Spoštovani bralec!
Vabim Vas, da odkrijete novo regionalno politiko Evropske unije, ki gradi na raznolikosti,
izzivih in priložnostih za regije Evrope. Danes je 43 % gospodarske proizvodnje in 75 %
naložb v raziskave in inovacije osredotočenih na samo 14 % evropskega ozemlja, na t. i.
peterokotnik med Londonom, Hamburgom, Münchnom, Milanom in Parizom. Z zadnjo
širitvijo Unije pa so se razlike med evropskimi regijami še poglobile. Luksemburg, kot naj-
bogatejša država članica, je zdaj sedemkrat bogatejši od Romunije, ki je najrevnejša čla-
nica. Na ravni regij so razlike še večje. Podobne vzorce lahko opazimo tudi v hitro rastočih
gospodarstvih, kot sta Kitajska in Indija, medtem ko so razlike med regijami na Japonskem
in v ZDA manj izrazite.
Evropska regionalna politika pomeni uresničitev načela solidarnosti med narodi Evrope.
Temeljni cilj EU je krepitev gospodarske, socialne in ozemeljske kohezije v luči zmanjše-
vanja razvojnih razlik med regijami, kar je zapisano že v Pogodbi o ustanovitvi Evropske
skupnosti. Finančna sredstva za uresničevanje tega cilja predstavljajo več kot tretjino pro-
računa EU za obdobje 2007–2013. Čeprav so naložbe kohezijske politike osredotočene na
najrevnejše regije in jim pomagajo pri dohitevanju bolj razvitih, pa pozitivno vplivajo na
konkurenčnost vseh regij in na pogoje življenja njihovih prebivalcev.
Globalizacija, podnebne spremembe, staranje prebivalstva, priseljevanje iz tretjih držav in
potreba po oskrbi s trajnostno energijo so izzivi, ki se ne ozirajo na nacionalne, instituci-
onalne ali politične meje in s katerimi se sooča vsa Evropa. Ta mora poiskati skupne reši-
tve in združiti prizadevanja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Ti izzivi neposredno
vplivajo na lokalne skupnosti in zahtevajo sodelovanje javnih in zasebnih partnerjev pri
iskanju praktičnih, integriranih rešitev.
Dodana vrednost regionalne politike presega cilj „rast in zaposlovanje“. Kohezijska politika
deluje kot „uravnilovka” in zagotavlja usklajenost z drugimi politikami Skupnosti – tako na
področju državnih pomoči, okolja, transporta, kot na področju pospeševanja inovativ-
nosti ali informacijske družbe. Poleg tega prispeva k izboljšanju in posodabljanju javne
uprave s ciljem večje preglednosti in uveljavljanja praks dobrega upravljanja.
Vendar ni dovolj le opredeljevanje potreb in izzivov. Evropska regionalna politika lahko
skupne izzive in probleme spremeni v priložnosti. To dokazuje več deset tisoč projektov,
ki jih skupaj izvajajo države članice in EU. Take projekte lahko srečate na vsakem koraku.
Upam, da vas bo ta brošura prepričala, da Evropa deluje.
Danuta Hübner,
Članica Evropske komisije,
odgovorna za regionalno politiko
SL
Januar 2008
Regionalna politika EU 2007–2013
Skupaj za regije
Uvodna beseda ............................................................................................................................................................................................................................................... 1
Na kratko: politika za evropske regije .................................................................................................................. 2
Zakaj je evropska regionalna politika pomembna ......................................... 4
Kako deluje ...................................................................................................................................................................................................................................................................... 6
Kdo prejema sredstva, koliko in za kaj? ........................................................................................................ 8
Privabiti investitorje ....................................................................................................................................................................................................................... 10
Promet: izboljšati dostopnost ............................................................................................................................................................... 12
Inovativnost v regijah ............................................................................................................................................................................................................. 14
Zelena luč za trajnostno rast ...................................................................................................................................................................... 16
Živeti bolje v evropskih mestih ....................................................................................................................................................... 18
Naložbe v ljudi ..................................................................................................................................................................................................................................................... 20
Smotrna poraba sredstev ....................................................................................................................................................................................... 22
Delati skupaj: Sodelovanje brez meja ................................................................................................................... 24
Kako učinkovita je kohezijska politika ................................................................................................................ 26
Nadzor nad davkoplačevalskim denarjem ....................................................................................... 28
Obveščanje: pravica vedeti .............................................................................................................................................................................. 30
V službi državljanov ....................................................................................................................................................................................................................... 32
Glosar ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 33
Vsebina
Naslovnica: GPS izmere, ki jih izvaja Engineering technology centre v Nördlingenu, Nemčiji
© CEC: DG REGIO / Mike St Maur Sheil
Urednik: Ana-Paula Laissy, Evropska komisija, Generalni direktorat za regionalno politiko
Revija je tiskana na recikliranem papirju.
Mnenja v tej publikaciji so mnenja avtorja in ne izražajo nujno stališč Evropske komisije.
1
Spoštovani bralec!
Vabim Vas, da odkrijete novo regionalno politiko Evropske unije, ki gradi na raznolikosti,
izzivih in priložnostih za regije Evrope. Danes je 43 % gospodarske proizvodnje in 75 %
naložb v raziskave in inovacije osredotočenih na samo 14 % evropskega ozemlja, na t. i.
peterokotnik med Londonom, Hamburgom, Münchnom, Milanom in Parizom. Z zadnjo
širitvijo Unije pa so se razlike med evropskimi regijami še poglobile. Luksemburg, kot naj-
bogatejša država članica, je zdaj sedemkrat bogatejši od Romunije, ki je najrevnejša čla-
nica. Na ravni regij so razlike še večje. Podobne vzorce lahko opazimo tudi v hitro rastočih
gospodarstvih, kot sta Kitajska in Indija, medtem ko so razlike med regijami na Japonskem
in v ZDA manj izrazite.
Evropska regionalna politika pomeni uresničitev načela solidarnosti med narodi Evrope.
Temeljni cilj EU je krepitev gospodarske, socialne in ozemeljske kohezije v luči zmanjše-
vanja razvojnih razlik med regijami, kar je zapisano že v Pogodbi o ustanovitvi Evropske
skupnosti. Finančna sredstva za uresničevanje tega cilja predstavljajo več kot tretjino pro-
računa EU za obdobje 2007–2013. Čeprav so naložbe kohezijske politike osredotočene na
najrevnejše regije in jim pomagajo pri dohitevanju bolj razvitih, pa pozitivno vplivajo na
konkurenčnost vseh regij in na pogoje življenja njihovih prebivalcev.
Globalizacija, podnebne spremembe, staranje prebivalstva, priseljevanje iz tretjih držav in
potreba po oskrbi s trajnostno energijo so izzivi, ki se ne ozirajo na nacionalne, instituci-
onalne ali politične meje in s katerimi se sooča vsa Evropa. Ta mora poiskati skupne reši-
tve in združiti prizadevanja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Ti izzivi neposredno
vplivajo na lokalne skupnosti in zahtevajo sodelovanje javnih in zasebnih partnerjev pri
iskanju praktičnih, integriranih rešitev.
Dodana vrednost regionalne politike presega cilj „rast in zaposlovanje“. Kohezijska politika
deluje kot „uravnilovka” in zagotavlja usklajenost z drugimi politikami Skupnosti – tako na
področju državnih pomoči, okolja, transporta, kot na področju pospeševanja inovativ-
nosti ali informacijske družbe. Poleg tega prispeva k izboljšanju in posodabljanju javne
uprave s ciljem večje preglednosti in uveljavljanja praks dobrega upravljanja.
Vendar ni dovolj le opredeljevanje potreb in izzivov. Evropska regionalna politika lahko
skupne izzive in probleme spremeni v priložnosti. To dokazuje več deset tisoč projektov,
ki jih skupaj izvajajo države članice in EU. Take projekte lahko srečate na vsakem koraku.
Upam, da vas bo ta brošura prepričala, da Evropa deluje.
Danuta Hübner,
Članica Evropske komisije,
odgovorna za regionalno politiko
Na kratko: politika za evropske regije
Večja rast in več delovnih mest za vse regije in mesta v Evropski uniji je osrednje sporočilo kohezijske politike in njenih instrumentov za obdobje 2007–2013.
Največja investicija v okviru kohezijske
politike za sedemletno obdobje bo visoka
kar 347,4 milijard evrov, usmerjena pa bo
v pospeševanje gospodarske rasti regij in
ustvarjanje novih delovnih mest. Kohezijski
instrumenti bi lahko prispevali k povečanju
rasti v novih državah članicah v povprečju
za 6 % in pomagali ustvariti kar dva mili-
jona novih delovnih mest.
Regije v okviru cilja „konvergenca“, v
katerih živi 35 % prebivalstva Unije, naj bi
prejele 82 % skupnih sredstev. Ostale regije
bodo dobile 55 milijard evrov, in sicer v
okviru cilja „regionalna konkurenčnost
in zaposlovanje“. Za čezmejno, nadna-
cionalno in medregionalno sodelovanje v
okviru cilja „evropsko teritorialno sode-
lovanje“ je na voljo 8,7 milijarde evrov.
Te tri cilje podpirajo trije skladi, Evropski
sklad za regionalni razvoj (ESRR), Kohe-
zijski sklad in Evropski socialni sklad
(ESS).
ESRR bo podpiral projekte na področju
regionalnega razvoja, gospodarskih spre-
memb, izboljšanja konkurenčnosti in teri-
torialnega sodelovanja, Kohezijski sklad
pa se bo osredotočil na okoljske infrastruk-
ture, na energetsko učinkovitost in obno-
vljive vire energije v državah članicah, kjer
je bruto nacionalni dohodek nižji od 90 %
povprečja EU.
Ukrepi ERSS v okviru cilja „konvergenca“
bodo usmerjeni v izboljšanje infrastruktur,
konkurenčnosti gospodarstva, v raziskave,
inovativnost in trajnostni regionalni razvoj.
V tem kontekstu bodo prednostne naloge
tri: inovativnost in ekonomija znanja, okolje
in preprečevanje tveganja ter dostopnost
prometnih in telekomunikacijskih povezav
na območjih izven mestnih središč.
ESS bo v okviru ciljev „konvergenca“ in
„konkurenčnost in zaposlovanje“ nudil
podporo pri napovedovanju in obvladova-
nju gospodarskih in socialnih sprememb.
Predvidene so štiri vrste ukrepov: izbolj-
šanje prilagodljivosti delavcev in podjetij;
izboljšanje dostopa do zaposlitve in vklju-
čevanje na trg dela; krepitev socialne vklju-
čenosti z vidika preprečevanja diskrimina-
cije in vključevanja na trg dela prikrajšanih
posameznikov; pospeševanje reform na
področju zaposlovanja in vključevanja.
2
ESS bo v okviru cilja „konvergenca“ podpi-
ral tudi prizadevanja za boljše izobraževa-
nje in usposabljanje in pomagal razvijati
institucionalne zmogljivosti in učinkovitost
javnih uprav.
Poglavitna področja naložb (1) in njihovi
deleži fi nančnih sredstev v vseh programih
kohezijske politike:
n Znanje in inovativnost: skoraj 83 mili-
jard evrov (24 %) za raziskovalna sredi-
šča in infrastrukturo, za prenos tehno-
logij in inovacij v podjetjih ter razvoj in
širitev informacijskih in komunikacijskih
tehnologij.
n Transport: približno 76 milijard evrov
(22 %) je bilo dodeljenih za izboljša-
nje dostopnosti regij, za pospeševanje
čezevropskih omrežij in za naložbe v
trajnostne prometne infrastrukture,
predvsem na urbanih območjih.
n Varovanje okolja in preprečevanje
tveganja: sredstva v višini 51 mili-
jard evrov (19 %) bodo namenjena
infrastrukturi, kot so na primer čistilne
naprave in naprave za obdelavo odpad-
kov, za dekontaminacijo zemljišč s
ciljem priprave za uporabo v gospodar-
ske namene in za varstvo okolja pred
tveganji.
n Človeški viri: 76 milijard evrov (22 %)
je predvidenih za izobraževanje, uspo-
sabljanje, zaposlovanje in načrte soci-
alnega vključevanja, ki jih bo fi nanciral
ESS.
Druge intervencije bodo spodbujale pod-
jetništvo, energetska omrežja in energetsko
učinkovitost, oživljanje mest in podeželja,
turizem, kulturo in krepitev institucionalnih
zmogljivosti javnih uprav.
Finančni instrumenti so zakonsko urejeni z
uredbami EU. Njihova naloga je sofi nan-
cirati nacionalne, regionalne in čezmejne
programe, ki jih upravljajo organi nacional-
nih in regionalnih oblasti. Ti organi, skupaj
s Komisijo nadzorujejo, obveščajo javnost
in vrednotijo programe.
Kratki opisi 423 programov, ki bodo
fi nancirani med 2007 in 2013, so na
voljo na spletni strani Evropske komisije:
http://ec.europa.eu/regional_policy
3
1 Prosim, upoštevajte, da podatki o investicijah skozi kohezijsko politiko temeljijo na informacijah, ki so jih države članice posredovale jeseni 2007. Predstavljajo načrtovane izdatke in so lahko predmet sprememb v obdobju do 2013.
4
Bolgarija
Dodeljena sredstva 2007–2013Skupaj: 6,9 milijarde evrov
Konvergenca:
6,7 milijarde evrov
Evropsko teritorialno
sodelovanje:
179 milijonov evrov
Usmeritev programovIzboljšanje infrastruktur,
človeškega kapitala in
zaposlovanja, pospeševanje
podjetništva v ugodnejšem
poslovnem okolju
in z ustreznim vodenjem
ter spodbujanje skladnega
teritorialnega razvoja.
