UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA LOGISTIKO
Špela Šumah
OPTIMIZACIJA SKLADIŠČNEGA
POSLOVANJA V PODJETJU
ESOTECH, D. D.
diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Celje, avgust 2012
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA LOGISTIKO
Špela Šumah
OPTIMIZACIJA SKLADIŠČNEGA
POSLOVANJA V PODJETJU
ESOTECH, D. D.
diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Mentor:
red. prof. dr. Iztok Potrč
Somentor:
izr. prof. dr. Tone Lerher
Celje, avgust 2012
IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela
Spodaj podpisana Špela Šumah,
študentka Logistika sistemov (UN),
z vpisno številko 20001676, sem avtorica
diplomskega dela:
OPTIMIZACIJA SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA V PODJETJU ESOTECH, D. D.
S svojim podpisom zagotavljam, da:
• je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;
• sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam
v diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko
Univerze v Mariboru;
• sem poskrbel/-a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v
seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili
Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;
• sem pridobil/-a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v
diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal/-a v diplomskem delu;
• se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata
bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim
so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o
avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi
ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;
• se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo
delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;
• je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektoriral/-a Albina Lindič.
V Celju, dne 01.08.2012 Podpis avtorja/-ice:__________________
ZAHVALA
Za mentorstvo in strokovno pomoč pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem prof.
dr. Tonetu Lerherju in prof. dr. Iztoku Potrču.
Prav tako se zahvaljujem zaposlenim v podjetju Esotech, d. d., ki so z informacijami in
nasveti pripomogli pri nastajanju diplomskega dela.
Posebna zahvala gre moji družini za podporo in vzpodbudo v času študija in izdelave
diplomskega dela
OPTIMIZACIJA SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA V PODJETJU
ESOTECH, D. D.
Proces skladiščenja materiala zahteva od projektno usmerjene družbe določena finančna
sredstva, ki negativno vplivajo na uspešnost poslovanja. Z uvedbo novih postopkov upravljanja
skladiščnih zmogljivosti lahko najdemo tiste relacije, ki bodo pripomogle k določitvi tolikšnih
zalog, ki bodo ob najmanjših stroških zagotavljale tekočo izvedbo projektov.
V družbi Esotech, d. d., je potrebno optimirati stroške zalog in stroške skladiščenja ter s tem
doseči gospodarnejše poslovanje celotnega podjetja, zato bomo v diplomskem delu raziskovali
dejavnost skladiščenja, opisali cilje in funkcije ter strategije skladiščenja. Podrobneje bomo
predstavili podjetje Esotech, d. d., njegovo zgodovino in dejavnost, osredotočili se bomo na
proces skladiščenja in analizirali stanje zalog konkretnega podjetja za obdobje desetih let.
Preučili bomo problematiko skladiščenja in predlagali ustrezne rešitve, ki bi znižale stroške v
skladiščnih sistemih in zvišale učinkovitost hitrega razvojnega tempa podjetja.
Z uvedbo posodobljenih logističnih sistemov in ob pravilnih strateških odločitvah si
podjetje lahko zagotovi še večjo uspešnost v dinamičnem okolju, v katerem posluje.
Ključne besede: skladiščno poslovanje, optimizacija zalog, reorganizacija skladiščnih
prostorov, skladiščna dokumentacija.
OPTIMAL OPERATION FOR WAREHOUSING IN ESOTECH
The process requires the storage of materials from project-oriented society of financial
assets that have a negative impact on performance. With the introduction of new
management procedures for storage capacities can be found those relationships that will
help down the same number of stocks that will at minimum cost to provide the current
implementation.
In Esotech, d. d. it is necessary to optimize inventory costs and storage costs, thereby
achieving more efficient operation of the entire company, we will explore the thesis the
storage, describe the objectives and functions, and storage strategy. More specifically,
we will present a company Esotech, its history and activities, we will focus on the
process of storage and analysis of stocks of a company for ten years. We will examine
the problems of storage and propose appropriate solutions that lower the cost of storage
systems and increase the effectiveness of the rapid pace of development companies.
With the introduction of modernized logistics systems and the right strategic decisions
this company can provide even greater success in a dynamic environment in which it
operates.
Keywords: warehouse management, stock optimization, recontruction of the
warehouse, documentacion of warehousing.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. V
KAZALO VSEBINE
UVOD ............................................................................................................................... 1
OPIS PROBLEMA ....................................................................................................................................... 1 DOLOČITEV CILJEV, NAMENA IN POTI ZA REŠEVANJE PROBLEMA ............................................................. 2 PREDSTAVITEV OKOLJA ........................................................................................................................... 2 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ................................................................................................................... 3 METODE DELA ......................................................................................................................................... 4
1 SKLADIŠČNO POSLOVANJE ................................................................................. 5
1.1 OPREDELITEV, NAMEN IN CILJI SKLADIŠČENJA ................................................................................... 7 1.2 ORGANIZACIJA SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA .................................................................................... 8 1.3 SKLADIŠČNE STRATEGIJE ................................................................................................................... 9 1.4. SKLADIŠČNA DOKUMENTACIJA ....................................................................................................... 11 1.5 STROŠKI ZALOG ............................................................................................................................... 12
2 OBSTOJEČE STANJE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA ................................ 15
2.1 SKLADIŠČENJE MATERIALA .............................................................................................................. 16 2.1.1 Opis skladiščnega prostora ..................................................................................................... 17 2.1.2 Rokovanje in notranji transport .............................................................................................. 20
2.2 PREVZEM MATERIALA ...................................................................................................................... 21 2.2.2 Neskladnosti na vhodu............................................................................................................. 29
2.3 KOMISIONIRANJE, PAKIRANJE IN OZNAČEVANJE .............................................................................. 30 2.3.1 Zapis procesa komisioniranja blaga s procesno karto ............................................................ 32 2.3.2 Zaloge ...................................................................................................................................... 33
2.4 KRITIČNA ANALIZA .......................................................................................................................... 34 SKUPINA A: Neustrezno skladiščenje materiala ............................................................................. 38 SKUPINA B: Neučinkovit sistem informacijske podpore ................................................................. 40 SKUPINA C: Komisioniranje blaga ................................................................................................. 41 SKUPINA D: Stroški skladiščenja.................................................................................................... 42
3 PREDLOGI REORGANIZACIJE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA ............. 45
3.1 REORGANIZACIJA SKLADIŠČNEGA PROSTORA .................................................................................. 46 3.2 INFORMACIJSKA PODPORA ............................................................................................................... 53 3.3 ZMANJŠANJE ZALOG MATERIALA V SKLADIŠČU S PREVZEMOM NA GRADBIŠČU ............................... 54 3.4 ANALIZA PREDLAGANIH REŠITEV ..................................................................................................... 57
ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 61
LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 65
PRILOGE
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. VI
KAZALO SLIK
SLIKA 1: STRATEGIJA NAKLJUČNEGA POLNJENJA IN PRAZNJENJA (ANG. RANDOM STORAGE) ... 9
SLIKA 2: STRATEGIJA NAMENSKEGA POLNJENJA IN PRAZNJENJA (ANG. DEDICATED STORAGE)
.......................................................................................................................... 10
SLIKA 3: STRATEGIJA UPORABE SKLADIŠČNIH CON (ANG. CLASS-BASED STORAGE) ............... 11
SLIKA 4: SAMONOSILNI REGALNI SISTEM IN KONZOLNI REGALI ZUNAJ OBJEKTA .................... 17
SLIKA 5: TLORIS SKLADIŠČA ............................................................................................... 19
SLIKA 6: ELEKTRIČNI VILIČAR IN ROČNI VILIČAR ................................................................. 21
SLIKA 7: GRAFIČNI PRIKAZ ČASOVNIH DELEŽEV PRI PREVZEMU IN SKLADIŠČENJU BLAGA ..... 27
SLIKA 8: GRAFIČNI PRIKAZ ČASOVNIH DELEŽEV PRI KOMISIONIRANJU BLAGA ....................... 33
SLIKA 9: GIBANJE ZALOG 2001–2011 ................................................................................ 34
SLIKA 10: NEPRILAGOJENA RAZPOREDITEV SKLADIŠČNEGA PROSTORA ................................ 39
SLIKA 11: GRAFIČNI PRIKAZ VREDNOSTI NEGIBAJOČIH ZALOG ............................................ 43
SLIKA 12: PRIMER NALEPKE ZA OZNAČITEV ........................................................................ 47
SLIKA 13: TLORIS SKLADIŠČA, PRENOVA ............................................................................. 48
SLIKA 14: GRAFIČNI PRIKAZ ČASOVNIH DELEŽEV PRI PREVZEMU IN SKLADIŠČENJU BLAGA ... 51
SLIKA 15: GRAFIČNI PRIKAZ ČASOVNIH DELEŽEV PRI KOMISIONIRANJU BLAGA ..................... 53
SLIKA 16: GRAFIČNI PRIKAZ OBSTOJEČEGA IN PRENOVLJENEGA STANJA ZA PREVZEM BLAGA 59
SLIKA 17: GRAFIČNI PRIKAZ OBSTOJEČEGA IN PRENOVLJENEGA STANJA ZA KOMISIONIRANJE
BLAGA ............................................................................................................... 60
KAZALO TABEL
TABELA 1: PROCESNA KARTA ZA PREVZEM IN SKLADIŠČENJE BLAGA .............................. 26
TABELA 2: PROCESNA KARTA ZA KOMISIONIRANJE BLAGA .............................................. 32
TABELA 3: PREGLED NEGIBAJOČE ZALOGE ...................................................................... 43
TABELA 4: PROCESNA KARTA ZA PREVZEM IN SKLADIŠČENJE BLAGA .............................. 50
TABELA 5: PROCESNA KARTA ZA KOMISIONIRANJE BLAGA .............................................. 52
TABELA 6: PRIMERJAVA OBSTOJEČEGA IN PRENOVLJENEGA STANJA ZA PREVZEM BLAGA 59
TABELA 7: PRIMERJAVA OBSTOJEČEGA IN PRENOVLJENEGA STANJA ZA KOMISIONIRANJE
BLAGA............................................................................................................ 60
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. VII
KRATICE IN AKRONIMI
KK: kontrola kakovosti
PVK: plan vhodne kontrole
FIFO: first in – first out
LIFO: last in – first out
TSE: transportno-skladiščna enota
JIT: just in time
KČ: koristen čas
PČ: potreben čas
NČ: nekoristen čas
S: opravljena pot
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 1
UVOD
Opis problema
V podjetju, ki se ukvarja s tehnološko zahtevnimi izvedbenimi projekti, povzročajo
zaloge materiala prevelike stroške in pri osredotočenosti na glavni proces prihaja do
neoptimalnega poslovanja, kar se kaže predvsem v nedosegljivosti potrebnega materiala
v ključnem trenutku.
Prvi problem se pojavlja z nepravočasno zagotovitvijo materiala na območju, kjer se
trenutno potrebuje, t. i. gradbišču, oziroma z nepravočasno dobavo v skladišče. Pri tem
imamo v mislih predvsem izvedbo vhodnih procesov, ki zagotavljajo pravočasen
prevzem potrebnega materiala v podjetju.
Diplomsko delo bo tako zajemalo novo opredelitev in postopek upravljanja skladiščnih
zmogljivosti, reorganizacijo skladiščnih prostorov, uvedbo novejše informacijske
podpore ter spremembo poteka in pravil skladiščnega procesa. Izvedli in analizirali
bomo delovanje skladiščnih procesov v konkretnem podjetju, zajeli tudi posnetek
trenutnega stanja v skladišču, ki ga ima v lasti podjetje, ter preučili zmogljivosti delovne
opreme, s katero razpolagamo, za upravljanje sistemov hrambe. V diplomskem delu bo
obdelana tudi povezava z dostavo potrebnega materiala direktno na gradbišče,
predstavljeni bodo načini, ki bi pripomogli k doseganju večje učinkovitosti poslovanja
podjetja.
Z uvedbo posodobljenih logističnih sistemov in ob pravilnih strateških odločitvah si
podjetje lahko zagotovi še večjo uspešnost v dinamičnem okolju, v katerem posluje.
Naloga vodstva je torej preučiti predlagane načine poslovanja in možnosti za znižanje
stroškov v skladiščnih sistemih, kar bi zvišalo učinkovitost hitrega razvojnega tempa
podjetja.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 2
Določitev ciljev, namena in poti za reševanje problema
Namen diplomske naloge je analiza obstoječega stanja, pri tem pa bomo uporabili
ustrezne metode in teoretične osnove. Z analizo želimo ugotoviti pomen in učinkovitost
pomožnih procesov, ki imajo močan vpliv na delovanje glavnega procesa imenovanega
»Projekt«, ter izdelati predlog uspešnega skladiščnega poslovanja ob jasno izraženih
sinergijskih učinkih.
Z dosedanjo analizo obstoječega stanja je bilo ugotovljeno, da procesi kot takšni niso
dovolj učinkoviti in da bi se z minimalnimi tehničnimi izboljšavami ter ustrezno
usposobljenimi kadri obstoječe stanje lahko znatno izboljšalo.
Cilj diplomskega dela je z reorganizacijo skladiščnega prostora izboljšati skladiščno
poslovanje. Skrajšati je potrebno procese prevzema in komisioniranja blaga, zmanjšati
število napak, ki se pojavljajo pri posameznih procesih, zmanjšati vrednost zalog s
preglednejšo postavitvijo regalnih sistemov ter z nadgradnjo informacijskega sistema
olajšati delo zaposlenih.
Predstavitev okolja
»Začetki današnjega podjetja segajo v leto 1952 in izhajajo iz okvirov Rudnika lignita
Velenje«, pravi Kljajič (2002, stran 27.). Esotech, d. d., ima dolgoletno tradicijo in je
podjetje za razvoj in izvajanje projektov na področju energetike in ekologije. Na
področju ekologije razvija projektne rešitve, ki so okoljsko najmanj obremenilne in
hkrati energetsko najučinkovitejše. Vsa znanja so usmerjena v spoznavanje najboljših
tehnologij in razvoj novih, lastnih tehnologij za varovanje zraka, čiščenje vod in
ravnanje z odpadki. Več let že uspešno izvaja projekte obnove in novogradnje na
področju termoenergetike, hidroenergetike, daljinske energetike, prenosa in distribucije
električne energije ter tehnoloških sistemov v industriji. Z energetsko učinkovitimi in
okolju prijaznimi rešitvami prispeva k uporabi obnovljivih virov energije. V odvisnosti
od razmer na trgu in kompleksnosti projekta, preko naročila ali pogodbe, prevzame
posamezno fazo, več faz ali pa celostno izvajanje projekta. Ustvarja celostne rešitve –
»projekti na ključ« in sledi globalnim trendom s sistemskim pristopom, integracijo
poslovnih procesov in stalnim izobraževanjem.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 3
Organiziranost podjetja obsega dodeljevanje in združevanje nalog v organizacijske
enote ter iskanje virov posameznim organizacijskim enotam. Torej je to določanje
oblike podjetju. Z organiziranostjo se določijo medsebojna organizacijska razmerja med
zaposlenimi, ki bodo s svojim načrtnim delom dosegali organizacijske cilje. Podjetje
Esotech, d. d., je organizirano projektno-modulno, kar mu omogoča aktiviranje vseh
potrebnih resursov, ki izhajajo iz različnih poslovnih funkcij za izvedbo projektov.
