Mitja Guštin

Odtisi prvih slovanskih rodov na območju med vzhodnimi Alpami

in zgornjim Jadranom

GušTin Mitja, dr., red. prof., dr. h. c., Inštitut za dediščino Sredozemlja, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Univerza na Primorskem, p.p. 14, 6330 Piran, mitja.gustin@zrs.upr.si.

Razumevanje priselitve slovanskih rodov na ozemlje med vzhodne Alpe in zgornji Jad ran v 2. pol. 6. stoletja je, ob znanih pisnih virih, predvsem Diakonove Zgodovine Langobardov, pridobilo z raziskavo številnih zgodnjesrednjeveških selišč v Podravju in predvsem v Prekmurju, tudi kvali-tetne materialne vire. Analiza lege selišč ob vodotokih, vrste bivalnih in gospodarskih objektov v obliki zemljank ter izdelkov lončarske proizvodnje, kaže na prihod slovanskega kmečkega življa iz smeri današnjega češkega in slovaškega ozemlja. Kakovost materialnih virov se kaže v analizi množičnih sledov naselitve in absolutnih datumih radiokarbonskih C14 analiz.

ključne besede: zgodnji srednji vek, naselitev Slovanov, materialni viri, Prekmurje.

Slovani prihajajo

Med številnimi migracijami ljudstev v preteklosti, ki so s svojo naselitvijo ali pa samo z bežnim mimohodom proti toplemu Sredozemlju, sooblikovali podobo današnje slovenske pokrajine, je za nas najpomembnejša velika selitev slovanskih ljudstev in dokončna naselitev njihovega manjšega dela na obrobju vzhodnih Alp.1

V slovenskem zgodovinopisju je dobila naselitev Slovanov v širši vzhodno-alpski prostor z razpravo Aleša Žužka nov pregled raziskovalnih in interpretativnih dosežkov Boga Grafenauerja. Slednji je dobršen del svojega življenja posvetil prav tem vprašanjem in je že sredi 20. stoletja, na osnovi pisnih zgodovinskih virov in raziskav Franca in Milka Kosa ter Ljudmila Hauptmana in njegovih toponomastičnih študij, kakor tudi s pomočjo jezikoslovnih študij Frana Ramovša, Tineta Logarja in Franceta Bezlaja, celovito opredelil prihod Slovanov v širši vzhodnoalpski in tudi današnji slovenski etnični prostor.2

Kakor ugotavlja Žužek, je Grafenauer prvo priselitev Slovanov v vzhodno-alpski prostor in okrog dunajske kotline postavil že v čas okrog leta 550. Pripisal

1 Lotter, Bratož, Castritius, Premiki ljudstev, str. 108‒126.2 Žužek, Naselitev Slovanov, str. 261‒287 z vso literaturo in izčrpnimi komentarji Grafe-

nauerjevega dela.

45

Mitja Guštin: Odtisi prvih slovanskih rodov na območju med vzhodnimi Alpami in zgornjim Jadranom46

jo je t.i. zahodnoslovanskemu valu s severa; v Panonijo, dolino Mure in vzhodno Koroško pa naj bi se razširili do okrog leta 580. Naslednji slovanski val, ki ga je Grafenauer pripisoval t.i. obrskim – vzhodnim Slovanom, naj bi do okrog leta 587/588 poselil osrednjo Slovenijo in Koroško, pred letom 591 zgornjo dolino Drave in dosegel Vipavsko dolino še pred letom 600.

V času, ko je pisal Grafenauer svoje zgodnjesrednjeveške študije, so bile materialne priče slovanske naselitve na obravnavano ozemlje izredno skromne in arheološke raziskave šele v povojih. Tudi pri najboljši volji terenski rezultati arheoloških raziskav – izkopanine z Bleda, Ptuja in drugod – pri takratnem stanju raziskav niso omogočale, da bi jih lahko smiselno vključil ter z njimi dopolnil svoja razmišljanja, zastavljena tudi z vidika rezultatov različnih strok, o slovanski naselitvi v vzhodnoalpski prostor. Zato je razumljivo, da v njegovih tekstih, razen za ilustracijo, niso prisotni naselitveni materialni sledovi, s katerimi pa danes, skoraj pol stoletja kasneje, razpolagamo v izdatni meri.

Žužek poskuša v svoji razpravi z reinterpretacijo istih pisnih virov, predvsem teksta Pavla Diakona (720–799), Zgodovina Langobardov, spremeniti Grafe-nauerjevo datacijo in časovni tempo naseljevanja ter oceno o moči, številčnosti in globini prodora prvega severnoslovanskega vala. Predvsem se mu zdi malo verjetna postopnost slovanskega naseljevanja vzhodnoalpskega ozemlja, saj naj bi bilo to v nasprotju z v pisnih virih omenjenimi silovitimi in globokimi slo-vanskimi prodori v Ilirijo in Trakijo ter njihovimi vojaškimi spopadi z Bavarci in vzhodnorimsko vojsko. Žužkovih pogledov in interpretacije pisnih virov njegovega zornega kota na tem mestu ne bomo povzemali, saj se nanašajo na politično-oblastna razmerja širšega vzhodnoalpskega prostora. Njegovi zaključki, kljub omembi nekaterih zgodovinskih okvirov ob objavi materialnih virov novejših arheoloških raziskav v Podravju in Prekmurju, in opozorilo na previdnost pripisovanju zahodnim Slovanom,3 ne posegajo bistveno na območje jugovzhodno alpskega območja – prostora, ki je matičen za današnjo slovensko skupnost in predmet naše razprave.