CiljiZvišati stopnjo rasti BDP
za 0,27 %.
Približno 36 700 novih
delovnih mest.
Zakaj je evropska regionalna politika pomembna
Novo letališče v Sofi ji, Bolgarija
Evropska unija ustvari 43 % gospo-
darskega prihodka na zgolj 14 % svo-
jega ozemlja, in sicer v geografskem
peterokotniku, ki ga tvorijo London,
Hamburg, München, Milano in Pariz,
kjer živi približno ena tretjina prebi-
valstva Evrope.
Gospodarske in socialne razlike v Evropi
so velike in so se ob nedavni širitvi še
poglobile. Luksemburg, najbogatejša
država članica po dohodku na prebivalca
je zdaj sedemkrat bogatejši od Romunije,
ki je najrevnejša država.
Na regionalni ravni so razlike še večje:
najbogatejša regija je Inner London z
290 % povprečja bruto domačega proi-
zvoda (BDP) EU-27 na prebivalca, medtem
ko najrevnejša regija Nord-Est v Romuniji
dosega komaj 23 % povprečja EU. Čeprav
BDP ni popolnoma zanesljiv pokazatelj
življenjskega standarda, saj ne upošteva
relativnih življenjskih stroškov, pa kljub
temu opozarja, da razlike dejansko obsta-
jajo.
To spominja na razmere, ki jih strokov-
njaki opažajo na Kitajskem in v Indiji: v
obeh deželah ima najbogatejša regija kar
sedemkrat višji BDP kot najmanj razvita
regija. V ZDA je ta razlika samo dvainpol-
kratna, na Japonskem samo dvakratna.
Evropska unija pa je več kot samo skupni
trg – temelji na skupnih vrednotah in poli-
tikah, ki jih sprejemajo države članice v
korist svojih prebivalcev. Regionalna poli-
tika EU v praksi uveljavlja solidarnost med
narodi Evrope, in sicer s krepitvijo konku-
renčnosti gospodarstva EU kot celote.
To prispeva k uresničevanju enega od
temeljnih ciljev Pogodbe ES: vzpostavitev
gospodarske in socialne kohezije z zmanj-
ševanjem razlik med regijami in z bolj pra-
vično razporeditvijo prednosti skupnega
trga po ozemlju EU.
Več kot tretjina proračunskih sred-
stev EU je trenutno dodeljena fi nančnim
instrumentom kohezijske politike EU,
Evropskemu skladu za regionalni razvoj,
Kohezijskemu skladu in Evropskemu soci-
alnemu skladu. Slednji bodo v obdobju
2007–2013 fi nancirali programe v vredno-
sti 347,4 milijarde evrov, od tega bodo
najrevnejše regije EU deležne 82 % naložb.
Dodana vrednost kohezijske politike EU
je precejšnja:
n Kohezijska politika podpira prepo-
trebne naložbe v infrastrukture, člove-
ške vire in posodobitev ter diverzifi ka-
cijo regionalnih gospodarstev, prispeva
pa tudi k večji rasti in ustvarjanju več
delovnih mest v revnejših državah čla-
nicah in regijah.
5
Estonija
Dodeljena sredstva, 2007–2013Skupaj: 3,45 milijarde evrov
Konvergenca:
3,4 milijarde evrov
Evropsko teritorialno
sodelovanje:
52 milijonov evrov
Usmeritev programovNaložbe v izobraževanje,
raziskave in inovativnost,
boljše povezave, trajnostna
raba okolja, skladen razvoj
regij in njihovih upravnih
zmogljivosti.
CiljiZvišati stopnjo zaposlenosti
na 72 % (s 64,4 % leta 2005).
Več naložb v raziskave
s strani podjetij
(z 0,42 % na 1,6 % BDP).
Povečati delež gospodinjstev
z internetnim priključkom
na 70 % (s 36 % leta 2005).
Zvišati stopnjo predelave
trdnih odpadkov na 60 %
(36,6 % leta 2005).
Obdržati porabo primarnih
virov energije na stopnji
2003 do leta 2010.
Nove ceste v Estoniji: avtocesta Via Baltica
n Države članice in regije, ki so upravičene
do fi nančne pomoči, dosegajo nadpov-
prečno stopnjo rasti in zaposlovanja in
se hitreje približujejo ravni razvito-
sti EU kot države in regije, v katerih ni
naložb kohezijske politike.
n Kohezijska politika deluje kot „urav-
nilovka“ in jamči za usklajenost z
drugimi politikami Skupnosti, tako na
področju državnih pomoči, okolja in
transporta, kot na področju pospeše-
vanja inovativnosti ali informacijske
družbe. Izboljšuje in posodablja javne
uprave, povečuje preglednost in spod-
buja dobro vodenje.
V preteklosti so se države članice in regije,
ki so v največji meri izkoristile možnosti v
okviru regionalne politike, hitreje približe-
vale povprečni stopnji razvitosti EU ali pa
so jo celo presegle. V naslednjih letih se bo
ta zgodba o uspehu nadaljevala v državah
članicah, ki so se EU pridružile leta 2004.
Vendar pa se Evropa kot celota sooča z
novimi izzivi. Globalizacija, podnebne
spremembe in staranje prebivalstva ne
poznajo nacionalnih, institucionalnih ali
političnih meja, ampak neposredno in
v različni meri vplivajo na regionalne in
lokalne skupnosti.
Posamezne regije, države članice ali politike
EU same ne morejo izboljšati konkurenč-
nosti Evrope. Gospodarski uspeh je druž-
ben proces, ki zahteva tesno sodelovanje.
Evropska regionalna politika lahko skupne
izzive spremeni v prednosti. Zasnovana
je tako, da ljudi vključuje v oblikovanje in
uresničevanje regionalnih razvojnih strate-
gij in lokalnih projektov v korist Evrope kot
celote.
6
Ciper
Dodeljena sredstva, 2007–2013Skupaj: 640 milijonov evrov
Konvergenca:
213 milijonov evrov
Evropsko teritorialno
sodelovanje:
28 milijonov evrov
Usmeritev programovKrepitev gospodarstva,
pospeševanje podjetništva
in inovativnosti, človeških
virov, zaposlovanja in socialne
kohezije, posodobitev
okoljskih, prometnih
in energetskih infrastruktur
in razvoj trajnostnih
skupnosti.
CiljiZvišati letno stopnjo rasti
BDP s 3,8 % na 4,2 %.
Zvišati stopnjo zaposlenosti
z 68,5 % na 71 %.
Povečati delež izdatkov
za RR na 1 % nacionalnega
BDP do leta 2010.
Povečati delež javnega
prometa z 2 % na 10 %
skupnega prometa.
Kako deluje
Prenova mesta v Nikoziji, Ciper
Ključni elementi dinamičnega in učin-kovitega regionalnega razvoja so par-tnerstvo v vseh regijah Evropske unije, načrtovanje in dobro upravljanje.
Evropsko regionalno politiko, njene instru-
mente in programe decentralizirano
upravljajo organi nacionalnih in regio-
nalnih oblasti. V skupnem okviru, ki ga je
vzpostavila EU, države članice in regije
opredelijo prednostne cilje, za katere bodo
namenile sredstva iz skladov EU.
Vsak program je končni rezultat procesa,
v katerega so vključeni organi oblasti na
evropski, regionalni in lokalni ravni, socialni
partnerji in organizacije civilne družbe. Tak
proces zagotavlja, da so vsi partnerji sood-
govorni za razvojne programe in da so ti
prilagojeni potrebam posameznih regij.
Odbori, v okviru katerih se partnerji vklju-
čujejo v oblikovanje, upravljanje in nadzo-
rovanje programa spremljajo intervencije
EU.
Za obdobje 2007–2013 morajo države čla-
nice in regije pripraviti nacionalne stra-
teške referenčne okvire in nacionalne
ter regionalne operativne programe.
Uredbe EU in strateške smernice Skupno-
sti za kohezijsko politiko določajo skupna
pravila za upravljanje skladov, pri tem pa
upoštevajo splošne prednostne naloge
iz Strategije EU za rast in zaposlovanje, ki
želi Evropo preoblikovati v območje visoke
rasti, ustvariti večje število in boljša delovna
mesta.
V celoti bo potekalo 423 operativnih pro-
gramov in okoli 900 velikih projektov. Izbor
projektov opravijo organi nacionalnih in
regionalnih oblasti, ki pri tem sodelujejo
z Evropsko komisijo, in sicer predvsem pri
odločitvah o velikih projektih in na podro-
čju zagotavljanja nadzora, obveščanja jav-
nosti in standardov vrednotenja.
Izvajanje programov v praksi ni vedno
lahko: najpomembnejše pri tem je stra-
teško načrtovanje. Za pospeševanje tega
procesa so bile zasnovane strateške
smernice za kohezijsko politiko. V njih
so določeni skupni cilji za vse programe.
Izdatki morajo biti namenjeni za interven-
cije, ki podpirajo raziskave in inovativnost,
informacijsko družbo, trajnostni razvoj,
energetsko učinkovitost in razvoj človeških
virov. V regijah cilja „konvergenca“ mora biti
za prednostne naloge namenjenih 60 %
vseh razpoložljivih sredstev, v ostalih regi-
jah pa 75 %.
Te smernice odpirajo tudi vrsto pomemb-
nih izzivov. Programi naj bi naložbe usme-
rili v področja visoke rasti in v gibala rasti
in zaposlovanja, kot so inovativnost in izo-
braževanje, vzpostavili naj bi celovite sre-
dnjeročne razvojne strategije, pospeševali
čezevropske infrastrukture in trajnostni
okoljski razvoj, zbrali dodatna sredstva ter
razvijali partnerstva med organi in telesi na
različnih ravneh oblasti.
7
Litva
Dodeljena sredstva, 2007–2013Skupaj: 6,9 milijarde evrov
Konvergenca:
6,78 milijarde evrov
Evropsko teritorialno
sodelovanje:
109 milijonov evrov
Usmeritev programov Večja produktivnost
gospodarstva, ki temelji
na znanju, pospeševanju
inovativnosti, povečanju
konkurenčnosti in višji
kakovosti življenja.
CiljiZvišati stopnjo zaposlenosti
z 61,2 % na 70 %.
Povečati delež izdatkov
za raziskave z 0,76 %
na 2,2 % BDP.
Novi cevovodi za vodovodno/kanalizacijsko infrastrukturo, Litva
Vsak operativni program ima več pred-
nostnih nalog in ustreznih ciljev v skladu z
razvojnimi cilji posamezne države članice
oziroma regije. Prednostne naloge združu-
jejo dejavnosti in določajo merila za izbor
projektov. Potencialni upravičenci, pa tudi
javnost imajo pravico poznati merila in
rezultate izbora projektov.
Strukturni skladi EU in Kohezijski sklad
sofi nancirajo operativne programe, in
sicer prispevajo od 50 do 85 % skupnih
sredstev, odvisno od cilja kohezijske poli-
tike, v katerega spada določena država
članica ali regija. Preostanek se fi nancira
iz javnih (nacionalnih ali regionalnih) ozi-
roma zasebnih sredstev. Podrobna pravila
o upravičenosti do sredstev in o stopnjah
sofi nanciranja so opredeljena v vsakem
operativnem programu.
Po prvotnem predplačilu, EU izvaja pla-
čila na podlagi računov, ki jih potrdijo
nacionalni ali regionalni organi oblasti.
Če računov ni mogoče preveriti oziroma
upravičenec ne izvaja ustreznih postop-
kov fi nančnega poslovodenja, ima EU
pravico prekiniti fi nanciranje in zahtevati
povračilo že izplačanih sredstev.
V tekočem programskem obdobju je rok
za izvedbo rednih izplačil konec leta 2015.
Strateško in skladno načrtovanje na vseh
ravneh je odločilen temeljni korak, toda
brez odgovornega vodenja se tudi naj-
boljši načrti izjalovijo. To pa zahteva krepi-
tev institucionalnih zmogljivosti, učinkovi-
tosti in preglednosti javne uprave v državah
članicah in regijah. Instrumenti kohezijske
politike podpirajo krepitev usposobljeno-
sti, predvsem v regijah cilja „konvergenca“.
Evropska komisija spodbuja izmenjavo
dobrih praks, in sicer v obliki obveščanja,
organizacije seminarjev in vzpostavljanja
omrežij.
8
Latvija
Dodeljena sredstva 2007–2013Skupaj: 4,6 milijarde evrov
Konvergenca:
4,5 milijarde evrov
Evropsko teritorialno
sodelovanje:
90 milijonov evrov
Usmeritev programovRazvoj in učinkovita raba
človeških virov, povečanje
konkurenčnosti in prehod
na gospodarstvo, temelječe na
znanju, izboljšanje javnih služb
in infrastruktur kot predpogoj
za skladen nacionalni
in teritorialni razvoj.
CiljiObdržati letno stopnjo rasti BDP
med 6 in 8 % (11,9 % leta 2006).
Zvišati stopnjo zaposlenosti
na 70 % (66,3 % leta 2006) in
znižati stopnjo nezaposlenosti
pod 6 % (6,5 % leta 2006).
Povečati izdatke za raziskave
in razvoj na 1,5 % BDP, v
primerjavi z 0,57 % leta 2005.
