi neenakomerne porazdelitve svetovne trgovine, kar vpliva na povečanje tega problema. Da bi lahko zmanjšali prevoz praznih kontejnerjev je potrebno boljše združevanje ladjarjev in tako s pomočjo vseh priti do kakovostnejše izmenjave informacij na osnovi podatkov vezanih na blagovne tokove v svetovni trgovini. Tako bi lahko zmanjšali težave in tudi stroške, ki ob tem sicer nastajajo. Glede na ekonomsko situacijo v letu 2008/2009 v svetovni trgovini se je Luka Koper hitro in učinkovito odzvala z optimiziranjem stroškov obratovanja luke, kar je prineslo sledeče – merjeno v tonah je luka kljub kriznemu času zabeležila boljše rezultate kot leto prej:

• na terminalu za sadje (+ 12 %), • na terminalu tekočih tovorov (+ 20 %), • pri pretovoru lesa (+ 4 %) in • pri pretovoru blaga v kontejnerjih (+ 1 %).

Manjše svetovno povpraševanje po surovinah in energentih pa se je odzvalo na pretovoru naftnih derivatov, ki so jih pretovorili za 12 % manj kot predhodno leto, sipkih tovorov je za 18 % manj, največji padec pa beležijo pri pretovoru premoga in železove rude, ki ga je bilo za tretjino manj kot v letu 2008. Letna bilanca Luke Koper je kljub letnim rezultatom na področju surovin in energentov pozitivna.3

3 Dostopno na: http://www.luka-kp.si/slo/medijski-koticek/2201 (20. 1. 2009).

http://www.mscslovenia.com/about_us/gallery.html

14

4 PREDSTAVITEV PODJETJA MEDITERRANEAN SHIPPING COMPANY

4.1 Mediterranean Shipping Company MSC Mediterranean Shipping Company S. A., s sedežem v švicarski Ženevi, je ladjarska družba v zasebni lasti, ustanovljena leta 1970. Od svojega nastanka je iz majhnega ladjarja prerasla v eno vodilnih globalnih ladjarskih družb. V zadnjih letih je družba občutno povečala svojo ladijsko floto in 2003 postala drugi največji ladjar glede na razpoložljive kapacitete za prevoz kontejnerjev in glede na število ladij za kontejnerski prevoz. Ta rast ni nastala na osnovi prevzemov in fuzij, temveč je bila dosežena z organsko rastjo družbe na osnovi lastnih potencialov. Globalne transportne rešitve S svojimi izpostavami po vsem svetu je družba MSC oblikovala razvejeno storitveno mrežo. Ob tem ostaja družba neodvisna (v zasebni lasti), s hitro odzivnostjo na tržne spremembe, ki uresničuje dolgoročne načrte brez nepotrebnih motenj in zamud. Konec maja 2009 je družba MSC upravljala s 410 ladjami za prevoz kontejnerjev, ki imajo kapaciteto 1 488 000 kontejnerjev dolžine 20 čevljev. Do konca leta 2009 pa so zmanjšali število ladij na 378, kar je posledica gospodarske krize in zmanjšanja potreb po prevozu blaga.4

Grafikon 1: Gibanje števila ladij družbe MSC

Vir: http://www.mscgva.ch (25. 1. 2010).

4 Dostopno na: http://www.mscgva.ch/about_us/about_us.html (25. 1. 2010).

http://www.mscgva.ch/http://www.mscgva.ch/about_us/about_us.html

15

Grafikon 2: Povečanje kapacitet kontejnerjev (dolžine 20 čevljev) po skupnem številu

ladij MSC

Vir: http://www.mscgva.ch (21. 1. 2010). S profesionalno strukturo managementa v Ženevi je podjetju MSC uspelo vzpostaviti vodilno, h kupcem usmerjeno in cenovno efektivno globalno transportno rešitev, s katero zadovoljuje množico podjetij po vsem svetu. Globalne ladijske povezave Družba MSC je ena izmed maloštevilnih družb, ki so zmožne ponuditi globalno pokritost z izdajo zgolj enega tovornega lista, kar omogoča hiter prehod dobrin skozi centre za pretovarjanje. Tako družba MSC zagotavlja hitre povezave in učinkovite nadaljevalne transportne storitve. Družba MSC je vodilni ponudnik direktnih pristaniških povezav na šestih kontinentih, med 390 pristanišči v 146 državah, z 200 direktnimi povezavami in kombiniranimi tedenskimi linijskimi povezavami.

http://www.mscgva.ch/

16

Slika 5: Pisarne pomorskih agentov v svetu

Vir: http://www.mscgva.ch/about_us/agents.html (17. 2. 2010). Globalna prisotnost Da bi izboljšala in kontrolirala kakovost različnih storitev, družba MSC v svojih agencijah širom sveta zaposluje izjemno predano in profesionalno osebje. MSC investira tudi v šolanje osebja, prevoze in izdelavo kontejnerjev, odpremo nevarnih tovorov preko posebnih odpremnih centrov, ki zagotavljajo pravilno natovarjanje in prevoz nevarnih tovorov po vsem svetu s pomočjo posebej prirejenega računalniškega sistema.5

Grafikon 3: Prikaz najuspešnejših prevoznikov med letom 2000–2009

Vir: http://www.axs-alphaliner.com (13. 9. 2009).

5 Dostopno na: http://www.mscgva.ch/about_us/about_us.html (21. 8. 2009).

http://www.mscgva.ch/about_us/agents.htmlhttp://www.axs-alphaliner.com/http://www.mscgva.ch/about_us/about_us.html

17

Po predhodnih grafih je že razvidno povečanje kapacitet do konca leta 2008. Iz tega grafa je razvidno, da se tržni delež MSC še naprej veča tudi v letu 2009. MSC je torej uspelo povečati svoj tržni delež od začetka leta 2008 do aprila 2009 z 10,4 % na 11,5 %, kajti z taktiko povečanja svoje ladijske flote na nove ladijske poti je proti svojim največjim konkurentom tako dosegel povečanje ponudbe na osnovi le-teh novih poti, medtem ko sta Maersk in CMA CGM zmanjšala tržni delež in sicer Maersk iz 16,1 % na 14,1 % in CMA CGM iz 7,6 % na 7,1 %. Tako je MSC omejil svojo razliko med konkurentom Maersk za le 2,6 % tržnega deleža, ali izraženo v kapacitetah za 340 000 TEU. To je v zgodovini konkurentov Maersk in MSC najmanjši procent razlike.6

Grafikon 4: Prikaz treh prevoznikov po kapaciteti prevoza (v TEU med letom 2000–2009)

Vir: http://www.axs-alphaliner.com (13. 9. 2009).

V letu 2008 je količinsko MSC povečal prevoz TEU za 5 % in dosegel 10,5 Mteu in se tako približal Maerskovim 13,8 Mteu.7 V letu 2009 pa se je prevoz v TEU v podjetju MSC zmanjšal, vendar glede na stanje v svetovni trgovini dodobra obdržal prisvojeno mesto drugega največjega prevoznika za Maersk Line.8 6 Dostopno na: http://www.mscgva.ch/about_us/about_us.html (21. 8. 2009). 7 Dostopno na: http://www.mscgva.ch/about_us/about_us.html (21. 8. 2009). 8 Dostopno na: http://www.mscgva.ch/about_us/facts.html (21. 1. 2010).

http://www.axs-alphaliner.com/http://www.mscgva.ch/about_us/about_us.htmlhttp://www.mscgva.ch/about_us/about_us.htmlhttp://www.mscgva.ch/about_us/facts.html

18

Grafikon 5: MSC letno število prevoženih TEU ladij MSC


4.2 MSC Slovenija MSC je bil predstavljen v Sloveniji preko tretje osebe, agencije INTERAGENT v letu 1995. Od 1. oktobra 2003 nastopa na trgu preko svoje agencije MSC Koper Ltd. V dosedanjih dobrih šestih letah se je dokazal kot zanesljiv partner v prekomorskih prevozih. Danes MSC ponuja različne storitve na relaciji iz Kopra v vse svetovne destinacije. MSC uporablja storitve Luke Koper s tremi odhodi na teden z direktnimi povezavami v vse Sredozemske destinacije in nadaljnjimi odpremami po vsem svetu.9

4.3 Struktura prevoznih poti MSC ladij Kot že omenjeno ima družba MSC izpostave po vsem svetu. Zmožna je ponujati globalno pokritost z izdajo zgolj enega tovornega lista, kar torej omogoča hiter prehod dobrin skozi centre za pretovarjanje. 9 Dostopno na: http://www.mscgva.ch/about_us/about_us.html (21. 8. 2009).

http://www.mscgva.ch/http://www.mscgva.ch/about_us/about_us.html

19

Slika 6: Struktura prevoznih poti MSC ladij


Dragon Express V odgovor vedno večjemu povpraševanju trga in naročil za prevzem ladijskega tovora je leta 2002 MSC ustvaril novo prevozno linijo Vzhod/Sredozemlje servis, imenovan Zmajev servis – Dragon Express Service z uporabo osmih ladij, ki imajo kapaciteto 2 200 TEU. Te pristajajo v pristaniščih: Šanghaj, Ksiamen, Chiwan, Hong Kong, Singapur, Valencija, Barcelona, Fos, La Spezia, Jebel Ali, Singapur, Chiwan, Šanghaj. Silk Express Service Nadaljnjo širjenje MSC v Vzhodni pomorski servisni liniji je logično nadaljnjo razvijanje MSC omrežja v tej regiji in je tako omogočilo boljšo izbiro in povečalo kapaciteto Vzhodne pomorske servisne linije. Na tej liniji je od tedaj plulo deset ladij do kapacitete 6.700 TEU, ki so pristajale v pristaniščih: Le Havre, Antwerpen, Hamburg, Bremerhaven, Felixstowe, Pirej, Jebel Ali, Singapur, Hong Kong, Šanghaj/Ksiamen, Quindao, Xingang, Busan, Ningbo, Chiwan, Hong Kong, Singapur, Pirej, Le Havre.


