UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA ŠPORT
DIPLOMSKO DELO
ANDREJ ŠALAMUN
Ljubljana, 2016
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA ŠPORT
Športno treniranje
Alpsko smučanje
VPLIV INDEKSA TELESNE MASE NA REZULTATE
ALPSKIH SMUČARJEV IN SMUČARK STARIH OD 14 DO 16
LET NA POKALU RAUCH V SEZONI 2014/2015
DIPLOMSKO DELO
MENTOR
doc. dr. Blaž Lešnik
RECENZENT Avtor dela
prof. dr. Milan Žvan ANDREJ ŠALAMUN
KONZULTANT
izr. prof. dr. Matej Supej
ZAHVALA
Hvala…
KLJUČNE BESEDE: indeks telesne mase, alpsko smučanje, starejši mlajši dečki in deklice,
pokal Rauch, rezultat
NASLOV: Vpliv indeksa telesne mase na rezultate alpskih smučarjev in smučark starih od 14
do 16 let na pokalu Rauch v sezoni 2014/2015
AVTOR: Andrej Šalamun
IZVLEČEK
Uspešnost je tako v alpskem smučanju kot tudi v drugih športnih panogah odvisna od
velikega števila dejavnikov, kjer nekateri bolj, drugi manj odločilno vplivajo na doseganje
dobrih rezultatov. Redno spremljanje in preverjanje razvoja psihosomatičnega statusa
tekmovalcev je eden od najpomembnejših pogojev za kvalitetno vodenje napredovanja
tekmovalca v vrhunskem športu. Izmed vseh dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost
posameznega športnika na treningih in tekmovanjih, so v diplomskem delu obravnavani le
telesna masa in višina ter indeks telesne mase (BMI) v povezavi z doseženimi rezultati na
pokalu Rauch v sezoni 2014/2015.
Zanimalo nas je, kakšne so razlike v rezultatih alpskih smučarjev in smučark starih od 14 do
16 let glede na BMI vsakega posameznega tekmovalca. Podatke za izračun BMI smo
pridobili iz baze podatkov Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, podatke o rezultatih iz
pokala Rauch pa iz baze podatkov Smučarske zveze Slovenije (SZS). Podatke smo obdelali s
statističnim programom SPSS. Najprej smo z opisno statistiko pregledali celoten vzorec, ki je
zajemal 85 oseb, pregled meritve BMI celotnega vzorca in pregled meritve števila doseženih
točk za celoten vzorec. Nato smo vzorec razdelili na štiri kategorije – na mlajše dečke, mlajše
deklice, starejše dečke in starejše deklice – ter izvedli Shapiro-Wilkov test in test korelacije s
Pearsonovim koeficientom za vsako kategorijo posebej.
Ugotovili smo, da obstaja korelacija med BMI in rezultati v obeh kategorijah dečkov, vendar
rezultati kažejo, da le ta ni statistično značilna, medtem ko pri dekletih korelacija med BMI in
rezultati na pokalu Rauch ne obstaja.
KEY WORDS: Body Mass Index, Results, Alpine Skiing, older Boys and Girls, younger
Boys and Girls, Rauch Cup
TITLE: The influence of Body Mass Index on the Results of Alpine Female and Male Skiers
aged 14 to 16 Years in the Rauch Cup in the Season 2014/2015
AUTHOR: Andrej Šalamun
ABSTRACT
Success depends on several different factors, both in alpine skiing as well as in other sports,
and these factors are more or less relevant for achieving good results. Regular monitoring and
review of the development of psychosomatic status of competitors is one of the most
important requirements for quality management of the advancement of an athlete competing
in a professional sport. Of all the factors that affect the performance of each athlete during
training and competitions, the diploma thesis analyses only weight and height, and body mass
index (BMI) in combination with the results achieved in the Cup Rauch in the season
2014/2015.
The aim of the analysis was to examine the differences in the results of alpine male and
female skiers aged 14 to 16 years depending on BMI of each competitor. The data for the
calculation of BMI were obtained from the database of the Faculty of Sport, University of
Ljubljana, whereas information on the results of the Cup Rauch were obtained from the
database of the Ski Association of Slovenia (SZS). They were analysed with SPSS statistical
program. First, we used the descriptive statistics to examine the entire sample, which
consisted of 85 persons, to review BMI measurements of the entire sample and to review the
measurement of the number of points scored for the entire sample. Then, the sample was
divided into four categories - younger boys, younger girls, older boys and older girls - and
Shapiro-Wilkov test and the correlation test with the Pearson coefficient were performed for
each category.
It was found that there is a correlation between BMI and achieved results in both categories of
boys, but the results show that this is not statistically significant, while correlation between
BMI and the results of the Cup Rauch does not exist in the examined categories of girls.
KAZALO VSEBINE
1 Uvod ........................................................................................................................................ 1
1.1 Zgodovina smučanja v svetu............................................................................................ 1
1.2 Razvoj alpskega smučanja ............................................................................................... 2
1.2.1 Lilienfeldska (alpska) tehnika ................................................................................. 3
1.2.2 Nordijsko-alpinska tehnika ...................................................................................... 3
1.2.3 Arlberška tehnika ..................................................................................................... 3
1.2.4 Rotacijska (francoska) tehnika ................................................................................ 4
1.2.5 Tehnika nasprotnega sukanja ramen ....................................................................... 4
1.2.6 Tehnika krožnega gibanja kolen.............................................................................. 5
1.2.7 Tehnika zareznega zavoja ........................................................................................ 5
1.3 Zgodovina in razvoj smučanja v Sloveniji...................................................................... 6
1.3.1 Zgodovina otroškega alpskega smučanja v Sloveniji ............................................ 7
1.4 Tekmovalne discipline ..................................................................................................... 8
1.4.1 Veleslalom ................................................................................................................ 8
1.4.2 Slalom ....................................................................................................................... 8
1.4.3 Superveleslalom ....................................................................................................... 9
1.4.4 Smuk ......................................................................................................................... 9
2 Raziskovalni predmet in problem ........................................................................................ 11
2.1 Antropometrične značilnosti otrok ................................................................................ 11
2.2 Organizacija otroškega alpskega smučanja v Sloveniji ............................................... 12
2.3 Pregled dosedanjih raziskav........................................................................................... 14
3 Cilji in hipoteze ..................................................................................................................... 17
4 Metode dela ........................................................................................................................... 18
4.1 Vzorec raziskave............................................................................................................. 18
4.2 Metode obdelave podatkov ............................................................................................ 18
4.3 Pojem korelacijske odvisnosti ....................................................................................... 18
4.4 Test normalne porazdelitve – Shapiro-Wilkov test ...................................................... 19
4.5 Test korelacije dveh vzorcev – Pearsonov korelacijski koeficient.............................. 19
5 Rezultati................................................................................................................................. 20
5.1 Pojmi in okrajšave uporabljeni v analizi ....................................................................... 20
5.2 Opis celotnega vzorca .................................................................................................... 20
5.3 Mlajši dečki..................................................................................................................... 24
5.4 Mlajše deklice ................................................................................................................. 27
5.5 Starejši dečki ................................................................................................................... 31
5.6 Starejše deklice ............................................................................................................... 34
6 Razprava ................................................................................................................................ 38
6.1 Uporabnost diplomskega dela za teorijo in prakso ...................................................... 39
7 Zaključek ............................................................................................................................... 40
8 Viri ......................................................................................................................................... 42
KAZALO SLIK
Slika 1: standardne vrednosti BMI za starost med 5 in 19 let (WHO, 2015) ...................................... 12
Slika 2: razdelitev celotnega vzorca po spolu smučarjev udeleženih v meritvi .................................. 21
Slika 3: število smučarjev po kategoriji tekmovanja ......................................................................... 21
Slika 4: porazdelitev vrednosti meritve indeksa telesne mase............................................................ 22
Slika 5: porazdelitev vrednosti števila doseženih točk ...................................................................... 23
Slika 6: porazdelitev indeksa telesne mase za vzorec mlajših dečkov ................................................ 24
Slika 7: porazdelitev števila doseženih točk za vzorec mlajših dečkov .............................................. 26
Slika 8: korelacija indeksa telesne mase in števila doseženih točk za vzorec mlajših dečkov ............. 27
Slika 9: porazdelitev vrednosti indeksa telesne mase za vzorec mlajših deklic .................................. 28
Slika 10: porazdelitev vrednosti števila doseženih točk za vzorec mlajših deklic............................... 29
Slika 11: korelacija indeksa telesne mase in števila doseženih točk za vzorec mlajših deklic ............. 30
Slika 12: porazdelitev vrednosti indeksa telesne mase za vzorec starejših dečkov ............................. 31
Slika 13: porazdelitev vrednosti števila doseženih točk za vzorec starejših dečkov ........................... 33
Slika 14: korelacija indeksa telesne mase in števila doseženih točk za vzorec starejših dečkov ......... 34
Slika 15: porazdelitev vrednosti indeksa telesne mase za vzorec starejših deklic ............................... 35
Slika 16: porazdelitev vrednosti števila doseženih točk za vzorec starejših deklic ............................. 36
Slika 17: korelacija indeksa telesne mase in števila doseženih točk za vzorec starejših deklic ........... 37
KAZALO TABEL
Tabela 1: razdelitev celotnega vzorca po spolu ................................................................................. 20
Tabela 2: razdelitev vzorca po kategoriji tekmovanja ....................................................................... 21
Tabela 3: opisna statistika za vrednost indeksa telesne mase celotnega vzorca smučarjev ................. 22
Tabela 4: opisna statistika celotnega vzorca smučarjev za vrednost števila doseženih točk na pokalu 23
Tabela 5: opisna statistika za vrednost indeksa telesne mase mlajših dečkov..................................... 24
Tabela 6: rezultati testa normalne porazdelitve za vrednost indeks telesne mase maljših dečkov ....... 25
Tabela 7: opisna statistika za vrednost števila doseženih točk mlajših dečkov ................................... 25
Tabela 8: rezultati testa normalne porazdelitve za vrednost število doseženih točk mlajših dečkov ... 26
Tabela 9: rezultati Pearsonove korelacije na vzorcu mlajših dečkov.................................................. 26
Tabela 10: opisna statistika za vrednost indeksa telesne mase mlajših deklic .................................... 28
Tabela 11: rezultati testa normalne porazdelitve za vrednost indeks telesne mase mlajših deklic ....... 28
Tabela 12: opisna statistika za vrednost števila doseženih točk mlajših deklic ................................... 29
Tabela 13: rezultati testa normalne porazdelitve za vrednost število doseženih točk mlajših deklic ... 29
Tabela 14: rezultati Pearsonove korelacije na vzorcu mlajših deklic ................................................. 30
Tabela 15: opisna statistika za vrednost indeksa telesne mase starejših dečkov ................................. 31
Tabela 16: rezultati testa normalne porazdelitve za vrednost indeks telesne mase starejših dečkov .... 32
Tabela 17: opisna statistika za vrednost števila doseženih točk starejših dečkov ............................... 32
Tabela 18: rezultati testa normalne porazdelitve za vrednost število doseženih točk starejših dečkov 33
Tabela 19: rezultati Pearsonove korelacije na vzorcu starejših dečkov .............................................. 33
Tabela 20: opisna statistika za vrednost indeksa telesne mase starejših deklic ................................... 35
Tabela 21: rezultati testa normalne porazdelitve za vrednost indeks telesne mase starejših deklic ..... 35
Tabela 22: opisna statistika za vrednost števila doseženih točk starejših deklic ................................. 36
Tabela 23: rezultati testa normalne porazdelitve za vrednost število doseženih točk starejših deklic .. 36
Tabela 24: rezultati Pearsonove korelacije na vzorcu starejših deklic ................................................ 37
1
1 UVOD
1.1 ZGODOVINA SMUČANJA V SVETU
150 let nazaj so bile lesene deske v Alpah še skorajda nepoznane, danes pa je zima brez
smučanja za nas praktično nepredstavljiva. Smučanje v današnjem času predstavlja enega od
načinov preživljanja prostega časa, v preteklosti pa temu ni bilo vedno tako. Ločiti moramo
med smučanjem za zabavo ali tekmovanjem, in smučanjem, ki je imelo uporabnosten značaj.
