\_) POLITIČEN LIST LA SLOVE-NSK' NAROD (l8l3-1 94S) Kratek pregled zgodovine ob 140 letnici začetka n1egovega uha1an1a

Sodelavcu pri projektu prof dr. Janezu Cvirnu, v zahvalo za strokovno podporo in kolegialnost

..

PETER MIKŠA

108

v

OD KRATKIH ZABELEZB V SLOVENCU DO .

PODROBNEGA OPISOVANJA V ILUSTRIRANEM SLOVENCU

Danes se slovenski alpski in predalpski prostor s svojimi vzpetinami redno poja­vlja tako v raznih revijah kot tudi v dnev­

nem in tedenskem časopisju. Najpogostej ša povezava je še vedno zaznamovana z novicami o nesrečah v gorah. že na naslovnih straneh lahko beremo naslove, kot so Planinka omahnila v prepad , Alpinista sta se zaplezala, Reševali so ga iz snežnega plazu idr.

Manj poudarka na senzacionalističnih novi­cah in več na zgodbi in podobi gora lahko danes prebiramo v mnogih specializiranih revijah za popotnike in ljubitelje narave, prostega časa in za občudovalce »nekoristnega sveta«. Popotni­kov je v današnjem času precej več kot pred

stoletjem, planincev in alpinistov prav tako. In ker so potovanja, planinske ture in alpinizem dejanja, ki jih vedno spremljajo tudi zgodbe, je tudi zapisov o njih mnogo več.

Slovenski ljubitelji gora lahko že od leta 1895 berejo zapise, povezane z gorami. Objavljati jih je začel Planinski vestnik, glasilo prvega slovenske­ga planinskega društva - Slovenskega planinske­ga društva (SPD), ustanovljenega leta 1893. Pla­ninski vestnik kot mesečnik izhaja že n8 let (s kraj šim premorom med l. svetovno vojno) in velja za najstarejšo slovensko revijo z neprekinjenim izhajanjem. V prvi številki je uredništvo planin­sko javnost pozdravilo z naslednjim programom: »Da slovensko planinsko društvo doseže svoj

Planinci v navezi na severni strani Storžiča okoli leta 1930

MNZS, Fond Slovenca

namen (izdajati, pospeševati in podpirati zanim­ljive planinoslovne spise in slike), sklenil je odbor Slovenskega planinskega društva od leta 1895 počenši izdava ti blagemu planinoslovstvu posve­čen mesečnik, kateri bode objavljal zanimljiva predavanja in različne planinoslovne spise in slike.« (Planinski vestnik, 8. 2. 1895) Uredništvo se je držalo svojega programa in bralce obveščalo o društvenem dogajanju, drugih pomembnih dogodkih v planinstvu, objavljalo je znanstvene in poljudne članke s področja zgodovine, geogra­fije, meteorologije, glaciologije, speleologije, zemljepisnih imen, planinske in alpinistične potopise, članke o naravi, leposlovje, poezijo in slovstvene ocene. (Mikša, Ajlec zon)

če odmislimo Planinski vestnik, je bera zapisov o gorah v obdobju izhajanja časnika Slovenec, precej slabša. V časopisju na slovenskem prostoru imamo le nekaj kratkih potopisov in poročil o ne­srečah v gorskem svetu. Zanimive pa so objave, ki konec lg. stoletja prikazujejo boj med Nemci in Slovenci za naš gorski svet, ki so ga Nemci načrtno markirali s postavlj anjem svojih planinskih koč in poti. (Mikša zon) O tem lahko v Slovencu beremo že leta 1887, skoraj šest let pred nastankom SPD. 5. 8. 1887 je Slovenec objavil članek z naslovom Od Triglavskega podnožj a, v katerem je med drugim pisal: »Druga okoliščina, ki mora vsakega zavedne­ga Slovenca žaliti, je pa nemščina , ki se vsled tega po naših krajih šopiri in prodira celo do zadnjega

KULTURA, ŠOLSTVO IN ŠPORT

kota naše dežele in na najvišji vrh naših gora! Zakaj bi enakopravnost tudi tu ne veljala? Ker veliko žrtvujete za pota in koče v naših gorah, hvala vam! Slobodno rabite in pišite nemški jezik v naših gorah; ali spomnite se, da svet, po katerem hodite, je slovenski in da vodnik, kteri vas vodi, je slovenskega rodu. Privoščite tudi slovenskemu jeziku prostorček na lastnih tleh. Kakšna škoda bi pač bila, ko bi zraven nemškega napisa stal tudi slovenski? Pa Slovenec je res dobra, krotka duša, kakor so ga vaši govorniki hvalili - še prekratek je in pusti, da se na njegovi lastnini domač jezik pre­zira. Pojdite s svojo kulturo na Ogersko ali na Hr­vaško in poskušajte kaj enakega - pokazali vam bodo pot nazaj!« (Slovenec/S/, 5. 8. 1887)

109

\.