Povečati delež starih med 20 in
24 let s srednješolsko izobrazbo
na 85 % (2005: 79,9 %).
Povečati delež državljanov,
ki imajo dostop do storitev
upravljanja z odpadnimi
vodami na 62 % (2004: 9 %).
Kdo prejema sredstva, koliko in za kaj?
Nov dostop do letališča v Rigi, Latvija
Financiranje v okviru kohezijske poli-
tike EU temelji na načelu solidarnosti
med bolj in manj uspešnimi državami
članicami.
Pomoč revnejšim regijam v Evropi pri
doseganju evropskega povprečja seveda
pomeni, da morajo bogatejši prispevati
več v proračun EU, kot iz njega dobijo. Po
drugi strani pa solidarnost ni enosmeren
proces. Moderne infrastrukture in proizvo-
dnja, trajnostna raba virov in boljše izobra-
ževanje ter usposabljanje ljudi v revnejših
regijah koristi tudi prebivalcem in gospo-
darstvom v bogatejših državah.
V obdobju 2007–2013 bodo ESRR, Kohezij-
ski sklad in ESS prispevali k uresničevanju
treh ciljev: konvergenca (ESRR, ESS in Kohe-
zijski sklad), regionalna konkurenčnost in
zaposlovanje (ESRR in ESS) in evropsko
teritorialno sodelovanje (ESRR).
V okviru cilja konvergenca so upravičene
do fi nanciranja tiste regije, katerih BDP ne
dosega 75 % povprečja EU. Ostale regije
so upravičene do fi nanciranja v okviru cilja
regionalna konkurenčnost in zaposlovanje.
Geografska upravičenost regij v okviru
cilja evropsko teritorialno sodelovanje pa
se nanaša na čezmejne regije ali tiste na
področjih nadnacionalnega sodelovanja.
Cilji, upravičene regije in dodeljena
sredstva:
n Konvergenca: v to kategorijo sodi 84
regij v 17 državah članicah (EU-27) s
154 milijoni prebivalcev, v katerih BDP
na prebivalca ne dosega 75 % povpre-
čja Skupnosti. V okviru cilja „postopno
opuščanje“ pa v to kategorijo sodi še
dodatnih 16 regij s 16,4 milijona pre-
bivalcev in z BDP, ki le rahlo presega
povprečje Skupnosti, in sicer zaradi
statističnega učinka širitve EU. V okviru
cilja konvergenca je na voljo 282,8 mili-
jarde evrov, kar predstavlja 81,5 % vseh
sredstev; 199,3 milijarde evrov odobre-
nih sredstev je namenjenih regijam cilja
konvergenca, 13,9 milijarde evrov regi-
jam v okviru cilja postopno opuščanje,
69,6 milijarde pa za Kohezijski sklad, iz
katerega bo sredstva črpalo 15 držav
članic.
n Regionalna konkurenčnost in zapo-
slovanje: upravičenih je 168 regij v 19
državah članicah s 314 milijoni prebi-
valcev. Med temi je 13 regij z 19 milijoni
prebivalcev, ki sodijo med t. i. območja
postopnega prehoda, in so kot bivše
regije „Cilja 1“ upravičene do posebnih
fi nančnih sredstev. Sicer pa skupna sred-
stva v višini 54,9 milijarde evrov – od
9
Poljska
Dodeljena sredstva 2007–2013Skupaj: 67,3 milijarde evrov
Konvergenca:
66,55 milijarde evrov
Evropsko teritorialno
sodelovanje:
731 milijonov evrov
Usmeritev programovIzboljšati javno upravo,
povečati kakovost človeškega
kapitala, posodobiti
infrastrukture, podpirati
konkurenčna in inovativna
podjetja, povečati regionalno
konkurenčnost in spodbujati
razvoj podeželja.
CiljiDo leta 2013 ustvariti
3,5 milijona delovnih
mest in s tem stopnjo
zaposlenosti zvišati
na 60 % (52,8 % leta 2005).
Povečati delež izdatkov
za raziskave in inovacije
na 1,5 % BDP (trenutno 0,57 %).
Potrojiti dolžino avtocestnih
in železniških infrastruktur.
Povečati delež uporabe
obnovljivih virov energije
na 8,5 % (2,9 % leta 2005).
Povečati BDP na prebivalca
z 51 % povprečja EU
(leta 2006) na 65 %.
Cestno gradbišče, Poljska
tega 11,4 milijarde za regije „postopnega
prehoda“ – predstavljajo nekaj manj kot
16 % vseh dodeljenih sredstev.
n Evropsko teritorialno sodelovanje:
na čezmejnih območjih živi 181,7 mili-
jona prebivalcev EU (37,5 % vsega pre-
bivalstva EU), sicer pa vse regije v EU
sodijo v vsaj eno od 13 območij nad-
nacionalnega sodelovanja. Vseh sred-
stev na razpolago je 8,7 milijarde evrov
(2,5 % skupnih sredstev), od tega je
6,44 milijarde evrov namenjenih za čez-
mejno sodelovanje, 1,83 milijarde za
nadnacionalno sodelovanje in 445 mili-
jonov evrov za medregionalno sodelo-
vanje in omrežja.
Metoda izračunavanja višine dodeljenih
sredstev je določena v uredbah, ki ure-
jajo instrumente kohezijske politike EU. Ta
metoda se razlikuje po posameznih ciljih
in dodeljen delež je predvsem odvisen od
regionalne oziroma nacionalne uspešno-
sti, števila prebivalstva in stopnje nezapo-
slenosti. Financiranje ne presega približno
4 % bruto domačega proizvoda posame-
zne države članice.
Cilji, strukturni skladi in instrumenti 2007–2013
Cilji Strukturni skladi in instrumenti
Konvergenca ESRR ESS Kohezijski sklad
Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje ESRR ESS
Evropsko teritorialno sodelovanje ESRR
10
Španija
Dodeljena sredstva 2007–2013Skupaj: 35,2 milijarde evrov
Konvergenca:
26,2 milijarde evrov
Regionalna konkurenčnost
in zaposlovanje:
8,5 milijarde evrov
Evropsko teritorialno
sodelovanje:
559 milijonov evrov
Usmeritev programovUstvariti privlačnejše okolje
za naložbe in delo, izboljšati
znanje in pospeševati
inovativnost za krepitev rasti,
ustvariti več in boljša delovna
mesta.
CiljiZvišati stopnjo zaposlenosti
s 63,3 % leta 2005 na 70 %
do leta 2013.
Povečati izdatke za raziskave
in inovacije z 1,06 na 2 % BDP.
Prispevati k zmanjšanju emisij
CO2 za 15 %.
Privabiti investitorje
Inovacije v grafi čni industriji v Brobygrafi ski, Švedska
Podpirati mala in srednja podjetja (MSP) in privabiti zunanje investitorje sta ključni aktivnosti kohezijske poli-tike na področju spodbujanja regio-nalnih gospodarstev.
Za izboljšanje gospodarske uspešnosti
regij, sploh tistih, ki zaostajajo, je bistve-
nega pomna privabiti investitorje in izbolj-
šati proizvodne zmogljivosti. V EU vsak dan
ustanovimo okoli 1,2 milijona podjetij, kar
je približno 10 % vseh podjetij. Le polovica
se jih prebije skozi prvo leto delovanja.
Poleg tega obstajajo velike razlike med
državami EU. V Italiji, Španiji in Veliki Brita-
niji ustanovijo enkrat več novih podjetij,
kot je povprečje v EU.
Kohezijska politika EU je zaslužna za velik
del skupnih naložb, predvsem v državah
članicah cilja „konvergenca“, saj prispeva
do 20 % bruto naložb v osnovna sredstva.
Ukrepi, ki jih fi nancirata Strukturni in Kohe-
zijski sklad, so še posebej usmerjeni v poso-
dobitev malih in srednjih podjetij, ki imajo
manj kot 250 zaposlenih, njihov promet pa
ne presega 50 milijonov evrov.
Mala in srednja podjetja so pravi velikani
evropskega gospodarstva, saj predsta-
vljajo 99 % vseh podjetij v Evropski uniji in
zagotavljajo dve tretjini zaposlitev v zaseb-
nem sektorju. Podjetja z manj kot deset
zaposlenimi prevladujejo v državah, kot sta
Italija (47 %) in Poljska (41 %), medtem ko v
Veliki Britaniji 46 % zaposlitev zagotavljajo
velika podjetja.
Vendar pa imajo mala in srednja podjetja
težave pri pridobivanju kapitala in znanja,
pogosto jim primanjkuje tudi izkušenj. Cilj
regionalne in kohezijske politike EU je rešiti
te probleme s kombinacijo „trdnih“ ukre-
pov, kot so neposredne naložbe, in „meh-
kih“ ukrepov, predvsem z zagotavljanjem
storitev podjetniškega svetovanja, uspo-
sabljanja, inovativnega okolja, fi nančnega
inženiringa in prenosa tehnologij, pa tudi z
vzpostavljanjem omrežij in grozdov pove-
zanih podjetij.
Države članice EU, predvsem tiste, ki so se
Uniji pridružile leta 2004, relativno uspešno
privabljajo tuje investitorje. Toda razlike
v uspešnosti posameznih držav so velike.
Na primer, v Estoniji je od leta 1998 do 2005
delež neposrednih tujih naložb predstavljal
11 % bruto domačega proizvoda, v Bolga-
riji in v Češki republiki 9 %, na Madžarskem
in Slovaškem 6 in 7 %, 4–5 % v Latviji, Litvi,
Romuniji in na Poljskem, v Sloveniji pa 2 %.
Problematično je tudi to, da so neposredne
tuje naložbe v glavnem skoncentrirane v
glavnih mestih in njihovih regijah, kar še
povečuje razlike med regijami, namesto da
bi jih zmanjševalo.
Med razlogi za naložbo v določeno
regijo so dostop do novih trgov, bližina
države, od koder izvira investitor, skupni
jezik, nizki davki od dohodka pravnih oseb
in razpoložljivost kvalifi cirane delovne sile.
Regionalna politika ne more vplivati na vse
te dejavnike, lahko pa prispeva na drugih
11
Švedska
Dodeljena sredstva 2007–2013Skupaj: 1,9 milijarde evrov
Regionalna konkurenčnost
in zaposlovanje:
1,6 milijarde evrov
Evropsko teritorialno
sodelovanje:
265 milijonov evrov
Usmeritev programov Pospeševanje inovativnosti
in podjetništva, izboljšanje
spretnosti, znanj in ponudbe
delovne sile, spodbujanje
dostopnosti in čezmejnega
sodelovanja.
CiljiUstvariti vsaj 33 800
novih delovnih mest.
Ustvariti 12 800
novih podjetij.
Omogočiti usposabljanje
za več kot 300 000 ljudi.
Telekomunikacijski park v Valenciji, Španija
področjih, ki povečujejo privlačnost dolo-
čene regije: dostopnost, izobraževanje
delovne sile, infrastruktura za informacijsko
in komunikacijsko tehnologijo ter izdatki
za raziskave in inovacije.
Med letoma 2007 in 2013 bodo programi
kohezijske politike podpirali:
n Neposredne naložbe v podjetja,
predvsem tiste, ki so povezane z razi-
skavami in inovacijami, prenosom teh-
nologij in okolju prijazno proizvodnjo.
Za te dejavnosti je namenjenih okoli
42,8 milijarde evrov (12 % skupnih
dodeljenih sredstev).
n Podjetništvo, in sicer z zagotavljanjem
storitev, izboljšanjem prilagodljivosti
delavcev, podjetij in podjetnikov ter
z informacijskimi in komunikacijskimi
tehnologijami. V ta namen je na voljo
približno 44,7 milijarde evrov (13 % sku-
pnih dodeljenih sredstev).
n Človeški kapital in dostop do zaposli-
tve. Namenjenih je 48,8 milijarde evrov
(14 % skupnih dodeljenih sredstev) za
zvišanje ravni izobrazbe regionalne in
lokalne delovne sile.
12
Portugalska
Dodeljena sredstva 2007–2013Skupaj: 21,5 milijarde evrov
Konvergenca:
20,47 milijarde evrov
Regionalna konkurenčnost
in zaposlovanje:
938 milijonov evrov
Evropsko teritorialno
sodelovanje: 99 milijonov evrov
Usmeritev programovRazvoj spretnosti in znanj
delavcev, pospeševanje
trajnostne rasti, zagotavljanje
socialne kohezije,
pospeševanje teritorialnega
razvoja in razvoja mest,
izboljšanje učinkovitosti
vodenja.
CiljiPovečati delež poklicnih tečajev
v srednjem izobraževanju
za 50 % in tako zmanjšati velik
osip v šolah (38 % leta 2005).
Povečati delež srednje in
visoko tehnoloških podjetij
v industrijskem sektorju
z današnjih 3,4 % na 6,2 %
do leta 2010.
Povečati delež zasebnih
in javnih naložb v raziskave
in tehnologijo glede na BDP
(na 0,8 % in 1 % do leta 2010,
v tem zaporedju).
Promet: izboljšati dostopnost
Most čez reko Guadiana, ki povezuje Španijo in Portugalsko, Algarve
V primeru prometne infrastrukture je lepo vidno, kaj se da doseči s pomo-čjo strukturnih in Kohezijskega sklada EU.
Izboljšanje dostopnosti je ključnega
pomena za krepitev regionalnih gospodar-
stev, konkurenčnosti in kohezije. Prometna
politika Evropske unije spodbuja trajno-
stno mobilnost ljudi in blaga z zagota-
vljanjem učinkovitosti, varnosti in z zmanj-
ševanjem negativnih učinkov na okolje.
