VZDRŽEVANJE SN NADZEMNIH VODOV V · There is also presentation of work in maintaining group and...

ICES

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Program: Elektroenergetika

Modul: Elektroenergetska učinkovitost in električne

instalacije

VZDRŽEVANJE SN NADZEMNIH VODOV V

ELEKTRO LJUBLJANA

Mentor: mag. Drago Bokal Kandidat: Borut Perš

Lektorica: Laura Horvat, univ. dipl. ped. in slov.

Ljubljana, mesec 2014

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju mag. Dragu Bokalu za mentorstvo in pomoč pri izdelavi

diplomske naloge.

Prav tako se zahvaljujem podjetju Elektro Ljubljana, d. d., da mi je omogočilo

izdelavo diplomskega dela. Za pomoč se zahvaljujem tudi vsem sodelavcem, ki so

mi pomagali s svojim znanjem, izkušnjami in pri zbiranju potrebnih podatkov.

Zahvaljujem se tudi lektorici Lauri Horvat, ki je mojo diplomsko nalogo jezikovno in

slovnično pregledala.

Hvala!

IZJAVA

»Študent Borut Perš izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga

napisal pod mentorstvom mag. Drago Bokal.«

»Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah

dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.«

Dne 14. 11. 2014 Podpis: __________________

POVZETEK

V diplomski nalogi sem predstavil vzdrževanje nadzemnega srednje napetostnega

(SN) omrežja v Elektru Ljubljana, d. d. Ta je po velikosti napajalnega območja

največje slovensko distribucijsko podjetje v Sloveniji. V nalogi so opisani vsi

postopki za samo vzdrževanje, kot tudi za samo varno delo. Predstavljeno je delo v

skupini za vzdrževanje, koncept korektivnega vzdrževanja in delo revizije. Predvsem

pa je poudarek na vzdrževanju omrežja – na kakšen način se ga lotiti, kdaj se to

delo opravlja, kako se izvaja samo delo na terenu – in upoštevanju PETIH ZLATIH

PRAVIL, katerih se moramo vsi strogo držati. Mislim, da bi morali samemu

vzdrževanju dati večji pomen in v povezavi s tem dosledno upoštevati oddana

poročila o obhodih, o posekih in obsekih. To pa zato, da ne bi prihajalo do

nepotrebnih izpadov. Cilj vzdrževanja je, da do takih stvari ne prihaja, razen v

primeru ekstremno slabih vremenskih razmer, na katere pa žal nimamo vpliva.

KLJUČNE BESEDE:

- vzdrževanje SN,

- SN nadzemni vodi,

- SN izolatorji,

- SN odvodniki,

- konzole,

- Elektro Ljubljana,

- vodniki,

- leseni drogovi,

- betonski drogovi.

ABSTRACT

In this thesis I presented the maintenance of upper ground middle voltage (MV)

network in Elektro Ljubljana d.d.. It is the largest Slovenian distribution company in

Slovenia by the size of the area of upper ground middle voltage network. The thesis

describes all the procedures for self-maintenance, as well as safe work procedure.

There is also presentation of work in maintaining group and concept of corrective

maintenance, with audit of their work.

The main emphasis is on maintaining the network - which way to start it, when

works are carried out, how it perform work itself on the field - and to follow the FIVE

GOLDEN RULES which we all need strictly to adhere. I believe that we should give

greater importance to maintenance itself and in conjunction with it, strictly follow

submitted reports of rounds felling and partial felling. This is to avoid unnecessary

downtime. The objective of maintenance is that no such things can occur, except in

the bad weather conditions, which unfortunately we have no control.

KEYWORDS

- Maintenance MV,

- MV upper ground lines,

- MV insulators,

- MV surge,

- Consoles

- Elektro Ljubljana,

- Guides,

- Wooden poles,

- Concrete poles.

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................... 1 2 PREDSTAVITEV OBRAVNAVANEGA OMREŽJA ............................................ 2

2.1 OBSEG OMREŽJA .................................................................................... 4 2.2 TIPI VODNIKOV ......................................................................................... 5 2.3 VODNIK ..................................................................................................... 5 2.4 DROGOVI .................................................................................................. 6

2.4.1 LESENI DROGOVI ............................................................................. 6 2.4.2 BETONSKI DROGOVI ........................................................................ 7

2.5 IZOLATORJI .............................................................................................. 8 2.5.1 KERAMIČNI IN STEKLENI IZOLATORJI ............................................ 8 2.5.2 KOMPOZITNI IZOLATORJI ................................................................ 9 2.5.3 KARAKTERISTIKE IZOLATORJEV .................................................... 9

2.6 KONZOLE ................................................................................................ 11 2.6.1 KONZOLE ZA GOLE VODNIKE ........................................................ 12 2.6.2 KONZOLE ZA PIV ............................................................................. 12 2.6.3 KONZOLE ZA BETONSKI DROG ..................................................... 12

2.7 SN ODVODNIK ........................................................................................ 12 3 TEORETIČNA IZHODIŠČA VZDRŽEVANJA .................................................. 15 4 STATISTIKA DOGODKOV NA OBRAVNAVANEM OMREŽJU ...................... 28

4.1 PREGLED DOGODKOV V ELEKTRO LJUBLJANA ................................. 28 4.2 PREGLED MESTA DOGODKOV ............................................................. 29 4.3 VZROK DOGODKA ................................................................................. 30 4.4 OMEJITVE DOBAVE EL. ENERGIJE ...................................................... 32 4.5 DELOVANJE IZKLOPNIH NAPRAV ......................................................... 33

5 IZHODIŠČA ZA IZVAJANJE VZDRŽEVALNIH DEL NA SN OMREŽJU .......... 33 5.1 IZVAJANJE VZDRŽEVANJA .................................................................... 34 5.2 PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE ............................................................. 35 5.3 ROKI ZA VZDRŽEVANJE ........................................................................ 35 5.4 KOREKTIVNO VZDRŽEVANJE ............................................................... 36 5.5 NAČRTOVANJE VZDRŽEVANJA ............................................................ 36 5.6 DOKUMENTACIJA .................................................................................. 36 5.7 SPREMLJANJE, NADZOR IN OBVEŠČANJE ......................................... 37

6 ORGANIZACIJA VZDRŽEVALNIH DEL NA SN NADZEMNIH VODIH ............ 38 6.1 OBHODI TRAS ........................................................................................ 38 6.2 POSEKI TRAS ......................................................................................... 40 6.3 REVIZIJA ................................................................................................. 41 6.4 ZAMENJAVA POŠKODOVANIH DELOV ................................................. 43 6.5 ZAMENJAVA DROGOV ........................................................................... 47

6.5.1 DOGOVARJANJE ............................................................................. 47 6.5.2 DOKUMENTI .................................................................................... 47 6.5.3 IZVEDBA DEL ................................................................................... 47

6.6 UREJANJE OKOLICE .............................................................................. 49 6.7 PISANJE POROČIL ................................................................................. 49

7 OCENA STROŠKOV IZVAJANJA VZDRŽEVALNIH DEL ............................... 49 7.1 PREGLEDI SN VODOV ........................................................................... 49 7.2 REVIZIJE SN VODOV.............................................................................. 51 7.3 STROŠKI VZDRŽEVANJA SN ................................................................. 52

8 ZAKLJUČEK ................................................................................................... 54

LITERATURA IN VIRI ......................................................................................... 56 PRILOGE ........................................................................................................... 57

KAZALO SLIK

Slika 1: Velikost ozemlja Elektra Ljubljana ................................................................ 2

Slika 2: Velikost ozemlja Elektra Ljubljana po nadzorništvih ..................................... 3

Slika 3: PKI izolator ................................................................................................ 11

Slika 4: Prenapetostni odvodnik ............................................................................. 13

Slika 5: Hierarhična delitev vzdrževanja: koncept vzdrževanja, metode vzdrževanja,

vzdrževalna dela in pravila ..................................................................................... 22

Slika 6: Žica na konzoli ........................................................................................... 38

Slika 7: Žica v zraku ............................................................................................... 39

Slika 8: Poškodovana pritrdilna žica ....................................................................... 39

Slika 9: Izolator v zraku .......................................................................................... 40

Slika 10: Žice v vejah ............................................................................................. 40

Slika 11: Žice v krošnji drevja ................................................................................. 41

Slika 12: Pragovno stikalo s gasilnimi komorami .................................................... 42

Slika 13: Daljinsko vodeno stikalo na ND ............................................................... 42

Slika 14: Stikalo na A-drogu ................................................................................... 43

Slika 15: Strela ....................................................................................................... 44

Slika 16: Havarije Gozd 2008 ................................................................................. 44

Slika 17: Zlomljene betonske klešče ....................................................................... 45

Slika 18: Zlomljen ND ............................................................................................. 45

Slika 19: Uničen prenapetostni odvodnik ................................................................ 46

Slika 20: Požgan ND .............................................................................................. 46

KAZALO TABEL

Tabela 1: Stanje omrežja 2013 ................................................................................. 5

Tabela 2: Podporni keramični izolatorji ..................................................................... 9

Tabela 3: Podporni kompozitni izolatorji ................................................................. 10

Tabela 4: Stekleni kapasti izolatorji ........................................................................ 10

Tabela 5: Viseči kompozitni izolatorji ...................................................................... 11

Tabela 6: Število odjemalcev na RTP za okolico Elektra Ljubljana ......................... 13

Tabela 7: Dolžina SN voda na odjemalca v Nadzorništvu Grosuplje ...................... 14

Tabela 8: Prikaz števila odjemalcev na TP v Nadzorništvu Grosuplje ..................... 14

Tabela 9: Pregled dogodkov v Elektru Ljubljana ..................................................... 28

Tabela 10: Prikaz števila motenj ............................................................................. 28

Tabela 11: Pregled mesta dogodkov ...................................................................... 30

Tabela 12: Prikaz atmosferskih in elementarnih vzrokov ........................................ 30

Tabela 13: Prikaz tujih vzrokov ............................................................................... 31

Tabela 14: Prikaz lastnih vzrokov ........................................................................... 31

Tabela 15: Prikaz posebnih vzrokov ....................................................................... 32

Tabela 16: Prikaz omejitve dobave električne energije ........................................... 32

Tabela 17: Prikaz delovanja izklopnih aparatov ...................................................... 33

Tabela 18: Prikaz rokov za vzdrževanje ................................................................. 35

Tabela 19: Prikaz stroškov vzdrževanja ................................................................. 52

KRATICE IN AKRONIMI

SN: Srednja napetost

NNO: Nizko napetostno omrežje

RTP: Razdelilna transformatorska postaja

TP: Transformatorska postaja

DE: Distribucijska enota

LM: Ločilno mesto

CV: Center vodenja

DCV: Dispečerski center vodenja

RP: Razdelilna postaja

DVLM: Daljinsko vodeno ločilno mesto

VN: Visoko napetostno omrežje

N-drog: Nosilni drog

SODO: Sistemski operater distribucijskega omrežja

PIV: Pol izoliran vodnik

TT: Tokovni transformator

NT: Napetostni transformator

EEO: Elektro energetsko omrežje

DPN: Delo pod napetostjo

PID: Projekt izvedenih del

PKI: Podporni kompozitni izolator

POJMOVNIK

RCM: (Reliability Centered Maintenance) vzdrževanje s poudarkom na

zanesljivosti.

ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 1 od 61

1 UVOD

V diplomski nalogi sem podrobno predstavil vzdrževanje srednje napetostnih (v

nadaljevanju SN) nadzemnih vodov v distribucijskem podjetju Elektro Ljubljana

okolica. Vzdrževanje SN nadzemnih vodov in SN postrojev pomeni, da jih moramo

vzdrževati v taki meri, da ostanejo v takem stanju kot smo jih vgradili in postavili.

Zagotoviti moramo 100 % prenos električne energije do končnih uporabnikov. Da

pride energija do uporabnika, je potrebno marsikaj storiti in narediti. Potrebno je

izvajanje obhodov po trasi, menjavanje poškodovanih in dotrajanih delov, menjava

dotrajanih lesenih drogov, revizija progovnih stikal in TP. Največjemu

distribucijskemu podjetju v Sloveniji je pomembno, da je na njegovem ozemlju zelo

malo ali skoraj nič okvar, kar pomeni, da je kakovost električne energije v okvirih, ki

jih predpisuje regulator Javne Agencije za energijo – kar pa je skoraj nemogoče

zagotoviti. Lahko pa pripomoremo k temu, da je teh okvar zelo malo. S preventivnim

vzdrževanjem se lahko ohranja zadovoljstvo samih odjemalcev.

V današnjem času, ko je električna energija zelo pomembna, so ljudje zelo

negativno razpoloženi oziroma kritični ob izpadih elektrike. Za primer vzemimo, da

bi lahko tovarna, ki ima velik odjem, ostala brez električne energije, ker bi na N-drog

padlo drevo in ga poškodovalo, poleg tega pa še nadzemne vodnike. To bi za

Elektro Ljubljana pomenilo veliko izgubo prihodka. V takih primerih lahko takoj

nastopijo tožbe zaradi izpada. Da do takih primerov ne pride, se lotimo postopka

odstranjevanja dreves. To je bistvo preventivnega vzdrževanja, ki pa je v

nadaljevanju naloge bolj podrobno predstavljeno.