V splošnem zgodovinopisju 20. stoletja je slika priselitve Slovanov na obrobje jugovzhodnih Alp na podlagi znanih pisnih in materialnih virov precej jasna. Na upravno povsem prosto in demografsko močno osiromašeno ozemlje, ki ga je stoletja poseljevalo staroselsko in priseljeno italsko prebivalstvo in po zatonu antike tudi pripadniki germanskih plemen, so po odhodu Langobardov prišli tekom 2. pol. 6. stoletja prvi slovanski rodovi. Iz teh naseljencev, ki edini med zahodnoslovanskimi ljudstvi prodrejo pri Devinu v Tržaškem zalivu do Jadrana in s tem Sredozemskega morja, se kasneje kot samostojna etnična skupina in zgodovinsko izoblikovan narod razvijemo Slovenci.

3 Zgodnji Slovani; Žužek, Naselitev Slovanov, str. 270, 271, 275‒277, op. 63 (povzema okvirne zgodovinske datacije posameznih arheoloških najdišč oz. objavljenega izbora gradiva).

Zbirka ZČ / 39 47

Podoba slovanske naselitve v jugovzhodnoalpskem prostoru se naslanja na pisne vire, predvsem Diakonova poročanja v njegovem delu Zgodovina Lango-bardov. V teh zapisih so izpričani vzponi in padci takratnih elit ter njihovih bojev za oblast in posest. O življenju staroselskega romanskega prebivalstva, ki je po zatonu rimske države večinoma živelo na odmaknjenih utrjenih re-fugijih, praktično ni pisnih podatkov, razen skromnih posrednih omemb o (ne)delovanju cerkvene organizacije; o novih prišlekih in njihovi naselitvi na tem območju pa je prav tako moč sklepati le z vidika omembe pomembnejših vojaških spopadov, večjih premikov ljudstev in umika lokalnega prebivalstva ter posledično tudi propada škofij.4 Za zgodnjeslovansko obdobje našega današnjega (etničnega) slovenskega ozemlja razpolagamo le s skromnimi pisnimi viri, ki v smislu politične in vojaške zgodovine beležijo boje Samove plemenske zveze (623–658) s Franki in Avari in obstoj Karantanije (664–772), ki se je v strahu pred avarsko nadvlado povezala z Bavarci in posredno tudi s frankovskim kraljem ter krščansko cerkvijo.

Slovani prvega naselitvenega vala v 2. pol. 6. stoletja na južno obrobje vzhodnih Alp seveda niso prišli na povsem prazen prostor. Rimske staroselce, pomešane z germanskimi priseljenci, večinoma pripadniki langobardske selitve, najdemo nastanjene v času slovanskega priseljevanja predvsem v razgibanem hribovitem svetu, v odročnih krajih in na težko dostopnih višinskih naselbinah, daleč proč od nekdanjih rimskih prometnic in poselitvenih središč.5 Tudi sicer se gibljemo v obdobju pozne antike in zgodnjega srednjega veka v nemirnem času celih stoletij, za katere upravičeno velja oznaka temno obdobje zgodovine – dark ages, saj so tako materialni kot pisni viri, omejeni na poročanje o elitah in izrednih dogodkih, skopi. Ker imamo o pisnih virih na razpolago že ome-njeni najnovejši temeljit pregled, želimo v našem prispevku na temo migracij slovanskih rodov med Alpami in zgornjim Jadranom6 opozoriti na priložnosti, ki jo ponujajo materialni viri pridobljeni z arheološko metodo. Le-ti danes že v veliki meri omogočajo dobro prepoznavanje materialne kulture prvih slovanskih naseljencev na tem območju.7

4 Raziskovalci ugotavljajo nezanesljivost pisnih podatkov za demografsko usihanje ro-manskega prebivalstva Žužek, Naselitev Slovanov, str. 276, op. 14 (Pleterski, Geneza Slovanov, str. 12‒20) in posledično propadanje škofij: Bratož, Gli inizi dell ’etnogenesi, str. 161‒165; Žužek, Naselitev Slovanov, str. 264.

5 Ciglenečki, Višinske utrdbe; Ciglenečki, Höhenbefestigungen; Ciglenečki, Tinje nad Loko.6 Za razumevanje zgornjejadranskega robu slovanske naselitve sredi 7. stoletja cfr. novej-

šo razpravo Mauricija Levaka, Slaveni vojvode Ivana in komentar Mateja Župančiča, Slovani vojvode Ivana.

7 Dober pregled materialne kulture med 5. in 11. stoletjem nudi: Bitenc, Knific, Od Rimljanov do Slovanov. Za novejše raziskave zgodnjesrednjeveškega obdobja cfr. Zemlja pod vašimi nogami; Zgodnji Slovani; Srednji vek; Guštin, Začetki slovanskega naseljevanja; Guštin, Die slawischen Migrationen, str. 195‒200; Guštin, Between the Slavs and Madyars, str. 249‒257.

Mitja Guštin: Odtisi prvih slovanskih rodov na območju med vzhodnimi Alpami in zgornjim Jadranom48

Materialni viri

Prizadevanja vrste raziskovalcev za odkrivanje in interpretiranje materialne dediščine zgodnjeslovanskega obdobja na območju jugovzhodno predalpskega območja, med katerimi naj posebej izpostavimo najprej delo Josipa in Paole Korošec, pa kasneje Vinka Šribarja in zatem predstavnika mlajše generacije Timo-teja Knifica in Andreja Pleterskega,8 so bila uspešno nadgrajena šele z arheološkimi raziskavami avtocestnega križa severovzhodne Slovenije ob koncu 20. stoletja.