Esotech je projektno usmerjena družba, kjer predstavlja management projektov uveljavljeno
tehnologijo dela in daje odgovor na zastavljeno nalogo – izvesti projekt v dogovorjenem času, z
razpoložljivimi sredstvi in z želenimi učinki. V podjetju je uveljavljen lasten model
fleksibilnega inženiringa z načrtnim, razvojnim pristopom, podprt z metodami projektnega
vodenja za načrtovanje, izvajanje, nadzor in končanje projektov. Preko rezultatov lastnega
razvoja in v sodelovanju z različnimi strokovnjaki razpolagajo z naborom tehnologij, ki se tržijo
in izvajajo v Sloveniji in na trgih jugovzhodne Evrope.
Diplomsko delo temelji na iskanju rešitev v določenem okolju oziroma podjetju, zato bo
tudi njegova predstavitev pripomogla h konkretizaciji problema.
Podjetje, na katerega se nanaša diplomsko delo, je podjetje za razvoj in izvajanje
projektov na področju energetike in ekologije. Vsa znanja zaposlenih so usmerjena v
poznavanje najboljših in najnaprednejših tehnologij za varovanje zraka, čistost voda in
ravnanje z odpadki. Primarni cilj podjetja temelji na izvedbi projektov obnove in
novogradnje s področja hidroenergetike, termoenergetike, daljinske energetike, prenosa
in distribucije električne energije ter tehnoloških sistemov v industriji.
Predpostavke in omejitve
Pri izdelavi diplomske naloge bomo izhajali iz naslednjih predpostavk:
organizacija skladišča in skladiščnega poslovanja;
obstoječi dokumenti;
obstoječi skladiščni procesi;
obstoječa informacijska podpora;
obstoječa dokumentacija.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 4
Omejitve pri izdelavi diplomske naloge so naslednje:
konkreten primer reševanja problemov v podjetju;
predstavljene rešitve, ki se navezujejo na skladiščno poslovanje;
omejen dostop do določenih podatkov in informacij.
Predpostavljamo, da bi se z optimalnimi zalogami materiala, torej skrbno načrtovanim
skladiščenjem glede na potrebe posameznih projektov, znatno izboljšali pretok
materiala skozi proces skladiščenja in posledično seveda potek dela konkretnih
projektov. Primarni namen obravnavanega problema bi bil optimizacija organizacije
dela in posledično tudi manjša poraba finančnih sredstev z boljšim izkoristkom
učinkovitosti podjetja na področju skladiščenja.
Metode dela
Diplomsko delo izhaja iz natančnega preučevanja strokovne literature, obravnave
spletnih informacij, analiziranja podatkov poslovanja, pridobljenih v podjetju Esotech,
d. d., in prebiranjem domačih in tujih člankov na temo skladiščnih sistemov ter
skladiščnega poslovanja.
V diplomskem delu smo zajeli primerjavo in analizo trenutnega stanja v podjetju ter
predstavitev predlaganih novosti, ki so ustrezno argumentirane. Uporabili smo naslednje
metode:
metoda opazovanja – nam z opazovanjem omogoča vpogled v problem
raziskovanja. Metoda opazovanja nam bo služila za zbiranje podatkov, vpogled v
delovanje samega procesa in odkrivanje novih spoznanj;
metoda deskripcije – nam omogoča opisovanje predmetov, dejstev, procesov in
njihovih vezi, potrjevanj in donosov. Uporabili jo bomo pri povezovanju
skladiščnega procesa, procesa prevzema blaga in komisioniranja blaga;
metoda kompilacije – je metoda, s katero povzemamo rezultate drugih pri
opazovanju in zaključkih. Metodo kompilacije bomo uporabili pri citiranju različnih
avtorjev ob nastalem problemu in rešitvah določenih problemov;
metoda nepopolne indukcije – je metoda, ki jo bomo uporabili pri samem procesu in
z njo lahko zaznali morebitne zastoje v procesih in ozka grla.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 5
1 SKLADIŠČNO POSLOVANJE
Ogorelc (1996, str.11) opredeljuje logistiko kot proces vodenja vseh aktivnosti,
namenjenih za premikanje surovin, polproizvodov in gotovih proizvodov od
dobaviteljev, nato znotraj podjetja samega pa do kupcev.
Skladiščenje je le ena izmed funkcij logističnega sistema in s pravočasno oskrbo
omogoča nemoteno delovanje nabave, prodaje in proizvodnje. Prav tako skrbi za
premostitev prostorskih in časovnih razlik, ki se pojavijo med nabavo in porabo
materiala. Iz navedenega izhaja, da je primarna naloga skladiščenja vzdrževanje
optimalne količine zalog (Vorina, 2007, str. 47).
Kaltneker (1993, str. 245) navaja, da je v vsaki organizaciji skladiščenje zelo
pomembno področje gospodarjenja. Skladišča so blažilci v materialnih tokovih, ker s
svojimi zalogami omogočajo premostitev nihanja v proizvodnem procesu. Skladiščenje
je pomembna dejavnost in je namenjena pokrivanju mnogih nepredvidljivih dogajanj v
procesu toka materiala, ki jih povzročajo spremembe v proizvodnem in prodajnem
procesu.
Po Potočniku (2000, str. 99) obsega skladiščno poslovanje tiste dejavnosti, ki se
nanašajo na prevzem, skladiščenje in izdajo materiala. Temeljna naloga skladišča je
ohranitev vrednosti materiala ob minimalnih skupnih stroških skladiščenja. Ti stroški
zajemajo: lokacijo skladišča, njegove organizacije, notranje ureditve in stroške izvajanja
skladiščnih funkcij.
Požar (1985, str. 201) pravi takole: »Skladiščenje služi premagovanju časovnih
neenakomernosti med raznimi dejavnostmi v podjetju.«
Po Potočniku (2000, str. 102) je uspešnost skladiščnega poslovanja v veliki meri
odvisna od tega, koliko smo pri ureditvi skladišča uspeli zadovoljiti potrebe
skladiščenega materiala. V skladišču nastajajo stroški z uskladiščenjem, s prevzemom
in izdajanjem materiala. Skladiščne stroške delimo na naslednje vrste:
stroški prevzema materiala;
stroški kontrole ob prevzemu;
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 6
stroški uskladiščenja;
stroški notranjega prevoza;
stroški čuvanja;
stroški kala in primanjkljajev;
stroški izdajanja materiala;
stroški vezave denarnih sredstev v zalogo (obresti);
zavarovalni stroški;
stroški inventur;
splošni stroški (amortizacija, energija itd.);
plače zaposlenih itd.
»Pozorni moramo biti tudi na dodatne stroške, ki nastajajo, če v skladišču ni zadostne
količine potrebnega materiala, ko je ta potreben. Dodatni stroški nastanejo tudi zaradi
nujne nabave materiala, ki so npr. plačilo višje cene od običajne, brez prejetih popustov
in poslabšanje plačilnih pogojev«, pravi Potočnik (2000, str. 99).
»Ekonomičnost skladiščnega poslovanja temelji na načelih:
racionalne izrabe skladiščnega prostora in opreme;
hitrega »obračanja« materiala;
vzdrževanja normirane zaloge posameznih vrst materiala;
minimiziranja prevoznih poti pri pretoku materiala.
Smotrno urejeno skladišče temelji na naslednjih predpostavkah:
notranja ureditev mora zagotoviti čim manj manipulacij, čim krajše prevozne poti,
čim manj premeščanj, nobenih zastojev pri prevozu (ozka grla) itd.;
material mora biti uskladiščen pregledno in dosegljivo, tok materiala od prevzema
do izdaje le enosmeren, že pri uskladiščevanju je treba misliti na izdajo materiala,
celotni sistem skladiščenja je treba urediti tako, da ga lahko nadziramo;
skladišče mora omogočiti uskladiščevanje prevoznih enot npr. palet in kontejnerjev;
skladišče naj bo priključeno na javne prometnice, kar bo omogočalo neoviran dovoz
in odvoz;
skladišče naj omogoča čim enakomernejšo razporeditev dela in kratke čakalne čase;
skladišče naj zagotavlja ohranjanje kakovosti uskladiščenega materiala z
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 7
organizacijskimi in tehničnimi rešitvami;
skladišče naj bo zgrajeno tako, da se lahko hitro prilagodi različnim pogojem
prevzema in izdaje materiala« (Potočnik 2000, str. 99).
1.1 Opredelitev, namen in cilji skladiščenja
Vukovič (2008, str. 133) opredeljuje skladišče kot tisti prostor, ki je opremljen z vsemi
napravami, s katerimi sprejemamo, varujemo, evidentiramo in izdajamo blago. Primarni
namen skladišča je shranjevanje različnih vrst materiala, vanj je vključen manipulacijski
prostor, prostor za vodstvo skladišča in pripravo skladiščnih opravil, evidenc ter vsa
skladiščna oprema (tako navadne police kot avtomatizirane naprave).
Potočnik (2000, str. 99) navaja, da je namen skladiščenja zagotovitev oskrbe vseh
notranjih porabnikov s potrebnim materialom. Vzroki za nastanek zalog so različni,
zaloga pa je odvisna od porabe materiala. S spremembo proizvodnje in s spremembo
materialnih potreb se največkrat spreminjajo tudi zaloge. Najlažje gospodarjenje je z
zalogami pri enakomerni porabi, saj tu teoretično zalog sploh ne bi potrebovali. Dobavo
in porabo lahko namreč pri tem popolnoma uskladimo. Gibanja zalog (enakomerna,
sezonska ipd.) so značilna tudi za povpraševanje po končnih izdelkih, zato pri tem
opazimo enake načine »porabe« kot pri materialu.
»Temeljni cilj skladiščnega poslovanja je premagovanje časovne razlike med časom
prispetja materiala in časom uporabe ali odpreme, pri tem pa mora biti skladiščni
material kakovostno in količinsko neoporečen. Skladišča morajo biti oblikovana tako,
da omogočajo čim krajše transportne poti in čim manj premeščanja ter drugih
manipulacij«, pravi Logožar (2004, str. 80).
»Cilj skladiščnega poslovanja je minimiziranje skladiščnih stroškov ob zagotovitvi
načrtovane stopnje oskrbe proizvodnje z materiali in kupcev s končnimi izdelki«,
ugotavlja Potočnik (2000, str. 105).
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 8
1.2 Organizacija skladiščnega poslovanja
Dobra organizacija skladiščnega poslovanja zagotavlja ekonomično in racionalno
skladiščno poslovanje s tem, ko skrbi za točen vpogled nad stanjem zalog ter nad vsemi
njihovimi spremembami. To so smernice, ki narekujejo podjetju ustrezno oblikovanje in
poslovanje skladiščnega procesa. Organizacija skladiščnega poslovanja je direktno
povezana s temeljnimi funkcijami skladiščenja (prevzem, namestitev in izdajanje
materiala ter vodenje evidenc o skladiščnem poslovanju) pravi Potočnik (2000, str.
108).
Bistvo organizacijske oblike skladiščne službe temelji na dveh predpostavkah: ali je
centralizirana ali pa decentralizirana. V kolikor govorimo o centralizirano organizirani
skladiščni službi, imamo v mislih en samostojen oddelek, v katerega so povezane
funkcije različnih skladišč. Takšna organiziranost ima številne prednosti: boljši
izkoristek skladiščnih prostorov, nizki stroški skladiščnega poslovanja in kompleksno
obravnavanje celotne skladiščne problematike. Decentralizirana oblika skladišč nima
medsebojne organizacijske povezave med posameznimi skladišči in ne enotne
skladiščne službe. Vsako skladišče je samostojno organizirano in ni podrejeno skupni
službi ter individualno rešuje konkretno problematiko. Prednost takšnih skladišč je v
tem, da so na razpolago izključno tistim organizacijskim enotam, katerih material
skladiščijo pravi Potočnik (2000, str. 105).
»Stopnja centralizacije skladiščne službe je odvisna od številnih dejavnikov. V različnih
situacijah v podjetjih ti dejavniki tudi različno delujejo. Najpomembnejši med njimi so:
proizvodno-tehnične značilnosti podjetja;
strokovnost zaposlenih;
razpoložljiv prostor za skladišče;
računalniško spremljanje materialnih tokov;
stopnja mehaniziranosti;
lastnosti materiala, ki ga skladiščimo« (Potočnik, 2000, str. 105).
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 9
1.3 Skladiščne strategije
Skladiščne strategije so odvisne od dejavnosti podjetja in od tega je odvisen tudi način
skladiščenja materiala. Potreben material bi moral biti vedno na zalogi, kar pomeni, da
ga lahko uporabimo takrat, ko ga potrebujemo.
Kieso et al. (2008, str. 78) navajajo več različnih načinov skladiščenja:
po principu FIFO (ang. First In – First Out) se material, ki je bil prvi uskladiščen,
prvi odpremi;
po principu LIFO (ang. Last In – First Out) se zadnji uskladiščen material najprej
izvzame.
Potrč in Lerher (2007, str. 5): »V primeru uskladiščenja blaga v paletnem regalnem
skladišču poznamo naslednje strategije skladiščenja:
Strategija naključnega polnjenja in praznjenja skladišča
transportno skladiščna enota je lahko uskladiščena ali odpremljena kjerkoli v
skladiščnem regalu;
regalna okna morajo biti prilagojena transportno-skladiščnim enotam (dimenzije
TSE, masa TSE, itn);
dober izkoristek skladišča;
zaradi kaotičnega načina moramo zagotavljati SLEDLJIVOST transportno-
skladiščnim enotam.
Slika 1: Strategija naključnega polnjenja in praznjenja (ang. Random storage)
Vir: Potrč, 2001, str. 16 v Potrč & Lerher, 2007.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 10
Strategija namenskega polnjenja in praznjenja skladišča
transportno-skladiščna enota je uskladiščena ali odpremljena na točno določenem
mestu v skladiščnem regalu;
regalna okna morajo biti prilagojena transportno-skladiščnim enotam (dimenzije
TSE, masa TSE, itn);
manjši izkoristek skladišča v primerjavi s strategijo naključnega polnjenja;
zagotavljanje sledljivosti transportno skladiščnih enot.
Slika 2: Strategija namenskega polnjenja in praznjenja (ang. Dedicated storage)
Vir: Potrč, 2001, str. 16 v Potrč & Lerher, 2007.
Strategija uporabe skladiščnih con ABC
transportno-skladiščna enota je uskladiščena ali odpremljena v določeni skladiščni
coni A, B ali C;
regalna okna morajo biti prilagojena transportno skladiščnim enotam (dimenzije
TSE, masa TSE, itn);
manjši izkoristek skladišča v primerjavi s strategijo naključnega polnjenja;
zagotavljanje SLEDLJIVOSTI transportno-skladiščnih enot.«
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 11
Slika 3: Strategija uporabe skladiščnih con (ang. Class-based storage)
Vir: Potrč, 2001, str. 17 v Potrč & Lerher, 2007.
1.4. Skladiščna dokumentacija
Vsak prevzem in izdaja blaga v skladišču oziroma vse spremembe, ki v skladišču
nastajajo, morajo biti evidentirane in dokumentirane. Skladiščna dokumentacija je
vodena v skladiščnih evidencah in je sestavljena iz naslednjih listin (Potočnik, 2000, str.
89):
prevzemnica;
izdajnica;
medskladiščnica;
povratnica;
dobavnica.
