Post on 01-Mar-2020
transcript
1
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za razredni pouk
DIPLOMSKO DELO
Staša Špur
Maribor, 2016
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za razredni pouk
Diplomsko delo
PROGRAM IN ORGANIZACIJA VADBE ZA MLADE
NOGOMETAŠICE
Mentor: prof. dr. Jurij Planinšec Kandidatka: Staša Špur
Maribor, 2016
Lektorica:
Andreja Ošlaj, profesorica slovenščine
Prevajalka:
Simona Pajnhart, profesorica angleščine in geografije
ZAHVALA
Hvala mentorju dr. Juriju Planinšcu za vse strokovne nasvete in
napotke, s pomočjo katerih mi je uspelo zaključiti diplomskega delo.
Hvala Ženskemu nogometnemu klubu Teleing Pomurje Beltinci za
vso pomoč pri izvajanju diplomskega dela.
Posebej se zahvaljujem svojemu partnerju za razumevanje in
spodbujanje pri nastajanju diplomske naloge.
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Staša Špur, roj. 4.10.1988, študentka Pedagoške fakultete
Univerze v Mariboru, smer razredni pouk, izjavljam, da je diplomsko delo z
naslovom
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
pri mentorju, red. prof. dr. Juriju Planinšcu avtorsko delo. V diplomskem
delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani
brez navedbe avtorjev.
________________
Maribor, 2016
POVZETEK
Namen diplomskega dela Program in organizacija vadbe za mlade
nogometašice je bil predstaviti program in delo z mladimi dekleti –
nogometašicami, s katerimi bi ozavestili otroke, starše in druge, da tudi
dekleta igrajo nogomet. V teoretičnem delu podrobneje predstavljamo
razvojne značilnosti otrok ter teorijo nogometa za mlade. Ob koncu
teoretičnega dela pa smo predstavili ženski nogometom nasploh, opisali
stanje in problematiko ženskega nogometa v Sloveniji ter izpostavili ženski
nogometni klub Teleing Pomurje Beltinci. V praktičnem delu predstavljamo
vadbo nogometa za deklice, ki smo jo načrtovali in izvedli na sedmih šolah
v Pomurju. Vključili smo tudi nekaj predšolskih deklet iz okoliških vrtcev.
Sledi raziskava med dekleti ženskega nogometnega kluba Pomurje, kjer
nas je zanimala uspešnost teh organiziranih vadb, razlogi, zakaj se
dekleta odločajo za treniranje nogometa, kako dolgo so že v trenažnem
procesu in kako njihovi bližnji in znanci gledajo na to. V raziskavo je bilo
vključenih 44 deklet starih od 5 do 18 let. Ugotovili smo, da se dekleta
odločajo za igranje nogometa zaradi ljubezni do same igre, pri čemer jih
starši podpirajo, največ jih je začelo z vadbo okrog šestega–sedmega leta
starosti. S promocijsko vadbo v vrtcih, po osnovnih šolah in z nogometnim
taborom za dekleta smo privabili kar ¼ anketiranih deklet in jih vključili v
trenažni sistem.
KLJUČNE BESEDE: ženski nogomet, dekliški nogomet, ŽNK Teleing
Pomurje Beltinci, vadba, mlajše selekcije
SUMMARY
The purpose of the diploma thesis The programme and organisation of
training for young female football players was to present the programme
and work with young girls in order to raise awareness to children, parents
and others that girls play football as well. The theoretical part consist of
the detailed developmental characteristics of children and the theory of
football for the youth. The conclusion of the theoretical part describes
women's football in general, its state and issues in Slovenia with the
emphasis on the Women's Football Club Teleing Pomurje Beltinci. The
practical part presents football training for girls, which was planned and
implemented in seven schools in Pomurje. A few pre-school girls from the
nearby kindergartens were also included. This is followed by research
conducted among girls in the Women's Football Club Pomurje about the
success rate of such organized training, the reasons why they train
football, for how long they have been included in the training process, and
how their relatives and acquaintances feel about it. 44 girls from 5 to 18
years old were included in the study. It was established that girls decide to
play football because they love the game, their parents support them, and
they start to train when they are 6 or 7 years old. The promotional training
in kindergartens and schools and the football camp for girls attracted ¼ of
the surveyed who were included into the training system.