Kadar nastanejo okvare kot posledica tujih vzrokov (padec drevja, ptiči, vegetacija in

drugi dejavniki), temu rečemo korektivno vzdrževanje. Tukaj pa ničesar ne moremo

predvideti. To se je pokazalo pri letošnjih februarskih havarijah – žled. Tudi stroški

so nepredvidljivi. To je žal slabost korektivnega vzdrževanja, ki pa je bolj podrobno

opisano v sami nalogi.

Za zamenjavo ali popravljalna dela na SN postrojih in SN omrežju sem predstavil

ustrezne dokumente – za začetek del in o končanih delih. Teh dokumentov se

moramo strogo držati in jih pri delu tudi upoštevati, še posebej pa PET ZLATIH

PRAVIL. Kadar koli in kar koli delamo na SN omrežju, moramo obvezno preko

radijske postaje, ki so v avtomobilih, komunicirati z dispečerskim centrom vodenja.

Ničesar se ne sme narediti brez vednosti dispečerjev.

Na koncu naloge so predstavljeni stroški preventivnega in korektivnega vzdrževanja

na letni ravni za nadzorništvo Grosuplje.



2 PREDSTAVITEV OBRAVNAVANEGA OMREŽJA

Elektro Ljubljana je po velikosti napajanega območja in tudi po številu napajanih

odjemalcev največje slovensko distribucijsko podjetje. Podjetje sledi svetovnim

trendom – tako glede vgrajene opreme in naprav, kot tudi na področju daljinskega

vodenja posameznih ključnih naprav. To omogoča doseganje zahtevnih standardov

kakovosti električne energije, ki se v zadnjih letih uveljavljajo v Evropi in svetu.

Kot kaže slika 1[2], je ozemlje, na katerem so naprave podjetje Elektra Ljubljana, d.

d., veliko. Meji s tremi distribucijskimi enotami, in sicer Elektro Primorska, Elektro

Gorenjska ter Elektro Celje in tudi na ozemlje sosednje Hrvaške.

Elektro Ljubljana, d. d., upravlja skupaj 17.518,4 km vodov na 6.166 km2 velikem

oskrbovalnem območju in preko 5.295 transformatorskih postaj (TP) SN/0,42 kV

napaja 327.689 odjemalcev, od tega 90 % gospodinjskih in 10 % poslovnih

odjemalcev. Elektro Ljubljana, d. d., dobavlja električno energijo na 6.166 km2

velikem območju. To predstavlja približno tretjino Slovenije[1].

Slika 1: Velikost ozemlja Elektra Ljubljana

(Vir: Elektro Ljubljana)



Slika 2: Velikost ozemlja Elektra Ljubljana po nadzorništvih


Elektro Ljubljana se deli na:

DE LJUBLJANA MESTO,

DE LJUBLJANA OKOLICA,

DE TRBOVLJE,

DE KOČEVJE,

DE NOVO MESTO.

V nalogi bo obdelana dejavnost vzdrževanja SN vodov v DE LJUBLJANA

OKOLICA, ki ima največ nadzorništev. V vsakem nadzorništvu so skupine za

vzdrževanje in skupine za števčne storitve. V nekaterih nadzorništvih so tudi

skupine za izgradnjo ter avtopark.



2.1 OBSEG OMREŽJA

Elektro Ljubljana okolica ima skupaj devet nadzorništev, in sicer:

nadzorništvo Domžale,

nadzorništvo Litija,

nadzorništvo Kamnik,

nadzorništvo Zagradec,

nadzorništvo Grosuplje,

nadzorništvo Cerknica,

nadzorništvo Vrhnika,

nadzorništvo Logatec,

nadzorništvo Žiri.

Vzdrževati mora vsega skupaj 1,428.907 m nadzemnih golih vodov. Poleg njih mora

še oskrbovati 197.685 m nadzemnih polizoliranih vodnikov oziroma PIV vodnikov.

Elektro Ljubljana okolica mora vzdrževati 7.315 m nadzemnega vodnika Ericsson.

V nalogi bo predstavljeno le delo nadzorništva Grosuplje. Le-to meji s šestimi

nadzorništvi. To so nadzorništvo Domžale, Litija, Zagradec, Vrhnika. To so

nadzorništva od okolice. Meji tudi na DE Ljubljana mesto in z DE Kočevje z

nadzorništvom Dobrepolje. Nadzorništvo ima devet mejnih ločilnih mest z

naslednjimi nadzorništvi:

z nadzorništvom DE Ljubljana mesto Polje je eno mejno ločilno mesto (LM)

GR01 (Grosuplje01), ki je pred RTP-jem Polje;

z nadzorništvom Domžale je eno mejno LM Č84 (Črnuče 84);

z nadzorništvom Litija je eno mejno LM Č50 (Črnuče 50);

z nadzorništvom Zagradec sta dva mejna LM PO46 (Polica 46) in PE TP

Stranska Vas (Peščenik TP Stranska vas);

z nadzorništvom Vrhnika je eno mejno LM P7 (Podtabor 7);

z nadzorništvom DE Kočevje Dobrepolje sta dve mejni LM KA62 (Karlovica

62) in VL55 (Velike Lipljene 55).

V nadzorništvu je skupina za vzdrževanje omrežja, skupini po pet članov za

izgradnjo omrežja, katere delujeta po celi okolici Elektra Ljubljane, skupina za

števce in oddelek za projektivo ter skupina za izdelavo priključkov. V nadzorništvu je

zaposlenih okoli 30 ljudi. V skupini za vzdrževanje omrežja je zaposlenih 7 ljudi. Ta

skupina vzdržuje celotno omrežje – od nadzemnih vodov, priključkov na omrežju,

podzemnih vodov in urejanja okolice okoli jamborskih postaj, zidanih in montažnih

postaj. Skupina tudi izvaja 24-urno dežurstvo, da so lahko uporabniki kakovostno

napajani.



Nadzorništvo vzdržuje 197.422 m nadzemnih vodov z golimi vodniki različnih

presekov, 41.425 m nadzemnih polizoliranih vodnikov ter 2624 m nadzemnega

vodnika Ericsson.

2.2 TIPI VODNIKOV

Poznamo več tipov vodov:

nadzemni goli vodi,

nadzemni kabelski vodi ali Ericsson,

nadzemni polizolirani vodi,

podzemni kabelski vodi.

Tabela 1 kaže pregled obsega vodov, števila TP in kabelskih jaškov v posameznih

nadzorništvih.

Nadz. NNO-

SKS

NNO-

kabel

TP SN-

goli

SN-

PIV

SN-

kabel

KB

jaški

Km km kom km km km kom

Kamnik 251 211 318 154,3 7,6 78 480

Domžale 269 515 292 217 5,8 97,7 345

Grosuplje 348 475 311 220 41,7 55,1 237

Zagradec 310 145 183 158,6 8,7 16,3 38

Litija 244 75 148 100,5 25,7 16,9 131

Vrhnika 389 268 288 232,7 33,8 74,1 160

Logatec 149 102,10 146 100,6 22,9 29,2 91

Cerknica 212 108 165 168 9,9 25,8 85

Žiri 372 122 165 134,3 47,3 19,5 40

Tabela 1: Stanje omrežja 2013


2.3 VODNIK

Poznamo več vrst vodnikov in različne preseke. Za nadzemne vode uporabljamo

gole vodnike Al-Fe preseka 25 mm2, 35 mm2 in 70 mm2. Al-Fe se uporablja zato, ker

ima ta vodnik v snopu žic na sredini jekleno žico zaradi nosilnosti. Največ se

uporabljajo goli vodniki preseka Al-Fe 70 mm2. Uporablja se tudi presek Al-Fe 35

mm2, toda ta presek se vedno pogosteje zamenjuje z večjim presekom Al-Fe 70

mm2. Vodnik Al-Fe 25 mm2 se pa skoraj ne uporablja več in se ga opušča.

Poznamo tudi polizolirani vodnik ali PIV vodnik. Slednjega največkrat uporabljamo

tam, kjer je veliko dreves. Ovit je v črno plastiko in se lahko dotika vej ali krošenj



dreves, zato se ga uporablja za traso skozi gozdove. Ima presek 70 mm2,

upogljivost tega vodnika je odvisna od dobavitelja. Je mehke in trde izvedbe. V

originalu izhaja izvedba tega vodnika iz Skandinavije, ki je mehka[3].

2.4 DROGOVI

V Elektro Ljubljana okolica uporabljamo različne tipe drogov, in sicer:

lesene drogove,

betonske drogove.

2.4.1 LESENI DROGOVI

Poznamo več vrst lesenih drogov:

nosilni drog,

A-drog,

kotni A-drog,

odcepni A-drog,

razbremenilni A-drog,

končni A-drog.

Sam transport teh drogov se izvaja s primernimi tovornjaki in prikolico. Dolžine so od

8 m do 11 m. Vse je odvisno od lokacije in namena tega navadnega ali A-droga.

Drogovi za izgradnjo daljnovodov so iz mehkega ali trdega lesa v enojni izvedbi.

Poznamo smrekove drogove in kostanjeve drogove. Smrekovi drogovi se

impregnirajo. Ta impregnacija je neke vrste zaščita proti vremenskim vplivom. Za

višino droga se odločimo na podlagi osnovnih podatkov za daljnovode, kot so

razpetine, vrste drogov.

Sama postavitev ali zamenjava navadnega droga ali A-droga zahteva določeno

izvedbo del in določeno število ljudi. Kjer je možnost, se to postavlja s hidravlično

roko, kjer pa te možnosti ni zaradi terena, se pa postavlja ročno. Jama se izkoplje z

gradbeno mehanizacijo ali pa ročno, vendar to samo tam, kjer ni možnosti z

mehanizacijo. Drogove v zemljo zakopljemo z betonskimi kleščami. Tako nosilni

drog ali A-drog ostane zdrav dlje časa – najmanj 15 let, če se prej ne zgodi kaj

drugega.

Vsi leseni drogovi morajo biti oštevilčeni, označeni z letnico gradnje in opremljeni z

opozorilnimi tablicami. Na njih piše: POZOR! VISOKA NAPETOST!



2.4.2 BETONSKI DROGOVI

Poznamo nekaj vrst betonskih drogov:

nosilni drog – NO10,

kotni drog – K10,

zatezni drog – Z10,

zatezni drog za TP – Z10TP,

nosilni drog – N12,

kotni drog – K12,

zatezni drog – Z12,

zatezni drog za TP – Z12TP.

Betonski drogovi so se v Evropi začeli uporabljati v začetku tega stoletja. Pri nas so

se začeli uporabljati v zadnjih desetih letih. Za elektrodistribucijo jih izdeluje

slovensko gradbeno podjetje SGP PRIMORJE.

Za identifikacijo proizvoda je v vsak drog vtisnjena označba, ki vsebuje:

znak proizvajalca,

leto proizvodnje,

kataloško označbo,

nosilnost droga v vrhu[5].

Za vse betonske drogove se izvaja kontrola kakovosti. Ta kontrola se izvaja

vsakodnevno. Za vgrajeno jeklo so na razpolago potrdila kakovosti in atesti

proizvajalcev.

Drogovi se lahko transportirajo po železnici in po cestah, vendar z vlačilci ali z

manjšimi kamioni s temu primerno prikolico. Nalaganje in razkladanje se izvaja s

hidravličnimi dvigali. Tudi postavitev betonskega droga na terenu se izvaja z

ustrezno gradbeno mehanizacijo (hidravlična roka in jeklena vrv). Pred samo

postavitvijo droga je treba izvesti izkop jame oziroma že pripravljen temelj, ki je iz

betonske cevi ustreznega premera. Tukaj se medprostor med drogom in betonsko

cevjo zapolni z vodo in peskom, katerega je potrebno dobro nabiti. Samo

vzdrževanje teh betonskih drogov ni potrebno, če se upoštevajo vsa navodila

proizvajalca. So tudi obstojni na vse vremenske razmere[5].



2.5 IZOLATORJI

Poznamo več tipov izolatorjev:

o keramične,

o steklene,

o kompozitne.

2.5.1 KERAMIČNI IN STEKLENI IZOLATORJI

V današnjem času se keramičnih in steklenih izolatorjev uporablja čedalje manj.

Nadomeščajo jih kompozitni izolatorji. Problem keramičnih in steklenih izolatorjev je

predvsem sama teža izolatorja in odkrivanje okvar na izolatorju. Da je kaj narobe na

samem izolatorju, se težko vidi, dokler ne prideš čisto blizu. Ko se keramični ali

stekleni izolator razbije, so delci povsod. Novi kompozitni ali silikonski izolator pa

samo prebije in ga ne raztrešči, kadar vanj udari strela.

Sami kompozitni izolatorji so veliko lažji od steklenih in keramičnih izolatorjev. To se

najbolj občuti tam, kjer se pojavljajo verige oziroma dvojni izolatorji, kjer daljnovod

prečka cesto.