Največ omemb gora je v Slovencu v povezavi z nesrečami. Do leta 1918 je mogoče prebrati slabih 50 novic o nesrečah, ki so se zgodile v gorskem svetu. (Malešič 2005) Beremo lahko na primer, da je i. 8. 1901 Janez Primužič, učenec s Spodnjega Loma nad Tržičem med pašo nabiral planinske nageljčke v Čereh na Pečici , v kamni­tem grebenu na Turnu. Pri tem mu je zdrsnilo in je čez skalovje padel tako nesrečno, da si je poškodoval glavo in umrl (S , 2. 8. 1901). S trga­njem planinskega cvetja, tokrat planik, je bila povezana tudi novica o nesreči leta 1913. Slove­nec piše: »3. avgusta ob 2. uri popoldan sta se 30-letni Janez Jerše iz Stahovice pri Kamniku in 20-letni Anton Bertoncelj z Dobrave pri Pod-

110

Na vrhu Triglava leta 1926

MNZS, Fond Slovenca

nartu, vinjena podala trgat planike v vznožje Stenarja. Njun spremljevalec se je pod steno premislil, češ da se noče ubiti. Odgovorila sta mu: >Če se ubijeva, bo pa za smrt zarajtano.< Veselo prepevajoča in vriskajoča sta nabirala planike in plezala naravnost navzgor. Potem je vse potihnilo. Zvečer ju ni bilo nazaj. Naslednji dan so ju šli iskat orožnik in gorska vodnika Bertoncelj in Orehovnik in ju proti večeru našli sto korakov višje popolnoma razbita. Do ravni­ne so ju spustili po vrveh, ju v torek pripeljali na Dovje in sredo pokopali.« (S , 5. 8. 1913)

Ko se je leta 1924 pojavil Ilustrirani Slovenec so v časopisu nastopile gore v novi obliki: v podobi. Nove možnosti podajanja informacij s

slikovnim gradivom so izkoristili planinski foto­grafi: Janko Ravnik, Ivan Tavčar, Josip Kunaver, Franz Pavlin, Janko Škerlep in drugi. Večina med njimi je bila močno povezana s planinstvom in alpinizmom, tako prek plezalne skupine Dren kot tudi prvega slovenskega plezalnega kluba Turistovski klub Skala in SPD.

Njihove fotografije s podobami gora so kar nekajkrat krasile naslovno stran Ilustriranega Slovenca in so pogosto dopolnile njegove notra­nje strani, kjer lahko beremo potopise, kot na primer Skozi kot na naš Triglav in po dolini sed­merih jezer v Bohinj (Ilustrirani Slovenec /IS/, 18. 6. 1926) ali pa ljubljanskim planincem bližji poto­pis o Polhograjskih dolomitih (IS, 20. 11. 1925).

~

r

L

KULTURA, ŠOLSTVO IN ŠPORT

Zopef dve Žrlvi planin ;k.~;.,~

Žrtvi severne triglavske

stene Savo Domicelj in

Egon Lettner

Pogosta rubrika Ilustriranega Slovenca so bili tudi Motivi gora, kjer so naslovi naslednji : Na naš Triglav (IS, 6. 9. 1925), Božič v slovenskih planinah (IS, 20. 12. 1925), V gorskem kraljestvu Prisanka in Vrš iča (IS , 7. 8. 1926), Motivi z naših Kamniških planin (IS, 31. 7. 1927) idr.