KEYWORDS: women’s football, girls’ football, Women’s Football Club
Teleing Pomurje Beltinci, training, younger teams
KAZALO VSEBINE
UVOD .................................................................................................. 1 1
TEORETIČNI DEL ............................................................................... 2 2
2.1 Značilnosti otrokovega celostnega razvoja .......................................... 2
Telesni razvoj ......................................................................... 3 2.1.1
Gibalni razvoj ......................................................................... 5 2.1.2
Kognitivni razvoj ................................................................... 15 2.1.3
Čustveno-socialni razvoj ...................................................... 16 2.1.4
2.2 Teorija nogometa za mlade ............................................................... 18
2.2.1 Metodika učenja in treniranja ............................................... 18
2.3.1 Nogometna tehnika .............................................................. 27
2.3.2 Taktika in igra nogometa ...................................................... 30
2.3.3 Kondicijska priprava ............................................................. 33
2.3 Ženski nogomet ................................................................................. 40
2.3.1 Ženski nogomet po svetu ..................................................... 40
2.3.2 Ženski nogomet v Sloveniji ................................................... 43
2.3.3 Ženski nogometni klub Teleing Pomurje Beltinci .................. 50
2.4 Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice v Žnk teleing
pomurje beltinci ........................................................................................ 54
2.4.1 Vloga trenerja ....................................................................... 54
2.4.2 Mlajše selekcije .................................................................... 56
2.4.3 Storitve, ki jih izvaja klub (programi) ..................................... 61
EMPIRIČNI DEL ................................................................................ 64 3
3.1 Namen diplomskega dela .................................................................. 64
3.2 Priprava in analiza vadbe .................................................................. 65
3.2.1 Vadba za dekleta v predšolskem obdobju in prvem razredu
osnovne šole ..................................................................................... 65
3.2.2 Analiza vadbe za dekleta v predšolskem obdobju in prvem
razredu osnovne šole ........................................................................ 71
3.2.3 Vadba za dekleta drugega in tretjega razreda osnovne šole 73
3.2.4 Analiza vadbe za dekleta drugega in tretjega razreda osnovne
šole (7–9 let) ...................................................................................... 79
3.3 Izvedba ankete z igralkami Žnk Teleing Pomurje .............................. 81
3.3.1 Raziskovalna vprašanja ....................................................... 81
3.3.2 Raziskovalne hipoteze ......................................................... 81
3.3.3 Raziskovalne metode ........................................................... 82
3.3.4 Rezultati in interpretacija ankete pri igralkah ........................ 83
3.3.5 Sklepne ugotovitve ............................................................... 92
SKLEP ............................................................................................... 94 4
VIRI IN LITERATURA........................................................................ 95 5
PRILOGE .......................................................................................... 97 6
KAZALO SLIK
Slika 1: Nogometna tehnika .......................................................................................... 29
Slika 2: Sestava nogometne igre ................................................................................. 32
Slika 3: Prva tekma ženske nogometne ekipe Britsh Ladies................................... 40
Slika 4: ŽNK KRKA, najuspešnejši klub v zgodovini ženskega nogometa .......... 44
Slika 5: Ženska nogometna članska izbrana vrsta Slovenije .................................. 46
Slika 6: Nominiranke za nagrado najboljše nogometašice ...................................... 48
Slika 7: Obiskanost kvalifikacijske tekme za Ligo prvakinj ...................................... 49
Slika 8: Ekipa, ki ji je uspel preboj med 32 najboljših ženskih ekip v Evropi ......... 52
Slika 9: Članska in kadetska ekipa z vodstvom kluba .............................................. 53
Slika 10: Dvoboj v ligi MNZ MS ................................................................................... 59
Slika 11: Rada igram nogomet ..................................................................................... 61
Slika 12: Na taboru......................................................................................................... 63
Slika 13: Vadba v 1. razredu ........................................................................................ 72
Slika 14: Vadba v drugem razredu na OŠ .................................................................. 80
KAZALO TABEL
Tabela 1: Glavne značilnosti kondicijske priprave v predšolski dobi (do 6.
leta) .......................................................................................................... 35
Tabela 2: Glavne značilnosti kondicijske priprave v zgodnji šolski dobi (od
7. do 9./10. leta) ....................................................................................... 36
Tabela 3: Glavne značilnosti kondicijske priprave v pozni šolski dobi (od
10. do 12./13. leta) ................................................................................... 37
Tabela 4: Glavne značilnosti kondicijske priprave v predpubertetni dobi (od
13./14. - 15. leta) ...................................................................................... 38
Tabela 5: Glavne značilnosti kondicijske priprave v pubertetni dobi (od
15./16. leta do 18./19. leta) ...................................................................... 39
Tabela 6: Program vadbe in tekmovanja posameznih selekcij ................ 60
KAZALO PRIKAZOV
Prikaz 1: Starost anketiranih igralk ........................................................... 83
Prikaz 2: Razlogi za igranje nogometa ..................................................... 84
Prikaz 3: Navdušenost nad nogometom .................................................. 85
Prikaz 4: treniranje nogometa .................................................................. 86
Prikaz 5: začetki treniranja ....................................................................... 87
Prikaz 6: dekliški nogomet ....................................................................... 88
Prikaz 7: treniranje s fanti ........................................................................ 89
Prikaz 8: podpora staršev ........................................................................ 90
Prikaz 9: podpora fantov .......................................................................... 91
Prikaz 11: podpora deklet ........................................................................ 91
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
1
UVOD 1
Nogomet je šport, ki je do nedavnega veljal za moško domeno. Vendar
temu več ni tako. Ženski nogomet je ena izmed najhitreje razvijajočih se
športnih panog, zlasti v svetovnem merilu.