Prikaz označevanja :

VS VHD XX - YY

Vzmetna Oznaka po Nazivna Vložek

sponka DIN 48004 napetost

Izolatorji so označeni na naslednji način:

a) Normalna površinska razdalja b) Povečana površinska razdalja

VHD 20 VHD 25

VHD 20-PbSb VHD 25-PbSb

c) Normalna površinska razdalja s sponko d) Povečana površinska razdalja

s sponko

VS VHD 20-PbSb

VS VHD 25-PbSb



2.5.2 KOMPOZITNI IZOLATORJI

Imamo več tipov kompozitnih izolatorjev:

o podporni kompozitni izolatorji-PKI,

o natezni kompozitni izolatorji.

Kompozitni podporni izolatorji imajo izolacijsko glavo, integrirano vzmetno sponko

za vpenjanje vodnikov ter za varno montažo skozi gozd. Odporni so tudi na UV

sevanje ter vremenske vplive.

Natezni kompozitni izolatorji imajo od steklenih ali keramičnih izolatorjev manjši

premer reber in so tudi kratki. Imajo iste lastnosti kot jih imajo PKI[2].

2.5.3 KARAKTERISTIKE IZOLATORJEV

Podporni keramični izolatorji morajo ustrezati naslednjim zahtevam za 20 kV

omrežje:

Tabela 2: Podporni keramični izolatorji


Tip izolatorja VHD 20, VHD

20-PbSb,

VS VHD 20-PbSb

VHD 25, VHD

25-PbSb,

VS VHD 25-PbSb

Nazivna napetost v kV 24 24

Min. preskočna razdalja v mm 250 250

Minimalna plazilna razdalja v mm 384 435

Minimalna prelomna sila na upogib v kN 12,5 12,5

Min. vzdržna udarna napetost na suhem

1,2/50 kV

125 150

Min. vzdržna napetost 50Hz 1 min, dež v

kV

50 65

Maksimalna teža v kg 4,4 6,1

Višina v mm 185 215

Število reber 3 3



Podporni kompozitni izolatorji morajo ustrezati naslednjim zahtevam za 20 kV

omrežje.

Tabela 3: Podporni kompozitni izolatorji


Stekleni kapasti izolatorji morajo ustrezati naslednjim zahtevam:

Tip F F Uis Uid Uwdp Uwdn U0 A d m X Z me

kN kV mm kg mm mm kg

U120 120 70 40 100 103 130 320 16 3,8 255 146 29

U120 AS 120 85 50 120 125 130 440 16 5,5 280 146 37

Tabela 4: Stekleni kapasti izolatorji


Legenda:

Uis – vzdržna izmenična napetost na suhem [V];

Uid – vzdržna izmenična napetost v dežju [V];

Uwdp – vzdržna atmosferska udarna napetost – pozitivna [V];

Uwdn – vzdržna atmosferska udarna napetost – negativna [V];

U0 – najmanjša prebojna napetost v olju [V];

A – min. plazilna pot [mm];

d – dimenzije montaže po IEC 120 in IEC 372 [mm];

m – okvirna max. masa izolatorja [kg];

X – premer izolatorja [mm];

Z – višina izolatorja [mm];

me – masa napolnjene embalaže [kg];

F – najmanjša natezna zrušilna trdnost [N][2].

Tip izolatorja PSI 24N in PSI 24

N/S

PSI 24L in PSI 24

L/S

Najvišja obrat. napetost v kV 24 24

Min. plazilna razdalja v mm 480 600

Minimalna prelomna sila na upogib v kN 12,5 12,5

Min. udarna napetost na suhem 1,2/50 kV 125 170

Vzdržna napetost 50Hz 1 min, dež v kV 50 70

Maksimalna teža v kg 1,8 2,0

Višina v mm 300 300



Viseči kompozitni izolatorji morajo ustrezati naslednjim zahtevam:

Tip izolatorja VKI 24N / 0 ali 90 VKI 24P / 0 ali 90

Najvišja obrat. napetost kV 24 24

Min. plazilna razdalja mm Min 480 Min 600

Min preskočna razdalja v mm 220 250

Min. prel. sila kN 70 70

Vzdr. udarna nap na suhem 1,2/50

kV

Min 125 Min 170

Vzdržna napetost 50Hz 1min, dež kV Min 50 Min 70

Ovirna teža daN 1 1,1

Okvirna skupna dolžina do 460 do 500

Barva – zaželjena siva siva

Tabela 5: Viseči kompozitni izolatorji


Slika 3: PKI izolator

(Vir: http://www.izoelektro.com/nasi-produkti/17)

2.6 KONZOLE

Konzole, ki jih uporabljamo, so vse izdelane iz vročega cinkanega jekla, zato so

odporna proti vsem atmosferskim vplivom. Uporabljamo konzole za gole vodnike in

konzole za polizolirane vodnike – PIV. Uporabljamo tudi konzole za betonske

drogove.

http://www.izoelektro.com/nasi-produkti/17



2.6.1 KONZOLE ZA GOLE VODNIKE

Za gole vodnike uporabljamo več tipov konzol:

konzola za nosilni drog,

konzola za nosilni križni drog,

konzola za kotni A-drog,

konzola za razbremenilni A-drog,

konzola za odcepni A-drog,

konzola za odvodnike.

2.6.2 KONZOLE ZA PIV

Za PIV uporabljamo naslednje:

nosilna konzola za nosilni drog,

razbremenilna konzola na razbremenilnem ali končnem A-drogu,

kotna konzola za kotni A-drog,

nosilna križna konzola za nosilni drog,

zatezna konzola na nosilnem drogu,

odcepna konzola za na A-drog.

2.6.3 KONZOLE ZA BETONSKI DROG

Za betonske drogove uporabljamo naslednje konzole:

razbremenilno konzolo,

odcepno konzolo,

končno konzolo,

konzolo za odvodnike z objemko.

2.7 SN ODVODNIK

Tip SN odvodnika 2SS15N so namenjeni zaščiti srednje napetostnih omrežij v

elektrogospodarstvu pred direktnim udarom strele. Ta tip SN odvodnika deluje v

napetostnem razredu od 3 kV do 45 kV in so namenjeni za zunanjo uporabo

oziroma montažo.

Varistorji iz cinkovega oksida so nelinearni upori, pri katerih je tok odvisen od

napetosti. Odvodniki z vgrajenimi ZnO varistorji imajo veliko upornost. Ob nastopu

prenapetosti se upornost zmanjša v času 25 ns. Zaradi tega ima odvodnik

sposobnost odvajanja velikih tokov v zelo kratkem času. Po prenehanju prenapetosti

se upornost ponovno poveča na prvotno stanje. Odvodnik tega tipa, ki ga največ



uporabljamo, vzdržijo najmanj 20 udarov atmosferskih praznjenj. V splošnem velja,

da naj bo prenapetostni odvodnik priključen čim bližje ščitni napravi[6].

Slika 4: Prenapetostni odvodnik

(Vir: http://www.izoelektro.com/nasi-produkti/15)

2.8 TABELARIČNI PREGLED NAPRAV

RTP

Št.

odjemalcev Število TP Št. odjemalcev/ TP

Grosuplje 16.533,0 290 57,01

Kamnik 14.702,0 606 24,26

Domžale 19.502,0 850 22,94

Žiri 2.926,0 399 7,33

Vrhnika 9.636,0 466 20,68

Logatec 5.220,0 299 17,46

Litija 7.301,0 542 13,47

Cerknica 6.020,0 468 12,86

Tabela 6: Število odjemalcev na RTP za okolico Elektra Ljubljana


http://www.izoelektro.com/nasi-produkti/15



Ime DV dolžina DV [m] Št. uporabnikov na DV

dolžina DV / uporabnika

[m/up]

DV ČRNUČE 54.374,0 1.521 35,75

DV DOBRUNJE 12.446,0 17 732,12

DV POLICA 46.151,0 1.532 30,12

DV PEŠČENIK 23.592,0 1.033 22,84

DV SLIVNICA 5.810,0 815 7,13

DV PODTABOR 76.322,0 4.167 18,32

DV VRHNIKA 37.081,0 3.343 11,09

DV

DOBREPOLJE 12.777,0 815 15,68

DV IMP 12.700,0 4 3.175,00

KB OMAHEN 967,0 1 967,00

KB KOLODVOR 7.090,0 1.657 4,28

KB MOTVOZ 7.007,0 969 7,23

KB MIZARSTVO 6.531,0 659 9,91

Tabela 7: Dolžina SN voda na odjemalca v Nadzorništvu Grosuplje


Ime DV in KB

Št.

odjemalcev Št. TP odjemalci / TP

DV ČRNUČE 1.521,0 47 32,36

DV DOBRUNJE 17,0 1 17,00

DV POLICA 1.532,0 46 33,30

DV PEŠČENIK 1.033,0 20 51,65

DV SLIVNICA 815,0 6 135,83

DV PODTABOR 4.167,0 76 54,83

DV VRHNIKA 3.343,0 46 72,67

DV

DOBREPOLJE 815,0 9 90,56

DV IMP 4,0 1 4,00

KB OMAHEN 1,0 1 1,00

KB KOLODVOR 1.657,0 15 110,47

KB MOTVOZ 969,0 18 53,83

KB MIZARSTVO 659,0 9 73,22

Tabela 8: Prikaz števila odjemalcev na TP v Nadzorništvu Grosuplje




3 TEORETIČNA IZHODIŠČA VZDRŽEVANJA

Vzdrževanje je kombinacija vseh tehničnih, administrativnih in menedžerskih del,

vključno z nadzorom. To pa z namenom, da se ohrani ali povrne napravo v stanje,

ko je sposobna opravljati funkcije zaradi katerih je vgrajena.

Jasno je, da je v teh letih področje vzdrževanja doživelo pravi razcvet z uvajanjem

diagnostičnih metod in ugotavljanjem stanja naprav, kar omogoča izvajanje

preventivnega vzdrževanja po stanju naprav. Poleg razvoja metod vzdrževanja je

pomembno vlogo imela tudi informatizacija vzdrževanja, ki zajema bazo tehničnih

podatkov o napravah in vodih ter baze podatkov o rezultatih diagnostičnih posegov

oz. rezultatov meritev in preizkusov posameznih naprav. Največji napredek pa

predstavlja uporaba dlančnikov, ki omogočajo spremljanje in evidentiranje izvajanja

vzdrževalnih del na terenu ob samih napravah.

Na področju vzdrževanja se dosegajo veliki teoretični dosežki, zlasti na področju

strojništva (vesoljska tehnika, letalstvo, mornarica, jedrska energetika). Ta področja

so tudi pripeljala do novih pristopov k vzdrževanju naprav. Postavljen je celosten

pogled na področje vzdrževanja, ki ga hierarhično delimo na naslednji način:

koncepti vzdrževanja,

metode (načini) vzdrževanja,

vzdrževalna dela in

vzdrževalna opravila.

Vzpostavitev jasne hierarhije je potrebna zaradi enostavnega in učinkovitega

izvajanja in spremljanja funkcije vzdrževanja. Omenjeno je še zlasti pomembno v

novejšem času, ko se tovrstna prizadevanja vključujejo v proces upravljanja s

sredstvi (asset management).

Na področju elektroenergetike se je najbolj uveljavil koncept v zanesljivost

usmerjenega vzdrževanja (RCM – reliability centered maintenance). To je posledica

pomembnosti navedenega sistema in pomembnosti zanesljivega ter varnega

obratovanja vseh elementov in s tem zahtev po zanesljivem napajanju

odjemalcev[4].

3.1 OPREDELITEV DEFINICIJ IZBRANIH POJMOV

Na področju vzdrževanja pa je v tem času prišlo do velikega napredka, še zlasti pri

uporabi informacijskih tehnologij in diagnostičnih metod, to pa vse zahteva



posodobitev nekaterih izrazov. V nadaljevanju bodo prenovljene definicije naslednjih

pojmov:

vzdrževanje,

preventivno vzdrževanje,

korektivno vzdrževanje,

pregled,

revizija,

remont,

obnova (revitalizacija),

diagnostika,

diagnostična metoda,

opravilo,

stanje naprave,

dogodek,

vzrok dogodka,

povod dogodka,

načrtovani dogodek,

nenačrtovani dogodek,

odpoved,

okvara,

pomanjkljivost[4].

3.1.1 PRENOVLJENE DEFINICIJE OSNOVNIH POJMOV S PODROČJA

VZDRŽEVANJA

Diagnostika

Diagnostična metoda je postopek ugotavljanja parametrov, ki karakterizirajo

delovanje posamezne naprave. Parametri se ugotavljajo na podlagi subjektivnih

(predvsem s čutili) in objektivnih postopkov (meritve določenih parametrov).

Diagnostika je proces določanja karakterističnih parametrov delovanja naprave ter

analiza njihovih vrednosti z namenom opredeljevanja stanja posamezne naprave ali

skupine naprav.

Stanje naprave je lastnost, ki se opredeljuje na osnovi ugotavljanja in spremljanja

vrednosti karakterističnih parametrov o delovanju in vzdrževanju naprave[4].