Z obsežnimi raziskavami, ki so potekale na sto in več hektarjih površine, so na ravnicah nižinskih predelov rečnih teras Drave in Mure, prišli na dan, s pomočjo preizkušene arheološke metode, resnično otipljivi sledovi prvih slovanskih priseljencev. S tem pa je bila dana možnost razumevanja njihove naselitve ter načina življenja na tem območju konec 6. in v zgodnjem 7. stoletju.9

Za etnično (slovansko) opredelitev novih zgodnjesrednjeveških prebivalcev in za razumevanje poselitvene slike današnjega slovenskega ozemlja v 2. pol. 6. in v zgodnjem 7. stoletju, se lahko opremo na določene danosti, ki so značilne, morda tudi ključne, za prepoznavanje poljedelske skupnosti slovanskega življa:

– lega naselbin v plodni ravnici ob vodotokih z značilno obliko poselitve in samih selišč (s pripadajočimi grobišči),

– delno vkopani bivalni in gospodarski objekti – zemljanke,– značilna lončarska proizvodnja prostoročno izdelane, luknjičave in

neokrašene lončenine, katere oblike so omejene le na lonce in pekače,– naravoslovne analize, ki omogočajo dokaj natančne kronološke razvrstitve

materialne dediščine (arhitekture, drobnih najdb, kostnih ostankov) z analizo radioaktivnega ogljika – C14.

Selišča

Prve priseljence zgodovinsko izpričanih migracij je v daljni preteklosti izredno težko zaslediti in opredeliti s pripadajočimi materialnimi ostalinami.10 Še posebej to velja za pravkar prispele družine in rodove, ki potrebujejo takojšen zasilen stan zase in varno zavetje za živino; zatem je na vrsti krčenje gozda in kultiviranje zemlje (pašniki za živino in polje), da si zagotovijo preživetje. Šele

8 Pregled zgodovine arheoloških raziskav zgodnjesrednjeveške materialne kulture za 6. stoletje: Ciglenečki, Izsledki in problemi poznoantične; za evidenco arheoloških raziskav med 7. in 11. stoletjem cfr. Milavec, Pregled raziskav.

9 Zemlja pod vašimi nogami; Zgodnji Slovani; Srednji vek.10 O težavah prepoznavnosti skupnih materialnih oblik na primeru Slovencev cfr. Guštin,

Odsevi iz preteklosti.

Zbirka ZČ / 39 49

kasneje, ko je gospodarjenje utečeno, pride na vrsto izgradnja trdnejših oblik prebivališč in pripadajočih gospodarskih pomožnih objektov ter vzpostavitev čvrste medsebojne povezanosti, ki se v materialnih sledovih najbolje zrcali v skupnih praksah, med katerimi so najbolj otipljiva prav grobišča.

Šele v letih 1996 in 1997 so bile na Slovenskem ob arheoloških raziskavah v Slivnici in Spodnjih Hočah pri Mariboru odkrite prve slovanske zemljanke ustreznih oblik in inventarjev, sicer značilna bivališča zgodnjega srednjega veka velikega dela celinske Evrope. Tem so se nekaj let kasneje pridružili podobni vkopani objekti na Pobrežju pri Mariboru in na kar nekaj arheološko raziskanih lokacijah okrog Murske Sobote (sl. 1), v večjem številu predvsem na ledini Nova tabla. Prav slednje predstavljajo največji kompleks te prve zgodnjesrednjeveške poselitve na obrobju jugovzhodno predalpskega prostora in so zato primerne za ponazoritev materialne kulture slovanske poselitve tega prostora.

Slika 1: Razprostranjenost naselbin med panonskim robom in osrednjo Slovenijo, ki imajo zanes ljivo izpričano gradivo zgodnje naselitve v 2. pol. 6. in morda začetku 7. stoletja (dopolnjeno po Guštin, Rani srednji vek, slika 1: 1): 1 Bled, 2 Krog–Žabnjek, 3 Krog–Pod Kotom, 4 Grofovsko, 5 Kotare–Baz a, 6 Murska Sobota–Nova tabla, 7 Lipovci–Popava, 8 Bratonci, 9 Turnišče–Nedelica, 10 Nedelišće–Stara ves, 11 Jakopovec–Blizna.

Ledina Nova tabla leži južno od Murske Sobote na levi terasi Mure, na rahlo valoviti ravnici poimenovani Ravensko, kar velja za velik del Prekmurja. Velike, strnjene poljske površine ležijo na starem rečnem obrežju, katerega prod ponekod sega visoko v ornico, drugje pa leži globoko pod površino. Območje so v zgodnjem srednjem veku prepletali manjši potoki, med njimi je pustil sledove svoje struge predvsem potok Dobel. Pokrajina je bila v tistem času po vsej verjetnosti močno poraščena z gozdovi in prvi naseljenci so se ob prihodu

Mitja Guštin: Odtisi prvih slovanskih rodov na območju med vzhodnimi Alpami in zgornjim Jadranom50

nastanili na odprtih jasah ob potokih. Hodne površine zgodovinskih obdobij je intenzivno poljedelstvo moder-

nega časa preoralo do globine 30 cm. Očitnejši sledovi zgodnjesrednjeveških selišč so zato ohranjeni le tam, kjer so deli objektov globlje vkopani, npr. pri zemljankah – tipu bivališč, vkopanih shrambenih ali odpadnih jamah ali pa so vidni sledovi zabitih kolov nosilnih konstrukcij. Tudi grobovi, kot pomemben vir prepoznavanja poselitve določenega območja, so praviloma vkopani globlje in zato v veliki meri ohranjeni.

Za razumevanje zgodovinske slike prostora, na katerega so se priselili Slo-vani, je treba posebej poudariti, da so raziskave na širšem območju Nove table oz. v celotnem Prekmurju zaznale skromno poznoantično poselitev, ki jo lahko pripišemo rimski staroselcem 4. in 5. stoletja, morda tudi 6. stoletju. Ohranila se je le v sledovih; dober primer je najdišče Pod Kotom–cesta blizu Murske Sobote, kjer je bila poznoantična kulturna plast poškodovana in je lončenina z oranjem prišla v zasutja nekaterih zgodnjesrednjeveških objektov.11 Tako smemo sklepati, da je bila pokrajina v glavnem stoletje ali več zapuščena in da so se nekoč obdelovane površine zarasle v gozdnato pokrajino.

