38 Premin, Voskresenie 2005
Bil sin na sve{tenik i profesor po istorija na Univerzitetot vo
Odesa. Vo 1920 g. emigriral najprvo vo Bugarija, a potoa vo Praga. Vo 1925 g.
predava patrologija na institutot Sveti Sergej vo Pariz. Vo 1932 e rakopo-
lo`en za sve{tenik. Od 1948 g. predava na bogoslovijata Sveti Vladimir vo
Wujork, kade {to vo 1955 g. stanuva rektor. Pome|u 1956 i 1964 g. predava na
Univerzitetot vo Harvard.
Kako istori~ar, filosof i patrolog, go objavil u~ebnikot po patro-
logija vo dva toma: „Isto~nite
Otci i Vizantiskite Otci na
Crkvata“, kako i deloto: „Pa-
ti{tata na ruskata teologija“.
Glavnite dela na Florovski
(vo originalot) se pi{uvani
na ruski, germanski, francus-
ki i angliski jazik. Objaveni
se vo 14 toma na angliski jazik
- Collected Works of GeorgesFlorovsky, Massachusetts.
Avtor e na mnogubrojni sta-
tii, od koi za ovoj broj na Pre-
min ja izbravme poznatata
„Granicite na Crkvata“, vo
koja{to Florovski otvora ed-
na mini debata pome|u svoite
razmisluvawa i onie na Sveti
Kiprijan i na bla`eniot Av-
gustin, vo odnos na ve~noto pra{awe za edinstvoto, odnosno needinstvoto vo
Crkvata. Namesto uteha, nekade pred krajot na statijata n# o~ekuva uspokoju-
va~kata vizija na Moskovskiot mitropolit Filaret (1782 -1867):
„... Donekade gledam kako Glavata i Gospod na Crkvata gi lekuva mno-
gubrojnite i dlaboki rani naneseni od stariot zmej na site delovi i ~lenovi
od Svoeto telo, primenuvaj}i edna{ blagi drugpat silni lekarstva, pa duri i
ogan i `elezo, za da gi smiri gnevnite, za da go izvle~e otrovot, za da gi
o~isti ranite, za da gi otse~e divite izrastoci, za da go obnovi duhot i `ivo-
tot vo polumrtvite i zanemeni tela. I na toj na~in jas se utvrduvam vo veru-
vaweto deka Bo`jata sila, na krajot, o~igledno }e gi nadvladee ~ove~kite sla-
bosti, dobroto }e go nadvladee zloto, edinstvoto }e go nadvladee razdvojuva-
weto, `ivotot }e ja nadvladee smrtta.“
ZA GRANICITENA BEZGRANI^NOTOO t e c G e o r g i j F l o r o v s k i
(1893 - 1979)
39Premin, Voskresenie 2005
Florovski e avtor na statiite:
Pati{tata na ruskoto bogoslovie (Pariz 1936)
Antropomorfiti na egipetskata pustina
Vselenskoto Predanie i slovenskata ideja
Dolina na smrtnata senka
Evroaziska soblazna
Zapadnoto vlijanie vo ruskoto bogoslovie
Imperija i mona{tvo. Antinomii na hristijanskata istorija
Za istorijata na Efeskiot Sobor
Za besmrtnosta na du{ata (1952)
Za voskresenieto na mrtvite
Za granicite na Crkvata
Za neistoriskite narodi
Za poslednite nastani
Za po~ituvaweto na Sofija
Za krsnata smrt
Otkrovenie i tolkuvawe
Polo`bata na hristijanskiot istori~ar
Poslu{anie i svedo{tvo
Prisnodeva Bogorodica
Protivre~nostite na origenizmot
Tvarta i materijalnosta
Hristijanstvo i civilizacija
Ekumensko stradawe
Za o. Florovski se veli deka e Palama na dvaesettiot vek; edno od
negovite glavni na~ela kako profesor i kako teolog bilo: ‘Sovre-
meniot pravoslaven teolog ne mo`e da se povle~e vo tesnata keli-
ja na nekoe pomesno predanie, bidej}i pravoslavieto ne e lokalno
predanie, tuku vo su{tina e univerzalno...’
40 Premin, Voskresenie 2005
Mnogu e te{ko da se dade to~na i nedvosmislena definicija za raskolot ili
{izmata (postoi razlika me|u „bogoslovskata definicija“ i obi~en „kanonski opis“).
Raskolot vo Crkvata sekoga{ e ne{to protivre~no i neprirodno, paradoks i zagatka.
Za{to, Crkvata e edinstvo. I seto nejzino bitie e vo toa edinstvo i vo soedinuvawe-
to, so Hristos i vo Hristos. Za{to, site nie sme krsteni so eden Duh i vo edno telo (1
Kor. 12, 13). I prvoobrazot na toa edinstvo e Troi~nata Ednosu{nost. Merata na toa
edinstvo e katoli~nosta (ili sobornosta), koga nedopirlivosta na li~nite soznanija
popu{ta i duri is~eznuva vo sovr{enoto ednomislie i ednosu{nost i koga vo mno`es-
tvoto verni postoi edno srce i edna du{a (sp. Dela 4. 32).
Raskolot, naprotiv, pretstavuva odvojuvawe od drugite, izolirawe, gubewe i
negirawe na sobornosta. Duhot na raskolot e direktna sprotivnost na crkovnosta...