20

North Atlantic Service Izboljšava Severno Atlantskega Servisa konec leta 2002 poveže pomembnejše Severno Vzhodne luke ZDA in pomembnejše luke Severno Zahodne Evrope, vse do Sredozemlja in do Luk Valencije, La Spezia in Neaplja. Na tej liniji pluje šest ladij, ki so sedaj na sledeči krožni liniji: Valencija, La Spezia, Neapelj, Le Havre, Felixstowe, Antwerpen, Boston, New York, Baltimore, Norfolk, New York, Antwerpen in pot nazaj v Valencijo. USA (West Coast & Gulf) to Mexico Na liniji ZDA (Zahodna obala in zaliv) do Mehike poteka plovba z postankom v Le Havre z direktnim servisom v namembne kraje. Canadian Service Od januarja 2003 ima MSC ladijskega oskrbovalca in sposobnega partnerja na Kanadski liniji Canadian Express Servisu (Canax). Kroženje v Evropskih lukah je bilo spremenjeno tako, da je od tedaj ladja plula do Montreal, Le Havre, Rotterdam in Bremerhaven, kjer ima MSC izključen linijski servis z raznimi ugodnostmi v Le Havre. Ob tem prav tako efektivno od leta 2003 pluje MSC na liniji St-Lawrence Koordiniranim (Coordinated) Servisom (SLCS) krožno po lukah v Montrealu, Themesport, Antwerpen in Le Havre. Ta kombinacija ureditve omogoča MSC-ju, da učinkoviteje dobavlja in ponuja obširnejšo prevozno pot med Evropo in Kanado. Koriščenje MSC pridobljene mejne olajšave v Le Havre prav tako pripomore k izboljšani povezavi s Kanadsko luko in Sredozemljem. Severna Evropa do Južne Afrike Januarja 2003 je začela obratovati nova linija Severna Evropa–Južna Afrika. Na tej liniji pluje sedem ladij, ki se ustavljajo v pristaniščih: Felixstowe, eno od nemških pristanišč, Antwerpen, Le Havre, Las Palmas, Cape Town, Luka Elizabeth, Durban, Luka Elizabeth, Cape Town in nazaj v Evropo. Ta odlična povezava preskrbi v Las Palmasu za Mediteranski ladijski tovor in popolnejši prevozni urnik, ki le-to doseže preko zmanjšanega tranzitnega volumna v Durbanu in dodatnega fleksibilnejšega urnika prevozov. Konkurenčen tranzitni čas in značilen izboljšan in zanesljiv servis tako doseže izboljšano sposobnost prilagoditev.

21

Slika 7: Prikaz linije Severna Evropa do Južne Afrike

Vir: Interno gradivo podjetja MSC. Evropa in Sredozemlje do Avstralije in Nove Zelandije Na tej liniji pluje štirinajst ladij, ki omogočajo odličen tranzitni čas in izboljšan urnik plovb in obkrožijo z direktno linijo Sredozemlje in Novo Zelandijo. Ta rotacija poteka: Antwerpen, Felixstowe, Rouen, Le Havre, Valencija, La Spezia, Marseille, Pointe des Galets, Luka Louis, Fremantle, Melbourne, Sydney, Tauvanga, ena od Luk Nove Zelandije Južno Islandske Vzhodno obalne luke. North Europe/Mediterranean/Indian Ocean Service Severna Evropa–Sredozemlje–Indijski ocean Servis. Ta linija obkroži: Tauvanga, eno od Luk Nove Zelandije Južno Islandske Vzhodno obalne luke, Sydney, Melbourne, Adelaide, Fremantle, Singapur, Džida, La Spezia, Antwerpen. Linija omogoča odlično pokritost Luk do Singapurja, Džida in Sredozemskih Luk via Suez kanal, ter ima ob tem direktno povezavo do Novo Zelandskih izvoznikov, ki uporabljajo transportne pomorske servise.

22

Slika 8: Prikaz linije Severna Evropa–Sredozemlje–Indijski ocean Servis

Vir: Interno gradivo podjetja MSC. South Africa–Australia Linija Južna Afrika–Avstralija ima fiksno tedensko linijo, ki ima frekvenco osem do devet dni. Tranzit do Pointe des Galets in luke Louis tako izboljša MSC oskrbovalni servis, tako da je večja dostopnost do Dunkirk, Bordeaux/Le Verdon, Montoir in Bilbao via MSC-jev priložnostni terminal v Le Havre. Linija poteka: Antwerpen, Felixstowe, Rouen, Le Havre, Valencija, La Spezia, Marseille, Pointe des Galets, Luka Louis. Tako je iz te linije mogoče enostavno dostopiti do Madagascarja in Mayotte z uporabo MSC oskrbovalnega servisa. Na tej liniji plujejo štiri ladje. Nova linija med Južno Ameriškimi Vzhodnimi obalami in Sredozemljem Z začetkom leta 2003 linija poteka od glavnih Luk Vzhodnih obal Južne Amerike do Sredozemlja in s tem dodatno pokriva luke Brazilije s klicem v Hajaih in Paranguaju. Na liniji vozi šest ladij, katere krožijo na liniji po postojankah v lukah: La Spezia, Genova, Fos, Barcelona, Valencija, Las Palmas, Rio de Janeiro, Santos, Buenos Aires, Paranagua, Hajai, Rio de Janeiro, Vitoria, Las Palmas, Lizbona.

23

Linija omogoča hitrejši in zanesljivejši servis med Južno Ameriškimi (Vzhodnimi obalami) in Sredozemljem ter omogoča boljšo dostopnost do Brazilskih Luk. Racionalizacija servisa: Severno Evropske luke – Severni Atlantik in Južno Atlantski Servis Na tej liniji plujeta dve ladji MSC (MSC New York in MSC Italy) skapaciteto 2 800 TEU, ki sta zamenjali le-te linije z dodatnim pristankom v Severno Evropskih lukah. Po klicu stoji tudi v Bremerhavenu. Sredozemske luke, Severno Atlantski servis Od maja 2003 je MSC Sredozemska linija razširjena do Neaplja, La Spezia in Valencija s številčnejšim postankom v lukah na Vzhodnih obalah ZDA in prostih lukah na Bahamah. Na tej liniji sedaj pluje pet ladij, kapacitete 1 200 TEU, ki plujejo v luke: Valencija, Neapelj, La Spezia, Boston, New York, Baltimore, Charleston, Savannah, svobodne Luke (Bahamas). Orient Express Service Linija iz Kitajske do Zahodne obale Amerike. Ta servis pokriva tedensko luke iz Kitajske do Long Beacha. Na tej liniji pluje pet ladij, kapacitete 2 500 TEU. Pristanišča, kjer te ladje stojijo so: Šanghaj, Chiwan, Hong Kong, Yantian, Long Beach, Šanghaj. Orient Express Service izpopolnjuje že obstoječe Transpacific Golden Gade Pendulum Service linije, s čimer omogoča hitrejšo transportno pot do tržišča Južne Kitajske do Zahodne obale ZDA. Tiger Service Pokriva luke od Daljnega Vzhoda do luk Črnega morja in do vzhodnega Sredozemlja. Na tej liniji kroži enajst ladij MSC do luk: Šanghaj, Ningbo, Chiwan, Hong Kong, Singapur, Istanbull, Illychevsk, Constanza, Izmir Džida, Singapur. Servisna linija ponuja boljšo linijo do Črnega morja in Vzhodno Sredozemskih luk, z izboljšavo obstoječih Silk in Dragon servisov od Daljnega Vzhoda do Severne Evrope in Sredozemlja.

24

Slika 9: Prikaz linije od Daljnega Vzhoda do luk Črnega morja in do vzhodnega Sredozemlja

Vir: Interno gradivo podjetja MSC.