Na območju Nove table je bilo med letoma 1999 in 2008 na površini dobrih štirideset hektarjev odkritih in raziskanih več kot 170 manjših in večjih zgodnjesrednjeveških naselbinskih objektov. Med njimi so razmeroma številni prav objekti (npr. zemljanke, shrambene in odpadne jame), ki jih je mogoče pripisati prvemu valu slovanskih prišlekov v drugi polovici 6. stoletja.12

Za ponazoritev zgodnjeslovanskih selišč prvega poselitvenega vala predstav-ljamo dokumentirane značilnosti najstarejših zemljank. Po odstranitvi 25–30 cm debele ornice so se v rahlem in sipkem pesku razločno pokazale črne ovalne lise vkopov, prepoznanih kot bivalni objekti – zemljanke. Dolgi so bili med 5 do 6 m, široki 2,5 do 3 m, vkopani v geološko osnovo med 0,15 do 0,50 m, včasih pa celo več kot 1 m globoko. Gradbeno-konstrukcijskih elementov (nosilnih stebrov, ipd.) ni bilo vidnih. V enem primeru pa je bila ob severovzhodni stranici odkrita polkrožna nišasta razširitev. V njej je bilo na dnu postavljeno ognjišče, narejeno iz plasti za pest velikih prodnikov, nad katerimi je bila plast rdeče ožgane gline. Polnilo zemljank je praviloma sestavljala obilica žganine in pepela, večji ožgani prodniki ter razmeroma številni odlomki lončenine, medtem ko so predmeti iz drugih materialov izredno redki.

11 Tušek, Poznoantična in zgodnjesrednjeveška lončenina, str. 37; prava analiza materialnih sledov poznoantičnih prebivalcev v ravninskih predelih še ni narejena. Iz dosedanjih objav je razvidno, da je bila poselitev izven višinskih postojank v odročnih krajih izredno skromna in močno razpršena (cfr. npr. Pleterski, Belak, Lončenina na Gorenjem Mokronogu, str. 98‒103.)

12 Guštin, Knific, Zgodnjeslovanska naselbina zemljank, str. 85‒89; Pavlovič, Novi izsledki, str. 49‒52.

Zbirka ZČ / 39 51

Slika 2: Ogrodje pastirskega stanu na Skadarskem jezeru – primer, ki omogoča razumevanje gradnje prvih slovanskih zemljank v Prekmurju. Foto M. Guštin, jesen 2005.

Zemljanke ovalne oblike na Novi tabli pri Murski Soboti niso imele glo-boko v zemljo zabite podporne strešne konstrukcije, ki je sicer samoumevna pri taki vrsti bivališč in se običajno kaže v obliki okroglih jamic za pokončna bruna znotraj objekta. Domnevamo, da so imele zemljanke te prve poselitve preprosto šotorasto streho iz trstike, postavljeno na ogrodje iz tankih palic, zataknjenih v tla okoli izkopane jame. Večji prodniki so verjetno služili za obtežitev strešne kritine pred močnim ogrščkom – vzhodnim vetrom.

Zemljanke so bile v 1. tisočletju zelo razširjene predvsem v »barbarskem delu« Evrope. Uporabljali so jih za bivališča ter za shrambe in delovne prostore. Poleg vkopane jame so bile njihov sestavni del tudi jame za lesene kole, ki so nosili strešno konstrukcijo. Stene so bile zgrajene iz prepletenega vejevja in ometane z ilovico. Dvokapna streha, ki je praviloma segala do tal, je bila narejena iz trsja ali slame. Iz slovanskih naselbin Srednje Evrope poznamo različne vrste zemljank, take s kvadratnim, pravokotnim, ovalnim, okroglim ali nepravilnim tlorisom. Zemljanke z Nove table pri Murski Soboti so skupaj s podobnimi iz širše okolice Maribora del bivalne kulture, kakršno poznamo v severozahodnih predelih slovanskega sveta v 2. pol. 6. in v 7. stoletju.13

Poselitev najstarejše poljedelsko usmerjene generacije se, po današnjih raziskavah na širšem območju med Mursko Soboto in Muro, kaže kot močno razpršena, s posameznimi kmetijami. Raziskave na Novi tabli so pokazale, da

13 Šalkovský, Häuser.

Mitja Guštin: Odtisi prvih slovanskih rodov na območju med vzhodnimi Alpami in zgornjim Jadranom52

so v tem prvem valu priselitve praviloma postavljene 2 do 3 zemljanke skupaj, spremlja pa jih še kakšna manjša shrambena ali odpadna jama, ki je nastala tudi kot izkop potrebnega gradbenega materiala.14

Glede na tloris in inventarje objektov (lončenina, redka železna orodja), smemo domnevati, da so ta prva selišča predstavljala posamezne manjše kmetije, ki so bile ob prihodu na novo območje zgrajene na primernem kraju v bližini vodotoka, po vsej verjetnosti na manjši jasi. Med posameznimi kmetijami je bilo nekaj sto metrov razdalje, kar je omogočalo tako hiter stik med njimi, kot širitev gospodarstva vsake posebej.

Grobišča

Pri sicer kar številnih znanih seliščih tega prvega naselitvenega horizonta, so ostala pripadajoča grobišča dolgo neznanka. Čeprav je bil že leta 1970 na Brstju pri Ptuju izkopan prvi žgan (slovanski) grob,15 je šele odkritje žganega zgodnjesrednjeveškega grobišča na lokaciji Popova II leta 200616 pokazalo, da moramo v tem zgodnjem obdobju tudi v Prekmurju in drugod na Slovenskem pričakovati podobne pokope, kakršne poznamo pri slovanskih plemenih v Srednji Evropi.