Dogodek

Dogodek je sprememba stanja naprave, ki onemogoča ali ovira izvrševanje osnovne

funkcije naprave.

Vzrok dogodka so nezaželeni pojavi in okvare, nastale pri izdelavi, montaži ali v

obratovanju, ki povzročijo nastanek dogodka.

Povod dogodka je pojav omejenega trajanja, ki ima sprožilni učinek na nastanek

dogodka.

Načrtovani dogodek je:

I. Namenska sprememba konfiguracije omrežja pred vzdrževalnimi deli in po

njih.

II. Namenska sprememba konfiguracije omrežja zaradi varnega izvajanja del

na sosednji napravi (varnostni izklop).

Nenačrtovani dogodek je naključna sprememba obratovalnega stanja omrežja ali

naprave zaradi okvare, ki ima za posledico motnjo ali prekinitev dobave električne

energije. Po sanaciji okvare se z vklopom napajanja vzpostavi normalno delovanje.

Odpoved je stanje, v katerem naprava ni delovala, kljub sprejetemu pravilnemu

sprožilnemu ukazu.

Okvara (nenačrtovani dogodek) je stanje, v katerem naprava ni sposobna opravljati

funkcij (v celoti ali delno), zaradi katerih je vgrajena.

Pomanjkljivost je stanje naprave, ki omogoča njeno normalno ali omejeno delovanje

s tem, da ob izrednih okoliščinah lahko preide v okvaro[4].

Vzdrževanje – dela

Pregled je delo, ki se opravlja periodično ali občasno pred nastankom okvare glede

na priporočila proizvajalcev ali predhodne statistike okvar, glede na izkušnje

strokovnjakov, na elementih postroja ali voda z namenom, da se ugotovi stanje

naprave in po potrebi ukrepa ter ohrani življenjska doba naprave. Pri tem je obseg

del minimalen in se opravlja med normalnim obratovanjem elementa postroja oz.

voda.

Izredni pregled je delo, ki se opravlja po izrednih dogodkih na elementih postroja ali

voda z namenom, da se ugotovi stanje naprave (voda) in po potrebi ukrepa ter se



tako ohrani življenjska doba naprave. Izredni pregled predstavlja tudi dodaten

pregled na zahtevo zunanjega organa (inšpektor, SODO).

Revizija je delo na elementih postroja ali voda, ki se opravi periodično po navodilih

proizvajalca oz. skladno z navodili za vzdrževanje naprave pred nastankom okvare

z namenom, da se ohrani življenjska doba naprave. Pri tem so obseg del in stroški

srednje veliki (do 5 % nabavne vrednosti naprave), naprava ali del postroja pa sta

pri opravljanju revizijskih del praviloma v breznapetostnem stanju. Revizija zajema

tudi odpravo s pregledom ali kako drugače ugotovljenih pomanjkljivosti.

Remont je delo na elementih postroja ali voda, ki se opravi na osnovi stanja

naprave pred nastankom okvare z namenom, da se ohrani življenjska doba

naprave. Praviloma so obseg del in stroški sorazmerno veliki (do 15 % nabavne

vrednosti naprave), naprava ali del postroja pa sta pri opravljanju remontnih del v

breznapetostnem stanju.

OPOMBA: Navedena vrsta del se v distribucijskih podjetjih ne izvaja.

Obnova (revitalizacija) je delo na elementih postroja ali voda, ki se izvaja z

namenom, da se podaljša njihova življenjska doba.

Meritev je skupek ali niz opravil za določanje posamezne značilnosti naprave z

namenom ugotavljanja ustreznosti naprave za njeno delovanje.

Preizkus je postopek, s katerim se ugotovi obratovalna sposobnost naprave glede

na vnaprej opredeljene lastnosti, ki jih mora izpolnjevati[4].

Vzdrževanje – metode

Vzdrževanje je kombinacija vseh tehničnih, administrativnih in menedžerskih del,

vključno z nadzorom, in sicer z namenom, da se ohrani ali povrne napravo v stanje,

ko je sposobna opravljati funkcije zaradi katerih je vgrajena.

Preventivno (preprečevalno) vzdrževanje je delo na elementih postroja ali voda, ki

se opravi pred nastankom okvare, z namenom, da se ohranja njihova življenjska

doba.

Korektivno (popravljalno) vzdrževanje je delo na elementih postroja ali voda, ki se

opravi po nastali okvari, in sicer z namenom, da se napravo povrne v stanje, ko je

sposobna opravljati funkcije zaradi katerih je vgrajena[4].



3.2 KRATEK SPLOŠNI OPIS IZBRANEGA KONCEPTA

VZDRŽEVANJA

Vzdrževanje elektroenergetskih naprav je področje, ki se v zadnjih desetih do

dvajsetih letih zelo razvija in se posodablja z uporabo informacijske opreme.

Potreba po vzdrževanju sodi v čas velikega razvoja industrije – od začetkov

industrijske revolucije v drugi polovici in na koncu osemnajstega stoletja. To velja še

zlasti po iznajdbi parnega stroja, ki je pospešil industrijsko proizvodnjo.

V tej fazi je vzdrževanje opravljano stihijsko, brez uporabe kakršnih koli metod –

okvara stroja je bil vzrok za njegovo vzdrževanje. Z razvojem proizvodnih sistemov z

uporabo različnih vrst energentov (premog, nafta, plin, električna energija) in z

razvojem sistemov krmiljenja in vodenja posameznih podsistemov se izkaže potreba

po uvajanju metod preventivnega vzdrževanja. Osnovna naloga le-tega je, da

prepreči morebitni nastanek okvare in tako ohrani napravo (podsistem, sistem) v

brezhibnem stanju.

Vzpostavita se metodi preventivnega vzdrževanja po času in metoda preventivnega

vzdrževanja po stanju. Slednja se uveljavlja zlasti pri napravah in sistemih, ki jim z

diagnostiko ugotavljamo stanje tako natančno – in s tem tudi potrebne vzdrževalne

ukrepe –, da so tveganja za nastanek okvare – in s tem tudi izpada napajanja

odjemalcev – minimalna.

Nadgradnja metodi vzdrževanja je koncept vzdrževanja določenega sistema, ki

zajema sistemski pristop k vzdrževanju naprav. S konceptom vzdrževanja se

osredotočimo na dejavnike, ki so ključnega pomena za učinkovito, gospodarno in

varno delovanje obravnavanega sistema. Za sisteme elektrogospodarstva (kakor

tudi za jedrske elektrarne, letalstvo in vesoljske projekte) je odločilnega pomena

zanesljivost, zato je v teh sistemih tudi primeren koncept RCM (Reliability Centered

Maintenance) – vzdrževanje s poudarkom na zanesljivosti. Zakaj je navedeni

koncept najprimernejši za uporabo v elektrogospodarskih podjetjih, utemeljujemo z

naslednjimi dejavniki:

Kakovost električne energije in s tem tudi zanesljivost napajanja odjemalcev

je osnovno merilo učinkovitosti delovanja elektrogospodarskih podjetij – še

zlasti distribucijskih podjetij.

Zanesljivost napajanja odjemalcev je neposredno odvisna od zanesljivosti

delovanja elektroenergetskega omrežja, naprav in omrežja; zanesljivost

naprav je v tem kontekstu zelo pomemben dejavnik, ki neposredno vpliva na

zanesljivost napajanja odjemalcev.



Vloga in vpliv posameznih naprav na zanesljivost napajanja odjemalcev je

različna, kar pomeni, da se za posamezne skupine naprav lahko uporabljajo

različne metode vzdrževanja.

S stališča varstva okolja je nujno treba zagotoviti največjo možno

zanesljivost naprav, katerih okvare negativno vplivajo na okolje, predstavljajo

nevarnost za premoženje ali so nevarne za zdravje in življenje ljudi.

Pri uveljavljanju tega koncepta je pomembna izbira metode, po kateri

vzdržujemo posamezno vrsto opreme; izbira metode vzdrževanja je odvisna

od zmožnosti (dosega) diagnostike glede ugotavljanja stanja posameznih

naprav, kar omogoča sprejemanje kakovostnih in gospodarnih odločitev

glede potrebnih vzdrževalnih posegov na napravah; bolj natančno kot je

mogoče ugotoviti stanje naprave, manj tveganja je, da bo predmetna

naprava okvarjena oz. ne bo sposobna opravljati funkcij, zaradi katerih je

vgrajena.

Pomembnost zanesljivosti je treba sistemsko vgraditi v poslovanje

elektrogospodarskih podjetij, da se delovanje vseh zaposlenih usmerja v

kakovostno in učinkovito izvajanje del, ki vplivajo na zanesljivost naprav.

Navedeni ukrepi se izvajajo v postopkih uvajanja sistemov kakovosti v

posameznih podjetjih.

Pomembnost uporabe tega koncepta je tudi v tem, da je njegovo izvajanje v

skladu z zahtevami sistema upravljanja s sredstvi (»asset managementa«),

zato se ta pristop uvaja v številna podjetja[4].

Koncept vzdrževanja s poudarkom na zanesljivosti ima tudi to prednost, da ga je

mogoče uvajati postopno v skladu s principom optimiranja stroškov in koristi za

podjetje. Najprej se uvaja pri napravah, pri katerih se pričakuje največji prihranek

sredstev in s tem največji ekonomski učinki ter povečanje zanesljivosti delovanja.

Uvajanje koncepta RCM mora slediti podrobni analizi nekaterih ključnih dejavnikov,

ki vplivajo na uspešnost. Za posamezne skupine naprav je treba razčleniti naslednje

dejavnike:

o določiti funkcionalnosti in obratovalne standarde,

o ugotoviti načine prenehanja funkcionalnosti,

o opredeliti načine nastanka okvare,

o določiti učinke okvar,

o določiti posledice okvar,

o opredeliti ukrepe za preprečevanje okvar,

o predlagati privzete ukrepe.

Kakovostna določitev navedenih dejavnikov omogoča hitro in učinkovito uvajanje

RCM koncepta in s tem tudi koristi, ki jih ta prinaša[4].



V nadaljevanju so razčlenjeni koncepti, metode, vzdrževalna dela in vzdrževalna

opravila, ki sodijo v pomembne dejavnike oblikovanja in uresničevanja koncepta

RCM. Hierarhično si sledijo v vrstnem redu: koncept → metode → vzdrževalna

dela → vzdrževalna opravila, kot sledi v nadaljevanju:

koncept vzdrževanja: RCM – vzdrževanje s poudarkom na zanesljivosti (v

zanesljivost usmerjeno vzdrževanje);

metode vzdrževanja:

1. preventivno (preprečevalno) vzdrževanje:

- preventivno vzdrževanje po času,

- preventivno vzdrževanje po stanju;

2. korektivno (popravljalno) vzdrževanje:

- takojšnje korektivno vzdrževanje – interventno vzdrževanje,

- odloženo korektivno vzdrževanje;

vzdrževalna dela:

- popravilo naprav oz. odprava okvar,

- izredni pregled,

- pregled,

- revizija,

- remont,

- diagnostika,

- meritve,

- preizkusi.

opravila:

- ugotavljanje stanja s pregledom,

- preverjanje (nivo olja, tesnil, pritrditev, itd.),

- preverjanje delovanja,

- čiščenje,

- poseki tras,

- mazanje,

- antikorozijska zaščita,

- nastavitve,

- zamenjava delov (popravila).

Nabor teh dejavnikov omogoča izvajanje vzdrževalnih del v skladu s potrebami in

zahtevami, ki so postavljene pred posamezna podjetja elektrogospodarstva. Z



upoštevanjem rezultatov statistike dogodkov in s spremljanjem stroškovnih

parametrov pa je mogoče izbrati najustreznejšo metodo vzdrževanja posameznih

naprav[4].

Hierarhična delitev področja vzdrževanja

Slika 5: Hierarhična delitev vzdrževanja: koncept vzdrževanja, metode vzdrževanja,

vzdrževalna dela in pravila

(Vir: EIMV; Enotna navodila za vzdrževanje distribucijskega elektroenergetskega

omrežja; študija št.: 2157)

V Elektru Ljubljana je uveljavljena praksa izvajanja preventivnih in korektivnih

vzdrževalnih del. Korektivna vzdrževalna dela se opravljajo v primeru nastanka

nenačrtovanih dogodkov v sistemu, na katere ni mogoče v naprej vplivati oz. jih

predvidevati. V ta namen so zgrajeni centri daljinskega vodenja, ki omogočajo hitro

in učinkovitejše ukrepanje v primeru okvar, kar pomeni predvsem večanje

zanesljivosti napajanja. Pri tem vplivamo predvsem na trajanje izpada napajanja in

manj na število izpadov napajanja posameznih odjemalcev.



Za uspešno lokalizacijo in odpravo okvar so izven rednega delovnega časa

organizirane dežurne ekipe, ki se v primeru potrebe tudi aktivirajo in odpravljajo

posledice okvar nastalih v omrežju. Naslednji ukrep za zmanjšanje časov trajanja

prekinitev napajanja je avtomatizacija SN nadzemnega omrežja, katere učinkovitost

pa je odvisna od števila odjemalcev na izvodu, možnosti njihovega prenapajanja ter

mesta in obsega nastajanja okvar na SN nadzemnem vodu. Preventivno

vzdrževanje se opravlja pred nastankom okvare z namenom, da se naprava povrne

ali ohrani v stanju, v katerem je sposobna opravljati funkcije, zaradi katerih je

vgrajena.