Ženski nogomet je v Evropi vedno bolj popularen in razvit. V Sloveniji
imamo nekaj nogometnih sredin, ki se strokovno in dolgoročno ukvarjajo z
ženskim in dekliškim nogometom, kar se nazadnje odraža tudi v
reprezentančnih selekcijah, ki solidno zastopajo slovenski nogomet tudi na
mednarodnem nivoju. Trenutno je v Sloveniji registriranih okoli 1.300 igralk
vseh starosti, kar pa ni realna številka deklet, ki so dejansko vključena v
vadbo in tekmovanja, saj se jih veliko prekmalu odloči končati igralsko pot.
Pri mlajših deklicah je razlog nezadovoljstvo s pogoji in organizacijo ter
strokovnostjo, ki jo lahko nudi ženski nogomet. Pri starejših dekletih pa so
poleg teh razlogov še službene oziroma družinske obveznosti. Z
nogometom se aktivno ukvarjajo le do takrat, dokler imajo na voljo dovolj
prostega časa.
V Sloveniji imamo majhno število klubov, ki imajo motiv po organizaciji
nogometne vsebine za dekleta in ženske, med katerimi je sicer zaznati
veliko zanimanje za to dejavnost. Pri tem se pojavljajo dileme, kako
predstaviti ženski nogomet v javnosti in kje zagotoviti pogoje, da bodo
dekleta začela z redno nogometno vadbo pod strokovnim vodstvom in
kvalitetno vsebino.
Ženski nogomet je v Sloveniji v primerjavi z moškim še vedno v ozadju.
Razlogov za to je več. Eden izmed glavnih je zagotovo neprepoznavnost v
širšem slovenskem prostoru. Nogomet je v našem prostoru priznan
izključno kot moški šport, s katerim se ženske praviloma ne ukvarjajo. Ne
glede na nekaj solidnih rezultatov reprezentanc in klubov v mednarodnih
tekmovanjih te veljave ženski nogomet še nima.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
2
TEORETIČNI DEL 2
2.1 Značilnosti otrokovega celostnega razvoja
Otrokov razvoj je celovit proces, ki poteka sočasno s telesno rastjo in z
zorenjem funkcij v družbenem okolju. Je neprekinjen, sestavljen, celosten
proces, ki poteka skozi vse življenje, njegova intenzivnost pa je različna.
Razvojne teorije kažejo, da poteka razvoj otroka večsmerno in hkrati na
različnih področjih; na gibalnem, telesnem, kognitivnem, čustvenem in
socialnem področju. Razvoj poteka usklajeno in celostno. Spremembe na
enem področju vplivajo tudi na ostala področja. Razvoj poteka
kontinuirano in občasno diskontinuirano. Poteka v različnih stopnjah, ki se
pojavijo v približno enakih starostnih obdobjih, za katera je značilno tipično
vedenje otrok (Gallahue in Ozmun, 2006; povz. po Videmšek in Pišot,
2007, str. 19).
Na otrokov razvoj vpliva več dejavnikov. Prirojene biološke osnove, ki so
temelj razvoja človekovih sposobnosti in značilnosti, predstavljajo
dednostne dejavnike. Zelo pomemben dejavnik je okolje, v katerem otrok
odrašča; ne le življenjski stil, prehranjevanje in bolezni, temveč tudi
gibalna dejavnost. Pomembno je, da poskrbimo, da je okolje primerno in
stimulativno za otroka (Pišot, Planinšec, 2005).
Razvoj delimo na posamezna razvojna obdobja, kjer skupne značilnosti
posameznikov pripadajo v določeno starostno skupino. Vsako izmed
razvojnih obdobij ima svoje značilnosti kljub razmeroma velikim
individualnim spremembam znotraj posameznih obdobij (npr. tempo
razvoja, stopnja izraženosti posamezne značilnosti itd.) (Videmšek in
Pišot, 2007, str. 19).
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
3
Telesni razvoj 2.1.1
2.1.1.1 Morfološke spremembe v otroštvu
Telesna rast predstavlja spremembe v različnih razsežnostih vsega telesa
in posameznih delov ter razmerij med njimi (Malina idr., 2004; v Videmšek
in Pišot, 2007, str. 23). Hitrost telesne rasti se v različnih razvojnih
obdobjih spreminja, ne poteka vedno usklajeno in enako hitro, prav tako
se tudi ne konča v enakem starostnem obdobju (Pišot in Planinšec, 2005).