Pra{aweto za prirodata i za smislata na crkovnite delbi i raskoli bilo postaveno
so seta ostrina u{te vo poznatite sporovi za kr{tevaweto vo 3 vek. Sv. Kiprijan Kar-
tagenski, so neustra{liva doslednost, toga{ go razvil u~eweto za apsolutnata ne-
blagodatnost na sekoj raskol. Seta smisla i seta logi~ka podloga na negovoto rasudu-
vawe bile vo ubeduvaweto deka Tajnite se vostanoveni vo Crkvata. Zna~i, tie se
izvr{uvaat ‡ i mo`e da se izvr{uvaat ‡ samo vo Crkvata, vo zaedni~arewe i vo sobor-
nost. I zatoa sekoe naru{uvawe na sobornosta i na edinstvoto vedna{ vodi nadvor od
poslednata ograda, vo nekakvo kategori~no ‘nadvor’.
Sekoja {izma za sv. Kiprijan pretstavuvala izleguvawe od Crkvata, od taa
sve{tena i sveta zemja, kade {to edinstveno i se nao|a izvorot na kr{tevaweto, izvor
na spasitelna voda. U~eweto na sv. Kiprijan za bezblagodatnosta na raskolite e samo
drugiot pol na negovoto u~ewe za edinstvoto i sobornosta... Tuka nemame prostor i
vreme za da gi spomneme i u{te edna{ da gi preraska`eme argumentite i dokazite na
Kiprijan. Sekoj gi pameti i gi znae, treba da gi znae, dol`en bil da gi zapameti. Toa
ne go izgubilo svoeto zna~ewe do den denes... Istoriskoto vlijanie na Kiprijan niko-
ga{ ne bilo demantirano. Duri i Avgustin ne e daleku od Kiprijan. Toj se sporel so
donatistite, no ne i so samiot Kiprijan, toj ne go odrekuval u~eweto na Kiprijan ‡
makar {to se sporel vo vrska so prakti~nite merki i so zaklu~ocite. Vo svoite
rasuduvawa za crkovnoto edinstvo, za edinstvoto na qubovta kako neophoden i re-
{ava~ki uslov za spasitelnoto dejstvo na Tajnite, Avgustin samo gi povtoruva sta-
vovite na Kiprijan so novi zborovi... No, prakti~nite zaklu~oci na Kiprijan ne bile
prifateni i zadr`ani od crkovnoto soznanie. Se postavuva pra{aweto kako e toa
mo`no, ako pretpostavkite ne bile osporeni ili otfrleni...
Ne e potrebno da se vpu{tame vo podrobnostite na krajno nejasnata i zamrse-
na istorija na kanonskite odnosi na Crkvata sprema raskolnicite i sprema ere-
ticite. Dovolno e da se konstatira deka postojat slu~ai koga Crkvata, so samiot
na~in na svoeto dejstvuvawe, dava na znaewe deka se priznava izvr{uvaweto na Tajnite
i vo raskolite, pa duri i od strana na ereticite, odnosno deka Tajnite mo`e da se
izvr{uvaat i nadvor od samite kanonski granici na Crkvata. Onie {to doa|aat od
raskolite, pa duri i od krugovite na ereticite, Crkvata obi~no gi prima bez kr-
{tevawe. O~igledno e deka se podrazbira ‡ ili se pretpostavuva ‡ deka tie ve}e bile
vo vistinska smisla krsteni porano, vo svoite raskoli ili eresi.
Z A G R A N I C I T E N A C R K V A T A
41Premin, Voskresenie 2005
Vo golem broj slu~ai Crkvata gi prifa}a
novoprimenite i bez Miropomazanie, a
kliricite neretko gi prima vo „istiot
~in“, a toa u{te pove}e treba da se raz-
bere i tolkuva vo smisla na priznavaweto
na zna~eweto ili na realnosta na sood-
vetnite sve{tenodejstva, izvr{eni nad
niv „nadvor od Crkvata“. No, Tajnite se
izvr{uvaat samo preku Svetiot Duh...
Kanonskite pravila vostanovu-
vaat ili otkrivaat nekakov misti~en pa-
radoks... Preku svoite dejstvuvawa Crk-
vata kako da svedo~i deka i nadvor od ka-
nonskata sfera s# u{te se protega nejzi-
nata misti~na teritorija, deka ne zapo~-
nuva vedna{ „nadvore{niot svet“... Sve-
ti Kiprijan bil vo pravo: Tajnata se iz-
vr{uva samo vo Crkvata. No toa „vo“ toj
go opredelil nabrzina i premnogu ogra-
ni~uva~ki. I ne proizleguva li deka po-
prvo treba da se podrazbere obratniot
red: kade {to se izvr{uva Tajnata tamu e
Crkvata?... Sveti Kiprijan trgnal od
premol~ena pretpostavka deka kanonska-
ta granica na Crkvata e nasekade, i so sa-
moto toa granicata e blagodatna.
I ete, toa nedoka`ano poistove-
tuvawe ne bilo potvrdeno vo sobornata
samosvest. Crkvata, kako misti~en orga-
nizam, kako tainstveno Telo Hristovo, ne
mo`e adekvatno da se opi{e samo so ka-
nonski termini ili kategorii. I vistin-
skite granici na Crkvata ne treba da se
postavuvaat ili da se prepoznavaat samo
spored nejzinite kanonski obele`ja ili
patokazi. Mnogu ~esto kanonskata grani-
ca uka`uva i na blagodatnata granica ‡ i
svrzanoto na zemjata se vrzuva so nerazvr-
zliv jazol i na Nebesata. No ne sekoga{.
I naj~esto - ne vedna{.