Zaradi skromne oblike pogrebne arhitekture s plitvim vkopom, maloštevilnih pridatkov in skromnih žganih kostnih ostankov, so na terenu tovrstni pokopi zelo težko izsledljivi. Zato je dobro ohranjeno in dokumentirano grobišče, tako v Prekmurju, kot v širšem prostoru, kljub sorazmerno veliki gostoti danes znanih selišč, še vedno desiderat stroke.17

Lončenina, temelj lokalne obrti

Zgodnjesrednjeveška poselitev je na Novi tabli, in sicer v tem zgodnjem obdobju, najbolje opredeljiva s pomočjo tipoloških značilnosti lončenine. Ločevanje oblik posodja, njihove fakture, vrste žganja in okrasa med inventarji posameznih objektov, primerjava vseh teh lastnosti z drugimi sorodnimi in sočasnimi najdišči, je že leta 2002 omogočila kvalitetno tipološko in kronološko razvrstitev lončenine. Ti dve skupini s svojimi značilnostmi predstavljata tudi

14 Guštin, Tisti z Vzhoda s filmsko predstavitvijo življenja v osnovni skupnosti enega kmeč-kega gospodarstva pri prihodu v novo domovino režiserja in scenarista Mihe Knifica.

15 Objavljen šele leta 2002: Tomanič Jevremov, Zgodnjesrednjeveški grob, str. 65‒66.16 Šavel, Staroslovansko grobišče Popova II, str. 65‒70.17 Pleterski, Zgodnjesrednjeveški žgani grobovi, str. 33‒39; prinaša kar lepo število morebitnih

žganih grobišč na Slovenskem, za katere pa nima dovolj trdnih argumentov.

Zbirka ZČ / 39 53

dva večja časovna horizonta, imenovana Murska Sobota 1 in 2 (s tremi oz. dve-ma podhorizontoma). S pomočjo statističnih kombinacij povezave določenih oblik loncev, z okrasom ali brez, in njihovim izključevanjem, ter podkrepljena s številnimi radiokarbonskimi datacijami okolja, v katerem so bile skupine lončenine najdene, obsegata horizonta čas od sredine 6. do začetka 9. stoletja.18

Za našo obravnavo prvega vala slovanske naselitve prav horizont Murska Sobota 1 (2. pol. 6 in 1. pol. 7. stoletja) jasno kaže, da pripadajoči naselbinski objekti vsebujejo lončenino (prostoročno izdelane lonce z luknjičasto površino brez okrasa in grobo izdelane pekače, pladnje z nizkim robom), ki je zelo podobna lončenini praške kulture 6. stoletja, razširjene predvsem na Češkem in Slovaškem ter v Ukrajini. Praška keramika je dosegla izredno razprostranjenost. Pri tem naj posebej opozorimo predvsem na razpravo Gabriela Fuska, ki je pokazal na razprostranjenost te vrste lončenine (tudi s primeri iz Prekmurja) in njen pomen za ugotavljanje značilnih elementov slovanske proizvodnje.19

Slika 3: Primer značilne lončenine ’praškega tipa’ z najdišča Murska Sobota- Nova tabla, merilo ca. 1:4 (po Guštin, Tiefengraber, Oblike in kronologija, sl. 6: 1; 7: 1, 2, 4, ).

Če pogledamo lončenino zgodnjega horizonta in sledimo genezi oblik skozi slabo stoletje, moramo ugotoviti, da je njen razvoj tekoč in logičen. Čeprav so v tej prvi skupini keramike lonci, v nasprotju z lončenino horizonta Murska Sobota 2, bolj raznovrstnih oblik, bo šele podrobna analiza celotnega spektra

18 Guštin, Tiefengraber, Oblike in kronologija str. 65‒66; za značilnosti te zgodnje lončenine cfr. tudi Guštin, Pavlovič, Karakteristike najstarije.

19 Fusek, Slovensko vo včasnoslovanskom období; Fusek, Frühe Slawen, str. 653, Abb. 8.

Mitja Guštin: Odtisi prvih slovanskih rodov na območju med vzhodnimi Alpami in zgornjim Jadranom54

znotraj pripadajočih inventarjev morda pokazala, kateri so tisti primerki, ki so prišli s priseljenci iz matične dežele in katera lončenina je že rezultat lončarjeve roke po naselitvi.20

Že kmalu, sredi 7. stoletja, so se začele pojavljati pri zgodnjeslovanski lončenini na Novi tabli in drugod prve oblikovne in razvojno tehnološke spre-membe. Najbolj opazne so pri mnogo bolj enotni obliki loncev, sporadično pa so se že začeli pojavljati tudi že lonci okrašeni z valovnicami ter lonci z drugačno, bolj kompaktno fakturo, brez luknjičavosti. A to ni več predmet inventarjev prve generacije naseljencev, temveč odraz jasnih sprememb v oblikovanju in krašenju lončenine tekom 2. pol. 7. stoletja, v začetku horizonta Murska Sobota 2. Vsekakor se tukaj postavlja vprašanje splošne civilizacijske stopnje slovanske-ga sveta, morebitnih novih priseljencev, vplivov širšega okolja in razvoja same tehnologije.21

Naravoslovne datacije prihoda prvih slovanskih rodov

Na Novi tabli ni bilo mogoče izluščiti relativne starosti objektov na podlagi medsebojnih stratigrafskih odnosov (npr. lončenine, ki bi ležale v nižjih oz. višjih slojih), temveč le na podlagi analize in primerjave zaključenih inventarjev posameznih objektov ter s primerjavo tega gradiva z drugimi najdišči, predvsem tistimi na Slovaškem.

Za ugotovitev časovnih razlik med inventarji in njihovega kronološkega zaporedja, je bilo iz posameznih objektov izbranih več vzorcev oglja za radio-karbonske analize. Tako razpolagamo na tem najdišču z vrsto absolutnih datumov iz tega izredno zahtevnega obdobja sicer skromnih pisnih virov in skromnih ostankov materialne kulture. Ti podatki so neprecenljiv pripomoček pri relativni in absolutni kronologiji slovanske naselbine na Novi tabli pa tudi pri opredeljevanju zgodnjesrednjeveškega gradiva iz celotnega obravnavanega jugovzhodno predalpskega prostora.