Ukrepi prometne politike so usmerjeni na
naslednja področja: čezevropska omrežja
(TEN), zračni, cestni, železniški in pomorski
promet, rečni promet, multimodalni pre-
voz, varnost in pravila za državne pomoči.
Predvsem Kohezijski sklad in Evropski sklad
za regionalni razvoj (ESRR) sta veliko prispe-
vala k posodobitvi prometnih infrastruktur
v manj razvitih državah članicah in regijah
in bosta na tem področju dejavna tudi v
obdobju 2007–2013.
Približno 76 milijard evrov (22,2 % sku-
pnih dodeljenih sredstev) bo porabljenih
za promet, prednost bodo imeli projekti
čezevropskih omrežij. Za tovrstne projekte
je bilo v obdobju 2000–2006 namenjenih
38 milijard evrov (15 % skupnih dodeljenih
sredstev). Naložbe bodo pokrivale strate-
gije prometa na ravni EU, nacionalni in regi-
onalni ravni, ki si prizadevajo za ravnotežje
med cestnim, železniškim in trajnostnim
modelom prometa. Povezave med kohe-
zijsko in prometno politiko se odražajo v
smernicah, ki zagotavljajo kakovost projek-
tov, in v številnih prednostnih nalogah:
n 30 projektov čezevropskih omrežij v
evropskem interesu v državah člani-
cah in regijah, upravičenih do fi nancira-
nja v okviru cilja „konvergenca“. Poseben
poudarek bo na čezmejnih projektih.
n Naložbe v sekundarne povezave v
okviru integrirane regionalne prometne
in komunikacijske strategije.
n Železniška infrastruktura.
n Okoljsko trajnostna prometna
omrežja.
n Izboljšanje povezljivosti neobalnih
ozemelj s čezevropskimi omrežji.
n Morske avtoceste.
Naložbe kohezijske politike v promet med
letoma 2007 in 2013 bodo osredotočene
na regije cilja „konvergenca“. Sredstva bodo
razdeljena kot sledi:
n Projekti čezevropskih omrežij dobijo
za vse vrste prevoza 38 milijard evrov
(11 % skupnih naložb kohezijske poli-
tike). Približno polovica sredstev je
namenjenih za cestne, polovica pa za
železniške infrastrukture.
n Skoraj 41 milijard evrov (12 % skupnih
13
Irska
Dodeljena sredstva 2007–2013Skupaj: 901 milijonov evrov
Regionalna konkurenčnost
in zaposlovanje:
751 milijonov evrov
Evropsko teritorialno
sodelovanje:
151 milijonov evrov
Usmeritev programov Izboljšanje gospodarske
infrastrukture, pospeševanje
podjetništva, znanosti in
inovativnosti, človeškega
kapitala, izboljšanje socialne
infrastrukture in socialne
vključenosti.
CiljDoseči od 4 do 4,5
odstotno stopnjo letne
gospodarske rasti v
ugodnem mednarodnem
gospodarskem okolju.
Železniška proga Belfast, Dublin, Irska
naložb) bo na voljo za cestne infra-
strukture, vključno s čezevropskimi
omrežji, nacionalnimi, regionalnimi in
lokalnimi cestami.
n 23,6 milijarde evrov (6,8 %) za cestne
infrastrukture, vključno s projekti
čezevropskih omrežij.
n Preostala sredstva bodo razdeljena
sledeče: pristanišča in rečni promet
4,1 milijarde evrov (1,2 %), multimo-
dalni promet in inteligentni transpor-
tni sistemi 3,3 milijarde evrov (1 %);
letališča 1,9 milijarde evrov (0,5 %)
in mestni prevoz 1,9 milijarde evrov
(0,5 %).
Cilj čezevropskih omrežij je zagotoviti
medsebojno dostopnost, povezanost in
interoperabilnost vseh vrst prevoza. EU
je leta 1996 določila smernice in oprede-
lilacilje, prednostne naloge in projekte v
skupnem interesu, pa tudi fi nančnei instru-
mente.
Število prednostnih projektov se je z
nedavno širitvijo EU s 14 povečalo na 30,
spremenila pa so se tudi pravila za dode-
ljevanje pomoči, da bi omogočili višjo sto-
pnjo sofi nanciranja za prednostne projekte,
ki prečkajo meje in naravne ovire. Dokon-
čanje omrežij bo znatno skrajšalo čas poto-
vanja potnikov in blaga, saj bodo omrežja
po ocenah pripomogla k 14 odstotnemu
zmanjšanju cestnih zastojev in izboljšala
učinkovitost železniškega prevoza. Emisije
CO2 naj bi se zmanjšale za 6,3 milijona ton
na leto.
14
Francija
Dodeljena sredstva 2007–2013Skupaj: 14,3 milijarde evrov
Konvergenca: 3,2 milijarde evrov
Regionalna konkurenčnost in
zaposlovanje: 10,2 milijarde evrov
Evropsko teritorialno
sodelovanje: 872 milijonov evrov
Usmeritev programovIzboljšati konkurenčnost,
spodbujati ustvarjanje in
ohranjanje delovnih mest,
povečati človeški kapital,
privlačnost regij in naložbe
v zaposlovanje, zagotavljanje
socialnega vključevanja,
teritorialnega razvoja
in trajnostnega razvoja,
pospeševanje inovativnosti in
ekonomije znanja, usposabljanja,
razvoja informacijskih in
komunikacijskih tehnologij,
varstvo okolja, preprečevanje
tveganja in energetska politika.
CiljiPovečati delež raziskav
v zasebnem sektorju (1,25 %
BNP leta 2006) in se približati
standardom Skupnosti
na področju inovativnosti.
Zmanjševati porabo energije za
2 % na leto do 2015 in zmanjšati
emisije toplogrednih plinov
v povprečju za 3 % do 2050.
Inovativnost v regijah
INTECHMER: raziskava biološke onesnaženosti morskega okolja, Cherbourg, Normandija, Francija
Trajnostna gospodarska rast je vse bolj povezana s pripravljenostjo regi-onalnih gospodarstev na spremembe in z njihovimi zmogljivostmi na področju inovativnosti. To pomeni, da moramo ustvariti okolje, ki spod-buja raziskave, razvoj in inovativnost. V kohezijski politiki se to odraža kot izrazito povečanje sredstev, name-njenih za uresničevanje tega predno-stnega cilja.
Najnovejši statistični podatki potrjujejo
velike razlike med državami članicami in
regijami EU na področju raziskav in razvoja
(RR) ter inovativnosti. Izdatki za RR so leta
2005 dosegli 1,84 % bruto domačega proi-
zvoda (BDP) EU-27, kar je slab rezultat v pri-
merjavi z ZDA (2,67 %) in Japonsko (3,2 %).
Finska in Švedska sta edini državi članici, ki
za RR namenjata več kot 3 % svojega BDP.
Samo 27 od 268 regij v EU dosega ome-
njeno stopnjo. Več kot 100 regij porabi
manj kot 1 %, večina teh je v Južni Evropi
in v novih državah članicah.
Tri države članice – Nemčija, Francija in
Velika Britanija – prispevajo približno dve
tretjini skupnih izdatkov EU za RR. Desete-
rica najuspešnejših regij je leta 2003 za RR
porabila 52,5 milijarde evrov, kar predsta-
vlja več kot 25 % skupnih izdatkov EU. Naj-
bolj občuten dvig izdatkov za RR v obdo-
bju med letoma 2001 in 2004 pa beležijo
v Estoniji (+ 19 %), na Cipru (+ 18 %), v Litvi
(+ 14 %) in Španiji (+ 13 %).
Ukrepi, s katerimi je mogoče pospeševati
inovativnost na regionalni ravni so, na pri-
mer, naložbe v infrastrukturo, objekte in
naprave, krepitev povezave med industrij-
skimi razvojnimi conami in raziskovalnimi
instituti, ustanavljanje grozdov, centrov
odličnosti, znanstvenih in tehnoloških par-
kov, spodbujanje mobilnosti raziskovalcev
ter partnerstvo med instituti za usposablja-
nje in lokalnimi tehnološkimi podjetji.
Instrumenti kohezijske politike poudar-
jajo pomembnost raziskav in inova-
tivnosti v obdobju 2007–2013 in za to
področje namenjajo sredstva v višini skoraj
60 milijard evrov (17,3 % skupne vredno-
sti). Gre za podvojitev oziroma potrojitev
fi nančnih sredstev, v primerjavi s prejšnjim
obdobjem, namenjenih za RR in inovativ-
nost v okviru ciljev konvergenca in regio-
nalna konkurenčnost in zaposlovanje.
Od skupne vsote je 15,6 milijarde evrov
namenjenih za raziskovalne centre in infra-
strukturo, 26,5 milijarde evrov za prenos
tehnologij in RR ter pospeševanje inovativ-
nosti v podjetjih, 15 milijard pa za informa-
cijske in komunikacijske tehnologije.
Ukrepi so razdeljeni na štiri področja.
Krepitev sodelovanja, tako med samimi
podjetji, kot med podjetji in javnimi raz-
iskovalnimi institucijami, bodo podprli z
vzpostavljanjem nadregionalnih grozdov.
Druga prednostna naloga je pospeševanje
raziskovalnih dejavnosti in inovativnosti v
15
Nizozemska
Dodeljena sredstva 2007–2013Skupaj: 1,9 milijarde evrov
Regionalna konkurenčnost
in zaposlovanje:
1,6 milijarde evrov
Evropsko teritorialno
sodelovanje:
247 milijonov evrov
Usmeritev programovKrepiti konkurenčnost
z osredotočenjem na
inovativnost, privlačnost
regij in mest, povečati
ponudbo delovne sile,
naložbe v človeški kapital
in obseg sodelovanja
s sosednjimi državami.
CiljiIzboljšati rezultate na
področju raziskav in razvoja
tehnologij, inovativnosti,
podjetništva in informacijske
družbe, predvsem v malih
in srednjih podjetjih in
v javnih službah.
Izboljšati dostop do
zaposlitev, povečati
prilagodljivost delavcev
in produktivnost dela.
Phileas: inovacije v transportnem sektorju, Nizozemska
malih in srednjih podjetjih. Tretja predno-
stna naloga je spodbujanje regionalnega
čezmejnega in nadnacionalnega sode-
lovanja, zadnja pa krepitev zmogljivosti
in človeških virov na območjih z velikim
potencialom rasti.
Precejšnje fi nančne podpore bodo deležni
tudi programi za pospeševanje inovativno-
sti v državah, kot so Španija, Poljska, Grčija,
Češka republika, Madžarska, Portugalska in
Slovaška. Na Poljskem, na primer, bo pod-
pora iz strukturnih skladov za nacionalni
program inovativnega gospodarstva dose-
gla 8,3 milijarde evrov, več kot 12 % vseh
sredstev dodeljenih tej državi članici.
V Franciji in na Nizozemskem pa je inova-
tivnost osrednja prednostna naloga vseh
regionalnih programov in predstavlja sko-
raj polovico skupnih izdatkov. Na Finskem
je poudarek na inovativnosti v vseh regi-
onalnih programih odraz prizadevanja po
decentralizaciji lizbonske strategije EU za
rast in delovna mesta.
Programi v številnih manjših državah čla-
nicah, poleg inovativnosti, vsebujejo tudi
druge prednostne naloge, kot je razvoj
infrastruktur. To je značilno predvsem za
države v okviru cilja konvergenca, na pri-
mer baltske države, Malto in Slovenijo,
čeprav enako velja tudi za Dansko. To pa ne
pomeni, da je poudarek na inovativnosti v
teh programih kaj manjši. Litva, na primer,
bo 8 % skupnih sredstev namenila za raz-
iskovalne infrastrukture, nadaljnjih 8 % pa
za razvoj informacijske družbe.
16
Luksemburg
Dodeljena sredstva 2007–2013Skupaj: 65 milijonov evrov
Regionalna konkurenčnost
in zaposlovanje:
50 milijonov evrov
Evropsko teritorialno
sodelovanje:
15 milijonov evrov
Usmeritev programovSpodbujati ustanavljanje
malih in srednjih podjetij.
Razvoj mestnih središč,
ki so preživela gospodarske
spremembe.
Izboljšati znanje
in inovativnost predvsem
javnih in zasebnih
raziskovalnih centrov.
Povečati stopnjo
zaposlenosti, predvsem
žensk in starejših delavcev.
CiljiPrispevati k doseganju
ciljne stopnje izdatkov
3 % BDP za raziskave
in razvoj, predvsem
v zasebnem sektorju,
in k zmanjševanju emisij
CO2 v skladu s cilji
Kjotskega protokola.
Zelena luč za trajnostno rast
Center tehnoloških virov za okolje, Esch-sur-Alzette, Luksemburg
Regionalne politike morajo biti traj-nostno naravnane: v obdobju 2007–2013 je za okolju prijazne pobude namenjenih več sredstev kot kdajkoli doslej. Okolje je lahko vir gospodarske rasti – regije spodbujajo razvoj čistih tehnologij, učinkovito rabo energet-skih virov, razvoj ekoturizma ali pa z ohranjanjem naravnih življenjskih prostorov prispevajo k večji privlač-nosti regij.
Vse politike Evropske unije si prizadevajo
za trajnostni razvoj in visoko raven varstva
okolja. Tako tudi zakonski temelji in smer-
nice regionalne politike zahtevajo poveza-
nost gospodarskih, socialnih in okoljskih
ciljev. Regionalni razvoj je lahko trajnosten
le, če spoštuje okolje.