Vo svoeto sveto i misti~no bitie
Crkvata gi nadminuva kanonskite dome-
ni. Zatoa kanonskiot prekin ne zna~i de-
ka vedna{ doa|a i do gubewe na misti~-
noto i do siroma{tvo... Seto ona {to Ki-
prijan go zboruval za edinstvoto na Crk-
vata vo Tajnata, mo`e i treba da se pri-
fati. No ne treba zaedno so nego da se is-
crtuva kone~nata kontura na crkovnoto
telo samo po kanonskite to~ki...
I tuka se postavuva op{to pra-
{awe i somne`. Podle`at li kanonskite
pravila i kanonskoto dejstvuvawe na bo-
goslovsko generalizirawe? Mo`e li pre-
ku niv da se pretpostavat bogoslovski i
dogmatski motivi i osnovi? Ili poprvo
vo niv samo se projavuva pastirskata gri-
`a i blagost? Ne treba li kanonskiot ob-
lik na dejstvuvawe poprvo da se razbere
vo smisla na blagonaklono premol~uva-
we za bezblagodatnosta, a ne vo smisla na
priznavawe na realnosta ili na va`nos-
ta na {izmati~kite sve{tenodejstva? I
zatoa, dali e bezopasno ako vo bogoslov-
skata argumentacija se koristat kanonski
fakti... Ovaa zabele{ka e povrzana so
teorijata na t.n. ‘ikonomija’... Vo obi~na
crkovna komunikacija zborot
e mnoguzna~en termin. Vo naj{iroka smi-
sla, zborot ‘ikonomija’ go opfa}a i go is-
ka`uva sevkupnoto delo na spasenieto
(sp. Korintjanite 1 ; 25; Efes. 1; 10; 3; 2,
9). Vo Vulgata obi~no se preveduva so dis-pensatio. Terminot ‘ikonomija’ ne se odo-
ma}inil vo kanonskiot jazik. Toa poprvo
e opisen zbor, nekakva op{ta karakteris-
tika: ‘ikonomija’ obi~no mu e sprotivna
na ‘akrivija’ ( ) i e pove}e neka-
kvo omeknuvawe na crkovnata discipli-
na, nekakvo ‘izzemawe’ ili isklu~ok od
‘strogoto pravo’ ili od op{toto pravilo.
Dvi`e~ki motiv na ‘ikonomijata’ e ‘fi-
lantropijata’, pastirskata gri`a, peda-
go{kata presmetka ‡ sekoga{ argument
od delotvorna poleznost. ‘Ikonomijata’
poprvo e pedago{ki odo{to kanonski
princip. ‘Ikonomijata’ e pastirski kore-
ktiv na kanonskata svest. ‘Ikonomijata’
ve}e mo`e ‡ i dol`en e ‡ da ja ve`ba sekoj
pastir vo svojata parohija, a u{te pove}e
Episkopot i Soborot na Episkopite. Za-
{to, ‘ikonomijata’ vsu{nost i pretstavuva
o t e c G e o r g i j F l o r o v s k i
42 Premin, Voskresenie 2005
pastirstvo, a pastirstvoto e ‘ikonomi-
ja’... Vo toa e seta sila i seta `ivotnost
na principot na ‘ikonomijata’. No, vo toa
e i negovata ograni~enost. Ne mo`e sekoe
pra{awe da se postavi i na nego da se
odgovori so ‘ikonomija’... Se nametnuva
pra{aweto: mo`e li da se zboruva za ras-
kolnici i za eretici samo vo ramkite na
‘ikonomijata’?
Na krajot na krai{tata, bidej}i
stanuva zbor za pridobivawe na izgube-
nite du{i za sobornata vistina, za meto-
dite na nivnoto voveduvawe „vo slovoto
na vistinata“, celoto dejstvuvawe treba
da bide ‘ikonomi~no’, odnosno pastirsko,
soraspnuva~ko, qubovno. Treba da se osta-
vat devedeset i devette i da se bara stota-
ta, izgubenata ovca... No, dotolku pove}e,
pritoa e potrebna celosna iskrenost i
otvorenost. Samata nedvosmislena to~-
nost, strogost i jasnost, odnosno ‘akrivi-
ja’ ne e potrebna samo vo oblasta na dog-
mite, za{to kako inaku }e se dostigne ed-
nomislieto. To~nosta i jasnosta se po-
trebni, pred s#, vo misti~nata dijagnoza.
Zatoa, imeno, i pra{aweto za sve{teno-
dejstvata na ereticite i na raskolnicite
treba da se postavi i da se analizira vo
ramkite na najpotpolnata ‘akrivija’. Za-
{to, tuka ne se raboti tolku za quaestimojuris, kolku za quaestimo facti ‡ i za pra-
{aweto na misti~niot fakt, za sveto-
tainskata realnost. Stanuva zbor ne tol-
ku za „priznavaweto“, tuku pove}e za di-
jagnozata ‡ potrebno e, imeno, da se spoz-
nae ili raspoznae...
Od osnovnata gledna to~ka na sv.