Lion Service Linija Levji servis krije luke od Daljnega Vzhoda do Luk Severne Evrope. To je tedenska direktna linija na kateri pluje devet ladij, kapacitete 5 000 TEU. Pristanišča v katerih stoji: Busan, Šanghaj, Ksiamen, Hong Kong, Chiwan, Singapur, Antwerpen, Hamburg, Bremenhaven, Antwerpen, Singapur, Chiwan, Busan. Nova linija je reorganizirala obstoječe linije Silk, Dragon in Tiger Service, z željo po oskrbi optimalnega servisa od Daljnega Vzhoda do Severne Evrope in luk Sredozemlja. Andes Express Service Konec leta 2004 je MSC oblikoval linijo Andes Express Service, ki poteka od Daljnega Vzhoda do luk Mehike in do Zahodnih obal Južne Amerike.

25

Slika 10: Prikaz linije od Daljnega Vzhoda do luk Mehike in do Zahodnih obal Južne Amerike


Leta 2005 so linijo izboljšali tako, da ladja sedaj pluje v sledečih lukah: Chiwan, Hong Kong, Šanghaj, Busan, Manzanillo (Mehika), Buenaventura, San Antonio, San Vicente, Manzanillo, Long Beach, Kobe, Chiwan. Na liniji tako odpade kroženje v Manzanillo. Na Andes Express Service liniji pluje deset ladij, kapacitete 2 000 TEU. Falcon Service Linija poteka od leta 2005 od daljnega vzhoda do luk Indije, Pakistana in do Perzijskega zaliva. To je direktna tedenska linija, na kateri pluje šest ladij, kapacitete 2 500 TEU. Pristaja v lukah: Šanghaj, Ningbo, Chiwan, Singapur, Nhava Sheva, Jebel Ali, Dammam, Bandar Abbas, Muscat, Luka Qassim, Belawan, Luka Kelang, Singapur.

26

Slika 11: Prikaz linije od Daljnega Vzhoda do luk Indije, Pakistana in Perzijskega zaliva


Izboljšanje linije New Orient Service in linija Pearl River Service Januarja 2006 je MSC izboljšal že obstoječ New Orient Servis. Ta linija poteka od daljnega vzhoda do luke Long Beach, ZDA. Na tej liniji pluje pet ladij kapacitete 6 750 TEU na liniji: Yantian, Šanghaj, Ningbo, Tokyo, Long Beach, Busan, Quingdao, Yantian. Izboljšanje linije omogoča boljši tranzitni čas iz centralne in severne Kitajske, iz Šanghaja do Long Beacha v času trinajstih dni, Ningbo do Long Beach traja pot dvanajst dni in Tokyo do Long Beacha le devet dni. Med obstoječo linijo Pearl River Servis in novo izboljšano linijo New Orient Servis je MSC sedaj utrdil pozicijo med primarnima ladjarjema, ki ponujata obširno luško kritje, popoln urnik in odličen tranzitni čas na Transpacific trgovski poti do zahodnih obal ZDA.

27

Slika 12: Prikaz linije od Daljnega Vzhoda do Zahoda ZDA – Pearl River Service


oumea Service

aja 2006 je MSC vzpostavilo novo tedensko direktno linijo v Luko Sydney in Noumea.

Slika 13: Prikaz direktne linije v luko Sydney in Noumea

N MTo je bilo prepoznanje po novem večanju pomembnosti Nove Caledonie in regijo Pacifskih otokov v povezavi z globalnim trgom. Linija se je tedensko povezala z drugimi linijami, in sicer z Evropskim servisom, severno Azijskim servisom, centralno Azijskim servisom in z jugovzhodnim Azijskim servisom.


28

Severna Evropa–Zahodna Afrika

a tej liniji pluje pet ladij od leta 2006 s kapaciteto 1 500 TEU v lukah: Antwerpen,

Slika 14: Prikaz linije od Severne Evrope do Zahodne Afrike

NFelixstowe, Le Havre, Las Palmas, Tema, Abidjan, Las Palmas, Antwerpen.


ranspac Services

začetku leta 2008 se je MSC kooperativno združil s svojima največjima konkurentoma

agle Express Service

a servis pokriva centralno Kitajsko, južno Kitajsko, klicano v Hong Kong, Yantian,

T VMaersk Line in CMA-CGM na poti med Kitajsko in ZDA zahodno obalo v treh servisih. Prvi servis, tako imenovan Eagle Express servis, nato New Orient Express servis in Sunreis servis. E TKaohsiung, Šanghaj, Qungdao in Los Angeles.

29

Slika 15: Prikaz linije Eagle Express Servisa


ew Orient Express Service

a servis pokriva centralno in severno Kitajsko, klicano v Dalian, Tianjin Xingang,

Slika 16: Prikaz linije od Daljnega Vzhoda do Zahoda ZDA – New Orient Express

N TŠanghaj, Ningbo, Long Beach in Oakland.


30

Obe novi servisni liniji sta razvrščeni po pet ladij kapacitete 8 000 TEU, s štirimi ladjami, ki jih upravlja Maersk Line, štiri ladje, ki jih upravlja MSC in dve ladji, ki jih upravlja CMA-CGM. Sunrice Service V sodelovanju MSC, CMA-CGM in Maersk Line pokrivajo luke v Koreji in na Japonskem do severne Amerike. Ta servis upravljajo s petimi ladjami kapacitete 4 000 TEU. Ta servis je klican v Kwangyang, Busan, Kobe, Shimizu, Nagoya, Yokohama, Los Angeles in Oakland. S povezovanjem MSC S CMA-CGM in Maersk Line vse tri družbe racionalizirajo svoje Trans Pacifik US West Coast servise, saj preskrbijo kupce S širokim kritjem luk na Kitajskem, Japonsko in Korejo z odličnimi tedenskimi direktnimi povezavami in krajšimi tranzitnimi časi.

Slika 17: Prikaz linije od Daljnega Vzhoda do Zahoda ZDA – Sunrise Service

Vir: Interno gradivo podjetja MSC. Racionalizacija daljnovzhodnega evropskega servisa (Tiger/Phoenix, Jade, Silk, Dragon in Lion servis) Od decembra 2008 je MSC racionalizirala določene linije zaradi vedno slabše izkoriščenega trgovskega linijskega servisa. Tako je spremenila svoj Tiger Servis, Phoenix Servis, na tej liniji pluje sedaj deset ladij kapacitete 6 500 TEU.

31

Slika 18: Prikaz linije Phoenix Service pred spremembo

Vir: Interno gradivo podjetja MSC. Nova krožna linija servisa je sledeča: Quingdao, Busan, Šanghaj, Ningbo, Yantian, Nansha, Chiwan, Hong Kong, Singapur, Džida, Suez kanal, Beirut, Istanbull, Trst, Gioia Tauro, Suez kanal, Džida, Singapur, Quingdao. Jade Service – na tej liniji pluje devet ladij kapacitete 9 500–11 500 TEU.

Slika 19: Prikaz linije Jade Service pred spremembo

Vir: Interno gradivo podjetja MSC. Linija poteka: Busan, Quingdao, Šanghaj, Ningbo, Ksiamen, Yantai, Hong Kong, Chiwan, Singapur, Salalah, Suez kanal, Felixstowe, Rotterdam, Antwerpen, Suez kanal, Jebel Ali, Singapur, Hong Kong.

32

Silk Service – na tej liniji pluje sedaj devet ladij kapacitete 9 500 TEU (stara kapaciteta 6 700 TEU). Linija poteka: Xingang, Ningbo, Šanghaj, Ksiamen, Yantai, Hong Kong, Chiwan, Singapur, Salalah, Suez kanal, Felixstowe, Rotterdam, Antwerpen, Suez kanal, Jebel Ali, Singapur, Hong Kong.

Slika 20: Prikaz linije od Severne Evrope do Daljnega Vzhoda – Silk Express Servis

Vir: Interno gradivo podjetja MSC. Dragon Service – na tej liniji pluje sedaj enajst ladij kapacitete 8 100 TEU (stara kapaciteta 2 200 TEU). Linija poteka: Dalian, Xingang, Busan, Ningbo, Šanghaj, Fuzhou, Chiwan, Hong Kong, Singapur, Salalah, Suez kanal, Gioia Tauro, Neapelj, La Spezia, Fos, Barcelona, Valencija, Suez kanal, Džida, Salalah, Jebel Ali, Singapur, Chiwan, Hong Kong, Dalian.

Slika 21: Prikaz linije od Zahoda Sredozemlja do Daljnega Vzhoda – Dragon Express Servis


33

Lion Service – na tej liniji pluje sedaj deset ladij kapacitete 6 500–8 100 TEU (namesto devet ladij, kapacitete 5 000 TEU). Sama linija se le malo spremeni: Busan, Quingdao, Ningbo, Yantian, Hong Kong, Chiwan, Singapur, Suez kanal, Sines, Le Havre, Hamburg, Bremenhaven, Antwerpen, Suez kanal, Singapur, Chiwan, Busan.