Preventivna vzdrževalna dela so načrtovana dela, pri čemer se upošteva Pravilnik o

vzdrževanju (njegov osnutek iz leta 1997), Navodila o vzdrževanju DES (iz leta

1978), TP-8 iz leta 1968. Pri tem so postavljeni roki opravljanja vzdrževalnih del

praviloma le za preglede ter meritve in izvajanje nekaterih diagnostičnih posegov

(torej temu bi rekli vzdrževanje po času) za izvajanje revizij in zahtevnejših

diagnostičnih posegov pa se odloča po potrebi, kar lahko rečemo glede na stanje

naprave (torej preventivno vzdrževanje po stanju)[4].

Za uspešno in učinkovito izvajanje vzdrževalnih del ima Elektro Ljubljana

organizirane vzdrževalne ekipe, ki so locirane na posameznih nadzorništvih v osrčju

dela omrežja v njihovi pristojnosti. Temu primerno pa so organizirane tudi podporne

dejavnosti kot so: administrativna dela, zajem podatkov iz BTP o napravah, na

katerih se bodo izvajala vzdrževalna dela, podatki o potrebni vrsti in količini

materiala za izvajanje vzdrževalnih del (skladišče), zagotavljanje ustreznih vozil

(osebni avto, kombi, tovornjak – dvigalo idr.).

Danes ustrezna informatizacija omogoča široko paleto uporabe informacijskih

pripomočkov, od katerih so najpomembnejši uporaba dlančnikov, ki omogočajo

neposredno povezavo z vsemi podatkovnimi bazami in tudi neposreden vnos

podatkov o izvedenih vzdrževalnih delih na posameznih elementih distribucijskega

omrežja[4].

Največji doseg informatizacije pa predstavlja daljinsko vodenje ključnih

elektroenergetskih naprav v distribucijskem omrežju in s tem neposreden vpliv na

njihovo stikalno oz. položajno stanje. Tu je še razlog več za čim večjo informatizacijo

in vključevanje sistema dlančnikov tudi v podsistem daljinskega vodenja (blokada

vklopa naprav, ki se vzdržujejo), da se tako doseže največja možna stopnja varnosti

pri delu.

Temu primerno je organiziran tudi nadzor nad izvajanjem vzdrževalnih del, katerega

naloga je zagotavljati pravilno izvajanje posameznih nalog ter ugotavljati morebitne

pomanjkljivosti in usmerjati nadaljnji razvoj področja vzdrževanja v Elektru

Ljubljana[4].



3.4 OPIS POTREBNE DOKUMENTACIJE ZA VZDRŽEVANJE

Dokumentacija predstavlja vez med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo

izvajanja vzdrževalnih del. Tako izpolnjuje zelo pomembno funkcijo povezano s

pripravo, izvajanjem in shranjevanjem posameznih dognanj na področju

vzdrževanja. Najprej bomo podali splošna načela dokumentacije potrebne za

vzdrževanje, sledi kratek opis vsebine področnega standarda, ki obravnava tovrstno

problematiko[4].

3.4.1 NA SPLOŠNO O DOKUMENTIH VZDRŽEVANJA

Vzpostavitev vsakega dokumentacijskega sistema, torej tudi dokumentacijskega

sistema za vzdrževanje, mora slediti nekaterim zakonitostim, ki omogočajo

kakovostno in učinkovito vodenje podatkov, uporabnih za različne namene. Vodila

za vzpostavitev so naslednja:

podatki oz. informacije morajo biti opredeljene jasno in kratko;

v nabor podatkov zajeti le tiste nove podatke, ki se pogosto pojavljajo;

obliko in velikost dokumentov, ki se uporabljajo na terenu, je treba prilagoditi

razmeram uporabe; po možnosti uporabljati dlančnike in drugo sodobno

tehnologijo;

morebitni obrazci morajo biti enostavni in pregledni; vse postavke v njih pa

morajo biti razumljive vsem uporabnikom;

po možnosti naj bo čim več podatkov vpisanih vnaprej, da je dela na terenu

čim manj,

zajemati je treba samo tiste informacije in podatke, ki se uporabljajo za

vnaprej določene namene,

zagotoviti je treba enkraten vnos podatkov in njihovo razpršeno uporabo v

številnih aplikacijah.

V splošnem se dokumentacija za vzdrževanje deli na:

konstrukcijsko dokumentacijo, ki zajema načrt opreme, načrt posameznih

sklopov opreme, delavniške načrte, shemo instalacij idr.;

tehnološko dokumentacijo, ki zajema diagnostični list, tehnološki postopek

opravljanja del, mazalni načrt, popis okvar idr.;

načrtno dokumentacijo, ki zajema delovni nalog, navodilo za vzdrževanje,

listo rezervnih delov.



Neposredno izvajanje vzdrževalnih del oz. opravil je povezano s podatki, ki opisujejo

naslednje dejavnike:

I. izvajalce vzdrževalnih del,

II. čas opravljanja vzdrževanja,

III. mesto opravljanja (predmetna naprava),

IV. vrsta del (pregled, revizija, obnova),

V. potrebna orodja in pribor,

VI. potrebni material in rezervni deli,

VII. predvideno trajanje vzdrževalnih del (opravil),

VIII. koordinacija med obratovanjem in vzdrževanjem zaradi minimiziranja izpada

proizvodnje (časa nerazpoložljivosti naprave),

IX. ugotovljene pomanjkljivosti in okvare[4].

3.4.2 OPIS DOKUMENTACIJE ZA VZDRŽEVANJE

V pravilniku ločimo dve vrsti dokumentacije, ki je nujno potrebna za izvajanje

funkcije vzdrževanja, in sicer:

dokumentacijo za vzdrževanje, ki zajema podatke in informacije potrebne za

natančno in tehnično brezhibno vgradnjo objektov oz. naprav in njihovo

brezhibno delovanje;

dokumentacijo o vzdrževanju, ki zajema podatke in informacije o

vzdrževalnih posegih na objektih in napravah.

Dokumentacija za vzdrževanje za vsak elektroenergetski objekt zajema projekte,

akte, navodila, tehnične karakteristike ter rezultate preizkusov oz. atestiranj, kot

sledi:

projekt izvedenih del (PID),

interni akt za vzdrževanje,

tehnične karakteristike objektov in naprav,

navodila proizvajalcev ali dobaviteljev vgrajenih naprav,

rezultate tipskih in kosovnih preskusov,

certifikate, dokazila in izjave o skladnosti.

Posamezne vgrajene naprave morajo imeti podatke potrebne za njihovo enoznačno

identifikacijo in podatke, ki zajemajo:

oznako mesta vgradnje in tehnične karakteristike;

dokumentacijo o opravljenih vzdrževalnih delih, obnovah in posodobitvah;

statistiko pomanjkljivosti, okvar in dogodkov;

rezultate diagnosticiranja stanja posameznih naprav;



rezultate meritev (merilni listi) in poročila o preizkusih.

Trend razvoja podpornih informacijskih sistemov v vzdrževanju je v uporabi

sodobnih podatkovnih baz, ki omogočajo enkraten vnos podatkov in njihovo

uporabo v številnih aplikacijah. Zaradi večje učinkovitosti pri uporabi podatkov, se od

shranjevanja podatkov in informacij zahtevajo še naslednje lastnosti:

Dokumentacija mora biti urejena na tak način, da se ob premestitvi na drugo

mesto skupaj z napravo prenesejo tudi pripadajoči dokumenti.

Način vodenja dokumentacije ni predpisan, predpostavlja pa se ustrezna

informatizacija posameznih opravil, ki zagotavlja enkraten in enostaven vnos

podatkov, točnost, preglednost in dostopnost do posameznih podatkov.

V PID se morajo sproti vnašati vse spremembe, nastale v dobi uporabe.

Dokumentacijo za vzdrževanje je treba hraniti do fizične razgradnje EEO ali

njenega dela.

Tu je podanih nekaj osnovnih izhodišč za oblikovanje podatkov o napravah, ki jih je

treba izpolnjevati za učinkovito in uspešno izvajanje vzdrževalnih del[4].

3.4.3 OPIS DOKUMENTACIJE O VZDRŽEVANJU

Opravljanje posameznih vzdrževalnih del mora opredeliti ustrezna dokumentacija, ki

bo zajemala naslednje podatke in informacije vzdrževalnih delih na

elektroenergetskem objektu oz. napravi:

osnovni tehnični parametri vzdrževanega EEO;

točen čas in datum začetka ter konca izvajanja vzdrževalnih del (po statistiki

dogodkov čas in datum nastanka dogodka);

pri prostorsko razpršenih EEO natančna lokacija izvajanja del;

vrsta dela in predvideni obseg;

opis izvedenih vzdrževalnih del;

popis porabljenega materiala in rezervnih delov (bistvene postavke);

stanje EEO kjer so dela izvajana;

rezultati diagnostike, meritev in preizkusov posameznih naprav, s popisom

uporabljenih instrumentov in naprav;

stroški opravljenega dela (porabljen čas, material, transport, stroški

morebitnih zunanjih izvajalcev);

predlogi za vzdrževalne posege v prihodnje z oceno roka, v katerem naj se

ta dela izvedejo;

imena izvajalcev del in osebe, odgovorne za izvajanje del ter nadzor (to velja

tudi za morebitne zunanje izvajalce);



za posamezne naprave je treba voditi statistiko vsega vzdrževanja

(načrtovano, nenačrtovano, preventivno vzdrževanje, popravljalno

(korektivno) vzdrževanje), ki omogoča izračun njihove zanesljivosti.

Tudi v primeru dokumentacije o vzdrževanju, je treba izpolniti nekatere pogoje, ki so

osnova za enostavno in učinkovito uporabo le-te, in sicer:

dokumentacija mora biti pregledno urejena za posamezne naprave in za

celoten EEO,

dokumentacija za vzdrževanje in dokumentacija o izvajanju vzdrževalnih del

mora biti stalno dosegljiva odgovornim osebam in izvajalcem vzdrževanja.

Elektro Ljubljana ima na področju vzdrževanja uveljavljene predvsem naslednje

dokumente:

Navodila za obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih naprav, ki jih sestavljajo:

navodila za obratovanje,

navodila za vzdrževanje, ki pa jih sestavljajo:

navodila za preglede in vzdrževanje VN in SN

nadzemnih vodov;

navodila za preglede in vzdrževanje SN kabelskih

vodov;

navodila za preglede in vzdrževanje RTP, RP;

navodila za preglede in vzdrževanje TP;

navodila za preglede in vzdrževanje NN omrežij.

Dokumentacija o vzdrževanju nam tako predstavlja vez med sedanjostjo in

preteklostjo ter nam zagotavlja sledljivost opravljanja vzdrževalnih del na

posameznih elektroenergetskih napravah[4].



4 STATISTIKA DOGODKOV NA OBRAVNAVANEM

OMREŽJU

V letni statistiki 2011 so prikazani pomembnejši statistični podatki o planiranih delih,

okvarah in motnjah, ki so se v tem letu zgodili na SN omrežju podjetja Elektro

Ljubljana okolica. Vsi dogodki SN se sproti ob nastanku beležijo v CV na

posameznih poslovnih enotah, nato se pa vsi podatki preko računalnika beležijo v

centru DCV v Ljubljani.

Podatki se vnesejo v računalniško bazo podatkov, tako da je možna statistična

obdelava preko posebnega programa.