Ljudje v nordijskih deželah so za potovanje, lov in vojskovanje uporabljali posebne
pripomočke. Najprej so uporabljali krplje, iz katerih so se razvile dolge krplje oziroma
smučke. Prvotne krplje na kožuhe naj bi bile stare celo do 5000 let (Rajtmajer in Gartner,
1987).
Najstarejši primerek lesene smučke so našli leta 1921 v močvirju Hetting na Švedskem.
Kasnejša analiza je razkrila, da je bila ta 110 cm dolga deska izdelana približno 4500 let nazaj.
Kot prikazujejo jamske risbe, so že v starogrški civilizaciji poznali primitivno obliko smuči.
Najbolj znana je podoba človeka na smučeh z otoka Rödöy na Švedskem, ki naj bi bila stara
4000 let. Te stare smučke so bile različnih dolžin in nekatere od njih so bile prevlečene tudi s
kožuhovino. Nekatere so bile tudi različno dolge. Z daljšo smučko (do 2,70) so drseli, s precej
krajšo drugo, ki je bila podložena z krznom, pa odrivali (Rajtmajer in Gartner, 1987).
Prvi zapiski o smučeh segajo že v čas starih Grkov in Rimljanov. Herodot (5. stol. pr. n. št.) je
pisal o „lesenih čevljih“ za potovanje po snegu. Plinji pa je pisal o Hipodih, o ljudeh s
konjskimi nogami. V mislih je imel Fince in Laponce, ki so hodili na smučeh, obloženih s
kožuhovino. Za pomembne veljajo tudi zapiski švedskega škofa in zgodovinarja Olausa
Magnusa, ki je v svoji knjigi z naslovom Zgodovina skandinavskih narodov opisal smučanje,
kakršno je videl na svoje oči v domačih krajih (Rajtmajer in Gartner, 1987).
Smučanje so okoli leta 1000 med svoje veščine uvedli norveški vitezi. Iz leta 1200 je najden
prvi zapis o smučarjih vojakih v bitki za Oslo, vojaške oddelke na smučeh pa je uporabljal
tudi ruski car Ivan Grozni (Rajtmajer in Gartner, 1987).
Na smučarski razvoj je imela poseben vpliv tudi norveško-švedska vojna v začetku 18.
Stoletja, katere del je bila tudi posebna enota, sestavljena iz 2000 norveških vojakov, ki je bila
urjena na smučeh. Veliko vojakov se je v dolino Telemark vračalo domov. Smučali so tudi
kasneje doma in tako širili smučanje med prebivalci doline, večinoma med mladimi. Kasneje
2
so se nekateri od teh fantov vpisali na fakulteto v Oslo (ki se je takrat imenovala Kristianija),
s seboj pa so imeli tudi smuči. Tako se je začelo širiti smučanje tudi med meščani Osla.
Posledično se je širila tudi izdelava in prodaja smuči in smučarske opreme. Smučanje za
zabavo je bilo torej rojeno. Do sredine 19. stoletja se je smučanje razširilo že na vso Norveško
in kmalu so izvedli prvo smučarsko tekmovanje na svetu, leta 1843 v Tromsöju na
Norveškem. Ne dolgo zatem so smučke med prtljago norveških izseljencev prišle tudi v
Ameriko (Rajtmajer in Gartner, 1987).
Smučarska tekmovanja so zaznamovali kmečki prebivalci Telemarka in meščani Kristianije,
ki so med seboj tekmovali v različnih disciplinah. Zraven tekov in skokov so izvajali tudi
varianto slaloma (staronorveško: slalaam = sled smuči v snegu) ter spuste naravnost po hribu.
Ko je postala hitrost prevelika, so se z zavojem telemark ali kristijanija ustavili (Guček,
2004).
Veliko takratnih smučarjev se je ukvarjalo z obliko smuči, med njimi tudi norvežan Norheim.
Njegove krajše in na sredini ožje smuči so predstavljale prvi pojav stranskega loka. Po letu
1888 se je smučanje Telemark pojavilo tudi v osrednji Evropi in se ohranilo do časa med
obema vojnama, ko je alpska tehnika postala bolj razširjena. Starodobni zavoj telemark se ne
uvršča med alpske tehnike (Guček, 2004).
1.2 RAZVOJ ALPSKEGA SMUČANJA
Začetki alpskega smučanja segajo v konec 18. stoletja. Prva tekmovanja v slalomu in smuku
so dobila naziv alpsko smučanje, da bi se ga pojmovno ločilo od klasičnega ali nordijskega.
Posreden vpliv na razvoj alpskega smučanja so imeli alpinisti, ki so si s smučmi olajšali
dostop do sten, v zadnjem desetletju 19. stoletja pa so uporabljali smuči tudi pri spustu v
dolino (Rajtmajer in Gartner, 1987).
Na razmah smučanja v srednji Evropi je precej vplival raziskovalec polarja Fridtjof Nansen.
Njegova knjiga Na smučeh skozi Grenlandijo je vplivala na povečano zanimanje za takratni
način smučanja (Rajtmajer in Gartner, 1987).
V Nemčiji in Švici je veliko pripomogel k širjenju smučarske kulture dr. Wilhelm Paulke.
Pisal je knjige, vodil tečaje za gorske vodnike in bil soustanovitelj smučarskega kluba v St.
Antonu/Arlberg (1901). Njegovo delovanje lahko označimo kot temelj za razvoj modernega
3
smučanja, čeprav je bil zagovornik nordijske tehnike, ki so jo predstavljali smuk naravnost in
sprememba smeri na osnovi telemarka in kristianije (Rajtmajer in Gartner, 1987).
1.2.1 Lilienfeldska (alpska) tehnika
Za pionirja alpskega smučanja velja Matthias Zdarsky iz Lilienfelda v Avstriji. Prve smuči je
dobil že leta 1890, smučal pa je na svoj način, saj prej še ni videl nobenega smučarja. Dolge
norveške smuči je skrajšal na 180cm ter zamenjal vezi z lastno konstruiranimi kovinskimi
vezmi. Šest let je vadil in z novo opremo izumil posebno tehniko smučanja, uporabljal pa je
samo eno palico. To tehniko je razložil v svoji knijgi z naslovom Lilienfelder Skifahrtechnik
(1896). Plužni zavoj v vzravnani drži je predstavljal osnovo njegove tehnike, ki je naletela na
precejšni odpor med zagovorniki nordijskega smučanja (med drugimi tudi pri Paulkeju)
(Rajtmajer in Gartner, 1987).
Guček (2004) navaja, da je bil Zdarsky prvi na svetu, ki je na podlagi lastnih izkušenj napisal
metodične napotke, kako se naučiti to tehniko in jo kasneje poimenoval alpska tehnika.
1.2.2 Nordijsko-alpinska tehnika
Poklicni vojak Georg Bilgeri je bil mnenja, da so tehnike smučanja šele v razvoju in da
nobena ni dokončna. Tako je povezal dobre lastnosti lilienfeldske tehnike in nordijskega
načina smučanja. Nordijsko‐alpinska tehnika je tako temeljila na nordijskih elementih (daljše
smuči z žlebom, dve palici, telemark in kristianija), kakor tudi na alpskih elementih (plužna
tehnika zavijanja in čvrsta vez). Za potrebe vojakov je ta sinteza predstavljala optimalni
način, kajti primerjamo jo lahko (gledano zelo široko) z današnjim turnim smučanjem. Ta
tehnika se je uporabljala od leta 1900 do konca prve svetovne vojne (Rajtmajer in Gartner,
1987).
1.2.3 Arlberška tehnika
To tehniko je po prvi svetovni vojni razvil Avstrijec Hannes Schneider iz St. Antona, tako da
je plužni zavoj razvil v plužno kristianijo. Položaj smučanja v nizki preži je omogočal
razbremenitev smuči pred zavojem (Rajtmajer in Gartner, 1987).
Leta 1925 je Schneider skupaj z dr. Arnoldom Fanckom posnel film o arlberški tehniki.
Kasneje sta napisala še knjigo z naslovom Čudo smučk. Oboje je vplivalo na to, da je
4
arlberška tehnika bolj dinamičnega razbremenjevanja in obremenjevanja doživela vrhunec
med letoma 1930 in 1936 (Guček, 2004).