Slika 22: Prikaz linije od Severne Evrope do Daljnega Vzhoda – Lion Servis

Vir: Interno gradivo podjetja MSC. Spremembe krožnih linij omogočajo optimalnejšo luško kritje z Azijo do vseh ključnih tržišč v Evropi in Sredozemlju, z izboljšanim tranzitnim časom preko novih razširjenih oskrbovalnih servisov na Sredozemlju in Črnem morju. MSC z novimi linijami skrči tedenski razpoložljiv prostor na liniji Daljnega Vzhoda do Evrope (Sredozemlja) za 2 000 TEU. Takojšni učinek umika devetih ladij kapacitete 6 500 TEU omogoči takojšnje spremembe na servisni liniji. Najnovejše poti: Puma Servis, Condor Servis in Golden Gate Service Puma Service Na tej poti od aprila 2009 pristaja ladja v lukah v ZDA, Mehiki, Gvatemala, El Salvadore, Kostarika in Panama ter ponuja tedenske poti med Balboha, Long Beach, Oakland, Manzannilo in Puerto Caldera. Condor Service Prav tako od aprila 2009 pristaja ladja na liniji v lukah v Peru, Ekvador, Kolumbija in Panama ter ponuja tedensko pot med Balboha, Callao, Paita, Guayaguil in Buenaventura.

34

Golden Gate Service Od maja 2009 je MSC povečal kapacitete na rotaciji linije Golden Gate Servisa do Azije in Vzhodne obale ZDA. Sedaj pluje devet ladij, kapacitete 5 040 TEU na liniji: Busan, Šanghaj, Ningbao, Hong Kong, Chiwan, Yantian, Singapur, tranzit Suez Canal, New York, Savannah, Luke Everglades, svobodne luke (Baham), Panama kanal, Manzonillo (Mehika), Busan. Primer linijskega pomorskega prometa s pristanki v Luki Koper Adriatic to Israel &South Turkey (String A) Ena od linijskih servisov, pri katerem sidrajo ladje v Luki Koper, je linija Adriatic v Izrael in Južna Turčija (String A). Na tej poti poteka rotacija ladij: Izmir, Haifa, Ashdod, Koper, Trst, Benetke, Ravenna, Izmir.

Slika 23: Prikaz linije Adriatic v Izrael in Južna Turčija (String A)


35

Adriatic to Turkey & Black Sea (String B) Linija Adriatic v Turčijo in Črno morje (String B) poteka sledeče: Istanbull, Gemlik, Gioia Tauro, Koper, Trst, Benetke, Ravenna, Gioia Tauro, Istanbull.

Slika 24: Prikaz linije Adriatic v Turčijo in Črno morje (String B)

Vir: Interno gradivo podjetja MSC. Adriatic to Turkey & Egypt (String C) Linija Adriatic v Turčijo in Egipt (String C) rotira na liniji: Mersin, Aleksandrija, Ravenna, Benetke, Trst, Koper, Gioia Tauro, Mersin.

Slika 25: Prikaz linije Adriatic v Turčijo in Egipt (String C)


36

4.4 Sestava ladjevja MSC Razvoj ladij Prve kontejnerske ladje so bile prilagojene tovorne ladje ali tankerji. Prevažale so do 1 000 TEU (TEU je enota mere, ki ustreza šestmetrskemu kontejnerju). V začetku šestdesetih let je bil kontejner eksperimentalna transportna tehnologija in sprememba obstoječih ladij se je izkazala kot najučinkovitejša rešitev. Te ladje so imele na krovu žerjav.

V začetku sedemdesetih let, ko je bila uporaba kontejnerjev že zelo razširjena se je razvila druga generacija kontejnerskih ladij.

Druga generacija predstavlja prve prave kontejnerske ladje, ki so namenjene izključno za prevoz kontejnerjev. S krova teh ladij so odstranili žerjave, kar je omogočilo prevoz večjega števila kontejnerjev.

37

Tretja generacija:

V osemdesetih letih je ekonomija obsega usmerjala konstrukcijo ladij v smeri vse večjih ladij, vse do Pana Max 1985 in Post Pana Max 1988 standardov. Te ladje omogočajo transport med 4 000 in 5 000 TEU. Četrta generacija:

Peta generacija Post Pana Max Plus je na voljo od začetka 21. stoletja. Ladje pete generacije lahko prevažajo med 5 000 in 8 000 TEU.

Samo omejeno število luk pa je sposobno sprejemati, nakladati, razkladati in odpravljati takšne ladje, saj morajo imeti luke zelo globoko vodo in visoko učinkovito pretovorno oziroma prekladalno infrastrukturo. Takšna infrastruktura pa je stroškovno zelo intenzivna (Hofstra, 2007).

38

Sam razvoj ladij je danes pripeljal tudi do razvoja tako imenovanih ladij šeste generacije, katere imajo nosilnost od 8 000 TEU do 14 000 TEU in več. Ena takšnih ladij podjetja MSC je »MSC DANIELA«, ki kljub nosilnosti ohranja hitrost 24,00 vozlov. Takšno ladjo sprejmejo le redke luke.

Slika 26: Največja ladja za prevoz kontejnerjev (v TEU) – MSC DANIELA

Vir: http://gcaptain.com/maritime/blog/interesting-ship-msc-daniela/ (22. 1. 2010).

http://gcaptain.com/maritime/blog/interesting-ship-msc-daniela/

39

5 NAČRTOVANJE KONTEJNERSKEGA TRANSPORTA

5.1 Sodelovanje špediterja Luka Koper posluje preko špediterjev, ki vzpostavijo stik z pomorskim agentom ali pa se stranke same dogovorijo za posel. Špediter se dogovori za posel v imenu stranke. Ta naredi izhodno dispozicijo za prevzem praznega zabojnika, kontejnerja, ki ga dostavi do stranke, lahko s pomočjo kamiona, vlaka … Stranka nato naloži proizvode do teže 25 ton. Ko je kontejner naložen, da stranka nalogo, da ta kontejner dostavi v luko. V luki naredi špediter vhodno dispozicijo. V njej je navedeno, kaj naj ladja naloži in kam je tovor namenjen. Naloga mednarodnega špediterja je, da se ukvarja z organiziranjem odprave blaga iz lastne v tujo državo (izvozna špedicija), prispetjem blaga iz zunanjih držav (uvozna špedicija) in tranzitom blaga preko lastne države (prevozna ali tranzitna špedicija). Luška (pomorska) špedicija, organizira odprave in prispetja s pomorskimi prevoznimi sredstvi. Nalogo opravlja luški špediter. Luška špedicija se najpogosteje imenuje pomorska špedicija, saj ima pomemben značaj, kajti morje predstavlja najcenejšo prometno pot in uživa monopol (Žvikart, 2001: 23–25). Dober špediter mora poznati sledeče:

• klavzule in uzance ter predpise mednarodne špedicije, • carinske in prometne predpise, • domače in tuje prometne in carinske tarife, • preračunavati tuje valute, • sklepati pogodbe … (prav tam, 23–25).

Klavzule, ki se uporabljajo v mednarodnem poslovanju so INCOTERMS 2000. Te klavzule povedo, kje se prenašajo pravice in obveznosti strank. Incoterms 2000 klavzule so razdeljene v štiri skupine: E, F, C in D. Ena teh klavzul, ki se uporablja samo za pomorski prevoz ali prevoz po notranjih plovnih poteh je FOB, kar pomeni Franko ladja oziroma Free on Board. Ta narekuje sledeče:

• prodajalec izpolni obvezo izročitve, ko izroči blago preko ograje ladje v določeni luki odprave;

• kupec plača vse stroške in vso tveganje od te točke; • prodajalec opravi izvozne formalnosti (ICC Mednarodna trgovska zbornica, 2000).

5.2 Sodelovanje pomorskega agenta Razvoj pomorskega transporta je prispeval k nastanku posebnega specializiranega posrednika – pomorskega agenta, ki je najpomembnejša oblika transportnega agenta. Pomorski agent se nahaja na kopnem in pomaga ladjarju oziroma poveljniku ladje pri opravljanju poslov v zvezi z ladjo ali s tovorom, ki ga prevaža, saj najbolje pozna vse

40

predpise in formalnosti, ki jih zahteva državni in luški organ. Danes si je brez sodelovanja pomorskih agentov nemogoče predstavljati sodobno pomorsko poslovanje in optimalno funkcioniranje zunanjetrgovinskega in prometnega sistema (Zelenika, 1996: 293). Pomorski agent je pravna ali fizična oseba, ki opravlja v imenu in za račun nalogodajalca posle zastopanja, posredovanja in pomaganja. Pri organiziranju pomorskega transporta torej zastopa ladjarjeve interese (Ogorelc, 2004: 353 in Jelenc, 1983). Posle zastopanja lahko razdelimo na:

• zastopanje pri prihodu in odhodu ladje; • zastopanje ladjarja v odnosu z oblastmi in drugimi osebami; • zastopanje ladjarja v odnosu s tretjimi osebami; • zastopanje poveljnika ladje, članov posadke in potnikov ter • zastopanje pri ugotavljanju kvalitetnega in kvantitativnega stanja tovora.