Prevzemnica je dokument, s katerim skladišče potrdi prevzem blaga. Izda jo skladiščnik
na podlagi dejanskega prevzema materiala v skladišče. Iz prevzemnice razberemo
naslednje podatke: naziv materiala, šifro ali kodo, enoto mere, količino, ceno in podatke
o dobavitelju, način dostave, podatke o prevozni dokumentaciji ter embalaži. V kolikor
nastane razlika med prevzeto količino in podatki v dobaviteljevi dokumentaciji, se
sproži reklamacijski postopek, ki ga ureja nabavna služba.
Izdajnica se uporablja za izdajo materiala iz skladišča v proizvodne enote in vsebuje
naslednje elemente: številka delovnega naloga, naziv in koda materiala, enota mere,
količina, cena in vrednost. Služi lahko tudi za izdajo polizdelkov, embalaže, pomožnega
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 12
materiala ipd..
Medskladiščnica je dokument, ki je namenjen premiku materiala med skladišči iste
proizvodne enote. Material se prenaša iz skladišča v skladišče, pri tem pa se njegova
skupna količina v zalogi ne spremeni. Razlika nastane le v skladiščenih zalogah, saj se v
enem skladišču zmanjšajo, v drugem pa povečajo.
Povratnica se uporablja, ko se material vrne iz proizvodnje v skladišče. To se običajno
dogaja, ko je bilo iz skladišča izdanega preveč materiala ali pa je bil le-ta napačno
izdan. Podatki na povratnici so identični tistim na izdajnici.
Dobavnica je dokument, ki je nepogrešljiv pri prodaji materiala oziroma končnih
izdelkov. Na njej so navedeni naslednji podatki: naslov kupca, datum dobave, naziv in
koda materiala ali blaga, količina, cena ter vrednost.
Točnost in preglednost skladiščenih zalog materiala si podjetje zagotavlja s skladiščno
evidenco, ki je sestavljena iz skladiščnih kartotek. Vsak skladiščen material ima svojo
skladiščno kartoteko z naslednjimi podatki: naziv, šifra ali koda materiala, datum
knjiženja, številka prevzemnice, izdajnice, povratnice itd. in enota mere. Zajema tudi
prevzem, izdajo in stanje, ki se vodijo količinsko, lahko pa tudi vrednostno.
Skladiščne evidence predstavljajo celoto medsebojno povezanih prvin, katerih namen je
oblikovanje ključnih informacij o materialu, ki potuje skozi konkreten logistični sitem
in so računalniško podprte. Takšni sodobni sistemi omogočajo takojšnje posredovanje
podatkov o trenutni zalogi materiala in s tem sprejemanje pravočasnih odločitev o
naročilu novih količin.
1.5 Stroški zalog
Po Rusjanu (1999, str. 137) predstavlja ključni problem določitev optimalne ravni
zalog. Pri odločanju o količini zalog mora podjetje upoštevati tako stroške, ki s
povečanjem obsega zalog naraščajo, kot tudi stroške, ki s tem padajo, ter tako omogočiti
nemoteno poslovanje podjetja. Z vidika financiranja zalog naj bi bile količine zalog čim
nižje, saj bi tako imeli tudi nižje stroške, medtem ko bi pri nabavi, proizvodnji in
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 13
prodaji raven zalog zvišali, s čimer bi si zagotovili zanesljivost poslovanja.
Pri iskanju najustreznejših količin zalog moramo upoštevati naslednje stroške:
stroški, ki naraščajo s povečanjem obsega zalog:
o stroški investiranega kapitala (finančna sredstva namenjena za nabavo materiala,
surovin);
o stroški skladiščenja (stroški vzdrževanja skladišča, ogrevanja, hlajenja, osebni
dohodki zaposlenih v skladišču itd.);
o stroški zavarovanja premoženja in davek na premoženje (v primeru obdavčitve
premoženja se plačuje davek na vrednost zalog).
stroški, ki padajo s povečanjem zalog:
o stroški naročanja (stroški zbiranja in ocenjevanja ponudb, transportni stroški
itd.);
o stroški priprave opreme (priprava proizvodne dokumentacije, stroški poskusne
proizvodnje itd.);
o stroški enote v zalogi (večje količine naročila dosegajo količinske popuste, kar
vodi v nižje stroške na enoto naročenega materiala);
o stroški zaradi izčrpanja zalog (stroški, povezani s prekinitvijo proizvodnje,
stroški, povezani s slabšanjem ugleda pri kupcih).
Slabosti nizkih zalog so predvsem:
ni mogoče vedno zadovoljiti potreb porabnikov;
potrebno je večkratno naročanje, kar povečuje nabavne stroške;
z nizkimi zalogami je težko načrtovati proizvodni proces;
zaradi nizkih zalog prihaja do zamujanja z dobavami, kar daje podjetju negativni
predznak.
Slabosti visokih zalog so predvsem:
visoki skladiščni stroški;
potrebne so večje investicije v skladiščni prostor in opremo;
nevarnost poškodbe in kvara blaga ter tatvin;
v zalogah vezana denarna sredstva povzročajo pomanjkanje obratnih sredstev.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 14
Skladiščenje s pravočasno oskrbo omogoča nemoteno delovanje nabave, prodaje in
proizvodnje. Najpomembnejša naloga skladišča je ohranitev vrednosti materiala ob
minimalnih stroških skladiščenja. Pomembna je dobra organizacija skladiščnega
poslovanja, saj nam ta omogoča točen pregled nad stanjem zalog. Skladišče pa mora biti
razporejeno tako, da nam omogoča čim krajše transportne poti, preglednost nad
skladiščenim materialom, čim manj premeščanja ter drugih manipulacij. Zagotovitev
pravočasne oskrbe proizvodnje z materialom in kupcev s končnimi izdelki predstavlja
cilj skladiščnega poslovanja.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 15
2 OBSTOJEČE STANJE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA
Analizirano podjetje je usmerjeno v izdelavo projektov, kjer smo uvedli svoj model
fleksibilnega inženiringa z načrtnim in razvojnim pristopom, podprtim z metodami
projektnega vodenja za načrtovanje ter izvajanje projektov. Z izjemnimi rezultati
individualnega razvoja razpolagamo z naborom tehnologij, ki jih izvajamo tako v
Sloveniji kot na trgih jugovzhodne Evrope.
Skladiščni viri, ki se nahajajo v analiziranem skladišču, so:
transportno-skladiščna enota;
skladiščni sistem;
oprema za potrebe komisioniranja;
transportno-skladiščna oprema;
skladiščni delavci.
Za transportno-skladiščno enoto uporabljamo evro palete, zaboje in kabelske kolute, s
katerimi izvajamo skladiščne operacije. Na paletah je naložen material večjih dimenzij,
v zabojih pa material manjših dimenzij, kot so vijaki, matice, manjši elektro material
itd. Na kabelskih kolutih so naviti kabli različnih dimenzij in dolžin, zato se lahko
velikosti oziroma obsegi posameznih kabelskih kolutov med seboj tudi zelo razlikujejo.
Skladiščni sistem v analiziranjem podjetju spada med enostavnejše sisteme, saj za
izvajanje skladiščnih operacij uporabljamo odlagalne police in regale, ročne in
električne viličarje ter osnovno skladiščno opremo. Posebne opreme za potrebe
komisioniranja analizirano skladiščno poslovanje nima, saj se skladiščni delavci pri
komisioniranju zanašajo na svoj spomin in material iščejo na podlagi spiska iz
naročilnice. Prav tako v skladišču nimamo transportno-skladiščne opreme, ki bi nam
zagotavljala učinkovito izvajanje vseh skladiščnih operacij v skladiščnem sistemu.
Vhodno blago se skladišči v visokoregalnem skladišču, kjer je drobno blago v
kartonskih škatlah ali plastičnih zabojih, večje količine pa na paletah. V kolikor je
material v tekočem stanju, se nahaja v plastičnih ali kovinskih kantah, medtem ko je
vhodno blago lahko tudi v obliki žic in različnih kablov, ki pa so naviti na različnih
dimenzijah in oblikah kolutov. Skladišče kot objekt je razdeljen na del, kjer se skladišči
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 16
material, in del, kjer se skladiščijo osnovna sredstva in drobni inventar. Materialno
skladišče se znotraj prostora razdeli še na strojni in elektro del, glede na vrsto
skladiščenega blaga. Sistemski postopek skladiščenja, pakiranja, transporta in
vzdrževanja je urejen z internimi navodili, ki konkretizirajo namen, definicije,
priporočila in odgovornosti tovrstnega dela.
Skladiščno poslovanje je tesno povezano z drugimi procesi, predvsem z nabavo in
tehnologijo, kjer skrbijo za pravočasna naročila količine in vrst potrebnega materiala. Z
nabavo sodeluje predvsem pri določanju minimalnih zalog in prevzemu materiala.
2.1 Skladiščenje materiala
Material, ki se naroči na storitvene delovne naloge, se po pozitivno opravljeni vhodni
kontroli skladišči na prostoru, rezerviranem za ta delovni nalog. Na prostoru se ob
materialu začasno hranijo tudi kopije prevzemnic.
Ključni element delovnega sistema predstavljajo zaposleni, ki z izmenjavo informacij
krmilijo energijski tok v delovnem procesu. Skladiščni delavci so torej nepogrešljivi
člen v fazi skladiščenja materiala, saj je učinkovitost skladišča v veliki meri odvisna od
njihove zanesljivosti in točnosti opravljanja nalog. Za zagotavljanje ustreznega
skladiščenja skrbita dva skladiščnika s pomočjo sodobne mehanizacije in ustreznega
informacijskega sistema.
Skladiščnik je odgovoren za natančno izvajanje vseh dejavnosti obvladovanja v
skladišču, pravilno skladiščenje, izdajo materiala, spremljanje zalog in povratnic.
Odgovoren je za označitev:
pohodnih in dohodnih poti;
prevzemnega prostora (čakalni prostor);
reklamacijskega prostora;
prostora minimalnih zalog;
prostora, rezerviranega za naročeni material (na delovni nalog).
Ob izpisu prevzemnice se hkrati avtomatsko izdela dokument rezervacija materiala na
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 17
delovni nalog, ki se priloži skladiščnemu materialu na rezerviranem skladiščnem
prostoru za delovni nalog. Tehnolog oziroma interni naročnik, lahko je vodja projekta
ali odgovorni vodja del, ima z analizo rezervacij na informacijskem sistemu takojšnjo
informacijo o prispelem materialu za posamezni delovni nalog.
Materiali in izdelki so lahko nabavljeni tudi po pogodbi, brez nabavnega naloga. Takrat
tehnolog po opravljenem kakovostnem prevzemu preda spisek materiala in overjen
zapis skladiščniku, ki po količinskem in kakovostnem pregledu zapis podpiše kot:
»sprejel v skladišče« in material skladišči na poseben prostor. Označitev materiala
opravi s kopijo spiska in zapisa materiala.
V skladišču uporabljamo sistem navpičnega skladiščenja blaga, kot je prikazano na sliki
8. Ta nam omogoča racionalnejšo izrabo skladiščnega prostora, s tem dosežemo
preglednost nad blagom v skladišču. Samonosilni regalni sistemi ne segajo do vrha
skladiščnega prostora, vendar smo kljub temu zmanjšali potrebne skladiščne površine in
skrajšali transportne poti. Blago, ki ga ni potrebno zavarovati pred vremenskimi vplivi
in ne zahteva posebnosti pri skladiščenju, skladiščimo ob objektu, na poličnih ali
konzolnih regalih, na zunanji strani, kot prikazuje slika 9.
Slika 4: Samonosilni regalni sistem in konzolni regali zunaj objekta
2.1.1 Opis skladiščnega prostora
Podjetje uporablja za svoje potrebe skladišče materiala, ki je kot objekt razdeljeno na
več namensko različnih prostorov. Notranja razdelitev objekta zajema prostore, ki so
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 18
namenjeni elektro in strojni delavnici, skladišču osnovnih sredstev in drobnega
inventarja, prostorom pisarniškega poslovanja, petino objekta pa zajema skladišče
materiala. Skladiščnemu delu objekta pripada tudi sprejemna pisarna, ki jo za potrebe
izdaje skladiščnih dokumentov uporabljata skladiščnika.
Prostor, namenjen skladiščenju, je razdeljen na dva ločena prostora glede na skladiščen
material. To sta skladišče osnovnih sredstev in drobnega materiala ter skladišče
materiala. Skladišče osnovnih sredstev in drobnega materiala je zaprto skladišče,
medtem ko je skladišče materiala sestavljeno iz dveh zaprtih prostorov skladišča in
odprtega dela skladišča.
Skladiščni prostor ima med regali prostor za transportno pot, ki služi manipulaciji s
transportnimi sredstvi. Med posameznimi skladiščnimi regali je prostor za pohodno pot.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 19
Slika 5: Tloris skladišča
Transportni vhod
Osebni vhod
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 20
2.1.2 Rokovanje in notranji transport
Za rokovanje in notranji transport izdelkov je odgovoren vodja skladišča, ki skrbi tudi
za to, da sodeluje v storitvenem procesu ustrezno usposobljeno osebje, ki upošteva
določila Zakona o varnosti in zdravju pri delu.
Za potrebne manipulacije z materialom in opremo v materialnem skladišču uporabljamo
mehanizirana vozila (električni in ročni viličar). Material, ki je manjših dimenzij in teže,
se prenaša ročno. V mislih imamo predvsem razne vijake, vezice, sponke, matice in
podložke. Ta se skladišči v plastičnih škatlah, zloženih na kovinskih regalih. Odlagalna
mesta materiala imajo svojo številčno oznako – šifro, ki jo skladiščnik ročno napiše tudi
na material.
Podjetje se ukvarja z izvedbo različnih projektov in od tega je odvisna tudi vrsta
materiala v skladišču. Način rokovanja in notranjega transporta je odvisen od vrste
blaga (kosovni, razsuti, material v tekočem ali plinastem stanju itd.), tehnoloških
karakteristik blaga (občutljivost na vlago, toploto, vnetljiv in eksplozivni material) in
prostorske kapacitete skladišča.
Notranji transport v podjetju se opravlja s pomočjo premičnega mostnega dvigala, ki
skrbi za vertikalni dvig težkega materiala v hali B. Zaradi razporeditve materiala v
skladišču glede na velikost objekta mostno dvigalo ni velikokrat uporabljeno. Za premik
materiala v skladišču sta največkrat uporabljena elekrični in ročni viličar, s katerima
porabimo najmanj časa za notranji transport in sta najprimernejša glede na ureditev
notranjih prometnih poti.
Električni viličar uporabljamo pri vhodu materiala v podjetje, pri skladiščenju in
odpremi blaga ter tudi v samem proizvodnem procesu. Električni viličar, ki se uporablja
za notranji transport in služi za manipuliranje materiala v zabojnikih in na paletah,
doseže do 10 km/h in ga upravlja skladiščnik, ki ima dovoljenje za vožnjo s
transportnim sredstvom (en skladiščnik ima to dovoljenje). Nosilnost viličarja je dve
toni, zato ga uporabljamo za manipulacijo s težkim materialom. Ker stremi podjetje k
ekološkemu ozaveščanju, uporabljamo za tovrstni transport električni viličar, ki se
giblje s pomočjo lastnega električnega motorja in je zato primeren za delo v zaprtem
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 21
prostoru, saj ne proizvaja škodljivih plinov.