Tako je postal Arlberg prvo smučarsko-turistično središče, Schneider pa prvi učitelj
smučanja, ki je z modernimi metodami poučeval tehniko smučanja (Rajtmajer in Gartner,
1987).
1.2.4 Rotacijska (francoska) tehnika
Na tekmovanjih za pokal Kandahar po letu 1924 je prevladovala še Schneiderjeva arlberška
tehnika, vendar so nekateri tekmovalci poskušali zmanjševati plužni položaj smuči, da bi
zmanjšali izgubo hitrosti. V tem je bil najuspešnejiši Avstrijec Toni Seelos, obvladal je zavoj
s paralelnimi smučmi na podlagi močnega razbremenjevanja naprej‐gor, čeprav je na začetku
zavoja še vedno malo zaplužil. Sukanje zgornjega dela telesa v smeri zavoja je pogojevalo
naziv alpska rotacijska/vrtilna tehnika (Rajtmajer in Gartner, 1987).
Ta način smučanja je po letu 1937 pridobil naziv francoska rotacijska tehnika, zasluge za to
ima Francoz Emile Allais, ki je smučal že paralelno. Pri tem je bilo poleg sukanja zgornjega
dela telesa izrednega pomena razbremenitev z močnim nagibom naprej (Gartner in Rajtmajer,
1987). Po drugi svetovni vojni je Allais v knjigi z naslovom Francoska tehnika dodelal in
izpopolnil rotacijsko tehniko (Guček, 2004).
1.2.5 Tehnika nasprotnega sukanja ramen
Prvine te tehnike so se pojavile že leta 1936 v Švici, vendar je druga svetovna vojna zavrla
možen razvoj. Tehniko, pri kateri se smuča v bolj pokončni drži, so Avstrijci razvijali kot
odgovor na dolgoletno prevlado francoske rotacijske tehnike. Ramena so se vrtela v nasprotno
stran od smuči, kar je bilo biomehansko precej zahtevno in se tako ni moglo na široko
uveljaviti. Potrebne so bile analize in teoretične utemeljitve, Avstrijec prof. Kruckenhauser jih
je izdelal ob potrebni metodiki za poučevanje. Prvič je bila javno prikazana šele leta 1955,
eno leto kasneje pa je Toni Sailer z novo tehniko že zmagal na OI v Cortini d’Ampezzo v
vseh treh disciplinah (Rajtmajer in Gartner, 1987).
5
1.2.6 Tehnika krožnega gibanja kolen
Francozi so imeli avstrijski način nasprotnega sukanja ramen za balet na snegu in so pogrešali
racionalno komponento gibanja. Pomembna jim je bila uporaba različnih načinov
spreminjanja smeri, plužni način, paralelni, smučanje po grbinah in vse vrste prestopanj.
(Rajtmajer in Gartner, 1987).
Jean Vuarnet, ki je z novim sedečim položajem “jajce” zmagal v smuku na OI 1960, in
profesor Georges Joubert sta leta 1966 napisala knjigo, katere rdeča nit je bila tehnika
krožnega gibanja, neodvisno delo nog in uvodni zasuk gornjega dela telesa, in tako
poenostavila tehniko smučanja. Kot prva sta tudi omenila zarezni zavoj (carving) brez
stranskega oddrsavanja na smučeh s poudarjenim stranskim lokom (Guček, 2004).
1.2.7 Tehnika zareznega zavoja
Zarezni zavoj se v času Vuarneta in Jouberta še ni uveljavil. Do tega je prišlo šele mnogo let
kasneje, ko je smučarska industrija začela na veliko proizvajati smuči z izrazitejšim stranskim
lokom. Tako je razvoj smuči v zadnjih dveh desetletjih močno vplival na razvoj smučarske
tehnike (Lešnik in Žvan, 2007).
Značilna razlika med tehniko smučanja v preteklosti in sedanjosti ni več vse večje
pospeševanje (Petrovič, 1992; Petrovič in sod., 1987, v Lešnik in Žvan, 2007), ampak čim
manjše zaviranje (Lešnik, 1999, v Lešnik in Žvan, 2007). Smuči z izrazitejšim stranskim
lokom omogočajo predvsem vodenje zavoja po robnikih s čim manj stranskega oddrsavanja
in hitrejše drsenje v fazi približevanja vratom ter manjše zaviranje pri izhodu/vhodu iz zavoja.
Osnovni cilj sodobnega načina smučanja je torej ohranjanje ter povečevanje hitrosti v vseh
fazah tekmovalnega zavoja (Lešnik in Žvan, 2007).
6
1.3 ZGODOVINA IN RAZVOJ SMUČANJA V SLOVENIJI
Smučanje se je pojavilo v eni svojih začetnih oblik tudi na slovenskih tleh. Tako je
Janez Vajkard Valvasor že leta 1689 v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske opisal,
kako je videl ljudi smučati med svojim obiskom na Blokah. Slovenci smo lahko
ponosni na tako staro izročilo bloškega smučanja, ki velja za prvo smučanje v srednji
Evropi.
Glede nastanka bloškega smučanja obstaja več teorij, in sicer, da so prišle smuči med
tridesetletno vojno na Bloško planoto, da jih je iz Rusije prinesel veleposlanik in
novinar Žiga Herberstein iz Vipave ali da so nastajale avtohtono na Blokah
(Rajtmajer in Gartner, 1987). Vendar so to že starejše teorije. Guček (2004) navaja
sklepanje dr. Borisa Orela, ki je po obširni raziskavi leta 1964 napisal knijgo Bloške
smuči, da so Bločani vedenje o smučeh in njihovi uporabi prinesli s seboj med veliko
selitvijo narodov v 6. stoletju. Bloško smučanje se je pojavljajo do leta 1942, ko so
italijanski okupatorji prepovedali uporabo smuči (Guček, 2004).
Kakor bloško smučanje se tudi pohorsko smučanje ni razširilo ali razvijalo, zato ju
etnograf dr. Boris Orel ocenjuje za ljudska smučanja (Guček, 2004). Na Pohorje so
prinesli prve smuči domači gozdarji, ki so se morali udeležiti tečaja smučanja v
Gußwerku na avstrijskem Štajerskem leta 1886. Prve smuči modela Lilienfelder so
našle pot na Pohorje leta 1903 (Rajtmajer in Gartner, 1987).
Na razvoj modernega smučanja v Sloveniji je posebej vplival Edmund Čibej, učitelj
iz Dola nad Ajdovščino, ki je v začetku 90. let 19. stoletja smučal na Trnovski planoti
in je takrat tudi že učil smučati dijake in prijatelje (Batagelj, 2006, v Lešnik in Žvan,
2007). Kdaj je dobil prve norveške smuči, ni mogoče natančno definirati. Verjetno
prva fotografija smučanja na Slovenskem kaže hčerko njegovega prijatelja gozdarja
Josefa Jaritscha, ki je tudi smučal (Lešnik in Žvan, 2007).
Rudolf Cvetko, častnik v avstro‐ogrski vojski, se je leta 1908 udeležil smučarskega
tečaja pri Zdarskyu v Avstriji. Skupaj z Ivanom Tavčarjem, Rudolfom Badjuro in
drugimi so ustanovili v tem času planinsko druščino DREN v Ljubljani in uvedli
zimsko planinstvo. Rudolf Badjura je bil vodja te druščine in je vodil prve smučarske
tečaje. Leta 1924 pa je izdal knjigo z naslovom Smučar, ki velja za prvo smučarsko
7
literaturo v Sloveniji, v kateri je sistematsko opisana tehnika smučanja (Rajtmajer in
Gartner, 1987).
Tako velja Badjura za utemeljitelja slovenske šole smučanja (Lešnik in Žvan, 2007).
Leta 1920 je bil skupaj z dr. Cirilom Žižkom tudi pobudnik ustanovitve prvega
smučarskega kluba na Slovenskem (Agrež idr., 1992).
Lešnik in Žvan (2007) navajata, da je Slovenija med 1975 in 1985 predstavljala
vzorčni model uspešnega prvega izbora ter takojšnjega selekcioniranja mladih v
alpsko smučanje, kar je temeljilo na množici alpskih smučarskih šol, ki so se v tem
obdobju mnogoštevilno pojavile. Vzrok tega fenomena pogojujeta po eni strani z
večstoletno tradicijo smučanja v Sloveniji, po drugi strani pa z vrhunskimi
mednarodnimi rezultati naših profesionalnih smučarjev v tem času, kar je vodilo do
množičnega usmerjanja otrok v alpsko smučanje.
1.3.1 Zgodovina otroškega alpskega smučanja v Sloveniji
Slovenija je bila že v času Jugoslavije ''velesila'' razvoja otroškega smučanja, saj je naša
pionirska reprezentanca sodila v sam evropski pionirski vrh. Napredek v tekmovalnem
pionirskem smučanju so pomenile predvsem alpske šole in pozneje selekcije, ki so
nastale v nekaterih klubih v Sloveniji.
V sedemdesetih letih se je začelo v Sloveniji programirano in kontinuirano delo, zlasti
v nekaterih klubih. Najprej so s takšnim načinom dela pričeli v smučarskih klubih
Jesenice, Alpetour, Olimpija in Novinar, kmalu pa so se jim pridružili še številni drugi.
Značilnosti omenjenega dela so ekipni pristop, celoletna dejavnost, redni preizkusi
rezultatov med treningom in kakovost prvega izbora in nadaljnjega selekcioniranja.
Klubi so delo kmalu precej poenotili, reprezentančni treningi pa so bili izkušnja tako za
tekmovalce kot tudi za klubske trenerje, ki so soustvarjali trenerjevo delo večkrat kot
sodelavci in pomočniki. Trenerji so vedeli, da je napredek mogoč samo, če bodo v
svoje delo vključevali znanstvena in strokovna spoznanja, zato so začeli sodelovati z
znanstvenimi in strokovnimi institucijami (Petrovič, Šmitek in Žvan, 1983).
Jugoslovanska pionirska reprezentanca gotovo ne bi bila tako uspešna, če se smučarji
ne bi ravnali po temeljni doktrini strokovnega sveta Smučarske zveze Jugoslavije, ki
pravi, da je treba del dela s pionirji v klubih prenesti v skupne priprave reprezentance.