Posli posredovanja se delijo:

• posredovanje pri sklepanju pogodb o izkoriščanju morskih ladij; • posredovanje pri kupoprodaji, gradnji in remontu ladij; • posredovanje pri zavarovanju plovnega podjema in • posredovanje pri priskrbi posadke za ladjo.

Najvažnejša opravila pri pomaganju so:

• pomaganje poveljniku ladje ter • pomaganje članom posadke in potnikom.

Te storitve pomorskega agenta so le najpogostejše, ob teh namreč pomorski agent opravlja še specialne storitve, ki jih opravlja občasno, od primera do primera, s katerimi zaključi paket pomorsko prometnih storitev (Zelenika, 1996: 76–77). Pomorske agencije zastopajo ladjarje v luki pri poslih v zvezi s sprejemom in odpremo ladij, posredujejo pri sklepanju pogodb o prevozu v linijskem prometu (angl. booking) in svobodni plovbi (angl. chartering) ter drugih pogodbah o izkoriščanju morskih ladij. Nadalje zastopajo interese lastnikov tovora (angl. cargo agenti), posredujejo pri zavarovanju ladje, blaga in potnikov ter posredujejo pri poslih v zvezi s prodajo ali nakupom ladij (Jelenc, 1983: 109). Med pomorske agencijske posle sodijo tudi posli v zvezi s posredovanjem, zastopanjem in drugimi storitvami, ki se nanašajo na plovbo in izkoriščanje ladij, zlasti:

• sprejem in odprava ladij, • trženje, • sklepanje pogodb o izkoriščanju ladij in opreme, • nakup in prodaja ladij in opreme, • gradnja in popravilo ladij in opreme, • sklepanje pretovornih in skladiščnih pogodb, • sklepanje zavarovalnih pogodb,

41

• izdajanje prevoznih in drugih listin, • vnovčevanje terjatev, • zagotavljanje posadke in skrb zanjo, • organiziranje oskrbe ladij … (Ilešič in Pavliha, 2001: 309).

Pomorske agente razvrščamo:

• po osnovni dejavnosti; • po subjektu, ki ga zastopa; • po načinu imenovanja in • po širini pooblastil (Ogorelc, 2004: 353).

Pomorski agent lahko nastopa v različnih funkcijah. Glede na dejavnosti, ki jih opravljajo jih delimo v naslednje tipe:

• luški (pristaniški) agent, • agent posrednik, • agent tovora, • agent zavarovanja (Zelenika, 1996).

Pristaniški agent deluje v pristanišču, v katerem ladjar nima svojega predstavništva. Zanj opravlja posle v zvezi s postankom ladje v pristanišču, prevzema in predaja tovor, ureja dokumente, je v stiku s posredniki oblasti, različnih ustanov in podobno. Nekateri pristaniški agenti delujejo tudi v vlogi linijskega agenta, saj zastopajo linijske ladjarje. Po navadi ladjarji od agencij zahtevajo, naj zastopajo le enega ladjarja. Agent posrednik ima po navadi sedež v večjih mestih, od koder posreduje pri predaji ladijskega prostora. Njegova naloga je, da za naročnika pridobi podatke o razpoložljivih ladjah, prostih terminih, vozninah, pogodbe in drugo. Če podatki ustrezajo obema stranema, posrednik poveže ladjarja in podjetje, ki ima blago in posel je sklenjen. Vlogo agenta v pomorstvu se vse bolj utrjuje. Slovenski agenti so vključeni v svetovno in evropsko združenje pomorskih agencij (Planinc, 2004: 18). Agent posrednik ali mešetar (angl. broker) se je v Angliji že pred časom uveljavil v pomorskem prevozu. Njegove storitve so pogosto:

• posredovanje med strankami pri sklepanju prevozniških/ladjarskih pogodbah,

• posredovanje pri prodaji, gradnji in popravilu ladij ter • posredovanje pri pridobivanju posadke za ladjarje.

Agent posrednik mora poznati ponudbo in povpraševanje po ladijskem prostoru in mora spremljati cene na pomorskem trgu (Ogorelc, 2004: 353–354).

42

Agent tovora pa zastopa lastnike tovora – vkrcevalce in prejemnike – pred ladjarji. V praksi se je razvil agent tovora pri prevzemanju tovora. V imenu prejemnika prevzame tovor in ga pošlje končnemu uporabniku. Agent za tovor je torej agent posebne vrste, ki dela v imenu in na račun lastnika blaga (prav tam, 354). Agent zavarovanja je oseba katero pooblasti zavarovatelj, da v njegovem imenu in na njegov račun sklepa zavarovalne pogodbe (prav tam, 354).

43

6 PRETOVARJANJE KONTEJNERJEV Predstavnik tovora ladje, ki želi prispeti v luko, mora vzpostaviti stik s pomorskim agentom, ko želi pripeljati posamezen tovor v ali iz določene luke, zaradi rezervacije ladijskega prostora. Agent lahko sporoči predviden datum vplutja in izplutja ladje in obvesti podatke o prevozninah.

Slika 27: Pretovor kontejnerjev na ladji MSC

Vir: http://www.mscgva.ch/ (18. 1. 2009). Predstavniki tovora in pomorski agent najpogosteje vzpostavljajo stik preko telefona, kjer po sprejetju bistvenih postavk sklenejo dogovor o poslu. Ena glavnih nalog je obveščanje ladjarja in agenta v naslednji luki o predvidenem odhodu ladje iz luke in predvidenem prihodu v namembno luko. Zaradi tega mora pomorski agent pridobiti informacije iz predhodne luke toliko prej, da lahko tri do pet dni pred prihodom ladjo najavi v luki. Preden ladja prispe v namembno luko se mora ponovno najaviti, in sicer 24 ur prej. Kapitan telefonsko javi kdaj približno bo zaplula v slovenske vode, čas, kako dolgo naj bi bila zasidrana, ugrez ladje, tako da vedo kje jo zasidrati, na katerem pomolu. Vplutje/izplutje Ladje lahko vplujejo v koprsko pristanišče podnevi in ponoči. Če je vidljivost manjša od 400 m ali veter presega moč 4 Bf, je vplutje za ladje z nevarnimi tovori prepovedano. Kapitan ladje si z listo »Potrebne listine za Luko Koper« (angl. Needed dox for Koper port) pomaga, saj ima natančno navedeno, kaj mora najaviti preden prispe, ko je v luki in preden izpluje.


44

Tabela 1: Globine morja po bazenih v Luki Koper

VEZ DOLŽINA (v m) GLOBINA MORJA (v m) 1 a 120,9 5,6–6,5 1 134,9 6,5–9,6 2 164,4 9,9–11,3 3 128,4 8,9–10,0 4 120,5 10,1–10,9 5 163,8 6,5–9,9 6 a 20,0 7,5–7,8 6 20,0 4,9–5,8 7 20,0 9,0–9,7 7 150,9 9,3–10,4 7 a 200,6 9,5–12,1 7 b 100,1 11,7–12,6 8 a 43,5 8,1–8,9 8 113,5 1,5–7,0 9 131,5 7,0–9,3 10 272,0 9,6–13,8 THC 170,0 12,0–12,6 11 261,8 6,1–13,7 SIL 183,8 12,6–14,3 PET 200,0–300,0 13,1–13,8 TRT 637,0 18,0–18,7

Vir: http://www.luka-kp.si/slo/pristaniski-prirocnik/luski-vodnik/vodnik-za-

ladje#pretovornestoritve (7. 9. 2009).

6.1 Preden ladja prispe (angl. Before arrivl): Podatki, ki jih kapitan ladje javi preko elektronske pošte ali preko faksa pred prihodom:

1. Pred prihodna varnost (angl. Pre-arrivl security), zajema podatke o ladji, njene poti od kod prihaja, kje je že stala in druge informacije.

2. Seznam/lista posadke (angl. Crew list), tukaj so navedena imena celotne posadke, njihov naziv in poreklo. Z vsemi informacijami o poreklu, se najavijo tudi potniki, ki so na ladji.

3. Lista o nevarnem tovoru (angl. Imo Cargo manifest on bord). To so kontejnerji, v katerih je nevaren tovor. Točno mora biti navedeno kateri kontejnerji so to, tako da se ve, kako ravnati z njimi, če pride do nesreče. Takšen tovor je lahko orožje, kemikalije in drugo. Zanj je točno navedeno v katero kategorijo nevarnega tovora spada (na primer: od ena do devet je orožje, eksplozivi).