Kiprijan, ‘ikonomijata’ sosema malku so-
odvetstvuva na zadadenoto pra{awe. Ako
nadvor od kanonskite granici na Crkvata
vedna{ po~nuva bezblagodatna praznina,
i ako raskolnicite voop{to i ne se krs-
teni i s# u{te prebivaat vo predkr{tal-
niot mrak, potrebna e sovr{ena jasnost,
strogost i nastoj~ivost vo dejstvuvaweto
i vo rasuduvaweto na Crkvata. I tuka e
neumesno i re~isi nevozmo`no kakvo i da
e „popu{tawe“, i nikakvi otstapki ne se
dozvoleni... Mo`e li, navistina, da se
dozvoli Crkvata da gi prima raskolni-
cite, pa duri i ereticite, vo svoite re-
dovi bez kr{tevawe, samo za da im go
olesni re{ava~kiot ~ekor? Vo sekoj slu-
~aj, toa bi bila mo{ne opasna i nepromis-
lena otstapka. Toa, vsu{nost, bi pretsta-
vuvalo razgalenost, preterano popu{ta-
we pred ~ove~koto samoqubie i malover-
nost, i toa dotolku poopasna razgalenost,
{to taa mu pridava va`nost na seto vid-
livo crkovno priznavawe na raskolni~-
kite Tajni ili na nivnite obredi, i toa
ne samo vo svesta na raskolnicite ili na
nadvore{nite tuku i vo svesta na samoto
crkovno mnozinstvo, pa duri i na crkov-
nite vlasti. I u{te pove}e, vakviot na-
~in na dejstvuvawe vsu{nost se primenu-
va tokmu zatoa {to ja ovozmo`uva taa vid-
livost... Ako Crkvata navistina celosno
e ubedena deka vo raskolite i vo eresite
ne se izvr{uva kr{tevaweto, koja e smis-
lata na prifa}aweto na raskolnicite
bez kr{tevawe? Neli samo zatoa na toj
na~in raskolnicite da se oslobodat od
la`niot sram pri javnoto priznavawe
Z a g r a n i c i t e n a C r k v a t a
43Premin, Voskresenie 2005
deka ne bile krsteni?
Zarem mo`e takviot motiv da se
priznae za dostoen, ubedliv i blagoslo-
ven? Ta zarem e vo polza na novoprime-
nite da se prifatat preku dvosmislenost
i premol~uvawe? Na opravdanata zbune-
tost: treba li, bez kr{tevawe, kon Cr-
kvata da se prisoedinat i Evreite, i mus-
limanite, ‘po ikonomija’, mitropolitot
Volinski Antonij sosema otvoreno odgo-
vara: „Site tie se neofiti, i krsteni se
vo imeto na Montan i Priskila, i samite
nema da sakaat da vlezat vo Crkvata bez
potopuvawe i izgovarawe na zborovite:
‘Vo imeto na Otecot...’ itn.“
Takva pretenzija sprema nejasno-
to poimawe na crkovnata blagodat mo`at
da imaat samo onie raskolnici i eretici
~ie kr{tavawe, ~ii bogoslu`bi i ~ija
hierarhiska ustroenost, spored nadvo-
re{nosta, ne se razlikuvaat mnogu od
onie na Crkvata: za niv e mnogu navredli-
vo ako, pri obra}aweto vo Crkvata, gi
izedna~uvaat so neznabo{cite i so Ju-
dejcite. Ete zo{to Crkvata, poka`uvaj}i
popustlivost sprema nivnata bessilnost,
ne go izvr{ila vrz niv nadvore{niot ~in
na kr{tevaweto, tuku taa blagodat im ja
dala preku ‘vtorata Tajna’.
Ja prepi{uvam ovaa trijada so
`alno ~udewe. Od argumentite na mitro-
politot Antonij, spored zdravata logika,
bi trebalo da se izvede re~isi sprotiven
zaklu~ok. Za na slabite i na nerazumnite
„neofiti“ da im se ovozmo`i „jasnoto
poimawe na crkovnata blagodat“, koja{to
im nedostasuva, potrebno i umesno e „vrz
niv da se izvr{i nadvore{niot ~in na kr-
{tevaweto“, namesto so licemerno pri-
lagoduvawe kon nivnata „~uvstvitelnost
na navredi“, no ne samo na nivnata tuku i
na mnogumina drugi, da im se dava ne samo
povod tuku i osnova da se zala`uvaat so
toj dvosmislen fakt deka nivnoto „kr-
{tevawe, bogoslu`ewe i hierarhiskata
postavenost ‡ spored nadvore{nata for-
ma ‡ malku se razlikuvaat od onie na
Crkvata“. Se postavuva pra{aweto: koj $
go dal na Crkvata toa pravo ne samo da go
menuva tuku duri i da go izostava „nad-
vore{niot ~in na kr{tevaweto“, izvr{u-
vaj}i go vo sli~ni slu~ai samo umstveno,
kako toa da se podrazbira samo po sebe,
ili intencionalno, za vreme na izvr{u-
vaweto na ‘vtorata Tajna’ (nad nekrste-
niot...).
Se razbira, vo posebni i vonredni
slu~ai ‘nadvore{niot ~in’ (‘formata’)
mo`e duri da bide i izostaven ‡ taka e kaj
kr{tevaweto so krv na ma~enicite ili
duri i takanare~enoto baptisma flaminis.
Me|utoa, toa e dozvoleno samo in casuneseseritas... (vo nu`ni slu~ai). I postoi
li voop{to tuka nekakva analogija so sis-
tematskoto popu{tawe pred tu|ata sueta
i samoizmama... Ako ‘ikonomijata’ pret-
stavuva pastirska odluka, koja{to vodi
kon polza i kon spasenie na ~ove~kite
du{i, toga{ vo vakov slu~aj mo`e da se
zboruva samo za ‘izvrtena ikonomija’.