8
Ustvarjala se je torej skupna doktrina treninga in organizacije dela, ki je imela svojo
materialno podlago v jugoslovanskem smučarskem skladu (Petrovič idr., 1983).
1.4 TEKMOVALNE DISCIPLINE
Pri smučanju poznamo štiri discipline in sicer dve tehnični disciplini, slalom in
veleslalom, ter dve hitri disciplini, superveleslalom in pa smuk, ki je pri smučanju
najhitrejša disciplina. Tekmovalci na začetku svoje tekmovalne poti pridobivajo
izkušnje predvsem v znanju tehničnih disciplin, s tem ko napredujejo v tehničnem
znanju pa dvigajo tudi svojo osebno kritično mejo hitrosti (Lešnik in Žvan, 2007). Tako
se postopoma smučar navaja na večje hitrosti in k tehničnim disciplinam dodaja hitre
discipline (Povhe, 2015).
1.4.1 Veleslalom
Veleslalom velja danes za temeljno disciplino, kajti njegovi elementi tvorijo osnovo
za slalom kot tudi za hitri disciplini. Zgodovinsko gledano pa je mlajša disciplina
(Lešnik in Žvan, 2007).
Postavitev proge je treba prilagoditi razgibanosti terena in razdalja med vratci mora
biti v skladu s pravili. Med vratci smučar navezuje zavoje s spremembami ritma, ki je
pogojen s strmino in posledično s hitrostjo smučanja. V bolj odprto postavljenih
vratcih na strmejših delih smučar lahko mnogo pridobi ali izgubi. Tehnično znanje in
psihofizična pripravljenost smučarja igrata tu zelo pomembni vlogi, kot tudi pravi
material in oblika smuči, ki morata biti prilagojena smučarjevim značilnostim.
Razbremenjevanje s stranskim gibanjem omogoča izkoriščanje napetosti smuči in
predstavlja osnovo veleslalomske tehnike (Lešnik in Žvan, 2007).
Rajtmajer in Gartner (1987) navajata, da sta posebej v hitrih veleslalomih obvladanje
hitrosti in občutek za drsenje odločilnega pomena za dober dosežek.
1.4.2 Slalom
V slalomu je hitrost v primerjavi z drugimi disciplinami najmanjša. Smučarju se je
treba s hitrimi reakcijami in spremembami smeri prilagoditi kombinaciji vertikalno,
horizontalno in poševno postavljenih vratc ter posledično spremembam ritma. Krajše
9
od drugih disciplin so proge in tudi slalomske smuči, s katerimi se hitri prehodi preko
vpadnice lažje izvedejo in povezujejo kratki, dinamični zavoji, za katere je
pomemben izrazit stranski lok smuči (Lešnik in Žvan, 2007).
Gibanje zgornjega dela telesa in delo rok imata zraven kordinacijske vloge še vlogo
zaščite. Smučar odbije količke z zunanjo roko in tudi s ščitnikom na golenici, kadar
vodi smučko neposredno ob količku. Gibanje težišča poteka danes bolj direktno kot
včasih. Na dobro slalomsko tehniko vpliva ustrezna nastavitev robnikov, vodenje
smuči in razporeditev teže kot tudi kontrola gibanja težišča (Lešnik in Žvan, 2007).
Smučar mora imeti med vratci ves čas občutek za pravočasno, natančno in
impulzivno razbremenitev ter čim krajšo nastavitev robnikov pred izhodom iz zavoja
(Frick in sod., 1997, v Lešnik in Žvan, 2007).
1.4.3 Superveleslalom
Superveleslalom se je šele po letu 1983 pridružil drugim alpskim smučarskim
disciplinam in velja za najmlajšo disciplino, ki zahteva znanje smuka in veleslaloma
(Gartner in Rajtmajer, 1987). Izhodišče načina razbremenjevanja smuči ima v
veleslalomski tehniki, medtem ko predstavlja smučanje v nizki preži in z manjšo
amplitudo gibanja gor‐dol nekakšno izhodišče iz smuka. Neodvisno delo nog in
primerno razporejanje teže na smučke sta v superveleslalomu zaradi večje hitrosti in
obremenitve in glede nadzorovanja ravnotežja bistvenega značaja (Lešnik in Žvan,
2007).
Zavoji so pri superveleslalomu bolj odprti in daljši, posledično dosegajo tekmovalci
večje hitrosti in tudi stranski lok ni tako izrazit kot v veleslalomu. Daljše smuči kot
pri veleslalomu omogočajo smučarju boljšo vodljivost (Lešnik in Žvan, 2007).
1.4.4 Smuk
Smuk v primerjavi z drugimi disciplinami zahteva najvišjo telesno pripravljenost,
kajti proga je najdaljša in hitrosti so lahko tudi okoli 150 km/h. To je razlog, da je
smuk najnevarnejša disciplina v alpskem smučanju, v profesionalnih kategorijah pa
vsebuje tudi skoke, dolge do 70 metrov, za kar velja tudi za najbolj atraktivno
disciplino. Občutek za drsenje in sposobnost izbire prave smeri zavoja sta zelo
pomembni, najpomembnejšo vlogo glede uspešnosti v tej disciplini pa igrajo
10
izkušenost posameznika, psihofizična pripravljenost ter konstitucija tekmovalca
(Lešnik in Žvan, 2007).
11
2 RAZISKOVALNI PREDMET IN PROBLEM
Namen diplomske naloge je ugotoviti ali na rezultat smučarjev vplivajo osnovne
telesne karakteristike. Pri osnovnih telesnih karakteristikah smo se omejili na višino in
telesno maso ter ju obravnavali skupaj v meritvi indeksa telesne mase. Za rezultat
smučarjev pa smo upoštevali rezultate iz pokala Rauch v sezoni 2014/2015. Omejitev
raziskave je prav tako kategorija smučarjev – starost med 14 in 16 let.
2.1 ANTROPOMETRIČNE ZNAČILNOSTI OTROK
Antropometrija je metoda antropologije, ki je definirana kot merjenje razsežnosti
človekovega telesa (Cramer in Rayen, 2012).
Če hočemo primerjati in analizirati rezultate, morajo biti meritve standardizirane. Na
področju antropometrije se po navadi meri: višina, teža, obsegi ali kožne gube.
Merjenci naj bi nosili minimalna, suha oblačila ter morajo biti brez čevljev. Za
primerjavo s prejšnjim ali kasnejšim merjenjem naj bodo podobno oblečeni. Najbolj
zanesljive meritve se dobijo zjutraj, na meritve pa naj bi merjenci prišli tešči in naj bi
se izognili uživanju slane hrane na prejšnji dan, kajti stopnja hidracije lahko vpliva na
telesno maso (Cramer in Rayen, 2012).
Indeks telesne mase (Body Mass Index – BMI) predstavlja razmerje med telesno težo
(TT) in kvadrirano telesno višino (TV). Se pravi, da je potrebno za izračun imeti
podatke o telesni teži in višini preizkušancev. Veljavna formula je: BMI = TT / TV2 .
S pomočjo Indeksa telesne mase ugotavljamo stopnjo hranjenosti posameznika.
Zaradi posebnosti v razvoju otrok in najstnikov je WHO (World Health Organization)
za vsako starost določila vrednost Indeksa telesne mase. Te so prikazane v Sliki 1.
12
Slika 1: standardne vrednosti BMI za starost med 5 in 19 let (WHO, 2015)
Legenda: BMI = indeks telesne mase; Age = starost; obesity = debelost; overweight =
prekomerna telesna teža; normal = primerna hranjenost; thinness = prenizka telesna
teža; severe thinness = podhranjenost.
Petrovič idr. (1983) pravijo, da je težko določiti specifični morfološki tip za alpsko
smučanje, prednost na podlagi raziskav pa naj bi imeli tekmovalci z večjim obsegom
kolenskega sklepa. Prevladljiv v smučanju pa je nedvomno t.i. atletski morfološki tip
(široka ramena, ozki boki).
2.2 ORGANIZACIJA OTROŠKEGA ALPSKEGA SMUČANJA V SLOVENIJI
Ustrezno zastavljen tekmovalni sistem in dobra organizacija tekmovanj sta pomembna
člena pri doseganju vrhunskih rezultatov bodočih športnikov in športnic. V Sloveniji je
tekmovalno alpsko smučanje za mlajše kategorije danes zelo dobro organizirano,
imamo izgrajen in dodelan sistem selekcioniranja in močne otroške reprezentance.
13
V SZS so tekmovanja za mlade alpske smučarje organizirana na štirih ravneh:
klubska raven
regijska raven
državna raven
mednarodna raven
Začetek sezone je odvisen od vremenskih pogojev, vendar pričnejo tekmovalci z
regijskimi tekmovanji navadno nekje v drugi polovici decembra. Glede na uspešnost na
regijski ravni se tekmovalce nato razdeli v tri tekmovalne skupine, znotraj katerih se
izvaja žreb štartnih številk za tekmovanja na državni ravni. Najboljši tekmovalci se
nato vsako leto udeležijo priznanih mednarodnih tekmovanj v Italiji, Franciji, Andori in
drugje.
Tekmovalci prihajajo iz vseh štirih regij Slovenije, znotraj katerih so organizirana
tekmovanja na regijski ravni. VZH regija tako organizira Pokal vzhodne regije, ZAH
regija Pokal Zavarovalnice Triglav, CEN regija Pokal centralne regije, NPR regija pa
Notranjsko-primorski pokal.
VZH – vzhodna regija Slovenije
ZAH – zahodna regija Slovenije
CEN – centralna regija Slovenije
NPR – notranjsko-primorska regija Slovenije
V otroških kategorijah alpskega smučanja so tekmovalci do zdaj tekmovali v treh
starostnih skupinah:
cicibani/cicibanke (10, 11 in 12 let),
mlajši dečki/mlajše deklice (13 in 14 let),
starejši dečki/starejše deklice (15 in 16 let).
Predmet naše raziskave je rang v pokalu Rauch, ki je skupen seštevek tekmovanj na
državni ravni, v njem pa tekmujejo tekmovalci vseh štirih zgoraj navedenih regij in
vseh treh starostnih kategorij.