Posebno pozornost je v Ilustrirani Slovenec namenil petletnici delovanja Turistovskega' kluba Skala. Prvemu slovenskemu plezalnemu

J Izraz turist in turistika je do prvih desetletij 20. stoletja tako v planinski in splošni literaturi ter časopisju pomenil hojo v gore ob pomoči domačinov, predvsem lovcev in pastirjev. Turisti so bili tisti, ki so v gorah delali ture. Na začetku 20. stoletja, predvsem pa po letu 1921, ko je bil ustanovljen Turistovski klub Skala, izraz turist ni več predstavljal planinstva, torej hoje v hribe - planine, ampak že bolj lažje plezanje. Izraz alpinizem pri nas takrat še ni bil znan oziroma uveljavljen.

Slovenec, 28. 7- 1936

Predsednik in načelnik

turistovskega kluba

Skala Janko Ravnik in

Ante Gnidovec

Ilustriran i Slovenec, 23. 5.

1926

'·

oziroma alpini stičnemu klubu, ki je bil ustano­vljen 2. 2. 1921 (Mikša, Ajlec zon), so leta 1926 (23. 5.) posvetili kar 4 strani s skupaj 10 fotogra­fijami, članek pa začeli takole: »V Turistovskem klubu Skala, ki praznuje letos svojo petletnico, postavila je peščica mladih turistov temelj orga­nizaciji, ki se je resnej še začela baviti s pravo turistiko. Mesto praznih mestnih zabav, izbrala si je telo in dušo okrepčujočo alpinistiko za svojo pot navzgor- k cilju.«

Nasploh podobe gora, ljudi in dogodkov, pove­zanih z gorami, objavlj ene v Ilustriranem Slo­vencu, še danes predstavljajo ključno fotograf­sko gradivo tega obdobja, posledično pa gre slikovni prilogi Slovenca pomembna vloga pri

dopolnjevanju planinske in alpinistične zgodovine.

Viri in literatura: • Ilustrirani Slovenec. 1925 (6. 9., 20. 12.); 1926 (18. 6.); 1927 (31.

7., 20.11.). • Mlač, Bine (ur.). 2002. Planinski terminološki slovar. Ljubljana:

Založba ZRC. •Mikša, Peter; Ajlec, Kornelija. 2011. Slovensko planinstvo.

Ljubljana: Planinska zveza Slovenije. • Mikša, Peter. 2011. Narodnostni boji v planinstvu na Slovenskem

do 1. svetovne vojne. V: Zgodovina za vse: vse za zgodovino. Celje. Zgodovinsko društvo.

• Planinski vestnik. 1895 (8. 2.). • Raztresen, Marjan. 2005. Hribovska realistična romantika. • Malešič, France: Spomin in opomin gora : kronika smrtnih nesreč

v slovenskih gorah. Radovljica: Didakta. •Slovenec. 1887 (5. 8.); 1901 (2. 8.); 1913 (5. 8.) .

111

11 4

-

Ob petletnici

Pregled oa skupine SJcrlalice r \· ršiča . (Fol J . Skerlep.)

Srbski hrib0Ja1Jei v Turskem iJebu, ki eo jih vodili naši .,Skalalii".

Prof. Janko Ravnik predsednik in soustanovitelj

turistovskega kluba .Skala".

t

turist()

Zmagovalci 50 ki ki se je vršila me-,,,,8 ni

1ro

"'i#i ?D.J

kltibc. ,,Ska.Ia.~~.

den prvih ustanoviteljev „Skale", ki se je smrtno ponesrečil

v triglavski steni leta 1924.

Smučarji-Skalaši v sedlu pod .KoojsJdm (Fot. prof. J. Ravnik.)

KULTURA, ŠOLSTVO IN ŠPORT

Ob petletnici Turistovskega kluba Skala Ilustri rani Slovenec,

23. 5. 1926

115

Ob - -petJetrtJ.CI

v Turskem !lebu, ki so jih vodili naši „Skalaši".

Prof. Janko Ravnik predsednik in soustano\·itelj

turistovskega kluba • Skala".

Faza iz plezalne tehnike v s teni Gamzovca.

KULTURA, ŠOLSTVO IN ŠPORT

Ob petletnici Turistovskega kluba Skala

klu.ba. ,,Ska.la.~~. Ilustrirani Slovenec,

23. 5. 1926

den prvih ustanoviteljev „Skale". ki se je smrtno ponesrečil

v triglavski steni leta 1924 .

Smučarji-Skalaši v sedla pod _Koojs.kim Hhom (Fot. prof. J . Ravnik.)

115