Ova bi bilo krajno otstapuvawe vo dvos-
mislenost i nejasnost, i toa zaradi nadvo-
re{en uspeh, za{to vnatre{noto vocr-
kovuvawe na ‘neofitite’ ne mo`e da se
slu~i pri takvo premol~uvawe. Na Crk-
vata te{ko deka mo`e da $ se pripi{at
takvoto zastranuvawe i takvata lukava
intencija. I vo sekoj slu~aj treba da se
priznae deka prakti~niot rezultat na taa
‘ikonomija’ e sosema neo~ekuvan: vo sama-
ta Crkva kaj mnozinstvoto se sozdalo ube-
duvawe deka Tajnite se izvr{uvaat i kaj
raskolnicite, i deka vo raskolite postoi
soodvetna (makar i zabraneta) hierarhi-
ja. Vistinskata namera na Crkvata preku
svoite ~inovi i pravila da raspoznava i
da razlikuva se poka`ala premnogu te{-
ka. I od taa gledna to~ka ‘ikonomi~noto’
tolkuvawe... na tie pravila treba da se
oceni kako nesoodvetno... U{te pogolemi
te{kotii predizvikuva takvoto ‘ikono-
mi~no’ tolkuvawe... od aspekt na svoite
o t e c G e o r g i j F l o r o v s k i
44 Premin, Voskresenie 2005
op{ti bogoslovski pretpostavki. Te{ko
deka Crkvata mo`e da prifati vlast i
pravo da go priznava nepostoe~koto za po-
stoe~ko, da go „pretvora ni{to`noto vo
polnova`no“ ‡ „vo ramkite na ikonomi-
jata“... Osobeno ostro vo toj slu~aj se po-
stavuva pra{aweto za mo`nosta na pri-
maweto na ereti~kite klirici „vo is-
tiot ~in“.
Vo Ruskata Crkva, onie {to do-
a|aat od rimokatolicizmot, ili od ne-
storijanstvoto, ili sli~nite na niv, se
primaat vo zaednicata „preku odrekuva-
weto od eresite“, odnosno preku Tajnata
na Pokajanieto. Na kliricite prostuva-
weto im go dava episkopot i so samoto toa
ja simnuva zabranata nametnata vrz ras-
kolni~kite klirici. Se postavuva pra-
{aweto: mo`e li da se dozvoli, vo toa
razre{uvawe i prostuvawe na grevovite,
molkum (pa duri i sokrieno) istovremeno
da se izvr{uva Kr{tevaweto, Pomazani-
eto i Rakopolagaweto ‡ |akonsko ili sve-
{teni~ko, ponekoga{ i episkopsko ‡ bez
kakva i da e ‘forma’, bez jasen i vidliv
‘nadvore{en ~in’ koj{to bi pomognal da
se zabele`i i da se razbere kakvi Tajni se
izvr{uvaat? Tuka se raboti za dvojna ne-
jasnotija: i od strana na motivite, i od
strana na samiot fakt. Mo`e li, vo su{-
tina, da se izvr{uvaat Tajnite samu preku
silata na „intencijata“, bez vidlivo dejs-
tvuvawe? Te{ko. I toa ne zatoa {to na
‘formata’ $ pripa|a nekakvo samovlasno
ili „magi~no“ dejstvo. Tuku zatoa {to vo
tajnodejstvoto ‘nadvore{nite dejstvija’ i
vdahnovenieto na blagodatta su{tinski
se nerazdelni i neraskinlivi...
Na krajot na krai{tata, Crkvata
e riznica na blagodatta, i nejze $ e dade-
na vlast da gi ~uva i da gi prenesuva tie
blagodatni darovi... No vlasta na Crkva-
ta ne se protega vrz samite temeli na hri-
stijanskoto bitie... Dali voop{to e mo`-
no da se pomisli deka Crkvata e vo pravo
‡ vo ‘interes na ikonomijata’ ‡ da doz-
voli sve{tenoslu`ewe bez rakopolagawe
na spomnatite klirici od ereti~ki vero-
ispovedi, koi{to duri ne go zapazile ni-
tu ‘apostolskoto nasledstvo’, ne nado-
polnuvaj}i ja so toa blagodatta {to ne-
dostasuva tuku polagaj}i s# samo vo pore-
dokot na vlasta, vo namerata i priznani-
eto, pritoa u{te i nedoka`ano...
Dali vo edno takvo tolkuvawe se-
vkupnoto op{to svetotainsko ustrojstvo
na Crkvata ne se prika`uva kako premno-
gu labavo i slabo?... I dali bil dovolno
vnimatelen duri i A. S. Homjakov koga -
vo za{tita na novata gr~ka praktika La-
tinite da se primaat preku kr{tevawe -
mu napi{al na V. Palmer: „Site Tajni, na
krajot na krai{tata, mo`e da se izvr{u-
vaat samo vo pazuvite na Pravoslavnata
Crkva. Vo koja forma se izvr{uvaat tie ‡
toa e od vtorostepena va`nost. So pomi-
ruvaweto (so Crkvata) Tajnata se vozob-
novuva ili se dovr{uva vrz osnova na sa-
moto pomiruvawe; nesovr{eniot ereti~-
ki obred gi dobiva polnotata i sovr{ens-
tvoto na pravoslavnata Tajna. Vo samiot
fakt na pomiruvaweto ili vo ~inot na
pomiruvaweto se sodr`i, vo su{tina, po-
vtoruvaweto na prethodnite Tajni. Sled-
stveno, vidlivoto povtoruvawe na Kr-
{tevaweto i na Miropomazanieto, makar
{to i ne e neophodno, nema karakter na
gre{ka, tuku svedo~i za razlikite vo ob-
redot, no ne i za negovata smisla“... Tuka
mislata se razdvojuva. „Povtoruvaweto“
na Tajnata ne samo {to e izli{no tuku e i
nedozvollivo. Ako, pak, nemalo „Tajna“,
tuku bil izvr{en „nesovr{en ereti~ki
obred“, toga{ prvo treba da se izvr{i
Tajnata, i toa vo celosno otkriena i
o~igledna forma. Sobornite Tajni, vo se-
koj slu~aj, ne se samo obredi, i mo`e li so
takov disciplinaren relativizam da se
odnesuvame sprema „nadvore{nata“ stra-
na na tajnodejstvoto?...