4.1 PREGLED DOGODKOV V ELEKTRO LJUBLJANA

Pregled dogodkov v Elektro Ljubljana

ELJ KO LM LO NM TR

Dogodki

Št. vseh dogodkov 3.972 514 939 1.227 834 458

Št. dogodkov na delovni dan 3.752 505 846 1.154 804 443

Št. dogodkov na nedelovni dan 220 9 93 73 30 15

Št. planskih dogodkov 3.439 428 851 1.029 742 389

Št. neplanskih dogodkov 533 86 88 198 92 69

Tabela 9: Pregled dogodkov v Elektru Ljubljana


ELJ KO LM LO NM TR

Motnje

Št. vseh motenj 1.124 127 59 486 299 153

Št. motenj na delovni dan 961 114 54 401 254 138

Št. motenj na nedelovni dan 163 13 5 85 45 15

Tabela 10: Prikaz števila motenj




4.2 PREGLED MESTA DOGODKOV

ELJ KO LM LO NM TR

Mesto dogodka

Odcepni leseni drog 5 1 1 2 1

Nosilni leseni drog 235 51 6 48 97 33

Kotni leseni drog 23 6 1 7 2 7

Razbremenilni leseni drog 3 3

Nosilni betonski drog 11 1 6 1 3

Kotni betonski drog 1 1

Razbremenilni betonski

drog 1 1

Drogovi skupaj: 279 62 16 55 102 44

Podporni porcelanski

izolator 147 17 3 29 50 48

Kapasti porcelanski izolator 65 2 16 39 4 4

Kapasti stekleni izolator 14 1 12 1

Izolatorji skupaj: 226 20 19 80 54 53

AL-FE vodnik(35 mm2) 36 21 2 11 1 1

AL-FE vodnik(70 mm2) 93 34 19 15 25

Poizolirani vodnik 36 29 1 5 1

Vodniki skupaj: 165 84 2 31 21 27

Konzola 10 3 7

Obešalni pribor 13 1 2 10

Tokovna vez in sponka 146 5 1 19 102 19

Žica za pritrditev vodnika 1 1

Pritrdilna oprema skupaj: 170 6 1 25 119 19



Varovalke 121 21 4 62 28 6

Ostali elementi 14 7 2 2 3

Transformatorska postaja

SN/NN 1.320 46 319 478 424 53

Vod 1.113 107 76 781 87 62

Distribucijski transformator 145 40 36 21 34 14

Streha 5 1 2 2

Prenapetostni odvodnik 168 45 1 33 46 43

Energetski transformator 72 3 20 16 17 16

SN celica 97 4 17 7 63 6

Ostale naprave v omrežju 65 3 37 14 7 4

Mest dogodka ni poznano 10 3 1 1 5

Tabela 11: Pregled mesta dogodkov


4.3 VZROK DOGODKA

ELJ KO LM LO NM TR

Atmosferski in elementarni

vzroki

Atmosferska prenapetost 49 10 2 21 11 5

Direktni udar strele 11 4 5 2

Požar 11 2 1 5 2 1

Vihar 4 2 1 1

Sneg, led, žled 37 14 23

Megla, rosa, kondenz 1 1

Poplave 0

Potresi 0

Plazovi 2 1 1

Skupaj: 115 32 4 56 16 7

Tabela 12: Prikaz atmosferskih in elementarnih vzrokov




ELJ KO LM LO NM TR

Tuji vzroki

Dotik, padec drevja 115 37 57 14 7

Ptiči 11 3 3 5

Ostale živali 3 1 1 1

Namerna poškodba 1 1

Zemeljska in bagerska dela 20 1 12 4 1 2

Tuje osebe 7 3 1 2 1

Izklop na zahtevo tretje osebe 18 3 8 2 5

Material in izdelava 16 2 6 4 1 3

Staranje ali obraba 174 14 55 58 23 24

Obseg rastlinja 150 64 2 28 24 32

Ostali tuji vzroki 9 2 7

Skupaj: 524 121 85 172 71 75

Tabela 13: Prikaz tujih vzrokov


ELJ KO LM LO NM TR

Lastni vzroki

Pleskanje 3 2 1

Sprememba regulacijskih

stopenj 11 2 7 2

Prestavitev 29 1 7 8 8 5

Priklop-odklop tokovnih mostov 40 4 3 26 7

Zamenjava 745 92 95 297 160 101

Revizija 1.409 89 541 163 470 146

Vzdrževanje 462 115 66 202 54 25

Remont 144 2 28 102 12

Umerjanje 297 6 112 112 24 43

Novogradnje 169 15 29 54 51 20

Napačna stikalna manipulacija 2 1 1

Dotik pod napetostjo 1 1

Olje 61 27 20 2 9 3

Ostali lastni vzroki 42 6 12 10 6 8

Skupaj: 3.415 359 911 963 809 373

Tabela 14: Prikaz lastnih vzrokov




ELJ KO LM LO NM TR

Posebni vzroki

Preobremenitev 0

Obratovalna prenapetost 6 2 2 2

Preklop voda 4 2 2

Križanje vodov 1 1

Nepravilno delovanje

zaščite 1 1

Varnostni izklop 132 11 35 41 27 18

Ostali posebni vzroki 23 1 6 10 3 3

Skupaj: 167 14 43 54 33 23

Tabela 15: Prikaz posebnih vzrokov


4.4 OMEJITVE DOBAVE EL. ENERGIJE

ELJ KO LM LO NM TR

Omejitve dobave el. energije

Okvare na postrojih dobavitelja 6 1 2 3

Vzdrževalna dela pri dobavitelju 55 1 27 14 6 7

Omejitev porabe zaradi pomanjkanja moči 0

Omejitev porabe zaradi pomanjkanja

energije 0

Razpad sistema 0

Nega 0

Ostale omejitve 0

Vzrok dogodka ni poznan 89 4 9 52 13 11

Skupaj: 150 6 36 68 22 18

Tabela 16: Prikaz omejitve dobave električne energije




4.5 DELOVANJE IZKLOPNIH NAPRAV

ELJ KO LM LO NM TR

Delovanje izklopnih aparatov

Odklopnik SN voda 1.477 283 432 428 199 135

Odklopnik za SN transformator 183 9 63 44 40 27

Odklopni ločilnik 2.528 214 929 778 443 164

Ločilnik PS 2.763 608 48 1.030 883 194

Skupaj: 6.951 1.114 1.472 2.280 1.565 520

Tabela 17: Prikaz delovanja izklopnih aparatov


Iz tabel je razvidno, da je največ dogodkov v Elektru Ljubljana okolica. Razlog je

predvsem v nadzemnih vodih, ker so bolj izpostavljeni atmosferskim in

elementarnim vplivom. Velikokrat pa vzrok dogodka ni poznan. Elektro Ljubljana

okolica ima največ izpadov na strani tujih vzrokov, vendar se tem dogodkom ne

moremo izogniti. Veliko je tudi dotrajanih lesenih drogov, ki pa se jih zaradi

pomanjkanja sredstev iz strani SODA ne da zamenjati.

Leto 2014 je najbolj zaznamoval žled. Tukaj je bilo na udaru najbolj SN in NNO

omrežje. To se sanira zelo počasi, ker vmes pridejo tudi katere druge prioritete, npr.

havarije, ki nastanejo v letnem času. Upajmo, da bo teh dogodkov v prihodnje čim

manj.

5 IZHODIŠČA ZA IZVAJANJE VZDRŽEVALNIH DEL NA

SN OMREŽJU

Navodila za vzdrževanje distribucijskega omrežja opredeljujejo način vzdrževanja,

vrsto vzdrževalnih del, vzdrževalna opravila in v splošnem tudi roke njihovega

izvajanja za posamezne naprave, vode in postroje, ki opravljajo nalogo

razdeljevanja električne energije odjemalcem, ne glede na lastništvo naprav in

objektov. Navodila opredeljujejo roke opravljanja vzdrževalnih del (preglede,

revizije) in ne razčlenjujejo pripravljalna in administrativna dela, ki so nujno potrebna

za izvedbo vzdrževalnih del[7].



5.1 IZVAJANJE VZDRŽEVANJA

Vzdrževalna dela, ki se izvajajo na naslednjih objektih, napravah, opremi in vodih,

so sledeča:

- RTP in RP (VN, SN, NN oprema in naprave):

primarna oprema (energetski transformatorji, odklopniki, ločilniki, TT, NT

idr.),

sekundarna oprema (zaščita in vodenje, merilne naprave, telekomunikacije),

gradbeni objekti;

- TP (SN/NN) (SN, NN oprema in naprave):

primarna oprema (distribucijski transformatorji, odklopniki, ločilniki, TT, NT

idr.),

sekundarna oprema (zaščita in vodenje, merilne naprave, telekomunikacije),

gradbeni objekti;

- nadzemni vodi (VN, SN, NN oprema in naprave ter DVLM),

- podzemni vodi (VN, SN in NN),

- kabelska kanalizacija,

- center vodenja,

- merilni center,

- priključki uporabnikov,

- merilne naprave.

Vzdrževalna dela se izvajajo na podlagi naslednjih mehanizmov:

• načrta vzdrževanja,

• poročil (zapisnikov) o ugotavljanju stanja naprav,

• na podlagi ocene stanja,

• na podlagi poročila o nastali okvari,

na zahtevo inšpektorja ali SODO v primeru zapisniško ugotovljenih

pomanjkljivosti na napravah oz. omrežju.

Pri izvajanju vzdrževalnih del je treba upoštevati še dokumentacijo, navodila

proizvajalcev in pravilnike ter standarde s področja vzdrževanja[7].



5.2 PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE

Preventivno vzdrževanje se izvaja pred nastankom okvare in zajema naslednja

vzdrževalna dela:

pregled,

revizija in odprava pomanjkljivosti,

remont,

diagnostika,

meritve,

preizkusi,

obnova.

To vzdrževanje se izvaja ob upoštevanju letnega, mesečnega in tedenskega načrta

vzdrževanja. Pri tem so predvideni roki opravljanja vzdrževalnih del (pregled,

revizija) za posamezne naprave[7].

5.3 ROKI ZA VZDRŽEVANJE

Za roke so dovoljena odstopanja v obsegu, kot sledi:

Predvideni rok Dovoljeno odstopanje

Do enega tedna 2 dni

Do enega meseca 7 dni

Do šest mesecev 30 dni

Do enega leta 90 dni

Več kot eno leto 120 dni

Tabela 18: Prikaz rokov za vzdrževanje

(Vir: Navodila za vzdrževanje distribucijskega elektroenergetskega omrežja

Verzija 1.0, 13. 9. 2013)

Dovoljena so tudi večja odstopanja, pri čemer je treba upoštevati stanje naprav in

morebitne posebne okoliščine, ki zajemajo naslednje dejavnike:

obratovalne okoliščine, ki ne dovoljujejo izklop predmetne naprave (voda);

izredne obremenitve;

veliko pomembnost posameznega objekta za napajanje odjemalcev;

atmosferski ali klimatski pogoji;

zemljepisne posebnosti;

nezadostnega števila potrebnih delavcev;



drugi utemeljeni razlogi.

Odstopanje mora za posamezen primer odobriti SODO po vnaprej pripravljeni pisni

utemeljitvi izvajalca. Po opravljenih preventivnih vzdrževalnih delih je treba izdelati

poročilo o opravljenih delih in o stanju naprave (postroja, voda), na katerem so bila

izvajana dela[7].

5.4 KOREKTIVNO VZDRŽEVANJE

Korektivno vzdrževanje se izvaja po nastali okvari in praviloma zajema naslednja

vzdrževalna dela:

popravilo naprav oz. odprava okvar,

izredni pregled.

V kolikor tako zahtevajo izredne okoliščine, se v okviru korektivnega vzdrževanja

opravijo še dodatna dela, kot so:

diagnostika,

meritve,

preizkusi.

Na podlagi tako dobljenih dodatnih informacij se o nadaljnjih delih na obravnavani

napravi odloča glede na stanje naprave. Po izvedenem popravilu ali izrednem

pregledu se napiše poročilo z vsemi podatki, ki so relevantni za nadaljnje odločanje.

Izven rednega delovnega časa mora distribucijsko podjetje organizirati dežurno

službo za odpravo okvar. Distribucijsko podjetje mora organizirati korektivno

vzdrževanje tako, da bo okvara odpravljena v najkrajšem možnem času[7].

5.5 NAČRTOVANJE VZDRŽEVANJA

Distribucijska podjetja izdelujejo načrte vzdrževanja v skladu z navodili SODO in

internimi pravili. Pri realizaciji načrta vzdrževanja je treba upoštevati vse zakone,

predpise in standarde ter interne akte distribucijskih podjetij ob upoštevanju zakona

o varnosti in zdravju pri delu. O realizaciji načrta vzdrževanja je treba izdelati

poročilo[7].

5.6 DOKUMENTACIJA

Dokumentacija o snovanju, projektiranju in gradnji distribucijskih elektroenergetskih

naprav ni predmet te točke.



Potrebno je vodenje, spremljanje in dopolnjevanje celotne dokumentacije o gradnji,

obratovanju in vzdrževanju tekom cele njihove življenjske dobe. Dokumentacijo je

treba voditi ažurno in jo sproti dopolnjevati. Vodenje, dopolnjevanje in razdeljevanje

dokumentacije je treba v največji možni meri podpreti s sodobnimi informacijskimi

sredstvi. Za vodenje, spremljanje in dopolnjevanje celotne dokumentacije je

zadolženo distribucijsko podjetje. Slednje pa mora na zahtevo SODO takoj

omogočiti vpogled v celotno dokumentacijo. Le-to je potrebno hraniti v skladu s

tehničnimi predpisi in internimi akti distribucijskega podjetja o hrambi dokumentov

(arhiviranje)[7].

5.7 SPREMLJANJE, NADZOR IN OBVEŠČANJE

Direktorji distribucijskih podjetij morajo zagotoviti spremljanje, nadzor in poročanje o

izvajanju del. Poročanje o izvajanju vzdrževanja mora potekati v skladu z navodili

SODO.

Za nadzor pooblaščeni delavci pri svojem delu upoštevajo pooblastila, ki jih imajo

osebe, zadolžene za izvajanje vzdrževanja, upoštevati pa morajo še določila:

Pravilnik o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest distribucijskega

podjetja.

Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu.

Usmeritve in navodila za izvajanje nadzora v skladu z ISO standardi, ki jih

uporabljajo distribucijska podjetja[7].