4. Lista odpadkov (angl. Garbage file). V njej je navedena količina in vrsta odpadkov, ki so na ladji.

http://www.luka-kp.si/slo/pristaniski-prirocnik/luski-vodnik/vodnik-za-ladje#pretovornestoritvehttp://www.luka-kp.si/slo/pristaniski-prirocnik/luski-vodnik/vodnik-za-ladje#pretovornestoritve

45

Te podatke prejme pomorski agent, ki na osnovi njih naroči delo za ladjo ob uri predvidenega prihoda ladje. To delo zajema predviden čas, ki je potreben za pretovarjanje tovora. Zajema točno količino kontejnerjev, vrsto in količino blaga, ki je zloženo v kontejnerjih, kdo je vkrcevalec in kdo prejemnik blaga v kontejnerju oziroma koga mora pomorski agent obvestit o prihodu blaga. Te podatke pridobi iz tovornih manifestov (angl. Cargo Manifest). Na osnovi prejetih podatkov agent izračuna čas pretovarjanja, ga javi kapitanu ladje, da lahko predvidi čas stanja ladje. Na uro z eno roko pretovori do 16 kontejnerjev. Vse te podatke pošlje nato agent Luški kapitaniji; policiji pošlje listo posadke in potnikov, da preveri osebe na ladji. Ob tovornih manifestih so pomembni tudi vozniški manifesti (angl. Freight Manifest). Na vozniškem manifestu so navedene (ob podatkih o tovoru) tudi vozninske postavke, torej osnovna voznina ter ostali stroški prevoza. Na manifestu je označeno ali se voznine plačajo v luki otovarjanja (klavzula »Freight Prepaid«, kar pomeni plačano v naprej) ali v luki iztovarjanja kontejnerja (klavzula »Collect«, kar pomeni plačano na destinaciji). Glede na te podatke obvesti agent prejemnika kontejnerja kakšne predvidene stroške je dolžan plačati.

Slika 28: Pretovor kontejnerjev

Vir: http://www.luka-kp.si/slo/fotogalerija-popup/108?tip=1 (9. 2. 2010). Na osnovi natovorne plan liste (angl. Stowage plan) – izseka ladje, na kateri je navedeno kje so kontejnerji, njihovo število, teža ter destinacija, kamor morajo kontejnerji prispeti, naredi luka tovorni plan pretovarjanja. Na osnovi tega plana kontejnerje v luki raztovorijo oziroma natovorijo.

http://www.luka-kp.si/slo/fotogalerija-popup/108?tip=1

46

Slika 29: Pretovor kontejnerjev

Vir: http://www.luka-kp.si/slo/fotogalerija-popup/17?tip=1 (9. 2. 2010).

6.2 Prihod ladje (On arrivl for agency/authorities): Ko ladja prispe, kapitan pokliče v luko (Kanal osem) in 30 minut kasneje prispe na ladjo Luški pilot, ki manevrira ladjo v pristanišče. Sam postopek traja približno uro. Ko ladja pride v luški bazen, pokliče luški pilot vlačilce, ki z vrvmi obrnejo ladjo, če je to potrebno. Na koncu prispejo še privezovalci, ki ladjo privežejo ob pomol.

Slika 30: Vlačilci

Vir: http://www.luka-kp.si/slo/fotogalerija-popup/?tip=1 (9. 2. 2010).

http://www.luka-kp.si/slo/fotogalerija-popup/17?tip=1http://www.luka-kp.si/slo/fotogalerija-popup/?tip=1

47

Privezano ladjo pregledajo: • luška kapitanija, • carina, • policija in • pomorski agent.

Kapitan mora pripraviti:

• 7 x seznam posadke (angl. Crew List), • 7 x seznam potnikov (angl. Passenger List), • seznam carinskega blaga v lasti posadke (angl. Crew Effect

Declaration), • seznam tovora ladje (angl. Stowage List), • 2 x seznam luk, kjer je ladja že sidrala pred prihodom v Luko Koper

(angl. Last Port of Call List), • Imo splošno izjavo (angl. Imo General Declaration), • izjavo o zdravstvenem stanju posadke (angl. Maritime Declaration of

Health) in • pomorsko knjigo/knjigo potnih listov (angl. Passports/Seaman Books).

Kapitan ladje vse listine, ki jih pripravi, preda pomorskemu agentu, luški kapitaniji, carini in policiji.

Slika 31: Privezana ladja

Vir: http://www.luka-kp.si/slo/fotogalerija-popup/93?tip=1 (9. 2. 2010). Luški kapitaniji preda:

1. seznam posadke (angl. Crew List), 2. seznam potnikov (angl. Passenger List), 3. Imo splošno izjavo (angl. Imo General Declaration) in 4. izjavo o zdravstvenem stanju posadke (angl. Maritime Declaration of Health).

http://www.luka-kp.si/slo/fotogalerija-popup/93?tip=1

48

Carini preda:

1. seznam posadke (angl. Crew List), 2. seznam potnikov (angl. Passenger List), 3. store list (kaj ima ladja s seboj na primer: cigarete, alkohol ter količino; na tej

listi je navedeno tudi kaj ima ladja v kuhinji, na primer: meso …), 4. seznam carinskega blaga v lasti posadke (angl. Crew Effect Declaration).To je

seznam osebnih predmetov, ki jih ima posadka s seboj (telefon, računalnik …).

Policiji preda: seznam posadke (angl. Crew List), ki ga policija pregleda in hkrati preveri potne liste posadke in potnikov. Po teh postopkih na ladji začnejo iztovarjati in natovarjati (po potrebi istočasno) s pomočjo iztovornega plana in natovornega plana. Tukaj točno vidijo, kje je kontejner in kam je namenjen. Carina Kot že omenjeno potrebuje seznam posadke (angl. Crew List), seznam potnikov (angl. Passenger List), seznam tovora ladje (angl. Stowage List) in seznam carinskega blaga v lasti posadke (angl. Crew Effect Declaration). Te papirje prejme carinik v tako imenovanem »Ladijskem carinskem manifestu«, eden za prihod, drugi za odhod, ki ga pripravi pomorski agent. Najprej je potrebno predložiti dokumente, ki vsebujejo:

• splošne podatke o ladji (ime in državna pripadnost plovila); • ime in priimek poveljnika plovila; • ime pristanišča, iz katerega plovilo prihaja; • označbe in številke na kontejnerjih; • število in vrsto kontejnerjev; • količino in imenovanje blaga; • številke prevoznih listin za tovor, ki ga je potrebno raztovoriti v

domačem pristanišču; • imena tujih pristanišč, v katerih bo plovilo raztovorilo ostali tovor; • matično pristanišče natovarjanja za blago, ki ga plovilo prevaža po

multimodalnih dokumentih ali direktni nakladnici oziroma tovornem listu (Uradni list RS, št. 46/1999).

Tovorni manifest (angl. Cargo manifest), v katerem so navedeni našteti podatki in številka kontejnerja BKG, tip kontejnerja (na primer: 40HC pomeni, da je kontejner 40 fitni in povišan), kaj je v kontejnerjih, količina in enota, št. plombe, kje se natovarja in kam je namenjen; v njem je navedena celotna količina kontejnerjev za točen pregled. Vse te podatke mora prejeti carina vsaj 4 ure pred odhodom ladje, tako da lahko cariniki pregledajo vse papirje preden ladja izpluje.

49

Dokumentacija za iztovor kontejnerjev Da lahko ladjo iztovorijo, mora luka prejeti naročilo (vhodno dispozicijo). Vhodna dispozicija je naročilo za delo, ki ga luka opravi na željo pomorskega agenta. Ko luka potrdi dispozicijo, se s tem obveže, da bo storitev opravila. V njej so navedeni točni podatki o kontejnerju, relacija za izvršitev pretovora, naročnik in plačnik omenjenih storitev. Luška dispozicija je torej dokument, s katerim dajalec špediter oziroma pomorski agent luki naroči in plača v dispoziciji navedeno delo. S potrditvijo dispozicije se luka obveže, da bo delo opravila. V primeru, da se prevaža specifični tovor (na primer: tovor posebnih dimenzij, nevarne snovi, tovor v hladilnih kontejnerjih …) je potrebno le-te podatke posebej navesti v dispoziciji. Ko je dispozicija sestavljena, jo agent pošlje v luko preko elektronske pošte, kjer se na osnovi številke dispozicije zavede vsebina le-te. Pri pretovoru se pomorski agent poslužuje kontrolne hiše luke, ki nadzoruje pravilnost iztovora in vtovora kontejnerjev na ladji. Med drugim mora agent pripraviti za kontrolno hišo dokumentacijo kontejnerjev za iztovor, zato jim posreduje cargo plan in listo predvidenih kontejnerjev za izkrcavanje oziroma vkrcavanje.