Z a g r a n i c i t e n a C r k v a t a
45Premin, Voskresenie 2005
‘Ikonomi~noto’ tolkuvawe na ka-
nonite mo`e da e ubedlivo i verodostojno
samo vo slu~aj na direktni i sovr{eno ja-
sni dokazi. Me|utoa, toa obi~no se pot-
krepuva so indirektni podatoci i so go-
lem broj pretpostavki i zaklu~oci. ‘Iko-
nomi~noto’ tolkuvawe ne e u~ewe na Crk-
vata. Toa e samo delumno ‘bogoslovsko po-
imawe’, krajno podocne`no i sporno, pro-
javeno vo periodot na bogoslovsko lutawe
i nazaduvawe vo zabrzaniot streme` da se
postavi {to e mo`no poostra granica so
rimokatoli~koto bogoslovie...
Rimokatoli~koto bogoslovie doz-
voluva i priznava deka i vo slu~aj na
raskol hierarhijata se zapazuva i deka, vo
izvesna smisla, se zapazuva duri i ‘apos-
tolskoto nasledstvo’, taka {to Tajnite,
pri poznati uslovi, mo`e da se izvr{u-
vaat i navistina se izvr{uvaat i kaj ras-
kolnicite, pa duri i kaj ereticite. Os-
novnite pretpostavki na takvoto sveto-
tainsko bogoslovie bile jasno postaveni
u{te od strana na bla`eniot Avgustin. I
pravoslavniot bogoslov gi ima site pre-
duslovi da go vklu~i bogoslovieto na Av-
gustin vo svojata doktrinalna sinteza...
Prvata rabota {to privlekuva
vnimanie kaj Avgustin e {to toj pra{a-
weto za smislata na Tajnite organski go
povrzuva so op{toto u~ewe za Crkvata.
Avtenti~nosta na Tajnite {to se izvr{u-
vaat kaj raskolnicite za Avgustin ja oz-
na~uva neraskinlivosta so Crkvata. Toj
direktno tvrdi deka vo Tajnite na raskol-
nicite dejstvuva Crkvata: ednite taa gi
ra|a vo sebe, drugite nadvor od sebe ‡ i
zatoa raskolni~koto kr{tevawe ima smi-
sla, bidej}i nego go izvr{uva Crkvata (v.
S. Augustin, De bapt. 1, 15, 23). Za raskol-
nicite e va`no {to i kaj niv e od Crk-
vata, {to i vo nivnite race se zadr`uva
nasledstvoto i svetosta na Crkvata, pre-
ku {to tie s# u{te se so Crkvata, inqubistam rebus nobiscum sunt... Edinstvo-
to na Crkvata se gradi so dvojna vrska:
preku edinstvoto na Duhot i preku vrski-
te na svetot (sp. Efes. 4; 3).
I ete, vrskite na svetot se ras-
kinuvaat i se poni{tuvaat so raskolite i
so delbite, no edinstvoto na Duhot vo
Tajnite s# u{te ne se prekinuva. Vo toa e
i svoevidniot paradoks na raskolni~koto
`iveewe: raskolot ostanuva soedinet so
Crkvata preku blagodatta na Tajnite, toa
se pretvora vo osuduvawe, kako {to bara
qubovta i sobornata zaemnost. I so toa e
povrzano vtoroto osnovno razlikuvawe
na bla`eniot Avgustin ‡ razlikuvawe na
‘smislata’ (ili na ‘vistinitosta’, na re-
alnosta) i na ‘dejstvitelnosta’ na Tajni-
te.
Tajnite na raskolnicite imaat
smisla, za{to tie navistina se Tajni. No
tie Tajni se nedejstvitelni (nonafficacia),
poradi samiot raskol i odvojuvaweto.
Za{to, i vo raskolot i vo odvojuvaweto se
bara qubovta, no nadvor od qubovta spa-
senieto e nevozmo`no... Spasenieto ima
dve strani: objektivno dejstvo na blago-
datta i subjektiven podvig ili vernost.
Vo raskolite s# u{te di{e Sve-
tiot Duh, Duh koj osvetuva. No vo tvrdo-
glavosta i vo slabosta na raskolot isce-
luvaweto ne se izvr{uva. Nevistina e da
se ka`e deka kaj raskolnicite vo sve{te-
nodejstvata ni{to ne se izvr{uva, za{to,
ako se priznae deka vo niv dejstvata i zbo-
rovite se prazni, li{eni od blagodatta,
so samoto toa tie ne se samo prazni tuku
se pretvoraat vo nekakva profanacija i
krivotvorewe. Ako sve{tenodejstvata na
raskolnicite ne se Tajni, toga{ tie se
bogohulna karikatura. I toga{ se nevoz-
mo`ni nitu ‘ikonomi~noto’ premol~uva-
we nitu ‘ikonomi~noto’ pokrivawe na
grevot. Svetotainskiot obred ne mo`e da
bide samo obred - prazen, no nevin. Tajna-
ta navistina se izvr{uva... No ne treba da
se ka`e nitu toa deka Tajnite treba da se
„koristat“ vo raskolite, od pri~ini {to
Tajnite ne se samo „magiski ~inovi“.
o t e c G e o r g i j F l o r o v s k i
46 Premin, Voskresenie 2005
... Za{to, i primaweto na Evharistijata mo`e da e „za sud i za osuduvawe“. No toa ne
ja negira realnosta i „smislata“ na samoto evharististisko tajnodejstvo. Istoto mo-
`e da se ka`e duri i za Kr{tevaweto: kr{talnata blagodat treba da se obnovuva vo
postojan podvig i slu`ewe, vo sprotivno taa }e ostane ‘nedejstvitelna’. Od taa gled-
na to~ka sv. Grigorij Niski so golema energija go osuduval obi~ajot da se odlaga
kr{tevaweto do smrtniot ~as ili do povozrasni godini, za, vo krajna linija, da ne se
izvalka kr{telnata ko{ula. Toj naglasuva: Kr{tevaweto ne e (samo) kraj na gre{noto
postoewe, tuku poprvo po~etok.