6 ORGANIZACIJA VZDRŽEVALNIH DEL NA SN

NADZEMNIH VODIH

Sama organizacija vzdrževanja poteka takole:

- obhodi tras(SN in NNO),

- poseki tras (SN in NNO),

- revizije vseh postrojev,

- zamenjava drogov,

- zamenjava poškodovanih delov,

- urejanje okolice,

- pisanje poročil.

6.1 OBHODI TRAS

Obhodi tras se izvajajo dvakrat letno. Izvajajo se tudi izredni obhodi. Ti obhodi se

delajo po neurjih, po nevihtah, po večkratnih izpadih na daljnovodu, kjer se ne more

vzpostaviti normalnega stanja. Namreč pomanjkljivosti se iščejo toliko časa, dokler

se je ne najde oz. odkrije. Enako se dela tudi pri NNO.

Slika 6: Žica na konzoli




Slika 7: Žica v zraku


Slika 8: Poškodovana pritrdilna žica




Slika 9: Izolator v zraku


6.2 POSEKI TRAS

Pri obhodih po trasi se ugotovi, kje so potrebni obseki in poseki. Ti se izvajajo zaradi

vegetacije. Vsak stik vegetacije z vodniki pomeni izpad omrežja. Kadar pride do

stika z zemljo, je potrebno daljnovod izklopiti in opraviti posek. Šele po opravljenih

delih gre daljnovod lahko v obratovanje. Ta dela so, poleg ostalega dela, zato zelo

pomembna. Včasih je potrebno tudi dogovarjanje za poseke in obseke z lastnikom

zemlje, na kateri stoji bodisi NNO vod ali SN vod.

Slika 10: Žice v vejah




Slika 11: Žice v krošnji drevja


6.3 REVIZIJA

Pri revizijah se dela izvajajo strogo v breznapetostnem stanju. Za izvajanje revizij se

je treba vnaprej dogovoriti z odjemalci, ki bodo ali so nekako v to vključeni. To so

predvsem obrtniki, ki si nekako ne morejo privoščiti izpada električne energije, zato

se jih toliko prej obvesti in se z njim nekako dogovori kdaj in koliko časa se bodo

dela izvajala. V teh primerih se dela vedno pogosteje izvajajo med vikendi ali pa

zgodaj zjutraj.

Sam namen revizije je, da se ugotovi stanje naprave, in sicer ali deluje brezhibno ali

pa je potrebno popravilo. A namen revizije ni, da bi se stvari zamenjale, to je samo

nekakšen vizualni pregled in preizkus naprave. V tem segmentu je zajeto tudi

čiščenje in mazanje naprave in zamenjava obrabljenih delov ter nastavitve.

Če se ugotovi, da določena naprava ne bo delovala, se jo zamenja z novo. Skratka,

sama revizija zajema kompleten pregled stikalnih naprav, transformatorjev, čiščenje

prostorov, TP-jev, pragovnih stikal na lesenih in betonskih drogovih ter mejnih stikal.



Slika 12: Pragovno stikalo z gasilnimi komorami


Slika 13: Daljinsko vodeno stikalo na ND




Slika 14: Stikalo na A-drogu


6.4 ZAMENJAVA POŠKODOVANIH DELOV

Menjava poškodovanih ali razbitih delov je rezultat divjanja narave, kar se vidi

predvsem v današnjih časih. V to je zajeta menjava transformatorja, SN izolatorjev,

SN odvodnikov, konzol, drogov, žice … Za menjavo poškodovanih delov, odvisno

od škode, sta potrebna najmanj dva elektromonterja. To delo izven delovnega časa

opravlja dežurni monter.



Slika 15: Strela


Slika 16: Havarije Gozd 2008




Slika 17: Zlomljene betonske klešče


Slika 18: Zlomljen ND




Slika 19: Uničen prenapetostni odvodnik


Slika 20: Požgan ND




6.5 ZAMENJAVA DROGOV

Podrobneje bom opisal, kaj vse je potrebno za zamenjavo drogov, kaj vse

potrebujemo za izvedbo del in kaj je potrebno storiti za varnost ljudi.

6.5.1 DOGOVARJANJE

Po obhodu trase na daljnovodu je ugotovljeno, da je treba zamenjati nekaj lesenih

drogov, ker so dotrajani. To je potrebno storiti zaradi varnosti ljudi, ki se na tej

lokaciji nahajajo. Potrebno se je dogovoriti za izklop, za izvedbo del, dogovor s

kooperanti, kdaj se bodo dela izvajala, dogovor z lastniki zemljišč in ostalimi

udeleženci pri tem delu.

6.5.2 DOKUMENTI

Pri dokumentih moramo biti zelo dosledni. S strani vodij in delovodij mora biti vse

napisano in podpisano. Tukaj mislim na delovni nalog in delovni program. Te

dokumente mora vsak, ki je na nalogu naveden, prebrati in podpisati, vse pa mu

mora biti tudi razumljivo. Vsak mora vedeti, zakaj je odgovoren in katero delo mu je

dodeljeno.

Vse podpisane dokumente je treba faksirati v DCV (dispečerski center vodenja). Za

vsako stikalno manipulacijo mora DCV vedeti in brez njegovega dovoljenja ne sme

nihče nič storiti. Pred samim pričetkom del mora biti vsakemu od delovodij izdan

dokument, na katerem je napisano, kateri del je brez napetosti in da je daljnovod

obojestransko ozemljen. Seveda mora biti tudi podpisan s strani osebe, katera je

vzpostavila breznapetostno stanje, in osebe, katera je prejela ta dokument. Po

končanih delih mora biti ta dokument znova podpisan ravno v nasprotnem vrstnem

redu. Teh dokumentov se ne zavrže takoj po končanih delih, ampak se jih shrani za

dobo petih let.

6.5.3 IZVEDBA DEL

Šele nato, ko imamo vse dokumente pripravljene, seveda mora biti vse podpisano

tako od nadrejenih kot od podrejenih, se lahko lotimo del.

Najprej moramo na samo mesto pripeljati lesene drogove, kot tudi sam obesni

material (konzole, vijake, podložke, podporne izolatorje, betonske klešče). Nato gre

nekaj dni prej na teren ekipa, da stvari pripravi za realizacijo. Ko so določeni termini

izklopov, se mora še enkrat vse obvestiti preko radijskih postaj in tudi preko



interneta. Vsi izklopi so tudi na naši spletni strani (http://www.elektro-ljubljana.si/1/O-

omrezju/Obvestila-o-izklopih.aspx).

Ko pridejo vse ekipe na teren, se zberejo na dogovorjeni točki, kjer se počaka, da se

najprej izvedejo stikalne manipulacije. Ko je daljnovod obojestransko izklopljen in

ozemljen, se da delovodjem dovoljenje za delo. Na delovnem nalogu je napisano,

katero točko ima vsaka ekipa. V nadaljevanju gredo vsi na svoje položaje in preden

se dela sploh začnejo, morajo preveriti breznapetostno stanje na samem delovišču.

Ko to naredijo, se dela lahko šele pričnejo. Seveda vsi ti preklopi in izklopi potekajo

preko DCV-ja. Tukaj se vsi pogovori snemajo, če bi slučajno prišlo do kakšne

nesreče.

Če je na terenu več ekip hkrati, se na delovnem nalogu določi koordinatorja. Ko so

vse te najpomembnejše stvari za varno delo narejene, se lahko monterja pošlje na

delo. Pri tem delu sodelujejo tudi zunanji kooperanti, ki pa morajo upoštevati vsa

varnostna opozorila, pa čeprav samo kopljejo jame za nosilne in druge drogove. Na

teren včasih pride tudi varnostni inženir pogledat, kako potekajo dela – če so v

skladu z varnostnimi predpisi in če se jih vsi držijo. Ko so dela zaključena, se vse

ekipe zopet zberejo pri zbirni točki in se dokumenti predajo koordinatorju del. Ko se

ta papir odda pomeni, da so dela zaključena in da so vsi monterji na tleh in

odstranjeni iz delovišča poleg kooperantov. To pomeni, da gre daljnovod lahko pod

napetost. O zaključku in o odstranitvi z delovišča se nadrejenega obvesti tudi preko

DCV-ja. Ko vsak delovodja, odvisno koliko jih je, pove, da so vsi odstranjeni in da se

daljnovod lahko priklopi, šele takrat gre oseba, ki je odgovorna za breznapetostno

stanje, v preklope. Še enkrat ponavljam, da se vsa dela izvajajo preko DCV-ja. Vsa

dela, ki so bila narejena pred pričetkom del, se po končanih delih vršijo v obratnem

vrstnem redu.

Obstaja PET ZLATIH PRAVIL:

1. IZKLOPI VSE POLE IN IZ VSEH STRANI!

2. ZAVARUJ SE PROTI PONOVNEMU VKLOPU!

3. PREIZKUSI BREZNAPETOSTNO STANJE!

4. OZEMLJI IN KRATKO SKLENI!

5. BLIŽNJE DELE, KI SO POD NAPETOSTJO, PREKRIJ IN

NEVARNA MESTA OGRADI!

Ko so dela zaključena, se počaka na zbirnem mestu toliko časa, da gre daljnovod v

normalno obratovalno stanje.

http://www.elektro-ljubljana.si/1/O-omrezju/Obvestila-o-izklopih.aspx

http://www.elektro-ljubljana.si/1/O-omrezju/Obvestila-o-izklopih.aspx



6.6 UREJANJE OKOLICE

Sem sodi čiščenje, pometanje, košnja in urejanje okolice TP-jev. Kar pa jih je v

nadzorništvu Grosuplje veliko. Imamo 311 TP-jev. V to točko je zajeto tudi urejanje

okolice okoli samega nadzorništva. Mislim, da urejena okolica veliko pomeni za

zaposlene.

6.7 PISANJE POROČIL

Tako kot povsod, je tudi tu potrebno napisati poročilo o delu. Le-to je potrebno

napisati za vsako stvar, ki si jo naredil. Potrebno je oddati poročila od obhodov SN

vodov in NNO vodov. Prav tako je potrebno napisati poročilo o opravljenih revizijah

– kaj smo storili in kaj bi bilo potrebno storiti v prihodnje, da zadeva deluje

brezhibno. Ta poročila je potrebno oddati delovodji, slednji pa jih odda vodstvu. Na

podlagi teh napisanih poročil se delajo tudi plani za delo naprej.

7 OCENA STROŠKOV IZVAJANJA VZDRŽEVALNIH

DEL

Vzdrževanje distribucijskih elektroenergetskih naprav, postrojev in vodov je

pomembna dejavnost distribucijskih podjetij, katerih obveza je zanesljivo napajanje

odjemalcev z električno energijo. Delovanje posameznih naprav je odvisno od

številnih dejavnikov, ki vplivajo na njihovo stanje, in s tem na zmožnost brezhibnega

delovanja. S stališča vzdrževanja je pomembno spremljanje delovanja posameznih

skupin naprav, kot so energetski transformatorji (VN/SN), VN odklopniki, SN

odklopniki, VN ali SN ločilniki ali instrumentni transformatorji glede na napetostni

nivo[2].

7.1 PREGLEDI SN VODOV

Pregledi se opravljajo periodično po normativu in izredno na elementih voda z

namenom, da se zagotovi normalno delovanje in ohrani življenjska doba naprave.

Pri tem je obseg del minimalen in se opravlja s tal s pomočjo daljnogleda med

normalnim obratovanjem voda. Redni pregledi se izvajajo po letnem planu, ki ga

sestavi vodja nadzorništva. Ob pregledih SN vodov se ugotavlja dejansko stanje

elementov daljnovodov:

- LESENI DROGOVI (v betonskih kleščah): - preverjanje lege droga;

- ugotavljanje zunanjih poškodb droga;



- ugotavljanje zunanjih poškodb nožnega dela droga;

- preverjanje trhlosti nožnega dela droga;

- ugotavljanje stanja gornjih delov droga;

- ugotavljanje stanja spojnega materiala zgornjega dela droga;

- ugotavljanje stanja opozorilnih tablic, številk in letnic (namestitev

poškodovanih in manjkajočih);

- ugotavljanje zunanjih poškodb nožnega dela droga (stanje betonske obloge,

korozija armature).

- PROGOVNO STIKALO: - ugotavljanje stanja izolatorjev,

- ugotavljanje stanja mehanizma za vklop/izklop,

- ugotavljanje stanja pritrditev odklopnega ločilnika na drog,

- ugotavljanje stanja ozemljitvenih priključkov,

- ugotavljanje števila delovanj,

- ugotavljanje stanja oznak vklopljeno/izklopljeno.

- OBESNI MATERIAL IN IZOLATORJI: - ugotavljanje vertikalnosti verige,

- ugotavljanje stanja pribora izolatorskih verig,

- ugotavljanje stanja izolatorskih členov (izolatorjev),

- ugotavljanje onesnaženosti izolatorskih členov (izolatorjev),

- ugotavljanje poškodb kovinskih delov izolatorskih členov (izolatorjev) –

rjavenje.