Viličar uporabljamo za premike materiala v regalnem skladišču, saj lahko s posebnimi
vilicami vlagamo oziroma jemljemo material iz regalov. Pri talnem skladiščenju ali pri
skladiščenju med regali, kjer je manj prostora, uporabljamo ročni viličar. Material se
skladišči na regale enostransko, kar pomeni, da vstopna in izstopna pot materiala nista
ločeni.
Slika 6: Električni viličar in ročni viličar
2.2 Prevzem materiala
Prevzem materiala je začetni proces, ko material dospe v skladišče z zunanjim ali
notranjim transportom. Pri prevzemu materiala se uporabljajo različni dokumenti:
naročilnica, prevzemnica, izdajnica, povratnica, dobavnica, odpremnica in zapisnik o
prijavi reklamacije. Na podlagi dobavne dokumentacije, ki zajema vse podatke o
materialu, se material računalniško evidentira. Prevzem materiala se opravlja količinsko
in kakovostno. Količinski prevzem zajema štetje, tehtanje ali merjenje dobavljenega
materiala, pri kakovostnem prevzemu materiala pa se ugotavlja dejanska kakovost s
pomočjo plana vhodne kontrole, ki je opisan v nadaljevanju.
Proces prevzema materiala v podjetju poteka po naslednjem vrstnem redu:
receptor na vhodu v podjetje usmeri prevoznika na ustrezno lokacijo skladišča, kjer
bo razložil material;
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 22
količinska kontrola dobavljenega materiala;
raztovarjanje materiala;
podpis in priprava prevzemne dokumentacije;
izbira lokacije in uskladiščenje materiala po potrebi z ustreznimi transportnimi
sredstvi;
natančen kakovostni prevzem materiala s planom vhodne kontrole, ki je časovno
omejen na tri dni po prevzemu;
reševanje eventualnih reklamacij zaradi neustrezne dobave.
Funkcijo prevzema materiala, ki se odvija na vhodnem skladišču, opravi skladiščni
delavec, na gradbišču pa opravi prevzem odgovorni vodja del. Prevzem materiala je le
ena izmed operacij, ki se odvijajo v skladiščnih procesih. Sem sodita še vhodna kontrola
ali pregled blaga in priprava materiala za proizvodne procese. Skladiščni delavec določi
način sprejema materiala z izbiro razreda kakovosti (v nadaljevanju KK). S
karakteristiko kakovosti se določa odgovornost in način izvedbe vhodne kontrole. To
pomeni, da nam razred KK opredeli, na kakšen način se bo vršil prevzem materiala in
katera oseba je za to odgovorna. V kolikor bi se zgodilo, da skladiščni delavec ne more
določiti karakteristik kakovosti, lahko material poda v višji razred KK in o izbiri obvesti
tehnologa, ki odredi ustrezen razred KK. Tehnolog je torej oseba, ki s svojo
odgovornostjo odloča o morebitnih nejasnostih in spornih odločitvah skladiščenja
materiala.
Vhodno blago oziroma material, ki prispe v podjetje, je pakirano v različne embalaže in
to je osnova, ki določa, kakšne so zahteve za skladiščenje in vzdrževanje posameznega
materiala. S pravilno izbiro skladiščenja izpolnimo zahteve skladiščenega materiala.
Blago se skladišči v regalih in v tistih vrstah embalaže kot prispe v podjetje. Skladiščne
osnove (regali) imajo železno konstrukcijo s prečnimi policami. Vhodno blago ima
različne zahteve skladiščenja glede temperature in vlažnosti, vendar je prostor skladišča
trenutno prilagojen zahtevnejšemu materialu, ki potrebuje temperaturo nad 0 ˚C, suho in
hladno območje. Te zahteve morajo biti izpolnjene, saj bi se v nasprotnem primeru
blago uničilo oziroma bi se njegove lastnosti preoblikovale, kar bi ga naredilo
neuporabnega.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 23
Plani vhodne kontrole so razdeljeni v 7 razredov, ki zajemajo zahtevnejše postopke
prevzema z naraščanjem številke razreda (blago dodeljeno v prvi razred nima tako
zahtevne in obširne kontrole, kot tisto v sedmem razredu).
V podjetju je za kontrolo kakovosti (v nadaljevanju KK) določena lestvica odgovornih
oseb, kjer je razvidno, kdo je odgovoren za kakovostni prevzem materiala in opreme.
Lestvica odgovornosti:
za material in opremo razreda KK1 je odgovoren sprejemni skladiščnik;
za material in opremo razreda KK2 sta odgovorna sprejemni skladiščnik in
tehnolog;
za material in opremo razreda KK3 sta odgovorna sprejemni tehnolog in projektant;
za material in opremo razreda KK4 je odgovoren vodja tehnologije;
za material in opremo razreda KK5 je odgovoren vodja razvoja.
Pri prevzemu materiala se lahko zgodi, da prevzeta količina materiala ni enaka naročeni.
Do odstopanja prihaja zaradi razlik v enoti mere in zaradi napačno dobavljenih količin,
ki so napake dobaviteljev ali nabavne službe podjetja. Za rešitev takšnih situacij smo v
podjetju izdelali navodila za delo, ki so obligatorna. Količinska odstopanja se rešujejo
glede na vrsto materiala, ki pa ni podrobno specificiran. Omenjeni so kabli in črna
metalurgija, ki smejo biti v mejah odstopanje 2,5 % od naročenih količin. Odstopanja
od dimenzijskih zahtev smejo biti v skladu s standardi za dovoljena odstopanja in so
prav tako omejena le na pločevino in profile. Za vsa druga odstopanja priporočajo
navodila za delo posvetovanje z odgovorno osebo (tehnolog, projektant), skladiščni
delavec pa ob pogojnem prevzemu v prevzemnico materiala zabeleži razloge teh
odstopanj. V kolikor so odstopanja materiala večja in neskladna z naročilom, sproži
skladiščni delavec postopek zavrnitve materiala.
Prevzem materiala predstavlja začetni proces, ki se prične s prihodom materiala v
skladišče. Prevzem materiala v skladišču se opravlja v času od sedme do petnajste ure, v
času poslovanja podjetja. Skladišče je opremljeno z mehaniziranimi napravami za
nakladanje, razkladanje in dvig materiala. Dostava materiala v fazi skladiščenja se
opravlja z zunanjim transportom (cestni ali železniški) ali z notranjim transportom, torej
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 24
v sklopu podjetja. Notranji transport se izvaja z ustreznimi transportnimi sredstvi,
opisanimi v nadaljevanju, ki so potrebna za manipulacijo materiala v skladišču.
Običajno se v tej fazi skladiščenja hkrati izvede tudi vhodna kontrola, ki obsega
količinski in kakovostni pregled ustreznosti zahtevam skladišča.
Skladiščna cona za sprejem materiala v podjetju omogoča:
funkcionalno povezavo z dovoznimi cestnimi potmi in z železniškim tirom;
enostaven dostop tovornih vozil do prevzemnega mesta materiala;
razporeditev oziroma ureditev površin za skladiščenje materiala, za transportne poti,
za prostor vhodne kontrole in embalaže, prostor za sprejemno pisarno.
Ko dostavi prevoznik material do skladišča, skladiščnik material prevzame in opravi
količinsko kontrolo. S pomočjo informacijskega sistema izpiše prevzemnico v treh
izvodih (en izvod ostane v skladišču, drugega dobi nabavna služba, tretjega pa
prevoznik oziroma dobavitelj), na katero vpiše naslednje podatke: naziv dobavitelja in
šifro njegovega dokumenta, datum dobave, datum prevzema, interno šifro materiala,
količino, ceno, potrjen rok, številko naročilnice, delovni nalog, številko tehnologa, vrsto
skladišča, kamor skladišči, ter opombe. Za ustrezen prevzem materiala jamči
skladiščnik s podpisom prevzemnice. Po prevzemu obvesti skladiščnik posameznega
tehnologa o dobavi, tehnolog pa v določenem roku (po internih navodilih v treh dneh)
opravi kontrolo kakovosti. Količinski prevzem materiala v skladišču se torej opravi
takoj, ko je dobavljeno v skladišče, kvalitetni prevzem pa najkasneje v treh dneh od
prejema materiala v skladišče. V tem času se material skladišči na prevzemno mesto
oziroma na čakalni prostor skladišča. Po kakovostni kontroli materiala se, glede na
vrsto, skladišči na ustrezno mesto.
Prevzem se vrši po planu vhodne kontrole, ki zajema navodila in postopke za pravilni
sprejem blaga v skladišče. Navodila za delo opredeljujejo, da so dovoljena količinska
odstopanja od naročenega, in sicer v mejah 2,5 % od naročenih količin ter odstopanja
od dimenzijskih zahtev, ki smejo biti v skladu s standardi za dovoljena odstopanja.
Druga manjša odstopanja se po posvetu z odgovorno osebo zabeležijo v prevzemnico
materiala in se obravnavajo kot pogojni prevzem. Za večja odstopanja se sproži
postopek zavrnitve materiala, za katerega je odgovorna nabavna služba.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 25
Vsak material, ki prispe v skladišče, najprej sprejme skladiščnik, ki določi način
sprejema in karakteristiko kakovosti. Karakteristike določajo odgovornosti za izvedbo
vhodne kontrole. S prevzemom materiala v skladišče se podjetje hitreje prilagaja tržnim
nihanjem predvsem glede cen in količin ter s tem zmanjšuje tveganje, ki se nanaša na
težave pri nabavi materiala (saj je ob potrebah na zalogi).
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 26
2.2.1 Zapis prevzema blaga in skladiščenja s procesno karto
Tabela 1: Procesna karta za prevzem in skladiščenje blaga
Opravilo
D
KČ
(sek)
PČ
(sek)
NČ
(sek)
s
(m)
1 Najava blaga
20
2 Količinski
prevzem
180
3 Kakovostni
prevzem
360
4 Raztovarjanje
120 2
5 Izpis
prevzemnice 300
6
Transport do
skladiščnega
mesta
120 15
7
Iskanje
skladiščnega
mesta
D 30 5
8 Skladiščenje
90
9 Arhiv
prevzemnice
60
10
Prenos
prevzemnice
do nabavne
službe
200 25
Skupaj 3 3 2 1 1 860 590 30 47
Skupni čas 1480 sek ali 24.6 min
Razmerje
pogostosti
D skupaj
30 30 20 10 10 100
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 27
LEGENDA
delovna operacija KČ koristen čas
transportna operacija PČ potreben čas
kontrolna operacija NČ nekoristen čas
skladiščna operacija s potreben čas
D zastoj
Proces: Prevzem blaga
Model procesne karte (ASMI) je narejen za proces prevzema in skladiščenja blaga.
Proces se nanaša na en povprečen prevzem.
Slika 7: Grafični prikaz časovnih deležev pri prevzemu in skladiščenju blaga
58%
40%
2%
koristen čas potreben čas nekoristen čas
Povzetek procesne karte in grafičnega prikaza časovnih deležev:
proces je sestavljen iz 10 aktivnosti;
skupni čas trajanja vseh aktivnosti je 1480 sekund ali 24,6 minut;
skupni čas procesa, ki vsebuje koristen čas, je 860 sekund oziroma 58 %;
skupni čas procesa, ki vsebuje potreben čas, je 590 sekund oziroma 40 %;
skupni čas procesa, ki vsebuje nekoristen čas, je 30 sekund oziroma 20 %;
skupna dolžina poti je 47 metrov;
v procesu sta potrebna dva delavca;
ozko grlo je v fazi iskanja skladiščnega mesta.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 28
Sistem upravljanja z zalogami materiala znotraj funkcijskega področja skladiščenja je
postopek, pri katerem moramo upoštevati niz dejavnikov (pogoji dobave, kapaciteta
skladišča ipd.), ki vplivajo na izbor nabave in prevzema materiala. Dostava materiala na
gradbišče je proces, ki se v sistem delovanja podjetja uspešno vpeljuje. Za prevzem
materiala na gradbišču je zadolžen odgovorni vodja del, vodja gradbišča ali
predstavnika gradbišča, ki poskrbi za kvantitetni in kvalitetni prevzem. Vodja del skrbi
tudi za dnevno posredovanje dobavnic takšnih prevzemov materiala na sedež podjetja,
kjer skladiščnik, na podlagi prejetih dokumentov, opravi prejem in izdajo materiala.
Za dostavo materiala na gradbišče se v podjetju že vnaprej dogovori nabavna služba, ki
posreduje dobavitelju podatke o lokaciji gradbišča, o zahtevanem materialu in o
časovnih zahtevah oziroma kdaj mora biti material dostavljen na dogovorjeno lokacijo.
Ko je blago dostavljeno na gradbišče, predstavnik dobavitelja in pooblaščena oseba
naročnika opravita prevzem materiala ali opreme. Pooblaščena oseba analiziranega
podjetja pregleda kvantitativnost, kvalitativnost in skladnost dobavljenega materiala ali
opreme z naročilnico in tovarniško dokumentacijo. Skladnost naročila z dobavo se
potrdi s podpisom dobavnice. S podpisom dokumenta odgovorna oseba gradbišča
potrjuje prevzem materiala ali opreme, dobavitelj pa predajo le-tega. Podjetje ima na
gradbišču priročno skladišče (to so kontejnerji, montažne hale ali določen ograjen
prostor), kamor se dobavljeno blago razloži. Vsi skladiščenju namenjeni prostori so
ustrezno varovani in ustrezajo posameznemu skladiščenemu blagu. Najpogostejši
material, ki se skladišči na gradbiščih, so:
kabli, ki so naviti na lesenih ali plastičnih kolutih;
vsa montažna oprema: ločilniki, odklopniki, ozemljilniki, cevi, filtri, cisterne;
oprema, ki jo je potrebno sestaviti na gradbišču (npr. črpalke) in
gonilniki, ki so sestavni deli turbin (dostava na gradbišče je v teh primerih edina
rešitev, saj zaradi svojih lastnosti – tehtajo 30 ton, druga možnost ne bi bila
racionalna).
Nepotrebnim zastojem pri dobavi blaga na gradbišče so se v podjetju izognili z
zadolžitvijo zaposlenih, ki dobavljen material razložijo v priročna skladišča, pri čemer
imajo na razpolago različna osnovna sredstva (viličar, tovorno vozilo »hiab«).
Prevoznica je zaključni dokument, ki nastane ob prevzemu blaga na gradbišču.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 29
2.2.2 Neskladnosti na vhodu
Na vhodu materiala v skladišče ugotavljamo neskladnosti pri količinskem in
kakovostnem prevzemu prispelega blaga in storitev, medtem ko v procesu ugotavljamo
neskladnosti izdelkov, materiala in storitev. Neskladnosti na vhodu obravnavamo v
skladu z internimi sistemskimi navodili podjetja, ki opisujejo potrebne aktivnosti pri
ugotavljanju neskladnosti na vhodu in v proizvodnem procesu.
Reklamacija se izvede v pisni obliki in se z obrazcem Zapisnik o reklamaciji posreduje
dobavitelju. Zapisnik o reklamaciji vsebuje naslednje podatke:
neskladnosti količin;
neskladnosti kakovosti;
kombinacijo količine in kakovosti;
nepopolne ali nepravilne zahtevane spremne dokumentacije;
neskladnosti podatkov na naročilnici, prevzemnici ter računu.