14
2.3 PREGLED DOSEDANJIH RAZISKAV
Bandalo (2005) je v diplomski nalogi primerjal in analiziral rezultate motoričnega in
antropometričnega statusa za obdobje petih let med starejšimi dečki in deklicami
(2000 do 2005). Vzorec je predstavljal 188 deklic in 211 dečkov, za katere je
ugotavljal razlike na podlagi desetih meritev iz uveljavljene baterije spremenljivk.
Navaja, da pride v določenih dimenzijah do razlik v generacijah in da so ugotovili
tudi napredek v trendih razvoja motoričnih dimenzij. Sklepa, da rezultati predstavljajo
dobro načrtovan in sistematiziran proces transformacije in da kaže trend izboljšanja
motoričnega stanja mladih tekmovalcev navzgor.
Bandalo in Lešnik (2011) sta v raziskavi z naslovom Povezanost med izbranimi
antropometričnim in motoričnimi spremenljivkami s tekmovalno uspešnostjo mladih
tekmovalcev v alpskem smučanju na podlagi modela potencialne in tekmovalne
uspešnosti ugotavljala povezanost za vzorec 30 tekmovalcev, ki so nastopali na
tekmovanju za pokal Argeta 2009/2010. Rezultat je kazal 4 statistično značilne
korelacije antropometrijskih dimenzij in 13 statistično značilnih korelacij motoričnih
dimenzij. Sklepata na podlagi rezultatov, da bi bilo v prihodnje smiselno zmanjšati
število spremenljivk iz baterije testov za ugotavljanje motoričnih sposobnosti in
antropometričnih značilnosti.
Bandalo in Lešnik (2012) sta v raziskovalnemu delu Povečevanje vpliva izbranih
telesnih karakteristik na uspešnost mladih tekmovalcev v alpskem smučanju preverlia
povezanost statistično značilnih povezav z uspešnostjo od leta 2007 do 2010 na
tekmovanjih na podlagi 8 antropometričnih in 21 motoričnih spremenljivk. V
raziskavi je bil zajet vzorec 30 mladih smučarjev iz kategorije mlajših in starejših
dečkov, ki so tekmovali za pokal Argeta. Ugotovila sta z metodo multiple regresijske
analize, da se je v štirih letih povezanost antropometričnih in motoričnih spremenljivk
precej spreminjala. Vse večjo povezanost so pridobili antropometrični parametri,
medtem ko so motorične spremenljivke kazale porast, ampak v zadnjem letu pa padec
(r = 0,806). Tako so se izenačile s spremenljivkami antropometrije (r = 0,801).
Pravita, da se ugotovitve raziskave skladajo z ugotovitvami iz praks in da so
tekmovalci z močnejšo postavo v zadnjih letih na pokalu Argeta dosegali boljše
rezultate.
15
De Costa (2009) je v diplomski nalogi želel ugotoviti razlike v motoričnem in
antropometričnem statusu med spoloma kategorij mlajših dečkov in deklic ter
starejših dečkov in deklic. Glede števila spremenljivk je ugotovil, da pride do večje
razlike med dečki in deklic starejše kategorije kakor med dečki in deklic mlajše
kategorije. Predlaga, da se treningi mlajših kategorij izvajajo mešano, starejših pa
ločeno glede na spol.
Lah (2014) je v diplomski nalogi ugotavljal povezanost motoričnih spremenljivk
ravnotežja z uspešnostjo mlajših kategorij na tekmovanju za pokal Rauch v sezoni
2013/2014. Za vse štiri obravnavane starostne skupine (mlajši dečki in deklice ter
starejši dečki in deklice) so bile stopnje povezanosti neznatne. Navaja, da so v tem
starostnem obdobju drugi dejavniki vplivnejši in da ravnotežje očitno še ne vpliva na
uspešnost na tekmovanjih.
Lešnik (1996) je v svoji magistrski nalogi z naslovom Vrednotenje modela uspešnosti
mlajših dečkov v alpskem smučanju na podlagi 8 morfoloških, 20 motoričnih in 20
psiholoških dimenzij izdelal t. i. reducirani model uspešnosti. V raziskavi je bil zajet
vzorec 24 tekmovalcev, ki so tekmovali za pokal Radenske. Pearsonov koeficient
korelacije je pokazal 5 statistično pomembnih povezav z uspešnostjo iz prostora
motorike in 4 iz morfološkega prostora. Ugotovil je visoko stopnjo povezanosti med
predvideno oceno tekmovalne uspešnosti (ekspertni sistem) in dejansko uspešnostjo
(točke). S pomočjo stopenjske hierarhične regresijske analize je uspel pojasniti 62
odstotkov tekmovalne uspešnosti, pri čemer so bile upoštevane vse uporabljene
spremenljivke. Pri formiranju spremenljivk na najvišjem nivoju, kot rezultat linearnih
kombinacij statistično značilnih povezav z uspešnostjo, so imele statistično značilno
vlogo samo dimenzije motoričnega prostora.
Lešnik in Žvan (2000) sta v raziskovalnem delu z naslovom Korelacija nekaterih
spremenljivk eksplozivne moči s tekmovalno uspešnostjo mladih alpskih smučarjev
na vzorcu 24 fantov, starih med 12 in 13, ugotovila, da sta oba testa eksplozivne moči
(troskok in skok v daljino z mesta) z uspešnostjo statistično značilno povezana.
Glavna ugotovitev pa je bila visoka povezanost (r = 0,80) med obema testoma
(troskok in skok v daljino z mesta). Predlagata, da se v prihodnosti uvršča samo še
16
troskok z mesta v testno baterijo, kajti struktura troskoka je bližja gibalni strukturi v
alpskem smučanju.
Močnik (2004) je v svojem diplomskem delu z naslovom Primerjava rezultatov
motoričnega in antropometričnega statusa mlajših kategorij v alpskem smučanju v
obdobju treh let (2000-‐ 2003) na vzorcu 43 deklic in dečkov mlajše kategorije s
pomočjo uveljavljene baterije testov ugotovil, da so bili dečki v letu 2003 višji in so
imeli v povprečju boljše rezultate. Pri deklicah so bile motorične sposobnosti
statistično značilne in sklepa, da se glede antropometričnega statusa pri deklicah ni
dosti spreminjalo.
Pirc (1974) je v magistrski nalogi z naslovom Prediktivna vrednost nekaterih
antropometričnih karakteristik in meril osvojenosti smučarske motorike za uspeh v
alpskem smučanju na vzorcu 72 študentov Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani
ugotovil, da je za osvojenost smučarskih veščin najbolj pomembna posebna
smučarska motorika, ki je odločilna za nadaljnje smučarsko izpopolnjevanje. To so z
raziskavo prvič argumentirano dokazali.
17
3 CILJI IN HIPOTEZE
Cilj diplomske naloge je ugotoviti vpliv indeksa telesne mase na razlike v rezultatih
med dečki in deklicami starih od 14 do 16 let na pokalu Rauch v sezoni 2014/2015.
Na podlagi zastavljenega cilja naloge smo definirali štiri hipoteze, kjer vsaka preverja
korelacijo med indeksom telesne mase in številom doseženih točk na pokalu Rauch.
Hipoteze določimo glede na kategorijo smučarjev.
H1: Pri mlajših dečkih meritvi BMI in število doseženih točk korelirata.
H2: Pri starejših dečkih meritvi BMI in število doseženih točk korelirata.
H3: Pri mlajših deklicah meritvi BMI in število doseženih točk korelirata.
H4: Pri starejših deklicah meritvi BMI in število doseženih točk korelirata.
18
4 METODE DELA
4.1 VZOREC RAZISKAVE
V raziskavo je bilo vključenih 85 oseb, od tega 33 starejših dečkov in deklic ter 52
mlajših dečkov in deklic, ki so bili v času meritev aktivno vključeni v proces treniranja
v smučarskih klubih in reprezentancah. Celotni vzorec bomo razdelili po spolu ter
podrobneje še po starostnih kategorijah. Celotni vzorec bomo razdelili tudi po
posameznih vrednostih BMI ter po doseženih točkah na pokalu Rauch v sezoni
2014/2015. Podatke za izračun indeksa telesne mase (BMI) bomo pridobili iz baze
podatkov Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, katera vsakoletno izvaja
antropološke meritve tekmovalcev v alpskem smučanju. Na to bomo podrobneje
analizirali vsako starostno kategorijo posebej. V vsaki posamezni kategoriji bomo
naredili analizo vrednosti BMI in število doseženih točk pri tekmovalcih v določenih
starostni kategoriji na pokalu Rauch v sezoni 2014/2015 (www.sloski.si). Na to bomo z
uporabo testa korelacije preverili, če obstaja povezava med vrednostmi BMI in
doseženimi točkami na pokalu Rauch v sezoni 2014/2015.
4.2 METODE OBDELAVE PODATKOV
Statistična obdelava podatkov meritev bo potekala s programom SPSS, koraki
statistične obdelave pa so v vrstnem redu zapisani sledeče: najprej bomo pregledali
celoten vzorec – začeli bomo z opisno statistiko celotnega vzorca, pregled meritve BMI
celotnega vzorca in pregled meritve števila doseženih točk za celoten vzorec. Sledi del,
kjer bomo vzorec razdelili na štiri dele – na mlajše dečke, mlajše deklice, starejše dečke
in starejše deklice in vsakega obravnavali posebej.
4.3 POJEM KORELACIJSKE ODVISNOSTI
Korelacija je številska mera, ki predstavlja moč linearne povezanosti dveh
spremenljivk. Statistična veda s korelacijo v splošnem označuje odvisnost dveh
spremenljivk v statistični populaciji.
Če se med dvema spremenljivkama kaže splošna tendenca povezanosti, pravimo, da sta
spremenljivki v korelaciji, da sta korelirani, torej da je med njima statistična oz.
stohastična povezanost. Če sta spremenljivki neposredno vzročno povezani, bo njun
19
korelacijski koeficient različen od nič, razen v izjemnih okoliščinah. Pri korelaciji pa
nas ne zanima le, ali je pozitivna ali negativna, linearna ali nelinearna, namreč tudi,
kolikšna je. Zanima nas torej tudi stopnja povezanosti oz. korelacije med
spremenljivkami ( Sagadin, 2003).