- VODNIKI IN ZAŠČITNE VRVI: - ugotavljanje stanja (poškodb) tokovodnikov;

- ugotavljanje stanja (poškodb) zaščitne vrvi;

- preverjanje povesov tokovodnikov in zaščitne vrvi;

- preverjanje razdalj med tokovodniki in med tokovodniki in zaščitnim

vodnikom;

- preverjanje varnostnih razdalj (tokovnih mostov, mest prepletanja faz);

- ugotavljanje stanja nastavitvenih sponk in vrvi;

- preverjanje varnostnih višin in oddaljenosti na mestih križanj z drugimi

objekti.

- TRASA NADZEMNEGA VODA: - ugotavljanje stanja posekov na trasi,

- preverjanje varnostnih oddaljenosti (vodnikov),

- ugotavljanje stanja drevja ob robu trase,

- ugotavljanje stanja dostopnih in obhodnih poti[2].



7.2 REVIZIJE SN VODOV

Revizija se opravlja enkrat letno in se opravlja na elementih voda pred nastankom

okvare z namenom, da se zagotovi normalno delovanje in ohrani življenjska doba

naprave. Ob revizijah vodov je obseg del večji in se ob pregledu, ki zajema vsa dela,

kot so opisana v prejšnji točki, opravijo še dodatna dela, ki se opravljajo v

breznapetostnem stanju (če je to potrebno) in pri katerih je potrebna tudi zagotovitev

varnega dela, ki je skladna z Navodilom za varno delo (NA 093):

NA DROGOVIH (jekleno predalčni drogovi): - čiščenje temeljev stebra;

PROGOVNO STIKALO: - preverjanje delovanja stikala vklop/izklop,

- ugotavljanje stanja priključkov in kontaktov,

- podmazovanje gibljivih delov;

OBESNI MATERIAL: - ugotavljanje stanja pribora za zaščitno vrv,

- pregled usmerjenosti iskrišč ter morebitno nastavljanje,

- pritrditev vijakov na sponkah tokovnih mostov;

IZOLATORJI: - čiščenje in premazovanje izolatorskih členov (izolatorjev) v onesnaženem

okolju;

VODNIKI IN ZAŠČITNE VRVI: - termovizijski pregled vodnikov;

TRASA NADZEMNEGA VODA: - čiščenje trase in dostopnih poti,

- podiranje drevja trase – gozdni rob[2].



7.3 STROŠKI VZDRŽEVANJA SN

Delo Količina Cena Št. monterjev Stroški

Obhodi dvakrat letno 16,20 €

(80 min/km)

4 7.776 €

Posek podrasti Cca 70.000 m2 0,10 €/m

2 4 28.000 €

Posek in obsek

dreves

Cca 450 h 12 €/h 4 21.600 €

Revizija SN stikal 1 ura in material

(364 kom)

Cca 100 € 2 Cca 12.410 €

Revizija TP 277 min–400 min

z materialom

(311 kom)

Cca 300 € 3 Cca 93.300 €

Zamenjava

N-droga

Komplet (strojnik

in monterji)

1.200 € Strojnik + 4 1200 €

Zamenjava

A-droga

Komplet (strojnik

in monterji)

2.500 € Strojnik + 5 2.500 €

Postavitev

B-droga

Komplet (kamion

in monterji)

1.500 €–2.500 € Kamion + 2 Odvisno od

tipa

betonskega

droga

Zamenjava

izolatorja na

drogu

1 kom Cca 200 € 2 Cca 200 €

Zamenjava

poškodovanega

vodnika Al-Fe 70

mm2

Cca 80 m 500 €–1.000€ 5 Dvokratno

krpanje

vodnikov,

napenjanje

Zamenjava Al-Fe

35 mm2 na Al-Fe

70mm2

1000 m Cca 18.000 € 20 V ceni so ure

monterjev, km,

material

Zamenjava Al-Fe

s PIV vodnikom

1000 m Cca 22.000 € 20 V ceni so ure

monterjev, km,

material

Zamenjava SN

odvodnika

3 kom 800 € 2 800 €

Cena kamiona 1 38 €/h–45 €/h 0 Odvisno od

kamiona

Cena strojnika 1 Cca 26 €/h 0 Cca 26 €/h

Tabela 19: Prikaz stroškov vzdrževanja




Tabela 19 prikazuje približne stroške vzdrževanja na letni ravni. Mogoče so nekateri

podatki v tabeli drugačni od realnih, ker gre za poslovno skrivnost podjetja. Stroški

preventivnega vzdrževanja so na letni ravni približno 203.086 €. Tukaj so zajeti

stroški:

obhodov 277 km SN voda,

posekov podrasti,

posekov in obsekov dreves,

revizija SN stikal in TP,

zamenjava Al-Fe s PIV vodnikom,

zamenjava Al-Fe 35 mm2 na Al-Fe 70 mm2.

Stroški korektivnega vzdrževanja so pa na letni ravni približno 8.271 €.

Zajeti so stroški:

zamenjave N-drogov in A-drogov,

menjave izolatorjev na drogu,

zamenjava poškodovanega vodnika,

postavitev betonskega droga,

zamenjava SN odvodnika,

kamion,

strojnik.

Ti stroški so zelo relativni. Pogojeni so z naravo dela. Naj izpostavim samo strošek

menjave SN odvodnika. V tabeli je cena za komplet, v katerem so trije kosi. Lahko

se zgodi, da jih moramo zamenjati veliko več kot en komplet. Enako je tudi z

menjavo SN izolaterjev ter lesenih drogov. Vsi ti stroški so lahko na letni ravni

mnogo večji ali pa manjši. Žal na to nimamo vpliva.

Za letošnje leto lahko rečemo, da so stroški korektivnega vzdrževanja zelo visoki.



8 ZAKLJUČEK

Vzdrževanje je ena od osnovnih dejavnosti distribucijskega podjetja Elektro

Ljubljana. To še zlasti velja za SN omrežje, ki je hrbtenica razdelilnega omrežja

vsakega distribucijskega podjetja. V nalogi je ugotovljeno, da so za kakovostno in

učinkovito vzdrževanje SN omrežja pomembni naslednji dejavniki:

kakovost vgrajene opreme in vodov;

vzpostavljen sistem preventivnega vzdrževanja;

vzpostavljen sistem korektivnega vzdrževanja – odprava okvar;

ustrezno usposobljeno osebje, ki izvaja vzdrževalna dela;

ustrezna koordinacija med službami vzdrževanja in obratovanja, kar

zagotavlja varnost pri izvajanju posameznih del;

vzpostavljen sistem dežurne službe izven delovnega časa;

hitro odkrivanje in odpravljanje okvar.

Veliko poudarka je na samem obhodu SN omrežja in pisanju poročil. Pri revizijah in

remontih se upoštevajo tudi napisana poročila, saj je moto podjetja ta, da so

odjemalci brez električne energije zelo malo časa. Stremi se k temu, da se v

enkratnem izklopu zamenja več stvari naenkrat, da ne bi bilo potrebno ponovno

izklopiti odjemalcev. Večkratnega izklapljanja se lahko poslužujemo tam, kjer je

možnost prenapajanja. V večini primerov se zagotavlja prenapajanje, ampak

največji problem nastane za mesta, kjer to ni izvedljivo.

Vzdrževanje omrežja mora biti zagotovljeno tako, da je izpadov zelo malo ali nič.

Vsak izpad je za nas zelo pomemben, zato se strmi k temu, da se jim izognemo. V

današnjem času si zelo težko predstavljamo biti brez električne energije.

Tako kot z vsako stvarjo, so tudi z vzdrževanjem povezani stroški. Ti stroški so

lahko zelo veliki. V nalogi je ugotovljeno, da so stroški preventivnega vzdrževanja

zelo majhni, odvisni od ukrepanja vodilnih oseb v posameznih nadzorništvih. Če se

recimo najde kakšna okvara in se jo takoj odpravi, so stroški lahko minimalni, če pa

se okvara ne odpravi in se samo čaka, so pa stroški veliki. Mislim, da se da v

preventivnem vzdrževanju še veliko prihraniti. Veliko izpadov je na strani vegetacije.

Pri korektivnem vzdrževanju so pa stroški lahko tudi astronomsko veliki. Na to pa žal

nimamo vpliva. Ti stroški so odvisni od razsežnosti okvar in posledic, ki so nastali.

Letos so zaradi žledoloma stroški zelo veliki, posledice se še odpravljajo.

Elektro Ljubljana je leta 2011 začela z uvajanjem DPN na NNO. Po uspešni fazi

uvajanja in izvajanja DPN na NNO se je vodstvo odločilo, da naredi pomemben

korak k DPN na SN. Začelo se je z DPN na SN, čiščenje TP. To je običajno v svetu

prvi korak, ki bo pripeljal k dejanskemu izvajanju DPN na SN na nadzemni mreži



tako kot v TP. Šele ob uvedbi tehnologije DPN na oddaljenosti, v dotiku ali na

potencialu oz. kombinirani metodi, bomo v Elektro Ljubljana lahko govorili o na novo

osvojeni tehnologiji DPN na SN. Menimo, da je ta proces začet in upamo, da bo

vodstvo v nadaljevanju podprlo DPN kot pomembno izboljšavo pri preventivnem

vzdrževanju SN omrežja in tako preprečila veliko število nepotrebnih izklopov

odjemalcev. V Evropi praktično vse velike distribucije preventivno vzdržujejo SN

omrežje z metodo DPN na SN in so na ta način tako bolj prijazni do odjemalcev.



LITERATURA IN VIRI

[1] Elektro Ljubljana (2014). Dosegljivo na naslovu http://www.elektro-ljubljana.si/.

Dostopno 12. 10. 2014.

[2] Elektro Ljubljana. Interno gradivo.

[3] Tehmar (1999). Slovenski system 20 kV s polizoliranimi vodniki: tehnična

dokumentacija št. PV03S1 / DT-TH. Izdaja 2, marec 1999.

[4] EIMV: Enotna navodila za vzdrževanje distribucijskega elektroenergetskega

omrežja; Študija št.: 2157. Ljubljana, marec 2013.

[5] Puhar, S. (1993). Uporaba armiranobetonskih drogov v elektrodistribuciji.

Splošno gradbeno podjetje Primorje, dodatek priročnika (izdaja maj 1992).

[6] IzoElektro (2012). Katalog izdelkov.

[7] SODO (2013). Navodila za vzdrževanje distribucijskega elektroenergetskega

omrežja. Verzija: 1.0.

http://www.elektro-ljubljana.si/



PRILOGE

Priloga 1: Delovni nalog

Priloga 2: Dovoljenje za delo

Priloga 3: Obvestilo o prenehanju dela



Elektro Ljubljana d.d. Grosuplje, dne:

12.11.2014

OE SDO

DELOVNI NALOG št.:GR/1/2014

Čas pričetka del (datum):12.11.2014 (ura): 8:00

Čas zaključka del (datum):12.11.2014 (ura): 14:00

Deli postroja in opis del:

-RTP 110/20 kV GROSUPLJE – POLICA CELICA J 28

-PS PO4 TP Gatina

-Revizija

Dela odobrena: Zahteve za izklop št. DCV 1/14

Odgovorni vodja delovne skupine po tem nalogu je:

RUDOLF KURENT

Odgovorna oseba za vzpostavitev breznapetostnega stanja:

BORUT PERŠ

Za izvedbo del so obvezne naslednje manipulacije in

zavarovalni ukrepi:

-RAZBREMENITEV TP GATINA

-IZKLOP PS PO4

-PREIZKUS BREZNAPETOSTNEGA STANJA IN OZEMLJITEV PS PO4

-PO KONČANIH DELIH SE DV POLICA RAZZEMLJI IN VZPOSTAVI V

NORMALNO STANJE

Dovoljenje za delo izda:

BORUT PERŠ

Obvestilo o prenehanju dela bo izdal

RUDOLF KURENT

Način obvestila odjemalcev in drugih prizadetih oseb:

Posebne pripombe:

Vodja skupine poskrbi za pravočasno pripravo orodja, opreme in

prevoza. Pred pričetkom dela je dolžan seznaniti delovno

skupino z delovnim nalogom kakor tudi s posebnimi pogoji in

nevarnostmi. Ko se je prepričal, da so izvedeni vsi varstveni

ukrepi, izda dovoljenje za pričetek del.

Delovni nalog je dostavljen: DCV LJ., Janez Duša, Borut Perš,

Rudolf Kurent.



VARNOSTNA NAVODILA

Za dela na električnih napravah

Izklopi vse pole in iz vseh strani!

Zavaruj se proti ponovnemu vklopu!

Preizkusi breznapetostno stanje!

Ozemlji, kratko skleni!

Bližnje dele, ki so ostali pod napetostjo,

prekrij in nevarna mesta ogradi!

Ponovno vklapljanje izvedi v obratnem vrstnem redu!

Delovni nalog izdal: Delovni nalog prejel:

Janez Duša

______________________ _________________________





Date post:	21-Aug-2020
Category:	Documents
Upload:	others
View:	2 times
Download:	0 times

VZDRŽEVANJE SN NADZEMNIH VODOV V · There is also presentation of work in maintaining group and...

Documents