6.3 Priprava na odhod ladje (On departure for authorities) Ko se pregledajo vsi papirji in so kontejnerji pretovorjeni se mora delo ponovno najaviti. Najavi se uro preden ladja izpluje. Takrat pokličejo pilota in vlačilce, da se pripravijo. Še zadnjič gredo ponovno na ladjo pomorski agent, policija, kapitanija in carinik. Ponovno pregledajo listo posadke in potnikov ter Ballast form, (brazec na osnovi katerega se ladja na določenem delu napolni z vodo tako, da se stabilizira). Ker se kontejnerji nalagajo glede na iztovor, se lahko zgodi, da je ladja na eni strani bolj obtežena in prav v teh primerih s pomočjo vlivanja vode ladjo stabilizirajo. Na koncu se zabeleži tudi postopek ladje, kdaj je prišla v slovenske vode, kdaj se je zasidrala, koliko vlačilcev je imela, kako dolgo je stala, koliko nafte in koliko pitne vode ima. Končno se navede še ura izplutja ladje.

50

7 SKLEP V linijskem pomorskem transportu se načrtuje pot v obe smeri po že predvidenem načrtu, zato mora za to nalogo biti zadolžen strokovnjak na tem področju. To je pomorski agent. V linijskem transportu prevladuje kontejnerski prevoz, njegova prednost je v manipulaciji in hitri možnosti zamenjave transportnega nosilca. Prednost linijske plovbe je zagotovo v njeni rednosti in pogostosti prevozov, katerih cene so v naprej določene. Luka Koper se spopada z različnimi težavami, ki vplivajo na kontejnerski promet. Te se kažejo predvsem v nezmožnosti sidranja večjih kontejnerskih ladij, ker v pristanišču ni dovolj globokega morskega dna, da bi lahko sprejeli ladje – tako imenovane šeste generacije. V Luki Koper skušajo premostiti težave z dograditvijo pomolov, kjer bi lahko sidrali ladje šeste generacije ali sprejemali večje število manjših ladij. Pri slednjem so predvidene večje investicije za ustreznejšo opremo pri pretovarjanju in skladiščenju. Po predvidevanju razvoja severno jadranskih pristanišč bi bilo najverjetneje bolj učinkovito vlaganje v opremo in tako v sposobnost sprejemanja večjega števila manjših ladij. V linijski plovbi nastaja težava tudi v prevozu in pretovoru praznih kontejnerjev, kar predstavlja velik strošek za ladjarja. Zaradi tega je potrebno boljše združevanje ladjarjev v linijski plovbi. Tako bi lažje prišli do izpopolnjenih informacij blagovnih tokov. Da bi to uresničili je potrebno, da se podjetja ladjarskih združenj za to intenzivneje trudijo. Družba Mediterranean Shipping Company (MSC) je ena vodilnih ladjarskih družb na svetu. Glede na število kontejnerskih ladij, je drugi največji ladjar. Družba MSC je ponudnik direktnih povezav na šestih kontinentih z 200 direktnimi povezavami in tedenskimi linijskimi povezavami. Svoje linijske povezave družba neprestano izboljšuje, tako da v primeru, da se zahteve po prevozu povečajo, linijo prilagodijo. Ko ni več potrebe po določenem sidranju ladje v eni od pristanišč na liniji, le-to pristanišče v liniji izpustijo ali dodajo drugo luko, če je potrebno. Takšno prilagajanje je razlog za dolgoletno vodilno mesto v pomorski linijski plovbi. Družba MSC je uspešen ponudnik pomorskih storitev tudi zaradi razvoja ladij, ki imajo kapaciteto od 500–14 000 TEU nosilnosti. Tako lahko prilagodijo velikost ladij potrebam uporabnikov. Za uspešnost poslovanja je ključen pomorski agent, ki pomaga ladjarju pri opravljanju poslov v zvezi s tovorom, ki ga prevaža. Pomorski agent organizira postopek manipulacij kontejnerjev v luki, zato mora dobiti vse potrebne informacije o ladji, tovoru, poteh ladje in druge informacije, preden ladja prispe v namembno luko. Velik pomen ima dokumentacija, ki je v pomoč pri organiziranju procesov manipulacij s tovorom v lukah. Na osnovi dokumentacije pomorski agent načrtuje postopek vplutja ladje, pretovarjanja kontejnerjev in končno tudi načrt izplutja ladje iz luke. Potrebna je učinkovita organizacija dela, ki omogoča hiter in kakovosten pretovor.

51

POVZETEK Pomorska agencija je družba, ki ureja pomorski transport in pretovor v lukah. Agent pripravi potrebne dokumente za prevoz ladijskega tovora, tovor zavaruje in pripravi potrebne carinske dokumente v imenu ladjarja. Poznamo različne vrste pomorskih agentov, to so »luški agent«, »linijski agent« in »lastne agencije«. Naloge pomorskega agenta so različne in so odvisne od vrste storitve, ki jo izvaja (v linijski plovbi ali svobodni plovbi). Naloge linijskega agenta pri odhodu ladje so:

• po elektronski pošti pošlje plovni seznam, • obračuna stroške prevoza, • vpiše tovor na seznam rezervacij, • pripravi izračun tovora, • uredi formalnosti v zvezi z nevarnim blagom, • priskrbi konosament, • obvesti naslednjo luko in lastnike tovora o odhodu ladje, • pripravi posebne dokumente po zahtevah posameznih luk, • posreduje pri reklamacijah naročnikov.

Naloge linijskega agenta pri prihodu ladje so:

• po elektronski pošti pošlje sprejemnikom čas prihoda ladje, • sprejme seznam tovora in sprejme manifest, • preveri izračun stroškov prevoza, • sestavi seznam tovora za carino, • imenuje nadzornika v primeru poškodbe blaga, • pripravi poročilo lastnikom tovora v zvezi z odškodnino.

Najpomembnejše ugotovitve diplomske naloge so:

• načrtovanje linijskih povezav po potrebah naročnikov pomorskega transporta je ključnega pomena za uspešnost podjetja,

• družba MSC se uspešno prilagaja potrebam trga, • temeljna naloga pomorskega agenta je pomoč in zastopanje ladjarja, • pogoj za uspešno izvedbo pretovora ladje je dobra organiziranost dela pomorskega

agenta in • priprava dokumentacije je ključnega pomena za hiter in uspešen pretovor

kontejnerjev v pristanišču.

KLJUČNE BESEDE Linijski pomorski transport, kontejnerski transport, pomorski agent, pretovarjanje kontejnerjev v lukah.

52

ABSTRACT Shipping agency is a company that arranges sea transport and handles shipping goods. Agent prepares the documents required for cargoes to be transported and deals with insurance and customs matters on behalf of a ship-owner. There are several categories of shipping agents such as: "port agents", "liner agents" and "own agencies". The duties of a shipping agent are very variable and depend on the sort of service he has to render (liner shipping or tramp trade). Duties of the liner agent by outward cargo are:

• Mail the sailing lists. • Quote freight charges to the clientele. • Enter cargo on booking lists. • Calculate the freight. • Arrange the formalities in connection with dangerous goods. • Signing and dating of bills of lading. • Inform the next port of call and the owners of the ship's departure. • Prepare the special documents required in the different ports of discharge. • Deal with claims.

Duties of the liner agent by inward cargo are:

• Mail the notices of arrival to receivers. • Reception of cargo plan and manifests. • Check the freight calculations. • Draw up freight lists for customs. • Appointment of a surveyor in case of damage to the goods. • Prepare a report to the owners in connection with damages.

The most important findings of the diploma are:

• Planning liner connections according the needs of the commodity market is crucial for the success of the company.

• MSC Company successfully response to market demands. • The basic task of the shipping agent is assistance and representation of the

shipowner. • The success of the ship cargo handling in the ports is a good organization of work

of the shipping agent. • Preparation of documentation is a crucial importance of prompt and efficient

containers handling at the port. KEY WORDS Liner shipping, transport of containers, shipping agent, containers handling in the ports.

53

LITERATURA

1. Althof, W. 1978. Spezialschiffahrt. Berlin: VEB Verlag fur Verkehrswessen.

2. Borčić, V. 1992. Pomorski agent. Rijeka: Pomorski fakultet Rijeka.

3. Gilbert, R. in Perl A. 2008. Transport Revolutions, Moving People and Freight

Without Oil. London: International Institute for Environment and Development.

4. ICC Mednarodna trgovska zbornica. 2000. Incotermsi 2000. Ljubljana: GZS –

Pravna služba.

5. Ilešič, M. Pavliha, M. 2001. Pomorski zakonik z uvodnimi pojasnili prof. dr. Marka

Ilešoča in prof. dr. Marko Pavlihe in stvarnim kazalom. Ljubljana: Uradni list RS.

6. Institut »Jožef Stefan«, Odsek za znanost okolja. 2008. Usmeritev Luke Koper v

trajnostni okvir razvoja obalno-kraške regije. Ljubljana: Agencija RS za

raziskovanje.

7. Jelenc, M. 1983. Mednarodni in integralni transport blaga. Ljubljana: ČGP DELO.

8. Logožar, K. in Ogorelc, A. 2002. Poglavja iz poslovne logistike. Maribor:

Ekonomsko-poslovna fakulteta.