4.4 TEST NORMALNE PORAZDELITVE – SHAPIRO-WILKOV TEST
Za vsak podvzorec posebej smo najprej pregledali opisno statistiko, nato pa preverili,
če meritvi BMI in število doseženih točk ustrezata normalni porazdelitvi. Zaradi
manjšega števila vzorcev, smo za preverjanje porazdelitve vzorcev izvedli Shapiro-
Wilkov test normalne porazdelitve. Ta test ima ničelno hipotezo, ki pravi, da je vzorec
normalno porazdeljen. To pomeni, da če test zaključi z vrednostjo statistične
značilnosti p večjo od praga 0,05, ničelno hipotezo ne zavrnemo in predpostavimo, da
imamo opravek z vzorcem z normalno porazdelitvijo.
4.5 TEST KORELACIJE DVEH VZORCEV – PEARSONOV
KORELACIJSKI KOEFICIENT
Temu je sledil test korelacije dveh spremenljivk, za kar smo uporabili Pearsonov
korelacijski koeficient. Rezultati tega testa nam povedo, če testirana vzorca korelirata
in kako močna je ta korelacija. Iz rezultatov Pearsonovega testa korelacije
interpretiramo dve vrednosti: Pearsonov korelacijski koeficient r in vrednost statistične
značilnosti p. Predznak korelacijskega koeficienta r nam pove kako vzorca korelirata:
pozitiven predznak pomeni linearno korelacijo, negativni predznak pa pomeni inverzno
linearno korelacijo. Vrednost koeficienta r se giblje v intervalu [-1 ,1] in nam pa pove
jakost korelacije:
-1 pomeni popolno inverzno korelacijo,
0 pomeni, da korelacije ni in
1 popolna pozitivna korelacija.
Vrednost statistične značilnosti p pa nam pove, kako statistično značilna je korelacija.
Ničelna hipoteza Pearsonovega korelacijskega koeficienta je, da korelacije ni. Torej, če
doseže (je pod) pragom 0,05 pomeni, da ničelno hipotezo ne sprejmemo in povemo, da
je korelacija statistično značilna – da do zaključka o korelaciji dveh spremenljivk
nismo prišli po naključju.
20
5 REZULTATI
V tem poglavju bomo prikazali rezultate meritev BMI in števila dosežnih točk na
pokalu Rauch v sezoni 2014/2015, čemur bo sledila statistična analiza teh meritev.
Preden začnemo z rezultati meritev in analizo pa si poglejmo, katere pojme in
okrajšave smo uporabili v tem delu naloge.
5.1 POJMI IN OKRAJŠAVE UPORABLJENI V ANALIZI
N – število udeležencev
M, Aritmetična sredina – drugače tudi povprečje spremenljivke (angl. mean ali
average)
SD, Standardni odklon – drugače tudi standardna deviacija (angl. standard deviation)
p, Statistična značilnost – drugače tudi statistična signifikantnost. Pove možnost, da
smo na podlagi dobljenih rezultatov prišli po naključju (angl. statistical significance).
Vzemimo primer kjer velja p = 0,05 kar pomeni, da obstaja 5% možnosti, da smo te
rezultate dobili po naključju. Za sprejemanje hipotez bomo uporabili splošno sprejeto
mejo za statistično značilnost kjer mora veljati p < 0,05.
5.2 OPIS CELOTNEGA VZORCA
V naši raziskavi smo združili meritve telesnih karakteristik 102 smučarjev. Te podatke
smo združili z rezultati pokala. Ker vsi smučarji, ki so sodelovali pri meritvi telesnih
karakteristik, niso tekmovali v pokalu, smo del vzorca izločili, saj so bili podatki
nepopolni. V končnem vzorcu nam je ostalo 85 smučarjev, ki so imeli izmerjene
telesne karakteristike in so prav tako sodelovali na pokalni tekmi. Sledi opis razdelitve
vzorca po spolu in kategoriji tekmovanja. Najprej si poglejmo razdelitev celotnega
vzorca po spolu, v spodnji tabeli in grafu.
Tabela 1: razdelitev celotnega vzorca po spolu
Spol
Frekvenca Odstotek
Moški 50 58,8
Ženske 35 41,2
Skupaj 85 100,0
21
Sledi pregled vzorca po kategorijah tekmovanja v tabeli in sliki.
Tabela 2: razdelitev vzorca po kategoriji tekmovanja
Frekvenca Odstotek
Mlajši dečki 30 35,3
Maljše deklice 22 25,9
Starejši dečki 20 23,5
Starejše deklice 13 15,3
Skupaj 85 100,0
Slika 3: število smučarjev po kategoriji tekmovanja
Iz razdelitve po spolu je razvidno, da je večji del (kar 58,8%) smučarjev iz vzorca
moškega spola. Tudi razdelitev po kategorijah kaže, da vzorec ni enakomerno
porazdeljen. To ne predstavlja problema, saj bomo vsako izmed kategorij v
0
5
10
15
20
25
30
35
Mlajši dečki Maljše deklice Starejši dečki Starejše deklice
50
35
Moški Ženske
Slika 2: razdelitev celotnega vzorca po spolu
smučarjev udeleženih v meritvi
22
nadaljevanju obravnavali posebej. Sledi pregled meritve BMI nad celotnim vzorcem -
najprej opisna statistika BMI vrednosti, nato pa še pregled porazdelitve BMI vrednosti
v histogramu.
Tabela 3: opisna statistika za vrednost indeksa telesne mase celotnega vzorca smučarjev
Vrednost
Standardna
napaka
BMI Povprečje 20,0365 ,23820
Mediana 20,0000
Standardna deviacija 2,19609
Minimum 15,30
Maksimum 25,60
Asimetričnost ,265 ,261
Sploščenost -,192 ,517
Slika 4: porazdelitev vrednosti meritve indeksa telesne mase
Kot vidimo iz tabele je povprečna vrednost BMI kar 20,0365. Slika kaže histogram
BMI vrednosti (črta kaže idealno normalno porazdelitev), ki kaže na vsaj delno
normalno porazdelitev vzorca. Sledi pregled vrednosti Pokal, ki predstavlja končno
23
število točk na pokalnem tekmovanju posameznega smučarja (tabela opisne statistike in
histogram frekvence).
Tabela 4: opisna statistika celotnega vzorca smučarjev za vrednost števila doseženih točk na pokalu
Vrednost
Standardna
napaka
Pokal Povprečje 180,4000 16,79532
Mediana 132,0000
Standardna
deviacija 154,84518
Minimum 1,00
Maksimum 600,00
Asimetričnost 1,114 ,261
Sploščenost ,399 ,517
Slika 5: porazdelitev vrednosti števila doseženih točk
Iz tabele je razvidno, da sta vrednosti povprečja in mediane za Pokal zelo narazen, kar
namiguje na to, da vzorec nima normalne porazdelitve. Tudi histogram kaže, da je vrh
vzorca močno premaknjen na levo stran. Podrobnejših testov porazdelitve tukaj ni
potrebno narediti, saj bomo vzorec razdelili v štiri prej omenjene kategorije in vsako
izmed kategorij obravnavali posebej.
24
5.3 MLAJŠI DEČKI
V tem delu smo iz vzorca izločili vse smučarje, ki niso sodelovali na pokalu v
kategoriji mlajših dečkov. Ostalo je 30 smučarjev, katerih opisna statistika in histogram
BMI in Pokal vrednosti sta prikazani sledeče.
Tabela 5: opisna statistika za vrednost indeksa telesne mase mlajših dečkov
Vrednost
Standardna
napaka
BMI Povprečje 19,6500 ,48643
Mediana 19,7000
Standardna deviacija 2,66429
Minimum 15,30
Maksimum 25,60
Asimetričnost ,395 ,427
Sploščenost -,532 ,833
Slika 6: porazdelitev indeksa telesne mase za vzorec mlajših dečkov
25
Preden nadaljujemo z analizo je potrebno določiti ali ima vzorec mlajših dečkov
normalno porazdelitev ali ne – od tega je odvisna izbira statističnega testa. Ker imamo
opravek z manjšim vzorcem (30 smučarjev) bomo uporabili Shapiro-Wilkov test
porazdelitve, katerega rezultati so prikazani v sledeči tabeli.
Tabela 6: rezultati testa normalne porazdelitve za vrednost indeks telesne mase maljših dečkov
Shapiro-Wilk
Vrednost df P
BMI ,967 30 ,470
Test Shapiro-Wilkov je s statistično značilnostjo p=0,470 pokazal, da imamo opravek z
vzorcem, ki ima normalno porazdelitev. Vrednost p kaže možnost, da smo do
rezultatov prišli po naključju. Shapiro-Wilkov test preverja, če nima meritev normalne
porazdelitve (ničelna hipoteza je, da meritev ima normalno porazdelitev). Sledi pregled
vrednosti Pokal za vzorec mlajših dečkov z opisno statistiko v tabeli, histogramom v
sliki in analizo porazdelitve vzorca v zadnji tabeli s Shapiro-Wilk testom.
Tabela 7: opisna statistika za vrednost števila doseženih točk mlajših dečkov
Vrednost
Standardna
napaka
Pokal Povprečje 148,0667 29,37228
Mediana 88,0000
Standardna deviacija 160,87861
Minimum 1,00
Maksimum 560,00
Asimetričnost 1,303 ,427
Sploščenost ,721 ,833
26
Slika 7: porazdelitev števila doseženih točk za vzorec mlajših dečkov
Tabela 8: rezultati testa normalne porazdelitve za vrednost število doseženih točk mlajših dečkov
Shapiro-Wilk
Vrednost df P
Pokal ,822 30 ,000
Shapiro-Wilkov test porazdelitve vzorca Pokal je s statistično značilnostjo p=0,000
pokazal, da meritev Pokal nima normalne porazdelitve. Ena vrednost (BMI) ima
normalno porazdelitev, medtem pa vrednost Pokal nima normalne porazdelitve. To
zadošča pogojem za uporabo testa korelacije s Pearsonovim korelacijskim
koeficientom, katerega rezultati so prikazani spodaj v tabeli. Slika kaže BMI vrednost
na x osi, in vrednost Pokal na y osi ter črto trenda razmerja med vrednostma.