Kr{telnata blagodat ne e samo prostuvawe na grevovite tuku i dar ili zalog za pod-
vig. Imeto e vneseno vo voenite spisoci. No, ~esta na voinot e vo negovite podvizi, a
ne vo ~inot. I {to zna~i kr{tevawe bez podvizi?... Istoto saka da go ka`e i Avgustin
so toa {to pravi razlika me|u ‘karakterot’ i ‘blagodatta’. Vo sekoj slu~aj, na sekoj
{to e krsten ostanuva nekakov ‘znak’ ili ‘pe~at’, duri i ako toj otpadne i otstapi, i
zaradi toj ‘znak’ ili zalog sekoj }e bide staven na maki na Sudniot den. Krstenite se
razlikuvaat od nekrstenite duri i toga{ koga kr{telnata blagodat ne procutela vo
nivnite podvizi i dela, duri i ako tie siot svoj `ivot go oskvernile i go potro{ile
zaludno. Toa e neizbri{liva traga na Bo`estveniot dopir...
Za seto svetotainsko bogoslovie na bla`eniot Avgustin e karakteristi~no takvoto
jasno razlikuvawe na dvata nerazdelni faktori na svetotainskoto `iveewe: Bo`jata
blagodat i qubovta na ~ovekot. No, Tajnata se izvr{uva preku blagodatta, a ne preku
qubovta. Me|utoa, ~ovekot se spasuva slobodno, a ne nasilno, i zatoa nadvor od sobor-
nosta i od qubovta blagodatta kako da ne se razgoruva so `ivotodaven plamen... Os-
tanuva nejasno: kako se prodol`uva dejstvoto na Duhot nadvor od kanonskata ograda na
Crkvata? Kakva e smislata na Tajnite nadvor od zaedni~areweto?... Kradewe na Taj-
nite, Tajni vo race na kradci... Podocne`noto rimokatoli~ko bogoslovie odgovara na
ova pra{awe so svoeto u~ewe za realnosta na Tajnite ex opere operato (nasproti exopere operantis). Avgustin ne pravi vakva razlika. No, toj go razbiral zna~eweto na
Tajnite nadvor od kanonskoto edinstvo vo istata smisla. Za{to, i opus operantumozna~uva pred s# nezavisnost na Tajnite od li~noto dejstvuvawe na sve{tenoslu`i-
telot ‡ se izvr{uva Tajnata na Crkvata, a vo nea Prvosve{tenikot e ‡ Hristos.
Tajnite se izvr{uvaat po molitvata i preku dejstvuvaweto na Crkvata ‡ ex opere oran-tis et operatis Ecclesiae. I u~eweto za zna~eweto na ex opere operto treba da se prifati
vo taa smisla... Za Avgustin ne bilo tolku va`no deka kaj raskolnicite Tajnite se
‘nezakonski’ i ‘nedozvoleni’ (licita), ‡ mnogu pova`no bilo deka raskolot e oslabu-
vawe na qubovta... No, qubovta Bo`ja ja prepokriva i ja sovladuva ~ove~kata nequbov.
I vo samite raskoli (pa duri i kaj ereticite) Crkvata prodol`uva da go ostvaruva
svoeto spasuva~ko i osvetuva~ko dejstvuvawe. Mo`ebi ne treba da se veli deka raskol-
nicite i ponatamu se vo Crkvata ‡ toa vo sekoj slu~aj ne e sosema to~no i zvu~i dvos-
misleno. Poispravno e da se ka`e: vo raskolite Crkvata prodol`uva da dejstvuva ‡ vo
o~ekuvawe na tainstveniot ~as koga }e smekne tvrdokornoto srce od toplinata na
„predupreduva~kata blagodat“ ‡ i }e se zapali i razgori voljata ili `elbata za sobor-
nost i za edinstvo...
Z a g r a n i c i t e n a C r k v a t a
47Premin, Voskresenie 2005
„Smislata“ na Tajnite kaj raskolnicite e tainstveniot zalog za nivnoto vra}awe vo
sobornata polnota i vo edinstvoto... Svetotainskoto bogoslovie na bla`eniot Av-
gustin ne bilo prifateno od strana na vizantiskite bogoslovi ne zatoa {to vo nego
gledale ne{to tu|o ili izli{no. Op{to zemeno, na Istok ne se znaelo mnogu za Av-
gustin... Vo ponovo vreme na pravoslavniot Istok i vo Rusija ~esto u~eweto za Tajnite
se izlo`uvalo preku rimokatoli~kiot obrazec ‡ no i toa u{te ne pretstavuvalo
tvore~ko prifa}awe na avgustinskata koncepcija...
Vrz osnova na ovie op{ti pretpostavki, koi{to u{te Avgustin gi postavil, sovre-
menoto pravoslavno bogoslovie treba da ja spoznae i da ja protolkuva tradicionalna-
ta kanonska praktika na Crkvata koga se raboti za odnosot so ereticite i so raskol-
nicite.