Regionalna politika EU lahko prispeva k
trajnosti s spodbujanjem okolju prijaznih
tehnologij. Pobude na področju energe-
tike, prometa in infrastruktur zagotavljajo
visoko kakovost vode, zraka in zemlje.
Poleg tega morajo države članice pred
začetkom izvajanja programov kohezijske
politike pridobiti presojo vplivov na okolje
in se posvetovati z okoljskimi organi in jav-
nostjo.
Skupna vsota sredstev strukturnih in Kohe-
zijskega sklada, namenjenih okoljskim
programom, se je v primerjavi s prejšnjim
obdobjem podvojila in dosegla okoli
100 milijard evrov oziroma 30 % skupnih
dodeljenih sredstev. Polovica denarja je
namenjena razvoju infrastruktur: čistilne
naprave, obdelava odpadkov, sanacija kon-
taminiranih območij, zmanjševanje one-
snaževanja in spodbujanje varstva narave
in preprečevanje tveganja. Druga polo-
vica je namenjena naložbam z vplivom
na okolje na področjih, kot so transportni
in energetski sistemi, ekoinovacije, upra-
vljanje okolja za podjetja, prenova mest
in podeželja in ekoturizem. Tako je več kot
7 milijard evrov namenjenih za pospeševa-
nje energetske učinkovitosti in izkoriščanja
obnovljivih virov energije.
Kohezijski sklad (ki deluje v Bolgariji, na
Cipru, v Češki republiki, v Estoniji, Grčiji, na
Madžarskem, v Latviji, Litvi, na Malti, Polj-
skem, Portugalskem, v Romuniji, na Slova-
škem, v Sloveniji in Španiji) je poglavitni vir
sredstev za infrastrukturne projekte, pove-
zane z okoljem (predvsem na področju
energetske učinkovitosti, obnovljivih virov
energije, železniškega prometa in intermo-
dalnih oziroma sistemov javnega prevoza).
Kohezijski sklad zagotavlja sredstva za
naložbeno intenzivne projekte in pomaga
državam, da dosežejo okoljske standarde
Evropske unije.
Regije po vsej Evropi se bodo vedno pogo-
steje srečevale z vplivi podnebnih spre-
memb, pa tudi z novimi izzivi v smislu
17
Danska
Dodeljena sredstva 2007–2013Skupaj: 613 milijonov evrov
Regionalna konkurenčnost
in zaposlovanje:
510 milijonov evrov
Evropsko teritorialno
sodelovanje:
103 milijone evrov
Usmeritev programovČloveški viri, inovativnost,
boljša raba informacijskih
tehnologij, podjetništvo,
privlačnost regij, večja
prilagodljivost in
usposobljenost delovne sile.
CiljiVečji delež usposobljenih
ljudi.
Povečati število inovativnih
podjetij.
Zvišati stopnjo razširjenosti
informacijskih in
komunikacijskih tehnologij
v podjetjih s 56 % (2005)
na 75 %.
Spodbujanje rabe energetsko učinkovitih virov: kolektorji s sončnimi celicami v Marstalu, Fyns amt, Danska
preskrbe z energijo in energetske učinkovi-
tosti. Izzivi bodo v različnih regijah različni.
Tako, na primer, 7 % prebivalstva Unije živi
na poplavno ogroženih območjih, okoli
9 % pa na območjih, kjer je več kot 120 dni
v letu brez padavin. Posledice podnebnih
sprememb bodo v nekaterih regijah EU
povzročale resne probleme v smislu kako-
vosti življenja, na področju turizma in kme-
tijstva.
Na tem področju lahko kohezijska poli-
tika odigra pomembno vlogo, in sicer s
podporo prizadevanjem za prilagajanje
na podnebne spremembe v prihodno-
sti in s prizadevanjem za minimaliziranje
negativnih vplivov na regionalni ravni. Prav
tako lahko podpira ekoinovacije in ukrepe
za varovanje pred okoljskimi tveganji ter
ustvari tržne priložnosti za podjetja na teh
območjih.
Novi programi regionalne politike, bolj kot
kdajkoli doslej podpirajo razvoj obnovlji-
vih in alternativnih virov energije in to
so priložnosti, ki jih evropska podjetja ne
smejo zamuditi. Razvoj tehnologij, kot je
raba vetrne in sončne energije in biomase,
lahko EU zagotovijo vodilni položaj na
svetu in okrepijo njeno konkurenčnost.
Naraščajoča odvisnost Evrope od uvoza
energije in nenehen porast števila zasto-
jev, ki obremenjujejo cestni in letalski pro-
met, zmanjšujeta konkurenčnost evropske
industrije. Zato so aplikacije in omrežja
obnovljivih virov energije, vrste prevoza,
ki manj onesnažujejo okolje, in okolju pri-
jaznejše tehnologije ključne prednostne
naloge v smislu posodobitve proizvo-
dnje in zmanjševanja emisij. Na področju
prometa pa bi morali procesi izenačeva-
nja dodeljenih sredstev med letalskim in
cestnim prometom na eni strani in železni-
škim, rečnim in pomorskim prometom na
drugi strani spoštovati razlike, ki obstajajo
med državami članicami.
18
Malta
Dodeljena sredstva 2007–2013Skupaj: 855 milijonov evrov
Konvergenca:
840 milijonov evrov
Evropsko teritorialno
sodelovanje:
15 milijonov evrov
Usmeritev programovPodpiranje rastočega,
na znanju temelječega
in konkurenčnega
gospodarstva, povečanje
privlačnosti in kakovosti
življenja, naložbe v človeški
kapital in spodbujanje
regionalnih posebnosti
otoka Goza.
CiljiPovečati BDP na prebivalca
glede na povprečje EU
z 69,2 % leta 2005 na 74 %
do leta 2013.
Povečati nominalni izvoz
blaga in storitev v obdobju
2007–2013 za 4 % in tako
povečati konkurenčnost.
Zvišati stopnjo zaposlenosti
s 54,3 % leta 2005 na 57 %
do leta 2013.
Živeti bolje v evropskih mestih
Obnavljanje kulturne dediščine na Malti
Mesta simbolizirajo dvojni izziv, s
katerim se trenutno sooča Evropska
unija: kako izboljšati konkurenčnost
in hkrati ugoditi socialnim in okolj-
skim zahtevam.
Evropska mesta so središča gospodarskih
dejavnosti, inovativnosti in zaposlovanja, a
se kljub temu soočajo s številnimi problemi.
Trend razpršitve mestne poselitve, kon-
centracija socialne prikrajšanosti in neza-
poslenosti v urbanih soseskah, naraščanje
obsega prometnih zastojev, tako zapleteni
problemi zahtevajo integrirane rešitve
na področju prometa, stanovanj, usposa-
bljanja in načrta zaposlovanja, ki morajo
biti prilagojene lokalnim potrebam. Tudi
evropska regionalna in kohezijska politika
se ukvarjata z iskanjem teh rešitev.
Politike so oblikovane tako, da podpirajo
mesta kot gibala regionalnega razvoja.
Pospeševanje podjetništva, inovativnosti
in razvoja javnih služb povečuje njihovo
privlačnost. Pomoč urbanim soseskam v
krizi, predvsem s sanacijo fi zičnega okolja,
ponovnim razvojem degradiranih območij
in z ohranjanjem in razvojem zgodovinske
in kulturne dediščine, pa prispeva k skla-
dnemu razvoju mest. Uvajanje čistih oblik
javnega prevoza prispeva k trajnostnemu
razvoju mest.
V obdobju 2007–2013 je za razvoj mest
namenjenih približno 21,1 milijarde evrov,
kar predstavlja 6,1 % proračuna kohe-
zijske politike EU. Od tega je 3,4 milijar-
de evrov namenjenih za sanacijo indu-
strijskih območij in onesnažnih zemljišč,
9,8 milijarde za projekte prenove mest in
podeželja, 7 milijard za čist mestni prevoz
in 917 milijonov evrov za reševanje stano-
vanjskih problemov.
Tudi druge naložbe v infrastrukture na
področju raziskav in inovativnosti, pro-
meta, okolja, izobraževanja, zdravstva in
kulture imajo pomemben vpliv na mesta.
Kohezijska politika lahko z integriranim
pristopom izrabi sinergije med različnimi
področji politike in spodbuja dialog med
upravami, socialnimi in gospodarskimi
partnerji in organizacijami civilne družbe.
Nove uredbe kohezijske politike za obdo-
bje 2007–2013 zagotavljajo instrumente za
krepitev urbane razsežnosti v novi gene-
raciji programov. Poudarjajo potrebo po
vključitvi organov lokalnih in regionalnih
oblasti v načrtovanje in izvajanje progra-
mov.
Organi nacionalnih in regionalnih oblasti
lahko upravljanje ali del upravljanja pro-
gramov prenesejo na organe lokalne obla-
sti, druge zasebne organizacije pa naj bi se
vključevale kot partnerji.
V obdobju 2007–2013 bodo evropska
mesta na različne načine koristila ugodno-
sti, ki so jim na voljo v okviru instrumentov,
pobud in orodij kohezijske politike:
19
Češka republika
Dodeljena sredstva 2007–2013Skupaj: 26,7 milijarde evrov
Konvergenca:
25,9 milijarde evrov
Regionalna konkurenčnost
in zaposlovanje:
419 milijonov evrov
Evropsko teritorialno
sodelovanje:
389 milijonov evrov
Usmeritev programovPovečanje konkurenčnosti,
pospeševanje raziskav in
razvoja ter inovativnosti,
razvoj trajnostnega
turizma, izobraževanja,
zaposlovanja, socialne
kohezije, razvoj informacijske
družbe, zmanjševanje
administrativnih
obremenitev, izboljšanje
dostopnosti do sistemov
transporta, trajnostni razvoj
mest in podeželja.
CiljiDoseči stopnjo gospodarstva
EU-25.
Zvišati stopnjo zaposlenosti
s 64,8 % leta 2005 na 66,8 %.
Povečati delež BDP za
raziskave in razvoj z 1,42 %
na 2,2 % do leta 2015.
Staro mestno jedro v Telcu v Češki republiki privablja turiste
n Teme, ki se nanašajo na razvoj mest, so
bile v veliki meri vključene v vse regio-
nalne in nacionalne programe, ki jih
podpirajo strukturni in Kohezijski sklad.
n Program URBACT II podpira izmenjavo
dobrih praks in vzpostavljanje povezav
med urbanisti in lokalnimi strokov-
njaki.
n JESSICA (Joint European Support for
Sustainable Investment in City Areas/
Skupni evropski program za podporo
trajnostnemu razvoju v mestnih obmo-
čjih) je nova pobuda Evropske komisije
v sodelovanju z Evropsko investicijsko
banko in Razvojno banko Sveta Evrope,
podpira pa fi nančni inženiring za trajno-
stne naložbe, gospodarsko rast in zapo-
slovanje na urbanih območjih Evrope.
n Urban Audit zagotavlja statistične
podatke in informacije o pogojih življe-
nja v 357 evropskih mestih v 27 državah
članicah EU ter na Norveškem, v Švici in
Turčiji. Več kot 330 kazalnikov urbanega
življenja v Evropi predstavlja ugotovitve
na področju prebivalstva, stanovanj,
zdravja, kriminala, trga dela, gospodar-
skih dejavnosti, dohodkovne neena-
kosti, lokalnih uprav, organizacij civilne
družbe, strokovne izobrazbe in turizma.
20
Italija
Dodeljena sredstva 2007–2013Skupaj: 28,8 milijarde evrov
Konvergenca:
21,6 milijarde evrov
Regionalna konkurenčnost
in zaposlovanje:
6,3 milijarde evrov
Evropsko teritorialno
sodelovanje:
846 milijonov evrov
Usmeritev programovRazvijati omrežja znanja,
zvišati življenjski standard,
spodbujati varnost in
socialno vključevanje, grozde,
storitve in konkurenčnost,
internacionalizacijo in
posodobitev gospodarstva.
CiljiPrispevati k povprečni letni
rasti BDP med 2,4 in 3,1 %
v regijah cilja konvergenca.
Zvišati stopnjo zaposlenosti
v teh regijah na 45 % do 50 %.
Naložbe v ljudi
Usposabljanje na delovnem mestu v Italiji
EU potrebuje 24 milijonov novih
delovnih mest, da bi dosegla ciljno
stopnjo zaposlenosti 70 %. Zaradi
staranja prebivalstva po vsej Evropi je
postalo zaposlovanje in usposablja-
nje delovne sile še bolj pomembno.
Regije EU beležijo precejšnje razlike v sto-
pnji zaposlenosti, ravni spretnosti in znanj
in vplivu demografskih sprememb, to pa
zahteva rešitve, prilagojene različnim potre-
bam. Če naj bo kohezijska politika uspešna,
mora odgovoriti na dve poglavitni vprašanji
kako uresničiti cilj „več in boljša delovna
mesta“ in kako naj se izobražena delovna
sila sooči z izzivi prihodnosti.
V obdobju 2007–2013 bo naložba kohezij-
ske politike v ljudi vredna 95 milijard evrov,
76 milijard v okviru programov Evropskega
socialnega sklada (ESS) in 19 milijard v
okviru Evropskega sklada za regionalni
razvoj (ESRR).
V preteklih letih je stopnja zaposlenosti
naraščala, stopnja nezaposlenosti pa je
upadala. Stopnja zaposlenosti v EU je zra-
sla približno za 1 %, in je leta 2005 znašala
63,8 %. Istega leta se je stopnja nezaposle-
nosti znižala na 8,7 %, potem ko je še leto
poprej znašala 9,1 %.