Skladiščnik je odgovoren za ugotovljeno količinsko neskladnost v primerjavi
naročilnice, dobavnice in dostavljenega materiala, identifikacijo ter pregled poškodb
zaradi transporta. V primeru poškodbe zaradi transporta je skladiščnik zadolžen za izpis
zapisnika o reklamaciji in za predajo dobavitelju in nabavni službi za nadaljnji
postopek. Odgovornost tehnologa je zagotoviti kakovosten prevzem s primerjavo
kakovostne, tehnične in tehnološke zahteve, preverjanje spremne dokumentacije ter
zahtev nabavnega naloga in pregled priloženih dokazil o kakovosti, vizualni pregled ter
pregled identifikacij. V primeru neskladnosti se obvesti dobavitelja o nepopolni
zahtevani spremni dokumentaciji. Po potrebi se vključi tudi služba meritev in kontrole
kakovosti. V skladu z imenovanjem v projektnem timu sta za izstavitev zapisnika o
reklamaciji v štirih izvodih odgovorna skladiščnik in tehnolog, ki po podpisu predata
zapisnik v nabavo v nadaljnji reklamacijski postopek. Obvesti se vodjo projekta, ki v
dogovoru z direktorjem poslovne funkcije imenuje za to odgovorno osebo. Ta
odgovorna oseba pri pregledu opisanih ugotovitev poda odločitev o:
popravilu oziroma dodelavi,
dovoljeni uporabi,
alternativni uporabi,
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 30
izmetu.
S podano odločitvijo in sopodpisom odgovorne osebe na zapisnik o reklamaciji se
sproži uradni reklamacijski postopek na dobavitelja. V primeru zavrnitve blaga je
oddelek nabave dolžan naročiti novo blago na osnovi zahtev prvotnega naročila. Od
dobavitelja zahteva povračilo vseh stroškov postopka, vračila reklamiranega blaga,
stroškov nove nabave ter posledičnih stroškov zaradi motenj v storitvenem procesu. Če
pa je sprejeta odločitev o popravilu oziroma dodelavi pri dobavitelju, se o načinu
izvajanja pisno usklajujeta dobavitelj in pristojna strokovna oseba podjetja. Ta
strokovna oseba je največkrat tehnolog, ki potrdi kakovost popravila oziroma dodelave.
2.3 Komisioniranje, pakiranje in označevanje
Eden izmed procesov skladiščenja je tudi komisioniranje, pri katerem gre za zbiranje
materiala iz skladišča glede na posamezne delovne naloge. Gre predvsem za opravila, ki
so potrebna za pripravo materiala na podlagi naročil. Ker predstavlja ta proces največji
delež stroškov pri skladiščenju materiala, poskušamo z ustreznim načrtovanjem te
stroške zmanjšati. V podjetju uporabljamo sistem komisionar-k-blagu (ang. In the aisle),
kjer skladiščnik z viličarjem ali ročno komisionira blago.
»Pojem pakiranje pogosto uporabljamo kot alternativo za izraz embaliranje, čeprav je
pomen pakiranje širšega značaja, saj poleg postopkov, ki se nanašajo na pripravo
proizvoda in njegovo zlaganje v embalažo, vključuje še pripravo za odpremo, transport
ter distribucijo proizvodov do končnega porabnika. Pakiranje je sestavni del
tehnološkega procesa in je tesno povezano z mehanizacijo oziroma avtomatizacijo
proizvodnje« (Snoj, 1981, str. 10).
Za pakiranje in označevanje se razlikujejo pooblastila in odgovornosti glede na
odpremo. To je odprema iz skladišča na gradbišče ali odprema iz procesa do kupca. Pri
odpremi iz skladišča na gradbišče je skladiščnik odgovoren za pripravo, potrebno
pakiranje in označitev materiala za odpremo na gradbišče. Po količinskem in vizualnem
pregledu pripravljenega materiala ter pravilno izpolnjene in odobrene izdajnice podpiše
prevzemnik izdajnico pod prevzel. Izvod izdajnice arhivira skladiščnik. V primeru
osebne odpreme materiala na gradbišče lahko odgovornost za prevoz materiala s
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 31
podpisom na ustrezen dokument odobri vodja gradbišča, odgovorni vodja del ali vodja
tehnologije.
Odgovornost skladiščnika je zagotoviti ustrezno pakiranje, označevanje izdelkov,
zaščito kakovosti izdelkov po končni kontroli in pripravo pripomočkov za nakladanje
ter varen transport tudi pri odpremi iz procesa do kupca. Vso pripadajočo
dokumentacijo za odpremo pripravi odgovorni vodja del in s podpisom na odpremnici
potrdi neoporečnost izdelka. Skladiščnik preda kupcu odpremni dokument v podpis
direktno ali preko prevoznika in arhivira kopijo.
Odprema materiala do kupca ali na gradbišče poteka v času poslovanja skladišča, pri
tem sta ključna dokumenta izdajnica in odpremnica. Izdajnica je dokument, s katerim se
material prevzeme iz skladišča, odpremnica pa dovoljuje iznos iz podjetja. Ko
odgovorni vodja del naroči skladiščniku pripravo materiala po posameznem delovnem
nalogu, ga skladiščnik komisionira za dostavo na gradbišče. Komisioniranje materiala
poteka na podlagi praktičnih izkušenj, saj skladiščnik po prostem preudarku oziroma
prosti presoji išče in zbira potreben material. Sistem komisioniranja materiala v
skladišču sicer sloni na pripravljenih spisovnih seznamih materiala na posameznih
regalih. Ob komisioniranju materiala izpiše skladiščnik izdajnico oz. odpremnico, s tem
skladiščnim dokumentom pa se skladišče razbremeni tako količinsko kot vrednostno.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 32
2.3.1 Zapis procesa komisioniranja blaga s procesno karto
Tabela 2: Procesna karta za komisioniranje blaga
Opravilo
D
KČ
(sek)
PČ
(sek)
NČ
(sek)
s
(m)
1
Izpis
dokumenta za
pripravo
komisiona
15
2 Iskanje blaga D
30 15
3
Priprava
prostora za
komisioniranje
D
15
4 Komisioniranje
250 25
5 Kontrola
komisiona
30
6
Priprava in
izpis izdajnice
v IS
90
7 Pakiranje in
označevanje
120 15
8
Prenos
izdajnice v
skladišče
10 5
Skupaj 3 3 2 1 1 475 40 45 60
Skupni čas 560 sek ali 9.3 min
Razmerje
pogostosti
D skupaj
30 30 20 10 10 100
LEGENDA
delovna operacija KČ koristen čas
transportna operacija PČ potreben čas
kontrolna operacija NČ nekoristen čas
skladiščna operacija s potreben čas
D zastoj
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 33
Proces: Komisioniranje blaga
Model procesne karte (ASMI) je narejen za proces komisioniranja blaga. Proces se
nanaša na eno povprečno komisioniranje blaga.
Slika 8: Grafični prikaz časovnih deležev pri komisioniranju blaga
85%
7%8%
koristen čas potreben čas nekoristen čas
Povzetek procesne karte in grafičnega prikaza časovnih deležev:
proces je sestavljen iz 8 aktivnosti;
skupni čas trajanja vseh aktivnosti je 560 sekund ali 9,3 minute;
skupni čas procesa, ki vsebuje koristen čas, je 475 sekund oziroma 85 %;
skupni čas procesa, ki vsebuje potreben čas, je 40 sekund oziroma 7 %;
skupni čas procesa, ki vsebuje nekoristen čas, je 45 sekund oziroma 8 %;
skupna dolžina poti je 60 metrov;
v procesu je potreben en delavec;
ozko grlo je v fazi iskanja blaga in priprave prostora za komisioniranje.
2.3.2 Zaloge
V podjetju poskušamo zagotoviti čim hitrejši pretok materiala do končnega uporabnika,
zato skladiščimo le minimalne zaloge, torej tiste najmanjše zaloge material, ki so nujne
oziroma ekonomsko upravičene. Za poslovno sodelovanje poskušamo izbrati le
zanesljive dobavitelje, s katerimi se izognemo varnostnim zalogam, ki bi nam
povzročale še večje stroške v fazi skladiščenja. Sistem poslovanja temelji na internih
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 34
navodilih, ki opredeljujejo, da služba tehnologije v sodelovanju s skladiščno službo
izdela spisek minimalnih zalog. Te najmanjše zaloge materiala, ki nam omogočajo
prodajo, so določene materialno in količinsko. Opredeljena je tudi kritična zaloga, ki jo
občasno kontrolira skladiščna služba, vendar sistem še vedno deluje na podlagi nujne
potrebe po materialu. Predvidoma se minimalne zaloge naročajo mesečno oziroma
glede na gibanje porabe. Zahtevek za nabavo materiala potrdi vodja skladišč.
Informacijski sistem omogoča dnevni vpogled v vrednostno in količinsko stanje zalog.
Za preteklih deset let je vrednostno gibanje zalog prikazano v spodnji tabeli:
Slika 9: Gibanje zalog 2001–2011
0,00
50,00
100,00
150,00
200,00
250,00
300,00
vre
dn
ost v
10
00
EU
R2001 2003 2005 2007 2009 2011
letostrojno skladišče elektro skladišče
Na sliki št. 13 vidimo gibanje zalog v obdobju od 2001 do 2011. Razberemo lahko, da
so najvišji stroški zalog znašali 226.274,47 EUR leta 2002, naslednje leto padli na
najnižjo raven in nato rastli vse do leta 2009, ko so znašali 210.667,84 EUR. Zadnji dve
leti pa ponovno padajo.
2.4 Kritična analiza
Na podlagi spoznanj posnetka stanja bomo podali kritično analizo o učinkovitosti
skladišča, ki je odvisna predvsem od preudarnega in ustreznega načrtovanja. Na podlagi
obstoječega stanja smo raziskali in natančno določili vzroke odstopanja.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 35
V pripravi dispozicije diplomskega dela smo predpostavljali, da bi z optimalnimi
zalogami materiala in skrbno načrtovanim skladiščenjem lahko izboljšali pretok
materiala skozi proces skladiščenja, torej tudi zmanjšanje stroškov, povezanih z
zalogami. Omenjeno tezo bomo v nadaljevanju potrdili ali ovrgli.
Podjetju predstavljajo največje stroške zaloge oziroma stroški investiranega kapitala, ki
ključno vplivajo na gospodarno poslovanje celotnega podjetja. Glavni problem
predstavljata nenamenska organiziranost skladiščenega blaga in nepopolna in
nenatančna interna navodila, ki takšno poslovanje urejajo.
Podjetje prav tako nima uvedenega ustreznega procesa komisioniranja blaga. S tem bi
dosegli boljšo organizacijo v skladišču ter posledično krajši čas komisioniranja.
Nepopolna in neracionalna organiziranost dela povzročata, da v skladiščnem procesu ne
dosegamo iskane produktivnosti in zahtevane ekonomičnosti. Neizpolnjevanje nalog
skladiščenja pomeni posredno izgubo kupcev zaradi nepravočasnih dobav blaga,
neoptimalne zaloge pa nam prinašajo vedno večje stroške za skladiščenje. Skladiščenju,
kot enemu izmed delovnih procesov v organizaciji, torej ni namenjenega dovolj
celostnega oziroma podrobnega obravnavanja, ki bi prineslo boljše in racionalnejše
metode dela, povezane s celotnim procesom, kar je nujno potrebno za minimalizacijo
skladiščnih stroškov.
Z analizo posnetka stanja smo ugotovili naslednje slabosti:
s talnim skladiščenjem materiala imamo dolge notranje transportne poti in visoke
stroške zaradi zasedbe velikih skladiščnih površin;
materiala iz reklamacijskega postopka skladiščnik ne skladišči v skladu z internimi
navodili, ki opredeljujejo poseben reklamacijski prostor v skladišču, označen z rdečo
barvo;
zamudni ročni postopki pri iskanju in prevzemu materiala;
neažurna stanja zaradi ročnega knjiženja z zamikom;
neustrezno označevanje materiala;
nekatere zaloge niso vodene po lokacijah, točna lokacija je znana le posameznemu
skladiščnemu delavcu.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 36
Informacijski sistem ne nudi informacij, ki bi zajemale podatek o časovni dospelosti
materiala v skladišče ali na gradbišče. Uporablja se ustaljeni način telefonskega
povpraševanja o dobavi materiala.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 37
Vzročno-posledični diagram
Zaloge
Neučinkovito
skladiščno
poslovanje
Komisioniranje blaga Človeški faktor
Obstoječa organizacija
skladiščnega dela
Dolgotrajni postopek
Nepravočasna najava
blaga
Iskanje blaga
Neuporaba IT
Ozko grlo
Skladiščni prostor
Ni prilagojen skladiščenju
Neoznačene transportne poti
Nepregledna razporeditev TSE
Ni talnih označb za komisione
Neizkoriščena višina skladiščnega
prostora
Ročno pisanje šifer materiala
Neoznačevanje regalov
Neažurno skladiščenje
Napake
Razporeditev blaga
Neizkoriščen prostor
Neizkoriščene možnosti
informacijskega sistema
Nepotrebne manipulacije
Negibajoče zaloge
Minimalne zaloge
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 38
SKUPINA A: Neustrezno skladiščenje materiala
Opis:
V podjetju se pojavlja fenomen, ko neustrezna namembnost in tehnološka urejenost
skladiščnega sistema povzročata zasedanje prostora z zastaranimi zalogami, ki se nikoli
ne uporabijo v skladu z nabavnim namenom. Pravilno poslovanje z blagom v procesu
skladiščenja bistveno vpliva na ekonomičnost podjetja, zato je potrebno več pozornosti
nameniti gospodarnemu ravnanju, s katerim je mogoče neposredno vplivati na stroške
skladiščenja.
Negospodarno ravnanje v procesu skladiščenja se kaže predvsem v izgubi kakovosti in
količine blaga, ki se pojavlja v skladišču in ga ni mogoče racionalno uskladiščiti.
Nepopolna organizacija tega delovnega procesa in neizpolnjevanje nalog, ki v delovni
organizaciji skladiščenju gredo, vodita v naslednje negativne dejavnike:
slaba skladiščna evidenca onemogoča vpogled na stanje zalog v vsakem trenutku,
kar povzroči, da se posamezna blaga med seboj pomešajo in jih v trenutku potreb
nimamo na razpolago (to se zgodi predvsem zaradi nenatančnega in neažurnega dela
pri vodenju evidenc skladiščenega blaga);
blago se ne skladišči in razmešča ustrezno, glede na vrsto blaga, zaradi česar se
poškoduje in ga ni mogoče najti v času potreb;
določeno blago, ki ostaja v skladišču dalj časa, bodisi zaradi nepravilnega prevzema
ali pa dokumentacije za prevzem sploh nima, se odstrani med odpadni material;
zaradi nepoznavanja skladiščne politike se določeno blago v obdobnih procesih
racionaliziranja poslovanja skladiščenja odpiše, čeprav ne ustreza normativom
odpisanega blaga.
Direktni stroški v fazi skladiščenja materiala nastajajo, ko se material skladišči na
neprimerna skladiščna mesta. Na zunanjih konzolnih regalih se skladiščijo železne cevi
in profili, ki zaradi izpostavljenosti vremenskim vplivom porjavijo in jih je potrebno
pred uporabo oz. dobavo povrniti v prvotno stanje.