Tabela 9: rezultati Pearsonove korelacije na vzorcu mlajših dečkov
BMI Pokal
BMI Pearsonov koeficient 1 -,052
P ,786
Velikost vzorca 30 30
Pokal Pearsonov koeficient -,052 1
P ,786
Velikost vzorca 30 30
27
Slika 8: korelacija indeksa telesne mase in števila doseženih točk za vzorec mlajših dečkov
Iz tabele lahko razberemo Pearsonov koeficient korelacije, ki je negativen (-0,052), kar
priča temu, da število točk (vrednost Pokal) na tekmovanju pada z višanjem vrednosti
BMI tekmovalca. To lahko potrdimo tudi z grafom, kjer ima trendna linija negativni
koeficient (se niža z večanjem BMI). Kljub temu, da trend obstaja, korelacija med
vrednostma BMI in Pokal ni statistično značilna saj je vrednost statistične značilnosti p
čez mejo 0,05 (p = 0,786). Vrednost p kaže, da obstaja 78,6% možnosti, da smo do
rezultatov prišli po naključju. Težimo k temu, da je ta vrednost čim nižja – meja ki jo
želimo doseči je 0,05, kar bi pomenilo, da je možnost da smo do rezultatov prišli po
naključju 5% (torej zelo majhna). Ena izmed možnosti, da pridemo do bolj sigurnih
rezultatov (manjši p) je, da povečamo vzorec.
5.4 MLAJŠE DEKLICE
Sledi preučevanje vzorca smučarjev, ki so tekmovali na pokalu v kategoriji mlajše
deklice. Sledi pregled vrednosti BMI in Pokal za ta vzorec smučarjev – najprej tabele
opisnih statističnih vrednosti, nato slika histograma in na koncu test porazdelitve s
Shapiro-Wilkovim testom (ker imamo ponovno majhen vzorec).
28
Tabela 10: opisna statistika za vrednost indeksa telesne mase mlajših deklic
Vrednost
Standardna
napaka
BMI Povprečje 19,0955 ,30927
Mediana 18,9500
Standardna deviacija 1,45061
Minimum 16,70
Maksimum 22,10
Asimetričnost ,050 ,491
Sploščenost -,448 ,953
Slika 9: porazdelitev vrednosti indeksa telesne mase za vzorec mlajših deklic
Tabela 11: rezultati testa normalne porazdelitve za vrednost indeks telesne mase mlajših deklic
Shapiro-Wilk
Vrednost df P
BMI ,979 22 ,894
Meritve BMI za mlajše deklice so normalno porazdeljene, saj je statistična značilnost
testa Shapiro-Wilko večja od meje statistične značilnosti 0,05. Sledi pregled meritve
Pokal za vzorec mlajših deklic.
29
Tabela 12: opisna statistika za vrednost števila doseženih točk mlajših deklic
Vrednost
Standardna
napaka
Pokal Povprečje 169,1818 33,08036
Mediana 98,5000
Standardna deviacija 155,16063
Minimum 29,00
Maksimum 600,00
Asimetričnost 1,486 ,491
Sploščenost 1,528 ,953
Slika 10: porazdelitev vrednosti števila doseženih točk za vzorec mlajših deklic
Tabela 13: rezultati testa normalne porazdelitve za vrednost število doseženih točk mlajših deklic
Shapiro-Wilk
Vrednost df P
Pokal ,798 22 ,000
Meritev Pokal za mlajše deklice pa nima normalne porazdelitve (s statistično
značilnostjo p = 0,00, kar je manj od meje 0,05). To zadošča pogojem za uporabo
analize korelacije s Pearsonovim koeficientom. Rezultati tega sledijo spodaj v tabeli in
sliki trenda.
30
Tabela 14: rezultati Pearsonove korelacije na vzorcu mlajših deklic
BMI Pokal
BMI Pearsonov koeficient 1 ,004
P ,985
Velikost vzorca 22 22
Pokal Pearsonov koeficient ,004 1
P ,985
Velikost vzorca 22 22
Slika 11: korelacija indeksa telesne mase in števila doseženih točk za vzorec mlajših deklic
Pearsonov korelacijski koeficient r se približuje vrednosti 0 (r = 0,004), kar priča temu,
da korelacije ni (ne v pozitivno, niti v negativno smer). To je razvidno tudi iz slike, kjer
je trendna linija skoraj vodoravna saj je njen kot blizu 0 stopinj. Ti rezultati ponovno
niso signifikantni, saj je vrednost statistične značilnosti testa korelacije blizu 1 (p =
0,985), kar pomeni, da smo najverjetneje do teh rezultatov prišli po naključju.
31
5.5 STAREJŠI DEČKI
Sledi analiza vzorca smučarjev, ki so sodelovali v pokalnem tekmovanju v kategoriji
starejših dečkov. Teh smučarjev je bilo 20, ki smo jih ponovno preverjali na vrednostih
BMI in Pokal. Sledijo opisna statistika, histogram in test normalnosti za meritev BMI
vzorcev kategorije starejših dečkov.
Tabela 15: opisna statistika za vrednost indeksa telesne mase starejših dečkov
Vrednost
Standardna
napaka
BMI Povprečje 20,9450 ,41317
Mediana 20,4500
Standardna deviacija 1,84775
Minimum 17,80
Maksimum 24,80
Asimetričnost ,537 ,512
Sploščenost -,233 ,992
Slika 12: porazdelitev vrednosti indeksa telesne mase za vzorec starejših dečkov
32
Tabela 16: rezultati testa normalne porazdelitve za vrednost indeks telesne mase starejših dečkov
Shapiro-Wilk
Vrednost df P
BMI ,964 20 ,635
Kot vidimo iz histograma in samega testa normalne porazdelitve (Shapiro-Wilkov test
porazdelitve je pokazal, da vzorec ni normalno porazdeljen s statistično značilnostjo p
= 0,635 → zaradi tega predpostavimo, da vzorec ima normalno porazdelitev) je meritev
BMI normalno porazdeljena. Tudi povprečna vrednost in mediana BMI meritve sta
zelo blizu.
Sledi opisna statistika, histogram in test porazdelitve (ponovno Shapiro-Wilkov test) za
meritev Pokal na vzorcu starejših dečkov.
Tabela 17: opisna statistika za vrednost števila doseženih točk starejših dečkov
Vrednost
Standardna
napaka
Pokal Povprečje 205,8500 32,79018
Mediana 188,0000
Standardna deviacija 146,64216
Minimum 39,00
Maksimum 580,00
Asimetričnost 1,098 ,512
Sploščenost ,816 ,992
33
Slika 13: porazdelitev vrednosti števila doseženih točk za vzorec starejših dečkov
Tabela 18: rezultati testa normalne porazdelitve za vrednost število doseženih točk starejših dečkov
Shapiro-Wilk
Vrednost df P
Pokal ,890 20 ,027
Shapiro-Wilkow test porazdelitve je s statistično značilnostjo p = 0,027 pokazal, da
vrednost Pokal nima normalne porazdelitve (ker je p manjši od meje statistične
značilnosti 0,05). Ena meritev (BMI) ima normalno porazdelitev, druga (Pokal) pa
nima, kar zadosti pogoje za uporabo analize korelacije s Pearsonovim koeficientom.
Rezultati tega so v spodnji tabeli.
Tabela 19: rezultati Pearsonove korelacije na vzorcu starejših dečkov
BMI Pokal
BMI Pearsonov koeficient 1 ,324
p ,164
Velikost vzorca 20 20
Pokal Pearsonov koeficient ,324 1
p ,164
Velikost vzorca 20 20
34
Slika 14: korelacija indeksa telesne mase in števila doseženih točk za vzorec starejših dečkov
Rezultati korelacijske analize kažejo, da je Pearsonov koeficient r = 0,324, kar pomeni,
da se število doseženih točk na pokalu (vrednost Pokal) zvišuje z višanjem BMI
vrednosti starejših dečkov. Enako prikazuje tudi trendna linija iz grafa, ki ima pozitiven
naklon. Ta korelacija sicer ni statistično značilna, saj je p vrednost pod mejo statistične
značilnosti 0,05 (p = 0,164).
5.6 STAREJŠE DEKLICE
V tem delu bomo preverjali vzorec smučarjev, ki so sodelovali v kategoriji starejših
deklic na tekmovanju za pokal. Teh smučarjev je bilo le 13, kar pomeni, da trdnejših
rezultatov ne pričakujemo, saj so že v prejšnjih delih (ko je bil vzorec večji) bili
rezultati negotovi (p korelacije ni dosegel mejo statistične značilnosti). Sledi opisna
statistika za meritev BMI v tabeli in histogramu. Tip porazdelitve smo ponovno
preverjali s Shapiro-Wilkovim testom.
35
Tabela 20: opisna statistika za vrednost indeksa telesne mase starejših deklic
Vrednost Standardna napaka
BMI Povprečje 21,1231 ,46947
Mediana 20,5000
Standardna deviacija 1,69271
Minimum 18,90
Maksimum 24,20
Asimetričnost ,613 ,616
Sploščenost -,925 1,191
Slika 15: porazdelitev vrednosti indeksa telesne mase za vzorec starejših deklic
Tabela 21: rezultati testa normalne porazdelitve za vrednost indeks telesne mase starejših deklic
Shapiro-Wilk
Vrednost df P
BMI ,916 13 ,221
Rezultati Shapiro-Wilkovega testa porazdelitve ponovno pričajo, da so meritve BMI
porazdeljene normalno (p = 0,221). Sledi pregled opisne statistike, histograma in testa
porazdelitve za meritev Pokal.
36
Tabela 22: opisna statistika za vrednost števila doseženih točk starejših deklic
Vrednost
Standardna
napaka
Pokal Povprečje 234,8462 41,11629
Mediana 183,0000
Standardna deviacija 148,24689
Minimum 57,00
Maksimum 580,00
Asimetričnost 1,246 ,616
Sploščenost 1,003 1,191
Slika 16: porazdelitev vrednosti števila doseženih točk za vzorec starejših deklic
Tabela 23: rezultati testa normalne porazdelitve za vrednost število doseženih točk starejših deklic
Shapiro-Wilk
Vrednost df P
Pokal ,858 13 ,036
Statistična značilnost testa porazdelitve je pod mejo 0,05 (p = 0,036), kar pomeni, da
meritev Pokal ponovno nima normalne porazdelitve. Kljub temu podatki zadoščajo
37
pogojem za uporabo testa korelacije s Pearsonovim r koeficientom. Rezultati tega
sledijo spodaj v tabeli.