20 Za ogled spektra oblik lončenine prvih slovanskih naseljencev: Guštin, Tiefengraber, Oblike in kronologija, str. 48‒52; Guštin, Začetki slovanskega naseljevanja. Želja po ločevanju prinešene oz. po naselitvi narejene lončenine je prisotna že od Koroščevih raziskav dalje. Zaradi v preteklosti stratigrafsko slabo opredeljivega gradiva in neločevanja poznoantične in splošno zgodnjesrednjeveške slovanske (pretežno mlajše lončenine 2. pol. 7. in 8. stol.): Ciglenečki, Tinje nad Loko, str. 61, 62, so šele sodobne raziskave v Prekmurju omogočile ugotavljanje keramičnega opusa zgodnje slovanske naselitve.

21 Tako se povezuje npr. začetek okraševanja z valovnico v praški kulturi Srednje Evrope, posebno na območju današnje Češke, s prihodom novega vala Slovanov iz Podonavja, ki naj bi s seboj prinesli lončenino izdelano na lončarskem vretenu in okrašeno z valovnico. Preseljevanje je povzročila kriza v avarskem kaganatu po smrti khana Bayana leta 602: Kuna, Profantova, Počátky raného středověku, str. 347, 349.

Zbirka ZČ / 39 55

Za prve priseljence v obdobju od sredine 6. in 1. pol. 7. stoletja, torej v razponu manj kot sto let imamo na razpolago vrsto objavljenih C14 analiz: 21 vzorcev iz posameznih zemljank in jam z najdišča Murska Sobota–Nova tabla, 2 vzorca z najdišča Popova II, 2 vzorca z najdišča Pod kotom–sever, 2 vzorca z najdišča Grofovsko, 2 vzorca z najdišča Nedelica na bližnjem Hrvaškem. Iz selišč z območja Murske Sobote–Nova tabla je bilo do sedaj iz najstarejših zemljank in jam objavljenih 7 vzorcev (sl. 4)22 in en vzorec, ki pa je izkazal pre-visoko starost.23 Preostalih 14 vzorcev je neobjavljenih, vendar pa so upoštevani pri vrednotenju tega zgodnjega vala naselitve.24 Kar 6 vzorcev uvršča objekte in njihove inventarje v 2. pol. 6. stoletja, eden med njimi že v 1. pol. 6. stoletja, kar pa je treba še dodatno preveriti z novimi vzorci v podobnih inventarjih; naslednjih 9 objektov pa lahko s pomočjo aritmetične sredine datiramo najka-sneje okrog leta 600.

Objekt Vzorec c14 starost kalibracija 1 Σ 2 ΣSO 149A KIA 35477 1582 ± 27 431 – 534 419 – 542SO 149 KIA 35476 1502 ± 26 547 – 595 443 – 635SZ 2 KIA 15549 1477 ± 25 601 545 – 636 539 – 643SO 11 KIA15552 1498 ± 27 563, 590, 596 540 – 616 533 – 639SO 47 KIA16403 1443 ± 30 622, 630, 637 601 – 646 544 – 659SZ 1 KIA16407 1456 ± 22 617 585 – 643 545 – 649SO 58 KIA15557 1379 ± 26 658 646 – 664 621 – 686

Slika 4: Primeri objavljenih C14 datumov iz najdišča Murska Sobota–Nova tabla (po Guštin, Pavlo-vič, Die slawische Einwanderung).

Zaključek

Slovanska poselitev v okolici Murske Sobote v prvi, posebej pa v drugi polovici 7. stoletja, kaže že na prvi pogled enotno in zanesljivo sliko materialne kulture. Celovita analiza in ovrednotenje izkopanega sorazmerno bogatega arheološkega gradiva še čakata in bosta v mnogo čem dopolnili sliko prihoda prvih slovanskih naseljencev (sl. 1). Podobno gradivo najdemo le redko v tem obdobju v notranjosti Slovenije; deloma na odmaknjenih višinskih najdiščih ter na obrežju blejskega jezera. Da gre za slovansko gradivo, katerega izvor moramo iskati v Srednji Evropi, nam kaže neposredna primerjava materialne kulture

22 Guštin, Tiefengraber, Oblike in kronologija, str. 61, Abb. 16; Guštin, Začetki slovanskega naseljevanja; Guštin, Rani srednji vijek, sl. 2.

23 Daša Pavlovič, Novi izsledki, str. 51.24 Guštin, Pavlovič, Die slawische Einwanderung.

Mitja Guštin: Odtisi prvih slovanskih rodov na območju med vzhodnimi Alpami in zgornjim Jadranom56

s sorodnimi najdbami,25 ki dobro potrjujejo t.i. »severni« prvi val – migracijo slovanskega življa v Prekmurje.

Tako lahko že danes tudi na podlagi pridobljenih C14 analiz z veliko prepričljivostjo pokažemo na sozvočje pisnih virov in ugotovljene starosti ma-terialne kulture, še posebej pripadajoče lončenine. Obenem pa nam terenske raziskave prinašajo sliko poselitve, ki jo sicer težko prepoznamo v dokumentih tistega časa.

Posebej želimo poudariti, da med materialnimi viri tega zgodnjega obdobja naselitve v Prekmurju in drugod med vzhodnimi Alpami in zgornjim Jadra-nom, v nasprotju s pisnimi viri in splošnim prepričanjem o avarsko-slovanski povezavi, v času med letom 568 in sredino 7. stoletja26 ni opaznega preloma, ki bi nakazoval morebitni drugi »obrsko« slovanski naselitveni val. V tem obdobju povsem manjkajo predmeti, ki bi jih lahko pripisali avarskemu izvoru. Le-ti se v skromnem številu, a vendarle, pojavijo na tem območju šele v 8. stoletju in kasneje.27