Dodatni stroški, ki bremenijo fazo skladiščenja, nastajajo pri negospodarnem ravnanju z
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 39
materialom na gradbišču. Material se kvari in postaja neuporaben zaradi nepravilnega
skladiščenja. Povzamemo primer, ko se vrtalni stroji po uporabi niso skladiščili v za to
namenjene skladiščne prostore in so zaradi izpostavljenosti vremenskim vplivom postali
nerabni.
Problem:
naprilagojena razporeditev skladiščnega prostora;
neoznačene transportne poti;
dolge transportne poti;
neoznačena skladiščna mesta;
neuporaba informacijske tehnologije;
neizkoriščena višina skladiščnega prostora.
Posledica:
Kot prikazuje slika 17, je dostop do blaga na nekaterih regalih delno onemogočen,
transportne poti so delno zasedene. Do tega prihaja zaradi nepravilnega in neažurnega
skladiščenja, kar povzroča še dodatne skladiščne in transportne operacije, kot so
premikanje blaga.
Slika 10: Neprilagojena razporeditev skladiščnega prostora
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 40
Rešitev:
prerazporeditev skladiščnega prostora;
označitev transportnih poti;
označitev mesta komisioniranja;
uporaba informacijske tehnologije.
SKUPINA B: Neučinkovit sistem informacijske podpore
Opis:
Pri sistemu informacijske podpore se pojavljajo določene nepravilnosti oziroma
pomanjkljivosti, ki preprečujejo, da bi skladiščno poslovanje potekalo nemoteno in
učinkovito. Obstoječi informacijski sistem omogoča samo sledenje zaloge blaga v
skladišču, ne omogoča pa avtomatskih izpisov o minimalnih in kritičnih zalogah. Ker so
označitve regalov in skladiščenega blaga izvedene ročno, nam informacijski sistem ne
omogoča podpore skladiščnim delavcem pri uskladiščenju in komisioniranju blaga.
Problem:
nepopolni podatki;
ročna označitev regalnih mest in skladiščenega blaga;
zanašanje na spomin;
iskanje blaga;
večja poraba časa.
Posledica:
Informacijski sistem ne omogoča podpore skladiščnim delavcem pri delovnih
operacijah. Za ročne manipulacije z blagom tako porabimo več časa, kot bi ga ob
uporabi informacijskega sistema, skladiščni delavci pa se morajo pri delu zanašati na
spomin.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 41
Rešitev:
Pri odpravi pomanjkljivosti v informacijskem sistemu bomo predlagali nadgradnjo
obstoječega sistema, ki bi zahtevala le minimalne investicijske stroške. Potrebno je
pripraviti:
elektronske označbe ragalnih sistemov in blaga;
avtomatske izpise vezane na zaloge;
elektronski pogled skladiščnega prostora.
SKUPINA C: Komisioniranje blaga
Opis:
Komisioniranje se vrši na podlagi naročila, ki je največkrat izvedeno telefonsko, kar
povzroča dodatno delo pri zapisovanju na papir. To je zastarel, počasen in drag
postopek, ker se komisionar pri iskanju potrebnega blaga zanaša le na lasten spomin. Že
pri iskanju lahko porabi veliko časa, nato pa si mora pripraviti še prostor za komision.
Zaradi neustreznega označevanja transportnih poti in skladiščnih prostorov se dogaja,
da je prostor za komisioniranje vedno na drugem koncu.
Problem:
iskanje blaga;
neoznačena skladiščna mesta;
neoznačene transportne poti;
neoznačen prostor za komisioniranje;
neuporaba informacijske tehnologije.
Posledica:
Zaradi neučinkovite razporeditve skladiščnega prostora prihaja do prezasedenosti
skladišča, delno so zasedene tudi transportne poti. Vse to povzroča komisionarju, da za
komisioniranje porabi več časa in prehodi daljše poti. Delno onemogočen dostop do
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 42
nekaterih skladiščnih mest povzroča dodatne operacije, kot je premik blaga, ki je v
napoto. Komisioniranje je počasen proces tudi zaradi neuporabe informacijske
tehnologije, kar dodatno povečuje možnost napak zaradi človeškega faktorja.
Rešitev:
Problemi, ki se pojavljajo pri komisioniranju, so posledica predhodno izvedenih
operacij (prevzem blaga, skladiščenje blaga). Kot lahko razberemo iz opisanega, je
rešitev problema kompleksnejša zadeva, saj je potrebno uvesti:
reorganizacijo skladiščenja blaga;
označbo transportnih poti;
označbo skladiščnih mest;
uporabo informacijske tehnologije.
SKUPINA D: Stroški skladiščenja
Opis:
Velike direktne stroške skladiščenja v podjetju določajo količina materiala v zalogi,
vrednost zaloge in čas skladiščenega materiala. Material, ki ga imamo v zalogi, ima
določeno vrednost, ki v podjetju veže obratna sredstva. Njegova vrednost se zmanjšuje
glede na dobo skladiščenja: dalj časa je skladiščen, manjša je njegova vrednost.
Velikokrat se tudi zgodi, da se material uniči, poškoduje ali pride do odtujitve. Del
stroškov, ki jih ne gre spregledati, predstavlja ogrevanje skladišča. Trenutno teh
stroškov niti ni mogoče izmeriti, saj skladiščni prostor ni samostojen objekt in se ogreva
v sklopu večnamenske zgradbe.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 43
Tabela 3: Pregled negibajoče zaloge
Število
preteklih
mesecev
strojno skladišče
(EUR)
elektro skladišče
(EUR) skupaj (EUR)
6 27.181,48 37.758,08 64.939,56
12 13.029,55 17.988,02 31.017,57
18 11.185,31 12.658,39 23.843,70
24 5.975,90 8.022,34 13.998,24
30 4.320,03 7.071,40 11.391,43
36 2.308,04 2.068,23 4.376,27
Iz navedenih podatkov v tabeli 3 je mogoče razbrati, da ima podjetje velike stroške
investiranega kapitala z zalogami. Velike zaloge nam ne omogočajo mirnejše izvedbe
projektov, kot bi bilo pričakovati, saj različnost projektov zahteva različnost materiala,
poleg tega pa zahtevajo večje angažiranje sredstev.
Slika 11: Grafični prikaz vrednosti negibajočih zalog
0,00
1,00
2,00
3,00
4,00
5,00
6,00
7,00v
red
no
st v
10
00
EU
R
36 30 24 18 12 6
število preteklih mesecev negibajoče zaloge
Problem:
nekvaliteten prevzem;
negospodarno ravnanje;
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 44
neuporaba informacijskega sistema.
Posledica:
Zaradi neuporabe informacijske tehnologije prihaja do kopičenja nepotrebnih zalog v
skladišču. Problem dejansko nastaja že v službi nabave, kjer ni vpogleda v zaloge. Nato
sledi nekakovostni prevzem blaga, kar pomeni, da imamo v skladišču blago, ki ne
ustreza trenutnemu povpraševanju in ostaja v skladišču kot negibajoča zaloga.
Rešitev:
doslednost pri izvajanju prevzema blaga;
uporaba informacijske tehnologije.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 45
3 PREDLOGI REORGANIZACIJE SKLADIŠČNEGA
POSLOVANJA
Iz kritične analize obstoječega stanja lahko razberemo, da je način dela potrebno
spremeniti. Sedanji način dela je počasen in zastarel, zato je potrebno v procese uvesti
tehnološke novosti. Do zastojev prihaja zaradi iskanja blaga, kar prinaša tudi več
notranjega transporta. Pojavljajo se napake pri procesih skladiščenja in komisioniranja,
ki so posledica nepreglednosti in slabe označitve blaga ter neuporabe informacijske
tehnologije.
Skladiščni sistemi postajajo vedno bolj tehnološko zahtevni, zato moramo obstoječe
stanje v podjetju prilagoditi zahtevam sodobne logistične prakse. Narava dela v podjetju
ne zahteva velikih objektov za zagotavljanje skladiščnih zmogljivosti, temveč zgolj
posodobitev principov načrtovanja uporabe skladiščne lokacije ter uvedbo učinkovitega
upravljanja konkretnih podatkov skladiščnih sistemov. Potrebno je torej optimizirati
skladiščne postopke, kar posledično vodi v zmanjšanje stroškov skladiščenja. Skladišče
v podjetju je kot objekt že od obdobja začetka uporabe dovolj veliko in vseskozi
zagotavlja zadostne kapacitete, a zaradi nedorečenega in nevzpostavljenega procesa
upravljanja z razpoložljivimi kapacitetami postaja poslovni problem, s katerim se
podjetje ne uspeva učinkovito prilagajati dinamiki blagovnih tokov. Potrebno je torej
oblikovati ključne procese, s katerimi bomo dosegli učinkovitost v nenehnem
zagotavljanju ustreznih kapacitet potrebam. Ti procesi morajo zajemati temelje sodobne
skladiščne logistike, ki bi zagotavljala nemoten potek blaga skozi proces skladiščenja in
bi zajemala sprejem blaga, skladiščenje in distribucijo blaga. Potrebno je izdelati jasna
navodila o prevzemanju in izdajanju materiala s poudarkom na gospodarnem ravnanju z
njim in vzpostaviti kontrolo nad uresničevanjem zastavljenih ciljev. Zagotoviti je
potrebno učinkovit razpored materiala v skladišču in uvesti sistem, s katerim bo mogoče
kadarkoli opraviti kontrolo stanja zalog.
Cilji predlogov izboljšav so:
zagotoviti pregleden nadzor nad skladiščnimi kapacitetami, skladno z dnevnimi
plani gibanja materiala;
izboljšati proces komisioniranja, ob upoštevanju karakteristik skladiščnih prostorov,
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 46
in razpoložljive delovne sile;
zagotoviti nemoteno računalniško vodenje skladiščnega sistema, s katerim bi
pridobili ažurno evidenco logističnih podatkov o skladiščenem materialu;
učinkoviteje povezati procese skladiščenja, nabave in prodaje preko informacijskega
sistema zaradi izbire, gibanja in planiranja zalog;
skladiščne kapacitete trajno racionalno upravljati z uvedbo ustreznega sistema
skladiščenja.
prerazporeditev skladiščnega prostora;
označitev transportnih poti;
označitev mesta komisioniranja;
uporaba informacijske tehnologije.
3.1 Reorganizacija skladiščnega prostora
V procesu prevzema in komisioniranja blaga prihaja do zastojev zaradi iskanja
skladiščnega mesta ter blaga, kar je razvidno tudi iz procesne karte in kritične analize.
Zastoje v največji meri povzroča slaba preglednost in iskanje lokacije skladiščenega
blaga, ki ni nikjer zapisana, zato se skladiščnik za iskanje zanaša le na svoj spomin.
Predlagamo enotno označevanje skladiščnih mest s pomočjo točno določene oblike
zapisa. Označbe bi kreirali s pomočjo programa in natisnili na nalepkah, ki omogočajo
enostavno pritrditev na različne oblike in materiale. Označena bi bila vsa regalna,
paletna, prevzemna in izdajna mesta.
Najpreglednejši in hkrati najenostavnejši način bi bil z uporabo sestavljene številke, ki
bi nam povedala točno lokacijo blaga. Nalepka bi vsebovala tudi besedilni opis
konkretnega blaga in šifro materiala, ki služi kot identifikacija materiala že iz
predhodnih procesov poslovanja. Prva številka bi pomenila vrsto skladišča, druga
številko regala, tretja številko police, četrta šifro materiala, spodaj besedilo naziva
materiala. Slika 18 prikazuje primer označitve skladiščnega mesta s pomočjo enotne
nalepke. Na njej je razvidna označba in opis.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 47
Slika 12: Primer nalepke za označitev
Notranjo ureditev skladiščnih prostorov je potrebno smotrno urediti, da bo notranji
transport potekal nemoteno, skladiščna oprema pa bo urejena na takšen način, da bodo
skladiščni procesi potekali, kot so načrtovani.
Z reorganizacijo objekta, namenjenega hrambi blaga, bomo še učinkoviteje upravljali s
prostorskimi kapacitetami.
Z uvedbo nove notranje ureditve skladišča bomo na novo oblikovali notranji razpored
prostorov, temu primerno uredili prometne poti in določili izdajna in prevzemna mesta.
Posamezne dele skladišča bomo ustrezno označili in notranjo ureditev priredili
značilnostim in količinam posameznih vrst materiala, ki ga skladiščimo.
Z izvedbo optimizacije izkoriščenosti skladiščnega prostora bomo vzpostavili boljšo
izrabo razpoložljivega prostora. Ob natančni proučitvi potreb bi izbrali ustrezno
reorganizacijo zaprtega skladišča, ki bi poleg ohranitve kakovosti skladiščenega
materiala zagotavljala tudi varnost pri delu zaposlenih v tem procesu.
Predlagamo naslednje rešitve:
uvesti visokoregalni sistem skladiščenja materiala (nadgradnja obstoječega), s čimer
bi dosegli preglednost in dosegljivost v času potreb;
z dostavo materiala na gradbišča bi zmanjšali možnosti manipuliranja z blagom,
prav tako bi skrajšali transportne poti;
ker skladišče to dopušča, ga je potrebno preurediti v več oddelkov zaradi večje
preglednosti nad skladiščenim materialom;
uvesti avtomatsko, vzdolžno in navpično manipulacijo z viličarji ali regalnimi
dvigali.
Z uvedenimi novitetami bi zagotovili učinkovit sistem skladiščenja, ki bi temeljil na
1 – 12 – 4 – 25801
OBJEMKA R-1" ČRNA VARILNA
Esotech, d. d.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 48
odlični izkoriščenosti prostora in dobrim pregledom blaga v skladišču.
Slika 13: Tloris skladišča, prenova
Transportni vhod
Osebni vhod
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 49
Takšna ureditev skladiščnih prostorov bo zagotovila manj manipulacij in manj
premeščanj materiala, saj bo le-ta uskladiščen pregledno in dosegljivo. Reorganizacija
skladiščnih prostorov se nanaša na:
določitev nadgradnje obstoječih regalov,
določitev prevozne poti, vhoda in izhoda,
ureditev pogojev za ustrezno skladiščenje materiala (zavarovanje zunaj
skladiščenega materiala pred direktnimi vremenskimi vplivi).
Visokoregalno skladišče bo omogočilo maksimalno izkoriščenost celotnega
skladiščnega prostora. Z regalnim dvigalom bi dosegli nemoten pretok skladiščenega
materiala in s tem bistveno skrajšali čas, potreben za manipuliranje z blagom.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 50
PREVZEM BLAGA
Tabela 4: Procesna karta za prevzem in skladiščenje blaga
Opravilo
D
KČ
(sek)
PČ
(sek)
NČ
(sek)
s
(m)
1 Najava blaga
300
2 Količinski
prevzem
150
3 Kakovostni
prevzem
360
4 Raztovarjanje
120 2
5 Izpis
prevzemnice 20
6
Transport do
skladiščnega
mesta
120 15
7 Skladiščenje
90
8 Arhiv
prevzemnice
60
9
Prenos
prevzemnice
do nabavne
službe
200 25
Skupaj 3 3 2 1 830 590 0 42
Skupni čas 1420 sek ali 23.6 min
Razmerje
pogostosti
D skupaj
33 33 22 12 100
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 51
LEGENDA
delovna operacija KČ koristen čas
transportna operacija PČ potreben čas
kontrolna operacija NČ nekoristen čas
skladiščna operacija s potreben čas
D zastoj
Proces: Prevzem blaga
Model procesne karte (ASMI) je narejen za proces prevzema in skladiščenja blaga.