Stopnje zaposlenosti v manj razvitih regi-
jah EU so se v obdobju 2000–2005 izena-
čevale, stopnja nezaposlenosti pa se je s
13,4 % znižala na 12,4 %. Vendar pa so bile
leta 2005 stopnje zaposlenosti v teh regi-
jah še vedno 11 % nižje kot v preostalih
regijah EU.
Regije si morajo pridobiti ustrezne veščine
in znanja, da bi ohranile svojo konkurenč-
nost v globalnem gospodarstvu, ki temelji
na znanju. Razlike v stopnjah izobrazbe so
izrazitejše med regijami kot med državami:
v manj razvitih regijah EU-27 je bilo leta
2005 samo 14 % delovno sposobnega pre-
bivalstva z visokošolsko izobrazbo, v pri-
merjavi s 25 % v bolj razvitih regijah.
Število prebivalstva v Evropi naj bi
začelo upadati okoli leta 2020. V obdobju
2000–2005 je bila skupna stopnja rasti pre-
bivalstva 0,4 %, od tega kar 86 % na račun
migracij. Že danes 85 regij EU, predvsem v
novih državah članicah, doživlja absoluten
upad prebivalstva, nadaljnjih 76 regij pa
vzdržuje stopnjo rasti prebivalstva samo na
račun migracij. Ti trendi pomenijo omejitev
obsega rasti zaposlovanja v prihodnosti.
Po ocenah naj bi skupna stopnja zaposle-
nosti naraščala do leta 2017, in sicer zaradi
naraščanja stopnje potencialne zaposle-
nosti, po tem datumu pa bo najverjetneje
začela upadati. Po ocenah Združenih naro-
dov se bo število prebivalstva v Evropi do
leta 2050 zmanjšalo za 70 milijonov; istoča-
sno se bo število prebivalstva v Aziji pove-
čalo za 1,3 milijarde, v Afriki pa za 1 mili-
21
Slovaška
Dodeljena sredstva 2007–2013Skupaj: 11,6 milijarde evrov
Konvergenca:
10,9 milijarde evrov
Regionalna konkurenčnost
in zaposlovanje:
449 milijonov evrov
Evropsko teritorialno
sodelovanje:
227 milijonov evrov
Usmeritev programovInfrastruktura in regionalna
dostopnost, inovacije,
informacijska družba in
družba znanja, človeški viri
in izobraževanje.
CiljiDoseči gospodarsko stopnjo
EU-15, in sicer 60 %.
Zvišati raven zaposlenosti
s 57,7 % leta 2005 na 63,4 %.
Naložba v ljudi: nov center za varstvo otrok v romskem vrtcu, Slovaška
jardo. Demografske spremembe takšnih
razsežnosti bodo vplivale na porazdelitev
gospodarskih dejavnosti.
Prednostne naložbe kohezijske politike za
obdobje 2007–2013 namenjajo zajetna
sredstva za izboljšanje prilagodljivosti
delovne sile. Več kot 70 milijard iz prora-
čuna ESS je namenjenih za usposabljanje,
zaposlovanje in ukrepe za spodbujanje
socialne vključenosti. Poleg tega tudi ESRR
investira v infrastrukture, povezane z zapo-
slovanjem, izobraževanjem in usposablja-
njem, kot so šole, bolnišnice in ustanove za
otroško varstvo.
Ker so naložbe v izobraževanje v zgo-
dnjem obdobju življenja dokazano dono-
sne, so vse države članice dodelile znatna
sredstva za posodobitev in reformo šolskih
sistemov in sistemov usposabljanja. Tako
si je Danska zastavila cilj, da se v enem
letu 45 % nekvalifi ciranih delavcev udeleži
usposabljanja. Številne države članice, tako
Nemčija, Španija, Latvija, Litva, Ciper, Dan-
ska in Estonija so si zastavile ambiciozen
cilj doseči 70-odstotno stopnjo zaposleno-
sti, Velika Britanija pa celo 80 %.
22
Velika Britanija
Dodeljena sredstva 2007–2013Skupaj: 10,6 milijarde evrov
Konvergenca:
2,9 milijarde evrov
Regionalna konkurenčnost
in zaposlovanje:
6,9 milijarde evrov
Evropsko teritorialno
sodelovanje:
722 milijonov evrov
Usmeritev programov Podjetništvo in inovativnost,
spretnosti, znanje in
zaposlovanje, trajnostni
okoljski razvoj in trajnostne
skupnosti, osredotočenje
na tržne pomanjkljivosti,
enakost, partnerstvo
z organi lokalnih oblasti,
višja izobrazba, zasebni sektor
in sektor prostovoljstva,
uresničevanje programa
lizbonske strategije.
CiljiIzboljšati veščine in znanja.
Povečati naložbe v raziskave
in razvoj, predvsem
v zasebnem sektorju.
Spodbujati inovativnost
in podjetništvo.
Smotrna poraba sredstev
Renew North: Pobuda Northern Energy, Northumberland, Velika Britanija
Več novih orodij in pobud omogoča bolj učinkovito izrabljanje struktur-nih in Kohezijskega sklada v obdobju 2007–2013. Te pobude združujejo strokovnost v upravljanju projektov in fi nančnem inženiringu in zagota-vljajo, da naložbe ohranijo svoj vpliv in prispevajo k dolgoročnemu razvoju regij.
Načelo dobrega fi nančnega poslovo-
denja instrumentov kohezijske politike
pripomore k izboljšanju javnih naložb. V ta
namen je Evropska komisija v sodelovanju
z Evropsko investicijsko banko (EIB), Evrop-
sko banko za obnovo in razvoj (EBOR) in
Razvojno banko Sveta Evrope razvila tri
instrumente. Ti pomagajo pri tehničnih
vidikih velikih infrastrukturnih projektov,
na področju partnerstev javno-zasebno
in fi nančnega inženiringa med fi nančnimi
institucijami, državami članicami in regi-
jami.
Tesno sodelovanje med Evropsko komi-
sijo in fi nančnimi institucijami bo okrepilo
usposobljenost nacionalnih in regionalnih
uprav.
Trije novi instrumenti so:
n JASPERS (Joint Assistance in Suppor-
ting Projects in European Regions/
Skupna pomoč pri podpori projektom
v evropskih regijah), ki razvija sodelova-
nje med Evropsko komisijo, EIB in EBOR,
združuje strokovno znanje in pomaga
državam članicam in regijam pri veli-
kih projektih. Ključna področja pomoči
so: projekti transportnih in energetskih
infrastruktur (vključno s čezevropskimi
omrežji); pobude za energetsko učinko-
vitost in rabo obnovljivih virov energije,
predvsem v presoji partnerstev javno-
zasebno. Delo skupine strokovnjakov
pobude JASPERS vodijo s sedeža EIB v
Luksemburgu.
n JEREMIE (Joint European Resources for
Micro to Medium Enterprises/Skupni
evropski viri za mikro in srednje velika
podjetja), pobuda Evropske komisije,
EIB in Evropskega investicijskega sklada
povečuje dostopnost fi nanciranja za
mala in srednja podjetja. JEREMIE omo-
goča državam članicam in regijam, da
za storitve upravljanja fi nančnega inže-
niringa in fi nančne programe malih
in srednjih podjetij najamejo zunanje
izvajalce, kot je Evropski investicijski
sklad. Sem sodijo storitve s področja
lastniškega kapitala, tveganega kapitala,
garancij, posojil in tehnične podpore,
kar omogoča multiplikacijski učinek
sredstev EU, in sicer z uporabo fi nanč-
nega revolvinga namesto nepovratnih
sredstev. Evropski investicijski sklad in
organi nacionalnih in regionalnih obla-
sti bodo oblikovali posebne programe
za potrebe malih in srednjih podjetij
na vseh področjih. Pričakuje se, da bo
23
Belgija
Dodeljena sredstva 2007–2013Skupaj: 2,3 milijarde evrov
Konvergenca:
638 milijonov evrov
Regionalna konkurenčnost
in zaposlovanje:
1,4 milijarde evrov
Evropsko teritorialno
sodelovanje:
194 milijonov evrov
Usmeritev programovKrepiti trajnostno teritorialno
kohezijo in konkurenčnost,
spodbujati družbo znanja
in inovativnost, razvoj mest,
razvoj ljudi in podjetij,
raziskave in usposabljanje,
zmanjšati nezaposlenost
ter boj proti diskriminaciji
in spodbujanje enakosti.
CiljiPrispevati k doseganju ciljne
ravni 3 % BDP za raziskave
in razvoj.
Zvišati stopnjo zaposlenosti
na 70 %, 60 % za ženske
in 50 % za delavce v starosti
med 55 in 64 let.
Naložbe v raziskave: center Minerve za biotehnološke raziskave v mestu Charleroi, Valonija, Belgija
pobuda JEREMIE znatno prispevala k
povečanju dostopnosti fi nanciranja za
mala in srednja podjetja v okoli 20 drža-
vah članicah, vključno s sredstvi ESRR v
višini 2,5 milijarde evrov.
n JESSICA (Joint European Support for
Sustainable Investment in City Areas/
Skupni evropski program za podporo
trajnostnemu razvoju v mestnih obmo-
čjih), pobuda Evropske komisije, EIB in
Razvojne banke Sveta Evrope spodbuja
trajnostne naložbe v urbane projekte
in programe. Povezuje države članice,
regije in mesta z evropskim fi nančnim
in bančnim sektorjem s ciljem povečati
naložbe v mesta. Organi za upravljanje
programov strukturnih skladov lahko
najemajo zunanje strokovne sodelavce,
ki jim pomagajo pri dostopu do tujega
kapitala za krepitev razvoja mest. Sred-
stva iz operativnih programov, ki bodo
porabljena v okviru pobude JESSICA,
je mogoče prenesti na sklade za razvoj
mest, občine, banke, pokojninski in
naložbeni skladi pa lahko programe
sofi nancirajo.
24
Slovenija
Dodeljena sredstva 2007–2013Skupaj: 4,2 milijarde evrov
Konvergenca:
4,1 milijarde evrov
Evropsko teritorialno
sodelovanje:
104 milijonov evrov
Usmeritev programovPospeševanje podjetništva,
inovativnosti in tehnološkega
razvoja, krepitev človeškega
kapitala, ustvarjanje delovnih
mest in skladen regionalni
razvoj.
CiljiPrispevati 0,75 %
k letni rasti BDP.
Zvišati stopnjo
zaposlenosti za 1,7 %.
Delati skupaj: sodelovanje brez meja
Obnova železniških tirov v Sloveniji
Kohezijska politika spodbuja regije in mesta iz različnih držav članic EU, da sodelujejo in se učijo druga od druge v okviru skupnih programov, projek-tov in omrežij. V obdobju 2007–2013 je aktivnih kar nekaj pobud.
Evropsko teritorialno sodelovanje fi nan-
cira Evropski sklad za regionalni razvoj
(ESRR), ki podpira čezmejne, nadnacionalne
in medregionalne programe sodelovanja.
Proračun v višini 8,7 milijarde evrov pred-
stavlja 2,5 % skupnih dodeljenih sredstev
kohezijske politike za obdobje 2007–2013.
Obstaja tudi pravni instrument za krepi-
tev čezmejnega sodelovanje in cela vrsta
novih instrumentov za pospeševanje
regionalnega razvoja na območjih vzdolž
zunanjih meja EU in ob mejah z državami
kandidatkami, potencialnimi državami kan-
didatkami in tretjimi državami.
Uresničevaje cilja „evropsko teritorialno
sodelovanje“ poteka na več ravneh:
n 53 programov čezmejnega sodelo-
vanja na območjih ob notranjih mejah
EU. Ti programi spodbujajo razvoj pod-
jetništva in malih ter srednjih podjetij,
čezmejno trgovanje, turizem in kulturo,
upravljanje z okoljem, promet, informa-
cijska in komunikacijska omrežja, upra-
vljanje z vodami, odpadki in energet-
skimi viri, skupno uporabo zdravstvenih,
kulturnih in izobraževalnih infrastruktur
ter sodelovanje sodstva in javnih uprav.
Prispevek ESRR: 5,6 milijarde evrov
n 13 programov nadnacionalnega
sodelovanja pokriva širša območja, kot
so Baltsko morje, alpske in sredozemske
regije. Programi podpirajo projekte, ki se
ukvarjajo z inovacijami, okoljem in pre-
prečevanjem tveganja, dostopnostjo in
trajnostnim razvojem mest.
Prispevek ESRR: 1,8 milijarde evrov
n Programi medregionalnega sodelo-
vanja (INTERREG IVC) zagotavljajo okvir
za izmenjavo izkušenj med regional-
nimi in lokalnimi institucijami v različnih
državah. Programi imajo dve prednostni
nalogi: inovativnost in gospodarstvo, ki
temelji na znanju, ter varovanje okolja
in preprečevanje tveganja. INTERREG
IVC je, skupaj s programom URBACT II
glavno gibalo EU pobude Regije za
gospodarske spremembe, ki podpira
vzpostavljanje regionalnih omrežij in
omrežij mest za razvoj ter širitev naj-
boljših praks na področju posodobitve
gospodarstva.