9. Navtični vodnik slovenskega morja in obale. 2005. Ministrstvo za promet RS,

Ljubljana.

10. Neukirchen, H. 1979. Seefahrt. Berlin: VEB Verlag fur Verkehrswessen.

11. Ogorelc, A. 2004. Mednarodni transport in logistika. Maribor: Ekonomsko-

poslovna fakulteta.

12. Pavliha, M. in Vlašič, P. 2007. Prevozno pravo. Ljubljana: GV Založba.

13. Pepevnik, A. 2002. Tehnologija prevoza tovora. Maribor: samozaložba.

14. Planinc, D. 2004. Agencije čakajo na licence in izgubljajo ladjarje. Logistika &

transport 4: 17–18.

15. Schreiber, H. 1972. Verkehr, Wissenschaftler planen die Zukunft. Darmstadt: Carl

Habel Verlagsbuchhandlung.

16. Uradni list RS. 1999. Pravilnik o posebnostih carinskega nadzora glede na obliko

transporta. Ljubljana. Uradni list RS, št. 56/1995. Sprememba: Uradni list RS, št.

46/1999.

17. Zelenika, R. in Kamnik Zebec, S. 2007. Multimodalni prometni sistem. Maribor:

Fakulteta za gradbeništvo.

54

18. Zelenika, R. 2001. Prometni sustavi: tehnologija, organizacija,ekonomika, logistika,

menadžment. Rijeka: Ekonomski fakultet u Rijeki.

19. Zelenika, R. 1996. Međunarodna špedicija. Rijeka: Ekonomski fakultet Rijeka.

20. Woxenius, J. 1997. Inventory of Transshipment Tehnologies in Intermodal

Transport. Göteborg: Chalmers University of Technology.

SPLETNI VIRI

1. Wikipedia, Luka Koper. 2009. http://sl.wikipedia.org/wiki/Luka_Koper

(25. 4. 2009).

2. Teoretične značilnosti o špediciji in špediterju. 2009.

http://www.google.si/search?hl=sl&q=%C5%A1pediter++luka&btnG=Iskanje+Go

ogle&meta (9. 5. 2009).

3. Kontejner. 2009. http://sl.wikipedia.org/wiki/Kontejner (11. 5. 2009).

4. Hofstra, Five Generations of Containerships. 2009.

http://people.hofstra.edu/geotrans (11. 6. 2009).

5. Luka Koper. 2010. http://www.luka-kp.si/slo/fotogalerija-popup/93?tip=1

(9. 2. 2010).

http://sl.wikipedia.org/wiki/Luka_Koperhttp://www.google.si/search?hl=sl&q=%C5%A1pediter++luka&btnG=Iskanje+Google&metahttp://www.google.si/search?hl=sl&q=%C5%A1pediter++luka&btnG=Iskanje+Google&metahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Kontejnerhttp://people.hofstra.edu/geotranshttp://www.luka-kp.si/slo/fotogalerija-popup/93?tip=1

55

OPIS KRATIC

MSC okrajšava imena družbe Mediterranean Shipping Company.

TEU je enota mere, ki ustreza 20 čeveljskemu (prib. šest metrskem) kontejnerju.

Bf je moč vetra in stanja morja po Beaufortovi (Bofor) lestvici (0-12 Bf) za veter in

za stanje morja (0-9 Bf).

THC vez za pretovor kemikalij.

SIL vez za pretovor žita v silose.

PET vez za pretovor nafte.

TRT terminal za razsute tovore.

BKG Booking; je številka rezervacije ladijskega prostora.

56

KAZALO SLIK Slika 1: Kontejnerska ladja MSC Barbara ............................................................................. 7

Slika 2: Kontejner podjetja MSC ........................................................................................ 10

Slika 3: Pretovor v Luki Koper poteka tudi ponoči ............................................................. 11

Slika 4: Projekt Luke Koper za dograditev pomolov .......................................................... 13

Slika 5: Pisarne pomorskih agentov v svetu ........................................................................ 16

Slika 6: Struktura prevoznih poti MSC ladij ....................................................................... 19

Slika 7: Prikaz linije Severna Evropa do Južne Afrike ....................................................... 21

Slika 8: Prikaz linije Severna Evropa–Sredozemlje–Indijski ocean Servis ........................ 22

Slika 9: Prikaz linije od Daljnega Vzhoda do luk Črnega morja in do vzhodnega

Sredozemlja ......................................................................................................................... 24

Slika 10: Prikaz linije od Daljnega Vzhoda do luk Mehike in ............................................ 25

Slika 11: Prikaz linije od Daljnega Vzhoda do luk Indije, Pakistana .................................. 26

Slika 12: Prikaz linije od Daljnega Vzhoda do Zahoda ZDA – Pearl River Service .......... 27

Slika 13: Prikaz direktne linije v luko Sydney in Noumea ................................................. 27

Slika 14: Prikaz linije od Severne Evrope do Zahodne Afrike............................................ 28

Slika 15: Prikaz linije Eagle Express Servisa ...................................................................... 29

Slika 16: Prikaz linije od Daljnega Vzhoda do Zahoda ZDA – New Orient Express ......... 29

Slika 17: Prikaz linije od Daljnega Vzhoda do Zahoda ZDA – Sunrise Service ................ 30

Slika 18: Prikaz linije Phoenix Service pred spremembo.................................................... 31

Slika 19: Prikaz linije Jade Service pred spremembo.......................................................... 31

Slika 20: Prikaz linije od Severne Evrope do Daljnega Vzhoda – Silk Express Servis ...... 32

Slika 21: Prikaz linije od Zahoda Sredozemlja do Daljnega Vzhoda –............................... 32

Slika 22: Prikaz linije od Severne Evrope do Daljnega Vzhoda – Lion Servis................... 33

Slika 23: Prikaz linije Adriatic v Izrael in Južna Turčija (String A) .................................. 34

Slika 24: Prikaz linije Adriatic v Turčijo in Črno morje (String B) .................................... 35

Slika 25: Prikaz linije Adriatic v Turčijo in Egipt (String C) .............................................. 35

Slika 26: Največja ladja za prevoz kontejnerjev (v TEU) – MSC DANIELA .................... 38

Slika 27: Pretovor kontejnerjev na ladji MSC ..................................................................... 43

Slika 28: Pretovor kontejnerjev ........................................................................................... 45

Slika 29: Pretovor kontejnerjev ........................................................................................... 46

Slika 30: Vlačilci ................................................................................................................. 46

57

Slika 31: Privezana ladja ..................................................................................................... 47

KAZALO TABEL Tabela 1: Globine morja po bazenih v Luki Koper ............................................................. 44 KAZALO GRAFIKONOV

Grafikon 1: Gibanje števila ladij družbe MSC .................................................................... 14

Grafikon 2: Povečanje kapacitet kontejnerjev (dolžine 20 čevljev) po skupnem številu ladij

MSC ..................................................................................................................................... 15

Grafikon 3: Prikaz najuspešnejših prevoznikov med letom 2000–2009 ............................. 16

Grafikon 4: Prikaz treh prevoznikov po kapaciteti prevoza ................................................ 17

Grafikon 5: MSC letno število prevoženih TEU ladij MSC ............................................... 18

58

KAZALO PRILOG Priloga 1: Imo splošna izjava (angl. Imo General Declaration) .......................................... 59

Priloga 2: Imo seznam članov posadke (angl. Imo Crew List) ........................................... 60

Priloga 3: Izjava o zdravstvenem stanju posadke (angl. Maritime Declaration of Health) . 61

Priloga 4: Imo seznam potnikov (angl. Imo Passenger List) ............................................... 62

Priloga 5: Lista odpadkov(angl. Garbage form) .................................................................. 63

Priloga 6: Informacije pred prihodom ladje (angl. Ship pre-arrival information) ............... 64

Priloga 7: Obtežno vodno poročilo (angl. Ballast Water Reporting form) ......................... 65

Priloga 8: Imo izjava o ladijskih zalogah (angl. Imo Stores Declaration) ........................... 66

Priloga 9: Imo izjava o osebnih predmetih članov posadke (angl. Crew Effects Declaration)

............................................................................................................................................. 67

Priloga 10: Izjava kapitana ladje ......................................................................................... 68

Priloga 11: Varnostni seznam ladijskega prostora .............................................................. 69

Priloga 12: Dohodni manifest .............................................................................................. 70

Priloga 13: Odhodni manifest .............................................................................................. 71

Priloga 14: Spisek za vtovor ................................................................................................ 72

Priloga 15: Iztovorni plan Koper (predvideni) .................................................................... 73

Priloga 16: Iztovorni plan po teži (angl. BAY) ................................................................... 74

Priloga 17: Vtovorni plan Koper .............

Date post:	28-Jan-2021
Category:	Documents
Upload:	others
View:	1 times
Download:	0 times

UNIVERZA V MARIBORU - COnnecting REpositoriesAzije pa uporabljajo predvsem konvencionalne ladje...

Documents