Proces se nanaša na en povprečen prevzem.
Slika 14: Grafični prikaz časovnih deležev pri prevzemu in skladiščenju blaga
58%
42%
0%
koristen čas potreben čas nekoristen čas
Povzetek procesne karte in grafičnega prikaza časovnih deležev:
proces je sestavljen iz 9 aktivnosti;
skupni čas trajanja vseh aktivnosti je 1420 sekund ali 23,6 minut;
skupni čas procesa, ki vsebuje koristen čas, je 830 sekund oziroma 58 %;
skupni čas procesa, ki vsebuje potreben čas, je 590 sekund oziroma 42 %;
skupni čas procesa, ki vsebuje nekoristen čas, je 0 sekund oziroma 0 %;
skupna dolžina poti je 42 metrov;
v procesu je potreben en delavec.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 52
KOMISIONIRANJE BLAGA
Tabela 5: Procesna karta za komisioniranje blaga
Opravilo
D
KČ
(sek)
PČ
(sek)
NČ
(sek)
s
(m)
1
Izpis
dokumenta za
pripravo
komisiona
15
2
Priprava
prostora za
komisioniranje
D
10
3 Komisioniranje
210 20
4 Kontrola
komisiona
30
5
Priprava in
izpis izdajnice
v IS
90
6 Pakiranje in
označevanje
100 10
7
Prenos
izdajnice v
skladišče
10 5
Skupaj 4 1 1 0 1 415 40 10 35
Skupni čas 465 sek ali 7,8 min
Razmerje
pogostosti
D skupaj
57,1 14,3 14,3 0 14,3 100
LEGENDA
delovna operacija KČ koristen čas
transportna operacija PČ potreben čas
kontrolna operacija NČ nekoristen čas
skladiščna operacija s potreben čas
D zastoj
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 53
Proces: Komisioniranje blaga
Model procesne karte (ASMI) je narejen za proces komisioniranja blaga. Proces se
nanaša na eno povprečno komisioniranje blaga.
Slika 15: Grafični prikaz časovnih deležev pri komisioniranju blaga
90%
8% 2%
koristen čas potreben čas nekoristen čas
Povzetek procesne karte in grafičnega prikaza časovnih deležev:
proces je sestavljen iz 8 aktivnosti;
skupni čas trajanja vseh aktivnosti je 465 sekund ali 7,8 minute;
skupni čas procesa, ki vsebuje koristen čas, je 415 sekund oziroma 90 %;
skupni čas procesa, ki vsebuje potreben čas, je 40 sekund oziroma 8 %;
skupni čas procesa, ki vsebuje nekoristen čas, je 10 sekund oziroma 2 %;
skupna dolžina poti je 35 metrov;
v procesu je potreben en delavec.
3.2 Informacijska podpora
Podjetje ima dokaj dobro razvit informacijski sistem na področju izvedbe projektov, ki
je v nenehnem izpopolnjevanju. Skladiščno poslovanje pa medtem ostaja na isti točki že
nekaj časa. Z izpopolnjevanjem informacijskega sistema skladiščenja bi podjetje
doseglo boljšo sledljivosti in lažjo manipulacijo, s čimer bi dosegli hitrejše in
preglednejše skladiščne procese. Zmanjšanje števila napak zaradi človeškega faktorja,
prihranek časa in denarja bi bile bistvene prednosti za podjetje.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 54
V podjetju potrebujemo urejeno in pravilno strukturo podatkov skladiščnega sistema, ki
ga zaradi svojih karakteristik narekuje vrsta blaga. Blagu je potrebno opredeliti vse
parametre, preko katerih ga bomo skozi skladiščenje obvladovali, to namreč zahteva
nadziranje skladiščnih sistemov z računalnikom. Obvladovanje tovrstnih informacij bo
za podjetje pomenilo moč in konkurenčno prednost pri uspešnosti izvajanja primarnih
nalog.
Z uvedbo sistema upravljanja s tovrstnimi podatki, kot so zanesljive in pravočasne
informacije o stanju blaga v skladišču, bo podjetje pridobilo osnovo za učinkovito
organizacijo skladiščnega poslovanja.
Informacijska podpora bo skladiščnemu procesu omogočala boljši nadzor nad:
skladiščem, ker bo ustrezno vodenje procesa zahtevalo primerno razporeditev blaga;
tistimi dogodki iz drugih procesov, ki zahtevajo določene aktivnosti blaga v
skladišču;
delovnimi procesi, ker bodo logistični dogodki sprožili določene delovne procese v
obliki delovnih nalogov;
materialnimi sredstvi, ki jih vsak delovni proces v skladišču zahteva.
Posodobitev informacijskega sistema mora zajemati tudi povezavo oziroma prenos
informacij o materialu med uporabniki v skladišču, nabavno službo in uporabniki na
gradbišču – sodobna on-line računalniška povezava dislociranih uporabnikov.
Informacijska podpora mora zagotavljati zanesljivo pomoč in vodenje postopkov v
realnih delovnih okoljih na strani uporabnikov v skladišču in na gradbišču.
Informacijski sistem mora biti kos rastočim potrebam podjetja, ki povečujejo
zapletenost uporabljenih programskih rešitev. Nova oprema mora omogočati
povečanje diskovnih sistemov in mora biti optimalno izkoriščena ter nezahtevna za
uporabnika.
3.3 Zmanjšanje zalog materiala v skladišču s prevzemom na gradbišču
Optimizacija poslovanja podjetja, kot sodobne družbe, zahteva potrebo po natančnemu
pristopu k načrtovanju organizacije skladiščnega poslovanja. Nujno je vzpostaviti
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 55
oziroma reorganizirati kontrolo stanja skladišča, ki bo določala premike blaga. Uvedba
sistemskih analiz v proces skladiščenja nam bo prikazala izrabo sistemov na določena
časovna obdobja in gibanje zalog v skladišču. Le tako bomo sposobni izrabo kapacitet
sistemsko načrtovati in razvijati.
Za vsako posamezno blago, ki se nahaja v skladišču, je potrebno vzpostaviti vodenje
takšne evidence, iz katere bo mogoče razbrati, kje se iskano blago nahaja, vse podatke o
blagu, s katerimi razpolagamo (količinski in vrednostni opis), in ustrezna določitev vrste
skladiščenja (regalno). Pojavlja se, da kapacitete skladišča obremenjujemo s starimi
zalogami, ki z uničenjem predstavljajo stroške podjetju. Zato je potrebno več časa
posvetiti proučitvi načrtovanja prodajnih in dobavnih tokov, ki so posredno povezani z
načrtovanjem hrambnih kapacitet.
Čeprav je lokacija primarnega skladišča izbrana, bi bilo vseeno smotrno razmisliti o
obširnejši uporabi prevzema blaga na gradbišču, s čimer bi bistveno vplivali na
prevozne stroške, ki se nanašajo na dostavo materiala na mikrolokacijo oziroma tja, kjer
ga potrebujejo. S takšno prilagodljivostjo skladiščenja bi dosegli hitrejši proizvodni
proces, boljšo izrabo razpoložljivega prostora in odpravo ozkih grl. Stroški skladiščenja
bi se bistveno zmanjšali, zagotovila bi se kvaliteta uskladiščenega materiala. Še vedno
bi podjetje imelo centralno skladišče, ki bi ga ustrezno racionalno uredili. Z dostavo
materiala neposredno na gradbišče bi zmanjšali skladiščno tveganje, denarna sredstva,
vezana na zalogo, bi lahko racionalnejše porabili.
Pomembno je, da je prevzem materiala natančno usklajen s terminskim planom dobave,
s čimer se izognemo kopičenju materiala na gradbišču. To pomeni, da prispe material
točno ob tistem trenutku, ko ga potrebujemo ‒ »Just in time« (v nadaljevanju JIT).
Pomembno je pravočasno naročilo in točno dogovorjen datum dobave, ki izključujeta
zamude ob dobavi. Manj zavzetega skladiščnega prostora, manjši stroški zaradi manjših
izgub materiala in manjši stroški skladiščnih procesov predstavljajo pomembne
ekonomske učinke, ki jih dosežemo z zmanjšanjem zalog. Z medsebojnim zaupanjem
med dobaviteljem in kupcem ter dobro usklajenostjo lahko preprečimo predčasne in
prepozne dobave ter zagotovimo zveznost poslovnega procesa. Današnja informacijska
tehnologija pa nam omogoča, da je komunikacija med kupcem in dobaviteljem
vsakodnevna in pravočasna. Z »Just-in-time« dobavo izpolnjujemo pogoje količinsko
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 56
majhnih dobav, točen čas dobave, popolno kakovost, pogoste dobave in minimalen čas
prevoza.
Prednosti uvedbe sistema JIT se kažejo predvsem v zmanjšanju zalog surovin, kar
pomeni manjšo vrednost vezanih sredstev. To privede do zmanjšanja potreb po
skladiščnih prostorih, poveča se izkoristek tako delovnih sredstev kakor tudi človeškega
dela. Glavni cilj sistema JIT je narediti proizvod brez napak, za kar je potrebno prevzeti
določeno količino materiala ob pravem času, kjer igra pomembno vlogo dobavitelj. V
primeru našega podjetja bi v sistem vključili seznam dobaviteljev, s katerimi posluje
podjetje že vrsto let in zagotavljajo kakovost izdelkov in kvalitetni servis. Podjetje mora
dobavitelju zagotoviti pravočasno in natančno napoved potreb po materialu, posredovati
jasno specifikacijo, izdelano tudi v sodelovanju z dobaviteljem, ter zagotoviti redna
plačila. Dolgoročna zveza, ki je vzpostavljena med naročnikom in dobaviteljem,
omogoča nastanek kooperativnega ozračja, v katerem lahko oba uresničujeta svoje želje
po visoki kvaliteti, produktivnosti, obojestranski profitabilnosti in rasti.
Glede na to, da je smisel JIT-nabave dostava materiala neposredno na gradbišče v
trenutku, ko se za to pojavi potreba, uporaba skladišč, v katerih bi se kopičile zaloge
materiala, odpade. Z zmanjšanjem oziroma ukinitvijo določenih zalog se nam zmanjša
potreba po skladiščih in skladiščnih delavcih, za kar se zmanjšajo denarna sredstva
vezana v zalogah. Po uvedbi sistema JIT-nabave bodo kapacitete skladišč zasedene le v
višini 70 %, saj bi z dobavitelji povečali obseg naročil (dobav), kar prinese 30 %
neizkoriščenih skladiščnih površin. Zaradi ugodne lokacije podjetja in povezanosti s
transportnimi potmi bi bili skladiščni prostori primerni za najem. S prihodkom od
najema bi pokrili morebitno povišanje cen s strani dobavitelja na račun uvedbe JIT-
sistema.
Prednost, ki jo prinaša nabava JIT, je v tem, da nimamo vhodne kontrole ter stroškov,
povezanih z njo, saj se material dostavlja neposredno na gradbišče, kar pomeni, da se
zmanjša obseg dela ter stroški ob prevzemu. V tem primeru se prenese kontrola
kakovosti posameznega izdelka na dobavitelja, saj ta jamči za ustreznost material z
izvajanjem izhodne kontrole.
Sistem zahteva stoodstotno kakovost in zmanjšuje število dobaviteljev, zato bi v našem
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 57
primeru v sistem JIT vključili večje število dobaviteljev, kar bi onemogočilo monopolni
položaj posameznega dobavitelja, nabava pa bi še vedno imela pogajalsko moč pri
pogajanju o ceni in stroških.
Ko sprejme podjetje filozofijo JIT-nabave, se njegova vloga spremeni. Osnovne
funkcije, kot so iskanje dobrih dobaviteljev, pogajalske pogodbe, pospeševanje naročil
in vztrajanje pri zavarovanju v skladu s standardi sistema nabave, ostajajo enake,
spremeni pa se odziv podjetja. To postaja vse bolj aktivno, tesno sodeluje z dobavitelji
glede izboljšanja kvalitete in pravočasnosti dobave. Nova filozofija zahteva konstantno
visoko kvaliteto nabavljenega materiala. Uvedba JIT-nabave zahteva popolno vključitev
ljudi iz različnih področij in s tem premostitev pregrad med posameznimi oddelki. To je
mogoče doseči z vlaganjem v usposabljanje in izobraževanje zaposlenih. Sistem stalnih
dobaviteljev ustvarja tudi medsebojno zaupanje med naročnikom in dobaviteljem, kar
prinese številne prednosti. Takšen sistem stalnih dobaviteljev in točnih količin je zelo
učinkovit. Ustvari se medsebojno zaupanje, zato ni potrebno stalno iskanje novih
dobaviteljev.
S prevzemom materiala na gradbišču dosežemo najbolj ekonomične zaloge, ki
zadovoljujejo stalno porabo s stalno dobavo v potrebnih količinah. S temi zalogami
dosežemo nizke stroške, vendar moramo vzdrževati doseženo racionalizacijo z ustrezno
izbiro dobaviteljev, ki se nahajajo na ustrezni oddaljenosti od gradbišča.
3.4 Analiza predlaganih rešitev
Problem notranje logistike je vsem znan, vendar podjetje temu do sedaj ni posvečalo
dovolj pozornosti. Iskanje blaga predstavlja eno večjih slabosti v procesu skladiščnega
poslovanja.
V zalogah je velik del sredstev podjetja, zato je ravnanje z zalogami ena od
najpomembnejših operativnih funkcij podjetja. Posledica slabega ravnanja z zalogami je
neustrezen denarni tok, saj velike količine kapitala, vezane v zalogah, onemogočajo
širjenje podjetja in zmanjšujejo donosnost sredstev. Nepravilna strategija podjetja pri
naročanju oziroma ravnanju z zalogami se kaže predvsem v prevelikih ali premajhnih
količinah naročenih proizvodov, zakasneli nabavi, neustrezni dobavljeni surovini, kar
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 58
predstavlja za podjetje manjši dobiček ali celo izgubo.
Menim, da bo uvedba JIT-nabave za naše podjetje koristna, saj bodo stroški, vezani na
morebitno povišanje cen, manjši od trenutnih sredstev, vezanih v velikih zalogah
materiala. Podjetje lahko računa tudi na povečanje prihodkov iz naslova oddajanja
skladišča v najem, saj je glede na dobro lokacijo skladiščnih prostorov zanimanje dokaj
veliko.
Reorganizacija skladiščnega prostora
Z reorganizacijo skladiščnega prostora bi zagotovili občutno manj manipulacij glede na
obstoječe stanje, kar bi vplivalo na kakovost vseh posameznih operacij.
Informacijska podpora
Po vsaki uvedbi nastopi vrednotenje delovanja informacijskih sistemov. Glavni vzrok
vrednotenja je, da se prepričamo, ali je naš sistem narejen v skladu z vsemi
uporabniškimi zahtevami in specifikacijami, ki smo si jih zastavili glede na želeni cilj.
Projekti s področja informatike so danes mnogo bolj kompleksni kot v preteklosti, kar
pomeni, da je analiza in s tem tudi vrednotenje koristi informacijskih projektov
kompleksna naloga. Pri enostavnejših projektih lahko koristi zelo enostavno
ovrednotimo, pri večjih projektih pa je to veliko težje.