Prispevek ESRR: 321 milijonov evrov
Države: EU-27, Norveška in Švica
n Program URBACT II združuje akterje na
lokalni in regionalni ravni s ciljem izme-
njave izkušenj in spodbujanja učenja na
področju urbanistične politike. Program
spodbuja tematska omrežja in povezo-
25
Madžarska
Dodeljena sredstva 2007–2013Skupaj: 25,3 milijarde evrov
Konvergenca:
22,9 milijarde evrov
Regionalna konkurenčnost in
zaposlovanje: 2 milijardi evrov
Evropsko teritorialno
sodelovanje:
386 milijonov evrov
Usmeritev programov Izboljšati konkurenčnost
in gospodarstvo, ki temelji
na znanju, izboljšati poslovno
okolje, aktivno politiko trga
dela in razvoj človeških virov.
CiljiPovečati število novih
delovnih mest za 4 %.
Zvišati stopnjo produktivnosti
podjetij za 10 % do leta 2015.
Povezovanje držav: nova železniška povezava med Madžarsko in Slovenijo
vanje mest, delovnih skupin in konfe-
rence ter razvoj orodij.
Prispevek ESRR: 53 milijonov evrov
Države: EU-27, Norveška in Švica
n Evropsko omrežje za spremljanje
prostorskega razvoja (ESPON) zago-
tavlja znanstvene informacije za razvoj
regij in širših območij s pomočjo upo-
rabnih raziskav, analiz in orodij.
Prispevek ESRR: 34 milijonov evrov
Države: EU-27, Norveška, Švica, Islan-
dija in Lihtenštajn
n Program INTERACT II ponuja storitve
in orodja za upravljanje programov
sodelovanja.
Prispevek ESRR: 34 milijonov evrov
Projekti regionalnega sodelovanja se sre-
čujejo s težavami zaradi razlik med drža-
vami glede davčnih in delovnih zakonov
ter zakonov o načrtovanju rabe zemljišč.
Evropsko združenje za teritorialno
sodelovanje (EZTS) je nov instrument, ki
organom lokalnih in regionalnih oblasti
iz različnih držav omogoča ustanavljanje
združenj za sodelovanje kot pravnih oseb.
Področja ukrepov so čezmejni promet ozi-
roma zdravstvene storitve, skupne študije
in projekti. Člani EZTS so lahko nacionalna
in regionalna javna telesa.
Dva instrumenta za regionalni razvoj v
državah kandidatkah, potencialnih kan-
didatkah in tretjih državah za obdobje
2007–2013:
n Instrument predpristopnih strukturnih
politik (ISPA) temelji na partnerstvu z
državami kandidatkami, kot so Bivša
jugoslovanska republika Makedonija,
Hrvaška in Turčija, in s potencialnimi
državami kandidatkami, kot so Alba-
nija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in
Srbija, vključno s Kosovom. Instrument
podpira upravne, socialne in gospodar-
ske reforme, pa tudi regionalno in čez-
mejno sodelovanje.
Sredstva EU: 11,47 milijarde evrov
n Instrument evropskega sosedstva in
partnerstva (ENPI) spodbuja sodelo-
vanje in gospodarsko integracijo med
EU in partnerskimi državami (Alžirijo,
Armenijo, Azerbajdžanom, Belorusijo,
Egiptom, Gruzijo, Izraelom, Jordanijo,
Libanonom, Libijo, Moldavijo, Marokom,
Palestinsko upravo, Rusko federacijo,
Sirijo, Tunizijo in Ukrajino). Instrument
podpira partnerstva, ki spodbujajo
dobro upravljanje ter socialni in gospo-
darski razvoj. V okviru tega instrumenta
poteka 15 pravih projektov čezmejnega
sodelovanja, ki delujejo na območjih ob
zunanjih mejah EU.
Sredstva EU: 11,18 milijarde evrov, od
tega 1,18 milijarde evrov za programe
ENPI – programe čezmejnega sodelo-
vanja.
Leta 2006 je Evropska komisija spodbudila
tudi strukturiran dialog o regionalni politiki
s Kitajsko, leta 2007 pa še z Rusijo.
26
Nemčija
Dodeljena sredstva 2007–2013Skupaj: 26,3 milijarde evrov
Konvergenca:
16,1 milijarde evrov
Regionalna konkurenčnost
in zaposlovanje:
9,4 milijarde evrov
Evropsko teritorialno
sodelovanje:
851 milijonov evrov
Usmeritev programovPospeševanje inovativnosti,
konkurenčnosti, povečanje
privlačnosti regij in
ustvarjanje več in boljših
delovnih mest.
CiljiPovečati delež izdatkov
za raziskave in inovacije
z 2,5 na 3 % BDP.
Zvišati stopnjo zaposlenosti
s sedanjih 65,4 na 70 %.
Kako učinkovita je kohezijska politika?
Preoblikovanje industrijske dediščine v bogastvo regije: Völklinger Hütte, Posarje, Nemčija
Po zadnjih ocenah ima kohezijska
politika velik vpliv, saj spodbuja rast
in ustvarjanje novih delovnih mest v
tistih državah članicah, ki to najbolj
potrebujejo, in igra pomembno vlogo
pri izboljšanju življenjskega stan-
darda po vsej Evropi.
Vsak program, ki ga sofi nancirajo strukturni
skladi, vsebuje tudi aktivnosti vrednotenja:
države članice, regije in Evropska komisija
redno vrednotijo učinke kohezijske poli-
tike. Uspeh se meri s kazalniki, kot so rast,
število ustvarjenih delovnih mest in zmanj-
šanje onesnaževanja.
Poročilo o koheziji Evropske komisije
za leto 2007 kaže, da so se države članice
odločile za naložbe, ki spodbujajo rast in v
prepotrebne naložbe v infrastrukture, člo-
veške vire in posodobitev ter diverzifi kacijo
regionalnih gospodarstev. Programi so pri-
spevali k zmanjšanju socialne izključenosti
in revščine, in sicer z zagotavljanjem zna-
nja in veščin za gospodarstvo, ki temelji na
znanju, in za okrepitev politik na področju
trga dela. Grčija, Španija, Irska in Portugal-
ska, ki so v letih pred širitvijo EU dobivale
največ sredstev iz evropskih skladov, so od
leta 1995 na nacionalni ravni dosegle res
veliko gospodarsko rast.
Grčija je zmanjšala zaostanek za preostalo
EU-27. Leta 1995 je BDP na prebivalca zna-
šal 74 % evropskega povprečja, leta 2005
pa kar 88 %. V istem časovnem okviru je
Španija povečala BDP z 91 % na 102 %,
Irska pa s 102 % na 145 %.
Položaj je drugačen v novih državah čla-
nicah, kjer kohezijska politika šele daje
prve rezultate. Zaradi slabega izhodišča,
te države doživljajo hitro rast, ki je pogo-
sto skoncentrirana v regijah glavnih mest
in drugih večjih mest. BDP v treh baltskih
državah se je v desetletju med letoma
1995 in 2005 skoraj podvojil. Tudi Poljska,
Madžarska in Slovaška so bile uspešne, saj
je bila njihova gospodarska rast več kot
enkrat višja od povprečja EU. A tudi če se
sedanji trend rasti nadaljuje, bo potrebnih
več kot 15 let, da bi BDP na Poljskem, v Bol-
gariji in Romuniji dosegel 75 % povprečja
EU-27.
V zadnjem desetletju je relativno visoka
gospodarska rast na regionalni ravni v
državah z nizkim BDP na prebivalca pome-
nila, da se regije EU zbližujejo. Med letoma
1995 in 2004 se je število regij z BDP na pre-
bivalca pod 75 % povprečjem EU znižalo z
78 na 70, število tistih z BDP pod 50 % pa se
je z 39 znižalo na 32. Regije EU-15, ki zao-
stajajo in ki so bile v obdobju 2000–2006
upravičene do zajetne pomoči kohezijske
politike, so beležile precejšnjo rast BDP na
prebivalca. Med letoma 1995 in 2004 je v
kar četrtini teh držav BDP na prebivalca
presegel prag 75 % povprečja EU.
27
Romunija
Dodeljena sredstva 2007–2013Skupaj: 19,7 milijarde evrov
Konvergenca:
19,2 milijarde evrov
Evropsko teritorialno
sodelovanje:
455 milijonov evrov
Usmeritev programovRazvoj osnovnih infrastruktur
v skladu z evropskimi
standardi, povečanje
dolgoročne konkurenčnosti,
razvoj in učinkovita izraba
človeškega kapitala, krepitev
upravnih zmogljivosti,
spodbujanje skladnega
teritorialnega razvoja.
CiljiPrispevati k 15 do 20-odstotni
rasti BDP do leta 2015.
Zvišati stopnjo zaposlenosti
s 57,4 na 64 %.
Investirati v obnovo oziroma
izgradnjo 1 400 km cest.
Novo čistilno napravo za odpadne vode Danutoni prenavljajo s sredstvi PHARE, blizu mesta Petrosani, Romunija
V obdobju 2000–2006 so v Španiji zgradili
850 km železniških prog za hitre vlake. Poleg
tega so z obnovo cest prihranili 1,2 mili-
jona ur. Oba dosežka sta znatno prispevala
k trajnostnemu prevozu. V tem obdobju so
strukturni skladi v Italiji omogočili postavi-
tev sistema za ločeno zbiranje odpadkov
za okoli 6,4 milijona ljudi. V Španiji so inve-
stirali okoli 4 milijarde evrov v skoraj 13 000
raziskovalnih projektov, v katerih je sodelo-
valo skoraj 100 000 raziskovalcev. Približno
256 000 britanskih malih in srednjih podje-
tij je prejelo fi nančno podporo, svetovanje
in usposabljanje na področju upravljavskih
in organizacijskih znanj.
Podoben trend lahko opazimo na podro-
čju ustvarjanja delovnih mest. Med
letoma 2000 in 2005 so se stopnje zaposle-
nosti v regijah približale stopnji EU, neza-
poslenost v regijah EU-15, ki zaostajajo, pa
se je s 13,4 % znižala na 12,4 %. Vendar pa
so bile leta 2005 stopnje zaposlenosti v teh
regijah še vedno približno 11 % nižje kot v
preostalih regijah Unije.
Študije ocenjujejo, da bo kohezijska poli-
tika v obdobju 2007–2013 prispevala k
6-odstotni rasti BDP v večini novih držav
članic. Na primer, dodatna 9-odstotna rast
BDP je predvidena za Litvo, Češko republiko
in Slovaško, 5,5- do 6-odstotna za Bolgarijo,
Poljsko in Romunijo, 3,5-odstotna za Grčijo
in približno 1 do 1,5-odstotna za Španijo,
za dežele vzhodne Nemčije in za italijanski
jug. Do leta 2015 naj bi naložbe kohezijske
politike prispevale k nastanku dveh milijo-
nov novih delovnih mest.
Učinek kohezijske politike pa se ne kaže
samo v rasti in zaposlovanju. Kohezijska
politika zagotavlja usklajenost z drugimi
politikami Skupnosti, ki se ukvarjajo z držav-
nimi pomočmi, okoljem, transportom, s
pospeševanjem inovativnosti ali informa-
cijske družbe. Poleg tega pa kohezijska
politika prispeva k izboljšanju in posodo-
bitvi javnih uprav, in sicer s krepitvijo tran-
sparentnosti in dobrega upravljanja.
28
Avstrija
Dodeljena sredstva 2007–2013Skupaj: 1,46 milijarde evrov
Konvergenca:
177 milijonov evrov
Regionalna konkurenčnost
in zaposlovanje:
1,03 milijarde evrov
Evropsko teritorialno
sodelovanje:
257 milijonov evrov
Usmeritev programovRegionalna konkurenčnost in
inovativnost, privlačnost regij,
izboljšanje prilagodljivosti
in usposobljenosti delovne
sile, teritorialno sodelovanje,
upravljanje.
CiljiPovečati konkurenčnost s
krepitvijo temeljnih znanj,
podjetništva in inovativnosti.
Pospeševati raziskave
in razvoj.
Spodbujati skladen
regionalni razvoj in izboljšati
dostopnost regij, pospeševati
zaposlovanje.
Nadzor nad davkoplačevalskim denarjem
Pospeševanje trajnostnega razvoja: kolesarske steze v regiji Salzburg, Avstrija
Sredstva strukturnih in Kohezijskega sklada vsako leto dosegajo približno 50 milijard evrov, ki izhajajo iz pro-računa EU držav, regij in zasebnikov. Države članice upravljajo z več kot 400 nacionalnimi in regionalnimi pro-grami, ki vključujejo več deset tisoč projektov. Kako Evropska komisija zagotavlja ustrezno in učinkovito porabo davkoplačevalskega denarja?
Odgovor se skriva v sistemu nadzorov in
revizij na ravni EU, nacionalni in regionalni
ravni. Preden države članice in regije pora-
bijo en sam evro iz strukturnih in Kohezij-
skega sklada, morajo izpolniti celo vrsto
minimalnih zahtev.
Za vsak program je treba določiti tri organe
oblasti in njihove funkcije:
n Organ upravljanja zagotavlja skla-
dnost projektov s kriteriji izbora in mora
upravičenca seznani z roki in pogoji.