Treba dobro da se zapameti: utvrduvaj}i go „zna~eweto“ na tainstvata i na samata
hierarhija vo raskolite, bla`eniot Avgustin nitu vo najmala mera ne gi ubla`uval i
ne gi bri{el granicite koi{to gi razgrani~uvale raskolot i sobornosta. Toa ne e
tolku kanonska kolku {to e duhovna granica ‡ soborna qubov vo Crkvata i separati-
zam i otu|uvawe vo raskolite. Za Avgustin, toa e ‡ granica na spasenieto...
Za{to, makar {to blagodatta dejstvuva, taa ne spasuva nadvor od sobornosta... (Patem,
treba da se napomene deka Avgustin tuka go sledi Kiprijan, koj tvrdel deka i samoto
ma~eni{tvo zaradi Hrista ne e od polza nadvor od Crkvata...) Ete zo{to i pri seta
„realnost“ i pri celoto „zna~ewe“ na raskolni~kata hierarhija ne treba da se zboru-
va, vo stroga smisla na zborot, za za~uvuvanost na ‘apostolskoto nasledstvo’ nadvor od
granicite na kanonskata sobornost. Ova pra{awe, so celosna polnota i so golema
proniklivost, e izlo`eno vo pro~uenata statija na pokojniot K. G. Terner - ApostolicSuccession.
I ottuka nesomneno sleduva deka ne mo`e da se pri-
fati takanare~enata Church-branch teorija. Ovaa te-
orija premnogu blago i spokojno go pretstavuva ras-
kolot na hristijanskiot svet. Nabquduva~ od strana
mo`ebi nema vedna{ da gi razlikuva „raskolni~ki-
te“ granki od samoto „soborno“ steblo. Spored svojata
su{tina, me|utoa, „raskolot“ ne e samo granka. Postoi
i `elba za raskol... Postoi tainstvena i duri zagado~-
na oblast nadvor od kanonskata granica na Crkvata,
kade s# u{te se izvr{uvaat Tajni, kade {to srcata
mnogu ~esto gorat i plamtat i vo verata, i vo qubovta,
i vo podvigot... Toa mora da se priznae, no mora da se
ima na um i toa deka granicata e realna, deka ne pos-
toi edinstvo...
o t e c G e o r g i j F l o r o v s k i
48 Premin, Voskresenie 2005
A. S. Homjakov se ~ini zboruval tokmu za toa. „Bidej}i zemnata i vidliva Crkva s#
u{te ne e polnota i ostvaruvawe na celata Crkva kakva {to Gospod odredil da se
poka`e na kone~niot sud na seto sozdanie, taa dejstvuva i se projavuva samo vo svoite
granici, ne sudej}i mu na ostanatoto ~ove{tvo (spored zborovite na apostolot Pavle
do Korintjanite) i samo priznavaj}i za odla~enite, odnosno za onie koi{to ne $ pri-
pa|aat, onie koi{to samite se odla~uvaat od nea. Ostanatoto ~ove{tvo, pak, koe{to
ili $ e tu|o na Crkvata, ili e povrzano so nea so ni{ki koi{to Bog ne sakal da $ gi
otkrie ‡ taa go prepu{ta na sudot na Golemiot den.“
I vo taa smisla mitropolitot Filaret Moskovski se odlu~il da zboruva za „ne sose-
ma vistinski“ Crkvi. „Znaj, pak, deka jas nema da se drznam nitu edna Crkva, koja{to
veruva deka Isus e Hristos, da ja nare~am la`na. Hristijanskata Crkva mo`e da bide
ili celosno vistinska, ispovedaj}i go vistinskoto i spasitelno Bo`estveno u~ewe
bez primesi na la`ni i {tetni ~ove~ki mnenija, ili ne sosema vistinska, vo koja kon
vistinskoto i spasitelno u~ewe na Histovata vera se pridodavaat la`ni i {tetni
~ove~ki mnenija.“ „Ti sega o~ekuva{ deka jas }e sudam za drugata polovina na de-
ne{noto hristijanstvo“ ‡ veli mitropolitot Filaret vo zavr{niot razgovor. „No
jas, ednostavno, samo gledam na nea. Donekade gledam kako Glavata i Gospod na Crkvata
gi lekuva mnogubrojnite i dlaboki rani naneseni od stariot zmej na site delovi i
~lenovi od Svoeto telo, primenuvaj}i edna{ blagi, drugpat silni lekarstva, pa duri
i ogan i `elezo, za da gi smiri gnevnite, za da go izvle~e otrovot, za da gi o~isti ra-
nite, za da gi otse~e divite izrastoci, za da go obnovi duhot i `ivotot vo polumrtvite
i zanemeni tela. I na toj na~in jas se utvrduvam vo veruvaweto deka Bo`jata sila, na
krajot, o~igledno }e gi nadvladee ~ove~kite slabosti, dobroto }e go nadvladee zloto,
edinstvoto }e go nadvladee razdvojuvaweto, `ivotot }e ja nadvladee smrtta.“
Ova e samo zada~a ili op{ta karakteristika. Vo nea ne e s# jasno i doiska`ano. No,
pra{aweto e pravilno postaveno. Postojat mnogubrojni vrski, koi{to s# u{te ne se
prekinati, so koi raskolite se dr`at vo nekakvo edinstvo: i treba da se sobere seto
vnimanie i seta volja i da se svrti kon toa edinstvo, za da se oslabne tvrdokornosta
na razdorot. „Nie ne ja barame pobedata, tuku vra}aweto na bra}ata, za{to razidu-
vaweto so niv n# izma~uva“ (veli sv. Grigorij Bogoslov).
od ruski: d-r Dragan Mihajlovi}
Z a g r a n i c i t e n a C r k v a t a
G