Tabela 24: rezultati Pearsonove korelacije na vzorcu starejših deklic
BMI Pokal
BMI Pearsonov koeficient 1 -,006
p ,984
Velikost vzorca 13 13
Pokal Pearsonov koeficient -,006 1
p ,984
Velikost vzorca 13 13
Slika 17: korelacija indeksa telesne mase in števila doseženih točk za vzorec starejših deklic
Tabela zgoraj prikazuje rezultate korelacije s Pearsonovim koeficientom r. Razmerje
med meritvami BMI in Pokal pripeljejo do negativnega koeficienta r ( r = -0,006), ki pa
je blizu ničelne vrednosti. Tudi trendna linija iz slike pravi, da korelacije med BMI in
vrednostjo Pokal ni, saj je naklon linije blizu 0 stopinj. Kljub temu vidimo iz tabele da
je vrednost p zelo blizu 1,0 (p = 0,984), kar pomeni, da rezultati niso statistično
značilni. Tudi razpršenost meritev (pike so zelo razpršene po celotnem grafu) iz slike
pravi, da ni jasnega trenda iz zbranih podatkov.
38
6 RAZPRAVA
Analizo korelacije smo izvedli na vseh štirih vzorcih posamezno s pomočjo
Pearsonovega koeficienta korelacije. Rezultati analize so pokazali, da nobena izmed
(torej nad nobenim izmed štirih vzorcev) korelacij med meritvama BMI in številom
doseženih točk ni bila statistično značilna. To pomeni, da ne moremo zaključiti , da sta
meritvi BMI in število doseženih točk povezani na kakršen koli način.
Možnih razlogov, da korelacije med meritvami nismo zaznali, je več. Prvi in najbolj
očiten razlog je, da dejansko vrednosti BMI in skupno število doseženih točk nimata
korelacije. Nato se poraja še razlog, da nismo zaznali korelacije med meritvami, ker
imamo premajhne vzorce. Največji vzorec je sestavljen iz 30 meritev (mlajši dečki),
najmanjši pa le iz 13 meritev (starejše deklice). V nadaljnjih raziskavah bi to omejitev
lahko odpravili tako, da bi povečali vzorec merjencev ali pa posplošili vzorec in
udeležence ne delili po spolu in starosti. Seveda pa posplošitev vzorca prinaša druge
slabosti (ni aplikativno na tekmovalce v posameznih skupinah), bi pa omogočilo, da bi
zaznali povezavo med meritvami v splošnem za tekmovalce v obeh starostnih skupinah
obeh spolov.
Naslednja potencialna omejitev je, da naš vzorec ni reprezentativen glede na populacijo
smučarjev v obravnavanih disciplinah. To pomeni, da je možno, da so merjenci iz naših
vzorcev težji, lažji, višji, manjši, slabši ali boljši v tekmovanju oziroma, da je
porazdelitev teh mer drugačna kot v celotni populaciji tekmovalcev v omenjenih
disciplinah. Raziskave, ki bi opisovala vzorec takih tekmovalcev, ni bilo možno najti,
zato te trditve ne moremo preveriti.
Zadnja identificirana omejitev je sledeča. V naši raziskavi smo posplošili kvaliteto
smučarjev in jo predstavili z rezultati na samo enem pokalnem tekmovanju v eni
sezoni. Za bolj reprezentativno mero kvalitete bi lahko upoštevali rezultate
posameznega smučarja iz več sezon ali iz več pokalov v eni sezoni. S posplošitvijo le
na rezultate enega pokala smo tako podvrženi dejavnikom kot so nihanje forme
smučarjev.
Glede na izpostavljene omejitve pa lahko iz rezultatov statistične analize zaključimo le
sledeče po posameznih hipotezah. Hipoteze 1 ne sprejmemo, saj ni bilo zaznati
statistično značilne korelacije med meritvama BMI in številom skupnih točk v
39
disciplini mlajših dečkov. Prav tako ne sprejmemo hipoteze 2, saj tudi tukaj nismo
zaznali statistično značilne korelacije med meritvami v disciplini starejših dečkov.
Statistični test tudi ni pokazal statistično značilne korelacije med BMI in številom
doseženih točk pri mlajših deklicah, zato ne sprejmemo hipoteze 3. Za konec pa še ne
sprejmemo hipoteze 4, saj ni statistično značilne korelacije meritev BMI in skupnim
številom doseženih točk v disciplini starejših deklic.
6.1 UPORABNOST DIPLOMSKEGA DELA ZA TEORIJO IN PRAKSO
Rezultati diplomske naloge so pomembni tako za teorijo kot prakso. Ugotovljene
vrednosti igrajo še kako pomembno vlogo v smislu usmerjanja procesa treniranja
mlajših kategorij alpskih smučarjev. Uspešno usmerjanje tekmovalcev v mladih letih pa
pomembno vpliva na doseganje boljših rezultatov v nadaljnji karieri.
40
7 ZAKLJUČEK
Vsebina diplomskega dela se nanaša na povezavo med športnimi dosežki na
smučarskem tekmovanju in indeksom telesne mase tekmovalcev. V nalogi smo
specifično pregledali štiri vzorce (mlajši dečki, mlajše deklice, starejši dečki in starejše
deklice), da bi ugotovili ali med omenjenima vrednostima obstaja povezava. V skladu z
vsebino naloge smo si postavili sledeči cilj:
»Ugotoviti vpliv indeksa telesne mase na razlike v rezultatih med dečki
in deklicami starih od 14 do 16 let na pokalu Rauch v sezoni 2014/2015.«
Tako smo raziskavo omejili le na pokal Rauch v sezoni 2014/2015 in na tekmovalce
obeh spolov med starostjo 14 in 16 let. Zbrane rezultate in meritve indeksa telesne
mase tekmovalcev smo obravnavali v statistični analizi, kjer smo preverjali korelacijo
med obema spremenljivkama.
Rezultate smo predstavili za vsako skupino tekmovalcev posebej. Rezultati korelacije
kažejo, da za nobeno izmed skupin tekmovalcev ni bilo možno zaznati statistično
značilne korelacije med uvrstitvijo tekmovalcev in indeksom telesne mase
tekmovalcev.
Na podlagi rezultatov statistične analize tako nismo sprejeli nobene izmed štirih
zastavljenih hipotez. Implikacija take ugotovitve je sledeča. Vrednost indeks telesne
mase je sestavljena iz dveh meritev: višine in telesne mase človeka. Ker je višina fiksna
in se je v razumljivih merilih ne da spreminjati, je edina spremembe mogoča vrednost
telesna teža osebe. Na podlagi naše raziskave pa smo odkrili, da spreminjanje telesne
teže smučarja ne bi prineslo statistično značilnih izboljšav. To ugotovitev moramo
seveda upoštevati znotraj konteksta starosti smučarja (starost od 14 do 16 let) in
discipline (alpsko smučanje). Prav tako ni razlik glede zaključkov analize med spoloma
ali kategoriji tekmovalcev – nikjer ni statistično značilne korelacije med BMI in
številom doseženih točk.
Praktična implikacija te ugotovitve je, da v okviru treninga smučanja otrok v starostni
skupini med letoma 14 in 16 ni smiselno uvajati restrikcije ali režima prehrane z
namenom spremembe indeksa telesne mase otrok. Na vprašanje etičnosti in psiholoških
posledic takega režima nismo odgovarjali, saj je izven konteksta naše naloge.
41
Prenosljivost te ugotovitve na sorodne discipline smučanja je prav tako vprašljiva, zato
so za druge discipline tudi pri enaki starostni skupini smučarjev potrebne nove
raziskave.
42
8 VIRI
Agrež, F., Berčič, H., Dvoršak, M., Maver D., Petrovič, K., Rajtmajer, A., … Žvan,
M. (1992). Alpsko smučanje. Delovno gradivo za kadrovske tečaje. Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo in šport.
Cramer, J. T., Ryan, E. D. (2012). Fitness Testing Protocols and Norms. V Coburn,
J. W. in Malek, M. H. (Ur.), NSCA's essentials of personal training.
Second Edition, 201-250. Champaign (Illinois): Human Kinetics.
Guček, A. (2004). Sledi smučanja po starem:smučarske tehnike. Ljubljana: SZS-
ZUTS Slovenije.
Guček, A. (2004). Sledi smučanja po starem: smučarske tehnike. Ljubljana:
SZS-ZUTS Slovenije.
Gartner, F. in Rajtmajer, D. (1987). Alpsko smučanje. Maribor: Založba Obzorja
Maribor.
Lešnik, B. In Žvan, M. (2000). Correlation of some variables of explosive
power and competitive successfulness of boys in alpine skiing.
Kinesiology 32(1), 40-46.
Lešnik, B. in Žvan, M. (2007). Naše smučine. Teorija in metodika alpskega smučanja.
Ljubljana: SZS – ZUTS Slovenije.
Ušaj, A. (2003). Kratek pregled osnov športnega treniranja. Ljubljana: Univerza v
Ljubljani, Fakulteta za šport.
Petrović, K., Šmitek, J., & Žvan, M. (1984). Pot do uspeha. Ljubljana: Mladinska
knjiga.
Polič, S. (2011). Primerjava rezultatov antropometričnih spremenljivk v genraciji
starejših dečkov in deklic iz leta 2002 in v generaciji starejših dečkov in deklic iz leta
2008. (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
43
Povhe, A. (2015). Povezanost antropometričnih in motoričnih spremenljivk z
uspešnostjo mlajših dečkov v alpskem smučanju. (Diplomsko delo). Univerza v
Ljubljani, Fakulteta za šport.
Žvan, M. in Lešnik, B. (1997). Tekmovalnost kot sestavina učnega procesa v alpskem
smučanju. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Sagadin, J. (2003). Statistične metode za pedagoge. Maribor: Založba Obzorja Maribor
Lešnik, B. (1996). Vrednotenje uspešnosti mlajših dečkov v alpskem smučanju.
(Magistrska naloga). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana.
http://www.sloski.si/Alpsko-smucanje/Otroski_program