Preverja izpolnjevanje pogojev za sub-
vencije in redno izvaja preverjanja na
terenu, da ugotovi napredek in toč-
nost napovedanih izdatkov. V primeru
nepravilnosti popravi oziroma povrne
sredstva iz EU. Na koncu sestavi letna
poročila o izvajanju in končno poročilo
s povzetkom izvajanja celotnega pro-
grama. Ta poročila pregleda Evropska
komisija.
n Organ za potrjevanje Komisiji oddaja
redna poročila o izdatkih in zahtevke za
plačilo. Preverja točnost zahtevkov za
povračila in rezultate zanesljivega raču-
novodskega sistema ter njihovo skla-
dnost z veljavnimi nacionalnimi pred-
pisi in predpisi EU. Po potrebi preverja
tudi na terenu. Organ za potrjevanje
spremlja in poroča o nepravilnostih in o
posledičnem vračilu oziroma odvzemu
sredstev upravičencu.
n Revizijski organ izvaja sistemske revi-
zije in testira projekte. Organu upravlja-
nja in organu za potrjevanje poroča o
ugotovljenih sistemskih pomanjklji-
vostih in o nepravilnostih pri izdatkih.
Odgovornosti nacionalnih revizijskih
organov so se v obdobju 2007–2013
povečale. Najprej morajo podati mne-
nje o usklajenosti sistema upravljanja
in sistema nadzora. Potem mora vsak
program določiti revizijski organ, ki
prevzame formalno odgovornost za
revizijsko delo. V devetih mesecih po
odobritvi programa mora predložiti
revizijsko strategijo in podati letno revi-
zijsko poročilo. Pregledati mora tudi
vsa revizijska dela ob zaključku pro-
gramskega obdobja. Evropska komisija
natančno pregleda vsa poročila.
29
Finska
Dodeljena sredstva 2007–2013Skupaj: 1,7 milijarde evrov
Regionalna konkurenčnost
in zaposlovanje:
1,6 milijarde evrov
Evropsko teritorialno
sodelovanje:
120 milijonov evrov
Usmeritev programovSpodbujanje poslovnega
sektorja, pospeševanje
inovativnosti, vzpostavljanje
omrežij in krepitev struktur
znanja, usposobljenosti,
zaposlovanja in podjetništva,
izboljšanje dostopnosti regij
in okolje.
CiljiUstanoviti nova podjetja
in ustvariti nova delovna
mesta s ciljem povečanja
zaposlenosti.
Razvoj regionalnih
gospodarstev.
Povečati produktivnost,
konkurenčnost in izvoz.
Dvigniti izobrazbeno raven.
Povečati delež izdatkov
za raziskave in inovativnost
na 4 % BDP do leta 2010.
Storitve za skupnost : popoldanski center za osnovnošolce, Lastenkaari, Finska
Revizijske službe Evropske komisije izva-
jajo nadzor, večinoma v obliki revizij siste-
mov upravljanja in nadzora nad državami
članicami in regijami, vključno s kontrolo
transakcij na ravni upravičencev. Nadzoru-
jejo pritok sredstev v države članice. Izva-
jajo tudi tematske revizije in v primeru ugo-
tovljenih večjih pomanjkljivosti v sistemih,
Komisija in država članica oblikujeta načrt
ukrepanja za odpravo pomanjkljivosti.
Če država članica ne ukrepa takoj, potem
lahko Evropska komisija prekine ali odloži
plačila in izvede fi nančne popravke za
nadomestilo že izvedenih plačil. Finančne
popravke izvajajo pavšalno za vsa ogro-
žena plačila.
Evropska komisija je za obdobje 2007–
2013 sprejela načrt ukrepanja za nadaljnjo
integracijo dejavnosti nadzora in revizije
na ravni EU, nacionalni in regionalni ravni.
Med ukrepe sodi izboljšanje na področju
koordinacije revizijskega dela in izmenjava
rezultatov revizij med revizijskimi organi
držav članic in Komisijo, pa tudi širitev
dobrih praks.
Komisija izvaja tudi popravke posameznih
napak, ki jih odkrije v lastnih postopkih revi-
zij ali v revizijah Evropskega računskega
sodišča. Države članice imajo možnost
zavrniti fi nančne popravke in lahko popra-
vljene izdatke nadomestijo z drugimi upra-
vičenimi izdatki, da se izognejo neto zmanj-
šanju sredstev za posamezni program.
30
Grčija
Dodeljena sredstva 2007–2013Skupaj: 20,4 milijarde evrov
Konvergenca:
19,6 milijarde evrov
Regionalna konkurenčnost
in zaposlovanje:
635 milijonov evrov
Evropsko teritorialno
sodelovanje:
210 milijonov evrov
Usmeritev programovPovečanje konkurenčnosti,
izboljšanje dostopnosti,
digitalno zbliževanje, razvoj
človeških virov, izobraževanje
in vseživljenjsko učenje.
CiljiPovečati BDP za 3,5 %
in ustvariti 95 000 novih
delovnih mest do leta 2015.
Zvišati delež izdatkov za RR
z 0,6 na 1,5 % BDP.
Obveščanje: pravica vedeti
Ohranjanje kulturne dediščine v Atenah, Grčija
Obveščanje javnosti in informiranje o
aktivnostih, ki jih sofi nancirajo struk-
turni in Kohezijski sklad EU je izre-
dnega pomena, saj prispeva k oza-
veščanju javnosti in k preglednosti
programov.
Pravica do obveščenosti o delovanju
strukturnih in Kohezijskega sklada v praksi
zahteva usklajenost obveščanja javnosti,
spletnih strani, zbirk podatkov o najboljših
praksah in drugih virov na ravni organov
oblasti EU, držav članic in regij, s ciljem
zagotoviti kar najboljši dostop do pravih
informacij. Organi nacionalnih oblasti so
v prvi vrsti odgovorni za obveščanje svojih
državljanov o tistih aktivnostih, ki jih sofi -
nancira EU.
Obveščanje in informiranje na vseh ravneh
skladov je v obdobju 2007–2013 še bolj
poudarjeno. Države članice in regije so
odgovorne za zagotavljanje informacij o
programih, ki jih sofi nancirajo skladi, in za
objavo imen vseh upravičencev, projektov
in dodeljenih zneskov.
Iz predpisov EU:
n Vsak operativni program mora imeti
načrt komuniciranja, ki obsega stra-
tegijo, opredelitev ciljnih skupin, načrt
informiranja in obveščanja javnosti in
okvirni proračun. Organi oblasti morajo
imenovati ministrstva, odgovorna za
izvajanje in vrednotenje načrta.
n Za organe upravljanja in končne upra-
vičence so določene minimalne zah-
teve na področju obveščanja javnosti.
Na primer, ena obsežnejša aktivnost
informiranja ob začetku programa in
še ena ob koncu vsakega leta izvajanja
programa, objava seznama končnih
upravičencev s strani organa upravlja-
nja, postavitev panojev in spominskih
plošč na lokacijah projektov.
n Države članice in regije naj bi vzposta-
vile omrežja na področju obveščanja in
informiranja s ciljem boljše integracije
in učenja iz primerov najboljših praks.
Informiranje in obveščanje sta sestavni
del kohezijske politike in zagotavljata
dodano vrednost kakovosti programov in
projektov. V praksi to izvajajo nacionalne
in regionalne uprave, končni upravičenci
in službe Evropske komisije. Pomembno je
tudi vrednotiti in spremljati strategije infor-
miranja in obveščanja in preverjati njihovo
usklajenost s celostnimi cilji operativnih
programov.
31
Službe Evropske komisije obveščajo jav-
nost o delovanju skladov v vsaki državi
članici, in sicer z oglaševanjem, s spletnimi
aktivnostmi, v medijih in na konferencah.
Cilj aktivnosti v vseh uradnih jezikih EU je
povečati ozaveščenost o vplivu skladov in
zagotoviti široko dostopnost do točnih in
relevantnih informacij.
Komisija koordinira tudi omrežje odgo-
vornih na področju komunikacij iz vseh 27
držav članic, ki združuje odgovorne za pro-
mocijo strukturnih in Kohezijskega sklada
EU. Cilj je izmenjava izkušenj in najboljših
praks, iskanje novih načinov za izboljšanje
kakovosti komunikacijskih aktivnosti in
povezovanje z obstoječimi nacionalnimi
omrežji.
32
V službi državljanov
Če želite izvedeti več o tem, kako Evropska unija podpira regije, koliko sredstev je na voljo
za projekte v vaši regiji, ali če iščete novice, objave, predstavitve v programu Power-point,
fotografi je ali videofi lme, obiščite spletno stran Generalnega direktorata za regionalno
politiko Evropske komisije:
http://ec.europa.eu/regional_policy
Če imate vprašanje ali če bi radi prejemali objave, nam pošljite elektronsko pošto:
Generalni direktorat za regionalno politiko vodi tudi Center za informiranje in obisko-
valce, ki je odprt za posameznike in skupine od ponedeljka do petka (od 9:30 do 12:30 in
od 14:00 do 17:00).
Evropska komisija, Generalni direktorat za regionalno politiko
Avenue de Tervuren/Tervurenlaan 41
B-1049 Bruxelles/Brussel
Telefon: +32 (0)2 296 06 34
Faks: +32 (0)2 296 60 03
33
GlosarKohezijski sklad: v državah članicah, katerih bruto nacionalni dohodek ne dosega 90 %
povprečja EU, Kohezijski sklad sofi nancira projekte na področju transporta in okolja,
vključno s čezevropskimi omrežji (TEN), na področju energetike in obnovljivih virov ener-
gije. Za obdobje 2007–2013 bo na voljo 69,6 milijard evrov za fi nanciranje v okviru pro-
gramov, ki jih upravljajo države članice.
Strateške smernice Skupnosti za kohezijo: zagotavljajo okvir za intervencije struktur-
nih skladov.
ESRR (Evropski sklad za regionalni razvoj): skupaj s Kohezijskim skladom in Evropskim
socialnim skladom je to eden od treh fi nančnih instrumentov kohezijske politike EU in
poglavitni vir sredstev za razvoj notranjega potenciala regij. ESRR, ki je bil ustanovljen
leta 1975, prispeva k fi nanciranju produktivnih investicij, podjetništva, prometnih in okolj-
skih infrastruktur, raziskav in tehnologije, inovativnosti, informacijske družbe, trajnostnega
razvoja in drugih aktivnosti.
ESS (Evropski socialni sklad): sklad, ki je bil ustanovljen leta 1957, je eden od treh kohe-
zijskih instrumentov EU in osrednji vir fi nančne podpore razvoja zaposlovanja in človeških
virov.
BDP (bruto domači proizvod): gospodarska vrednost vsega blaga in storitev, proizvede-
nih na nekem območju v določenem časovnem obdobju. BDP je enak vsoti bruto dodane
vrednosti gospodarskih dejavnosti na nekem območju, s prištetimi davki in odštetimi
subvencijami. Pri primerjavi regij EU se BDP ponavadi izraža kot odstotek od povprečja EU
(povprečje = 100 %). Izražanje BDP na prebivalca, merjenega po kupni moči, omogoča
primerjavo cen med državami članicami.
NUTS (nomenklatura statističnih teritorialnih enot): klasifi kacijski sistem, ki ga upora-
blja EU za zbiranje statističnih podatkov na regionalni ravni. Vse regije v EU so razvrščene
v tri ravni NUTS. Trenutno je 268 regij NUTS 2 v vseh državah EU-27. Raven 2 se uporablja
za določanje območij, upravičenih do podpore iz strukturnih skladov.
NSRO (nacionalni strateški referenčni okviri): v postopku priprave programov inter-
vencij strukturnih in Kohezijskega sklada za obdobje 2007–2013 morajo države članice
predložiti NSRO, ki zagotavlja, da so intervencije v skladu s smernicami Skupnosti za
kohezijo.
Operativni program: to je dokument, v katerem je določena razvojna strategija države
članice oziroma regije z ustreznimi prednostnimi nalogami, ki se bodo izvajale s pomočjo
fi nančnih instrumentov strukturnih in Kohezijskega sklada. Države članice ga predložijo
Evropski komisiji.
V službi državljanov
Če želite izvedeti več o tem, kako Evropska unija podpira regije, koliko sredstev je na voljo
za projekte v vaši regiji, ali če iščete novice, objave, predstavitve v programu Power-point,
fotografi je ali videofi lme, obiščite spletno stran Generalnega direktorata za regionalno
politiko Evropske komisije:
http://ec.europa.eu/regional_policy
Če imate vprašanje ali če bi radi prejemali objave, nam pošljite elektronsko pošto:
Generalni direktorat za regionalno politiko vodi tudi Center za informiranje in obisko-
valce, ki je odprt za posameznike in skupine od ponedeljka do petka (od 9:30 do 12:30 in
od 14:00 do 17:00).
Evropska komisija, Generalni direktorat za regionalno politiko
Avenue de Tervuren/Tervurenlaan 41
B-1049 Bruxelles/Brussel
Telefon: +32 (0)2 296 06 34
Faks: +32 (0)2 296 60 03
KN
-76-06-538-SL-C
Skupaj za regijeKohezijska politika EU uresničuje načelo solidarnosti v EU. Temeljni cilj EU, določen v
njeni pogodbi, je krepitev gospodarske, socialne in ozemeljske kohezije z zmanjševanjem
razvojnih razlik med regijami. Čeprav so naložbe v okviru kohezijske politike usmerjene na
revnejše regije EU in jim pomagajo, da bi dohitele bogatejše, pa pozitivno vplivajo na vse
regije in prebivalce, saj povečujejo konkurenčnost in izboljšujejo življenjske razmere po vsej
EU. V tej brošuri je pojasnjeno, kako deluje kohezijska politika EU, kaj se z njo želi doseči in
kje lahko najdete več informacij.
InforegioOglejte si stran Inforegio in se seznanite z evropsko regionalno politiko EU
http://ec.europa.eu/[email protected]
ISBN 92-79-03793-5
7 606538 402335