Na podlagi razvoja materialne kulture lahko ugotovimo, da se naselitev slovanskega življa v Prekmurju nadaljuje brez očitnega preloma v 8. stoletje, ko je, kot kaže poselitev še intenzivnejša in na višji razvojni ravni. Zemljanke sčasoma nadomestijo hiše in pojavijo se tudi prva grobišča s skeletnimi poko-pi, deli noše in pridatki. Nakit in priložene lonce28 smo sposobni časovno in oblikovno prepoznati in dokumentirati kot dediščino predkrščanskega obdobja slovanske poselitve na Ravninskem pri Murski Soboti.29

25 Fusek, Slovensko vo včasnoslovanskom období; Macháček, Studie zur Keramik.26 Žužek, Naselitev Slovanov, str. 272‒275 s starejšimi navedki.27 O odsotnosti avarskih najdb prav v zgodnjem slovanskem obdobju: Guštin, Začetki

slovanskega naseljevanja, str. 264; Guštin, Die slawische Migrationen, str. 197, 198. Iz tega obdobja izvira izjemen bronast pasni jeziček, odkrit v zemljanki št. SZ 4 na Novi tabli pri Murski Soboti. Je sicer bizantinskega izvora, a bi utegnil priti v roke slovanskega priseljenca prav preko panonskega dela ozemlja zgodnjega avarskega kaganata, kjer najdemo številne bizantinske importe pasnih garnitur: Guštin, Slovansko skeletno grobišče, str. 55, sl. 3: 4.

Za predmete avarskega izvora 8. in 9. stoletja: Bitenc, Knific, Od Rimljanov do Slovanov, op. 8, str. 92‒94, 295‒302; Knific, Lončenina v zgodnjesrednjeveških grobovih str. 128, št . 16, 31, 32; Cipot, Zgodnjesrednjeveški jami, str. 61, št. 7; Klasinc, Dvojni skeletni grob, str. 153, 155, št. 2. Dober primer stikov je tudi »langobardski lonček« iz najdišča Murske Sobote‒Nova tabla, ki izstopa iz običajnega lončarskega spektra lončenine in ga najdemo kot pridatek v avarskih gro-bovih Podonavja: Guštin, Slovansko skeletno grobišče, str. 55, sl. 4: 1.

28 Guštin, Slovansko skeletno grobišče str. 53‒57; o grobiščih s keramiko na Slovenskem cfr. Knific, Lončenina v zgodnjesrednjeveških grobovih, str. 115‒128.

29 Za strokovni pregled teksta se zahvaljujem Timoteju Knificu iz Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani in Gabrielu Fusku iz Arheološkega inštituta Slovaške akademije znanosti in umetnosti v Nitri; za jezikovni pregled pa Ireni Lazar, za grafično pripravo slik pa Andreju Preložniku, oba z Inštituta za dediščino Sredozemlja Znanstveno-raziskovalnega središča Uni-verze na Primorskem.

Zbirka ZČ / 39 57

Literatura

Bitenc, Polona, Knific, Timotej, Od Rimljanov do Slovanov. Predmeti. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2001.

Bratož Rajko, Gli inizi dell'etnogenesi slovena. Fatti, tesi e ipotesi relativi al periodo di transizione dell'età antica al medioevo ner territorio situato tra l'Adriatico e il Danubio. – La cristianizzazione degli Slavi nell'arco alpino orientale (secoli VI–IX) (Tilatti, Andrea, a cura di). Nuovi studi storici 69. Roma: Istituto storico italiano per il Medio Evo, Gorizia: Istituto di storia sociale e religiosa, 2005, str. 145–201.

Ciglenečki, Slavko, Höhenbefestigungen aus der Zeit vom 3. bis 6. Jh. Im Ostalpenraum / Višinske utrdbe iz časa 3. do 6. st. v vzhodnoalpskem prostoru. Dela 1. razr. SAZU 31/15. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1987.

Ciglenečki, Slavko, Höhenbefestigungen als Siedlungsgrundeinheit der Spätantike in Slowenien. Arheološki vestnik 45, 1994, str. 239–266.

Ciglenečki, Slavko, Tinje nad Loko pri Žusmu. Poznoantična in zgodnjesrednjeveška naselbina. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 4. Ljubljana: Založba ZRC, 2000.

Ciglenečki, Slavko, Izsledki in problemi poznoantične arheologije v Sloveniji, Arheološki vestnik 50, 1999, str. 287–309.

Cipot, Dašenka, Zgodnjesrednjeveški jami iz Popave I pri Lipovcih. – Srednji vek. Arheološke raziskave med Jadranskim morjem in Panonsko nižino (Guštin, Mitja, ur.). Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2008, str. 59–65.

Fusek, Gabriel, Slovensko vo včasnoslovanskom období. Archaeologica Slovaca Monographiae. Studia 3. Nitra: Archeologický ústav Slovenskej Akadémie vied, 1994.

Fusek, Gabriel, Frühe Slawen im Mitteldonaugebiet. – Kulturwandel in Mitteleuropa. Langobarden – Awaren – Slawen. Akten der Internationalen Tagung in Bonn vom 25. bis 28. Februar 2008 (Bemman, Jan, Schmauder, Michael, Hrsg.). Kolloquien zur Vor- und Frühgeschichte 11. Bonn: R. Habelt, 2008, str. 645–656.

Guštin, Mitja, Odsevi iz preteklosti – razmišljanja o vsebini in metodi. – Raziskovanje kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem. Šumijev zbornik. Razprave Filozofske fakultete. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete 1999, str. 55–77.

Guštin, Mitja, Začetki slovanskega naseljevanja na Slovenskem. Časopis za zgodovino in narodopisje 75, 2004, str. 253–256.