Vpeljava prenovljenega informacijskega sistema naj bi zagotovila glavne prednosti kot
so:
transparentnost na vseh področjih dela v skladišču;
krajši čas prevzema, komisioniranja in izdaje;
poenotenje nadzora in pregleda nad zalogami;
manjša možnost zastojev;
poenostavljeno delo za uporabnike.
Primerjava obstoječega stanja s prenovljenim
Glede na izdelane procesne karte bomo primerjali posnetek obstoječega stanja in
predloge izboljšav. Kot je že na prvi pogled razvidno iz procesnih kart, je prišlo do
sprememb, tako pri trajanju kot pri samem poteku aktivnosti.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 59
Tabela 6: Primerjava obstoječega in prenovljenega stanja za prevzem blaga
Posnetek stanja Predlogi izboljšav
Število aktivnosti 10 9
Skupen čas trajanja aktivnosti 24,6 minut 23,6
Skupni čas procesa, ki vsebuje koristen čas 860 sekund 830
Skupni čas procesa, ki vsebuje potreben čas 590 590
Skupni čas procesa, ki vsebuje nekoristen čas 30 0
Skupna dolžina poti 47 metrov 42 metrov
Število potrebnih delavcev za izvedbo
aktivnosti
2 1
Slika 16: Grafični prikaz obstoječega in prenovljenega stanja za prevzem blaga
0
200
400
600
800
1000
1200
1400
1600
koristen čas potreben čas nekoristen čas skupen čas
Čas (
seku
nd
a)
obstoječe stanje
prenovljeno stanje
Če podrobneje analiziramo primerjavo pri procesu prevzema blaga, lahko zapišemo, da
se je število aktivnosti zmanjšalo za 1 aktivnost, skupen čas trajanja aktivnosti pa se je s
tem zmanjšal za 1 minuto. Skupni čas procesa, ki vsebuje koristen čas, se je zmanjšal za
30 sekund, medtem ko je skupni čas procesa, ki vsebuje potreben čas, ostal enako dolg.
S predlogi izboljšav smo dosegli, da v enem povprečnem prevzemu blaga, za katerega
smo naredili model procesne karte, ni več nekoristno izrabljenega časa. En delavec, ki
je potreben za izvedbo aktivnosti, v povprečnem prevzemu prehodi 5 metrov manj poti.
S predlogi izboljšav smo uspeli odpraviti ozko grlo, ki se je pojavljalo v fazi iskanja
skladiščnega mesta pri procesu prevzema blaga.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 60
Tabela 7: Primerjava obstoječega in prenovljenega stanja za komisioniranje blaga
Posnetek stanja Predlogi izboljšav
Število aktivnosti 8 7
Skupen čas trajanja aktivnosti 9,3 minut 7,8
Skupni čas procesa, ki vsebuje koristen čas 475 sekund 415
Skupni čas procesa, ki vsebuje potreben čas 40 40
Skupni čas procesa, ki vsebuje nekoristen čas 45 10
Skupna dolžina poti 60 metrov 35 metrov
Število potrebnih delavcev za izvedbo
aktivnosti
1 1
Slika 17: Grafični prikaz obstoječega in prenovljenega stanja za komisioniranje blaga
0
100
200
300
400
500
600
koristen čas potreben čas nekoristen čas skupen čas
Čas (
seku
nd
a)
obstoječe stanje
prenovljeno stanje
Podrobna analiza primerjave procesa komisioniranja blaga nam pove, da se je število
aktivnosti zmanjšalo za 1 aktivnost, skupen čas trajanja aktivnosti pa se je s tem
zmanjšal za 1,5 minute. Skupni čas procesa, ki vsebuje koristen čas, se je zmanjšal za
60 sekund, medtem ko je skupni čas procesa, ki vsebuje potreben čas ostal enako dolg.
S predlogi izboljšav smo minimizirali nekoristen čas procesa na 10 sekund v enem
povprečnem procesu komisioniranja blaga, za katerega smo naredili model procesne
karte. En delavec, ki je potreben za izvedbo aktivnosti, v povprečnem procesu
komisioniranja prehodi 25 metrov manj poti. S predlogi izboljšav smo uspeli odpraviti
ozko grlo, ki se je pojavljalo v fazi iskanja blaga in priprave prostora komisioniranja.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 61
ZAKLJUČEK
S skladiščenjem omogočamo osnovni tok materiala in blažimo motnje materialnega
toka, ki se pojavljajo na različnih točkah poslovanja podjetja, na primer lažjo
premostitev prostorskih in časovnih relacij ter s tem nemoten potek izvajanja
zastavljenih projektov.
Podjetje Esotech je projektno usmerjena družba, kjer predstavlja menedžment projektov
uveljavljeno tehnologijo dela in sledi cilju izvajanja projektov v dogovorjenem času, z
razpoložljivimi sredstvi. Pomembno je učinkovito vodenje skladiščnih procesov, kar
zagotavlja nemoteno izvedbo projektov. Toda skladiščenje ima kar nekaj slabosti: veliki
stroški negibajočih zalog ter dolg čas pri iskanju potrebnega materiala.
Predlagana rešitev reorganizacije skladiščnih prostorov in uvedbe posodobljene
informacijske podpore se navezuje predvsem na optimizacijo zalog materiala. Iz
stroškovnega vidika je uvedba predlaganih rešitev racionalnejša in dolgoročno
učinkovitejša, saj se bo bistveno skrajšal čas skladiščenja materiala. Minimalni stroški
spremljajo zagotovitev ustreznega skladiščenja cevi, ki so skladiščene na prostem,
potrebno jih je namreč prestaviti v notranjost objekta. Predlagana rešitev označitev
skladiščenega materiala na regalih omogoča hitrejši postopek najdbe potrebnega
materiala.
Trenutna tehnologija skladiščenja se za določen material izvaja tudi talno, z zlaganjem
eno na drugo. Da se izognemo nepotrebnim podvojenim manipulacijam, je idealna
uvedba regalnega sistema skladiščenja za ves material, vključno z nadgradnjo
obstoječega sistema. Ocenjujemo, da bi bila za izvedbo določenih projektov
najučinkovitejša dobava materiala »Just-in-time«, material dostaviti na gradbišče, ko ga
potrebujemo.
Učinki predlaganih rešitev v diplomskem delu bi se odražali predvsem v nemoteni in
hitrejši izvedbi projektov. Z dobavljanjem materiala »Just-in-time« in uvedbo regalnega
sistema skladiščenja bi dosegli hitrejše in varnejše manipulacije z materialom.
V prejšnjem poglavju smo primerjali obstoječe stanje s prenovljenim in prišli smo do
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 62
zaključka, da smo s prenovljenim stanjem skrajšali transportne poti, zmanjšali
aktivnosti pri prevzemu blaga, pri čemer ni več nekoristno izrabljenega časa. S predlogi
izboljšav smo uspeli odpraviti ozko grlo, ki se je pojavljalo v fazi iskanja blaga. Tudi pri
komisioniranju blaga smo uspeli aktivnosti zmanjšati za 1 aktivnost, skrajšali smo
skupni čas procesa za 1,5 minute, pri čemer smo nekoristen čas uspeli minimizirati na
10 sekund in skrajšali dolžino transportne poti. S predlogi izboljšav smo uspeli odpraviti
ozko grlo, ki se je pojavljalo v fazi iskanja blaga in priprave prostora za komisioniranje.
Eden izmed pogojev za uvedbo predlaganih izboljšav je tudi finančni učinek, ki je za
podjetje v teh časih ključnega pomena. Upoštevali bomo časovni prihranek pri
prevzemu in komisioniranju blaga ter zmanjšanju zalog zaradi preglednejšega
skladiščenja. Ocenili bomo stroške, ki so nastali pri reorganizaciji skladiščnega
prostora, izdelavi dodatnih regalov, pripravi informacijskega programa, tiskanju nalepk
in šolanju zaposlenih v skladišču.
Tabela 8: Skupni stroški in prihranki
št. Naziv Stroški Prihranki
1 Reorganizacija skladiščnega prostora 1.780,00 €
2 Izdelava dodatnih regalov 4.240,00 €
3 Priprava informacijskega programa 1.008,00 €
4 Tiskanje in nameščanje nalepk 336,00 €
5 Šolanje zaposlenih 168,00 €
6 Časovni prihranek 240,00 €
7 Zmanjšanje zalog 20,00 €
8 Prerazporeditev delavca 960,00 €
Skupaj 7.532,00 € 1.220,00 €
Povrnitev investicije: stroški / prihranki = 7.532,00 / 1.220,00 = 6,2 meseca
Kot vidimo iz tabele 8 in izračuna, se stroški investicije povrnejo v 6,2 mesecih in je
investicija že po 7 mesecih pozitivna. S prenovo pa podjetje poleg teh, ki jih lahko
ovrednotimo, pridobi tudi druge prednosti. Posledično se zaradi reorganizacije
skladiščnega poslovanja zmanjša število napak zaradi nepravilnega prevzema,
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 63
komisioniranja in izdaje blaga. Delavci bodo posledično manj obremenjeni in s
pomočjo posodobljenega informacijskega sistema bo njihovo delo hitreje opravljeno,
kar z vidika zaposlenega pomeni tudi osebno zadovoljstvo. Če pogledamo s strani
kupcev, bo podjetje pridobilo večjo kredibilnost in fleksibilnost na trgu z boljšim in
natančnejšim delom.
Prenovo oziroma reorganizacijo skladiščnega poslovanja bi izvedli v fazah, tako da bi
omogočili čim bolj nemoteno delovanje tekom celotne prenove. Izbrali bi časovno
obdobje, v katerem ima skladišče manjšo intenziteto dela.
Faze reorganizacije skladiščnega prostora bi razdelili na naslednja opravila:
odstranitev nepravilno postavljenih regalov, palet in kabelskih kolutov;
čiščenje, beljenje, popravljanje obstoječih regalov;
postavitev in prerazporeditev obstoječih regalov;
izdelava in postavitev novih regalov;
označba transportnih poti.
V drugi fazi bi vzpostavili prenovljen informacijski sistem, in sicer:
priprava informacijskega programa;
izdelava, tiskanje in nameščanje nalepk;
kratko šolanje oziroma uvajanje zaposlenih.
Opravila iz posameznih faz lahko izvedemo sočasno ali zaporedno. Odločitev bi sprejeli
na podlagi zasedenosti posameznih zaposlenih, ki bi bili vključeni v izvedbo
reorganizacije skladiščnega poslovanja. Tekom reorganizacije predlagamo inventuro
skladiščnega blaga in nato pričetek poslovanja na podlagi prenovljenih skladiščnih
procesov.
Pogoji za uvedbo predlagane reorganizacije skladiščnih prostorov in posodobitve
informacijskega sistema so odvisni od poslovnih odločitev podjetja Esotech, d. d.
Ker se število projektov s področja termoenergetike, hidroenergetike, daljinske
energetike, prenosa in distribucije električne energije ter tehnoloških sistemov v
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 64
industriji z leti veča in povečuje trg delovanja, menimo, da bi bila dobava materiala na
gradbišče najučinkovitejša rešitev. Prav tako bi bil izkoristek skladiščnega prostora z
nadgradnjo regalnega sistema maksimalen. Z izkoristkom lastnega kadra za posodobitev
informacijskega sistema bi pridobili možnost posodobitve kadarkoli brez dodatnih
stroškov in prilagoditev sistema konkretnim potrebam.
Kljub odlični sposobnosti odločanja in veliki meri odgovornosti, ki zaznamujeta
vodstvo podjetja, je potrebno uvesti decentralizirano organizacijsko strukturo, ki bo
zajemala hierarhično lestvico, s katero je mogoče odgovornosti kar najbolj
transparentno porazdeliti. Potrebo po razmejitvi odgovornosti lahko uresničimo z
opredeljevanjem konkretnih določb v internih aktih.
S porazdelitvijo odgovornosti ustvarimo motivacijsko okolje po hierarhičnih nivojih v
podjetju in se s tem izognemo konfliktom med zaposlenimi. Le- ti se velikokrat pojavijo
zaradi nejasnih vlog, kar je posledica pomanjkljive porazdelitve odgovornosti.
Glavni namen takšne porazdelitve odgovornosti temelji na spreminjanju načina
mišljenja in na skupnem zanimanju zaposlenih za izboljšanje obstoječih razmer.
Najpomembnejši dejavnik v procesu izboljšav so zaposleni in vsekakor gre za proces, ki
je povezan s tradicijo in vrednotami podjetja. Zaposleni pa so tisti, ki delo, ki ga
opravljajo vsakodnevno, najbolje poznajo.
Temelj diplomskega dela predstavljajo preučitev obstoječega stanja, konkretizacijo
problema in predlogov izboljšav ter literature obravnavane tematike. Z uvedbo
predlaganih izboljšav bi imelo podjetje večji izkoristek skladiščnega prostora, zmanjšal
bi se kalo skladiščenega materiala oziroma celotni stroški skladiščenja.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru univerzitetni študijski program
Špela Šumah: Optimizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Esotech d.d. 65
LITERATURA IN VIRI
Kaltnekar, Z. (1993). Logistika v proizvodnem podjetju. Kranj: Moderna organizacija.
Kieso, D.E., Kimmel, P.D. & Weygandt, J.J. (2008). Financial accounting: a focus on
fundamentals. (6 th ed.) S. l.: John Wiley & sons.
Kljajič, D. (2002). Ljudje in Esotech. Velenje: Esotech.
Logožar, K. (2004). Poslovna logistika: Elementi in podsistemi. Ljubljana: GV
Izobraževanje.
Ogorelc, A. (1996). Logistika: organiziranje in upravljanje transportnih in drugih
logističnih procesov in sistemov. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta
Potočnik, V. (2000). Komercialno poslovanje z osnovami trženja 1. Ljubljana: Univerza
v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
Potrč, I. & Lerher, T. (2007). Skladiščni sistemi in skladiščno poslovanje I, študijsko
gradivo. Celje: Fakulteta za logistiko.
Požar, D. (1985). Teorija in praksa transporta in logistike. Maribor: Založba Obzorja.
Rusjan, B. (1999). Management proizvodnje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Snoj, B. (1981). Embalaža - sestavina politik izdelkov in komuniciranja v marketingu.
Ljubljana: Delo.
Vorina, A. (2007). Organizacija in logistika poslovanja. Celje: Višja strokovna šola.
Vukovič, G. (2008). Nabavno poslovanje, študijsko gradivo. Celje: Visoka komercialna
šola Celje.
PRILOGE
KAZALO PRILOG
PRILOGA 1: PREVZEMNICA ................................................................................................. 1
PRILOGA 2: IZDAJNICA ....................................................................................................... 2
PRILOGA 3: ODPREMNICA .................................................................................................. 2
PRILOGA 4: REKLAMACIJSKI ZAPISNIK 1/2 ......................................................................... 3
PRILOGA 5: REKLAMACIJSKI ZAPISNIK 2/2 ......................................................................... 3
1
Priloga 1: Prevzemnica
2
Priloga 2: Izdajnica
Priloga 3: Odpremnica
3
Priloga 4: Reklamacijski zapisnik 1/2
Priloga 5: Reklamacijski zapisnik 2/2