Guštin, Mitja, Between the Slavs and Madyars. Zalai Muzeum 15, 2006, str. 249–257.Guštin, Mitja, Tisti z Vzhoda. Knjižica Annales 41. Koper: Založba Annales 2005 (z igrano-dokumentarnim

filmom scenarista in režiserja Mihe Knifica). Guštin, Mitja, Rani srednji vijek od alpskih obronaka do Panonije. Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu

24, 2007, str. 289–300.Guštin, Mitja, Die slawischen Migrationen von den Ostalpen bis zu den Ufern der nördlichen Adria. Wis-

senschaftliche Arbeiten aus dem Burgenland 123, 2008, str. 195–200. Guštin, Mitja, Slovansko skeletno grobišče na ledini Nova tabla pri Murski Soboti. – Srednji vek. Arheološke

raziskave med Jadranskim morjem in Panonsko nižino (Guštin, Mitja, ur.). Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2008, str. 53–57.

Guštin, Mitja, Knific, Timotej, Zgodnjeslovanska naselbina zemljank. – Zemlja pod vašimi nogami, Arheologija na avtocestah Slovenije (Prešeren, Damjana, ur.), Vodnik po najdiščih. Ljubljana 2003, str. 85–89.

Guštin, Mitja, Pavlovič, Daša, Die slawische Einwanderung ins Prekmurje–Mura Gebiet (pannonisches Süd-ostrand) auf Grund der C14 Daten. Wrocław, 2010 (v tisku).

Guštin, Mitja, Pavlovič, Daša, Karakteristike najstarije slavenske keramike. Primjer lonca iz objekta SO 11 sa nalazišta Murska Sobota–Nova tabla. – Beloševićev zbornik, Zadar, 2010 (v tisku).

Guštin, Mitja, Tiefengraber, Georg, Oblike in kronologija zgodnjesrednjeveške lončenine na Novi tabli pri Murski Soboti. – Zgodnji Slovani. Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju Vzhodnih Alp (Guštin, Mitja, ur.). Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2002, str. 65–66.

Klasinc, Rok, Dvojni skeletni grob z najdišča Dolsko pri Ljubljani, – Srednji vek. Arheološke raziskave med Jadranskim morjem in Panonsko nižino (Guštin, Mitja, ur.). Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2008, str. 153–155.

Mitja Guštin: Odtisi prvih slovanskih rodov na območju med vzhodnimi Alpami in zgornjim Jadranom58

Knific, Timotej, Lončenina v zgodnjesrednjeveških grobovih na Slovenskem. – Zgodnji Slovani. Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju Vzhodnih Alp (Guštin, Mitja, ur.). Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2002, str. 115–128.

Kuna, Martin, Profantová, Naďa, Počátky raného středověku v Čechách. Archeologický výzkum sídelní aglo-merace kultury pražského typu v Roztokách. Praha: Archeologický ústav ČSAV, 2005.

Levak, Maurizio, Slaveni vojvode Ivana: kolonizacija Slavena u Istri u početnom razdoblju franačke uprave. Zagreb: Leykam international, Pula: Sveučilište Jurja Dobrile, 2007.

Lotter, Friedrich, Bratož, Rajko, Castritius, Helmut, Premiki ljudstev na območju Vzhodnih Alp in Srednjega Podonavja med antiko in srednjim vekom (375–600). Zbirka Razgledi 1. Ljubljana: Sophia, 2005.

Macháček, Jiři, Studie zur Keramik der mitteldanubischen Kulturtradition. Slovenská archeológia 45, 1997, str. 353–418.

Milavec, Tina, Pregled raziskav zgodnjega srednjega veka v Sloveniji. Arheološki vestnik 60, 2009, str. 249–270.

Pavlovič, Daša, Novi izsledki arheoloških terenskih raziskav na Novi tabli pri Murski Soboti. – Srednji vek. Arheološke raziskave med Jadranskim morjem in Panonsko nižino (Guštin, Mitja, ur.). Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, str. 49–52.

Pleterski, Andrej, Etnogeneza Slovanov, Obris trenutnega stanja arheoloških raziskav. Arheo, Posebna izdaja. Ljubljana: Slovensko arheološko društvo, 1990.

Pleterski, Andrej, Belak, Mateja, Lončenina na Gorenjem Mokronogu in vprašanje prevzema lončarskih znanj. – Zgodnji Slovani. Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju Vzhodnih Alp (Guštin, Mitja, ur.). Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2002, str. 98–103.

Pleterski, Andrej, Zgodnjesrednjeveški žgani grobovi v vzhodnih Alpah. – Frühmittelalterarchäologie in der Steiermark. Schild von Steier, Beiheft 4. 2008, str. 33–39.

Srednji vek. Arheološke raziskave med Jadranskim morjem in Panonsko nižino (Guštin, Mitja, ur.). Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2008.

Šalkovský, Peter, Häuser in der frühmittelalterlichen slawischen Welt. Archaeologica Slovaca Monographiae. Studia 6. Nitra: Archeologický ústav Slovenskej Akadémie vied, 2001.

Šavel, Irena, Staroslovansko grobišče Popova II pri Lipovcih. – Srednji vek. Arheološke raziskave med Jadranskim morjem in Panonsko nižino (Guštin, Mitja, ur.). Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2008, str. 65–70.

Tomanič Jevremov, Marjana, Zgodnjesrednjeveški grob iz Brstja pri Ptuju. – Zgodnji Slovani. Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju Vzhodnih Alp (Guštin, Mitja, ur.). Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2002, str. 65–66.

Tušek, Ivan, Poznoantična in zgodnjesrednjeveška lončenina z najdišča Pod Kotom–cesta. – Zgodnji Slovani. Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju Vzhodnih Alp (Guštin, Mitja, ur.). Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2002, str. 36–45.

Zgodnji Slovani. Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju Vzhodnih Alp (Guštin, Mitja, ur.). Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2002.

Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih (Prešeren, Damjana, ur.). / The Earth Beneath Your Feet. Archeology on the Motorways in Slovenia. Guide to Sites (Prešeren, Damjana, ed.). Zbirka Dnevi evropske kulturne dediščine. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2003, 2004.

Župančič, Matej, Slovani vojvode Ivana. – Prikaz, Zgodovinski časopis 63/1–2, 2009, str. 216–221. Žužek, Andrej, Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor. Zgodovinski časopis 61/3–4, 2007, str.

261–287.