Okoljski in genski dejavniki vplivajo na telesno rast, pri čemer so slednji
odločilni za različne razsežnosti telesne rasti. Razisakve kažejo, da ima
genotip najpomembnejši vpliv na velikost in sestavo telesa ter hitrost
razvoja (Malina idr., 2004; povz. po Videmšek in Pišot, 2007, str. 23). Kljub
temu, da genski dejavniki določajo meje rasti, igrajo okoljski dejavniki
pomembno vlogo pri tem, v kolikšni meri bodo te meje dejansko
dosežene. Med najpomembnejše okoljske dejavnike, ki vplivajo na telesno
rast, sodijo prehrana, gibalna dejavnost, poškodbe, bolezni in podnebne
razmere (Videmšek in Pišot, 2007, str. 23).
2.1.1.2 Razvoj srčno-žilnega sistema
Ker se pri otrocih srce šele razvija je obremenitev le-tega ob vsakem
naporu velika, kar se kaže tudi v srčni frekvenci, ki se ob naporu zelo hitro
zviša se pa tudi potem zelo hitro zniža (Cemič, 1997; povz. po Videmšek
in Pišot, 2007, str. 29). Frekvenca srca je, posebno pa še pri otrocih,
precej nestabilen pokazatelj, saj se zelo hitro namreč spreminja pod
vplivom različnih dejavnikov, zlasti čustev. Krvni pritisk otroka v prvih letih
življenja je razmeroma nizek (Videmšek in Pišot, 2007).
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
4
2.1.1.3 Razvoj skeletno-mišičnega sistema
Sestava telesa se v razvoju prav tako spreminja. Delež mišičevja je v
zgodnjem otroštvu enakomeren (pri odraslem predstavlja od 30 do 40 %
celotne mase) in predstavlja približno 25 % celotne telesne mase (Eckert,
1987; povz. po Videmšek in Pišot, 2007, str. 33). Deklice imajo manjšo
mišično in kostno maso kot fantje. V otroštvu delež telesnega maščevja
enakomerno pada. V drugem letu starosti je ta delež 25 % do sedmega
leta pa se zniža za 10 %. (Malina, Bouchard in Beunen, 1988; povz. po
Videmšek in Pišot, 2007, str. 33). Dekleta imajo nekoliko večji delež
telesnega maščevja od dečkov, razlika se z naraščanjem starosti
postopno povečuje (Videmšek in Pišot, 2007, str. 34).
Mišična vlakna se delijo na hitra in počasna. Ob rojstvu otroka je kar 15–
20 % mišičnih vlaken še nediferenciranih. Ker je gibalna aktivnost otroka v
prvem letu usmerjena v premagovanje svoje lastne teže in ohranjanje
ravnotežja, tako v stoječem kot sedečem položaju, se poveča delež
počasnih vlaken (Cemič, 1997).
Otroci imajo tudi relativno majhen mišični tonus, kar posledično privede do
večje gibljivosti, je pa neugoden za moč in natančna gibanja (Videmšek in
Pišot, 2007, str. 34).
2.1.1.4 Razvoj živčnega sistema
Centralni živčni sistem v prvih petih letih opravi 90 % svoje rasti. V tem
obdobju se sorazmerje otroških dimnezij poruši. Živčno tkivo se pretežno
oblikuje že ob rojstvu. Po rojstvu in kasneje do desetega leta se intenzivno
vzpostavljajo živčne povezave (sinapse) zaradi otrokovega aktivnega
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
5
spoznavanja okolja. Razvoj centralnega živčnega sistema se zaključi pri
10-ih letih (Ušaj, 1991).
Hitra rast možganov in ostalih področij centralnega živčnega sistema je
zelo povezana z gibalnim razvojem dojenčkov, malčkov in otrok. Ob hitri
rasti možganov, ki omogoča intenzivno živčno-mišično zorenje so še
pomembni tudi dejavniki okolja, ki z ostalimi biološkimi procesi sovplivajo
na potek gibalnega razvoja (Pišot in Planinšec, 2005). Možgani in centralni
živčni sistem sicer imajo primarno vlogo v otrokovem gibalnem razvoju je
pa zelo pomemben dejavnik tudi okolje, v katerem otrok odrašča (Malina
idr., 2004; povz. po Videmšek in Pišot, 2007, str. 36). Dejavniki okolja ne
učinkujejo samo na otrokovo rast in zorenje, temveč se kažejo tudi v
poznejših starostnih obdobjih, npr. dojenček ali malček, ki je bil
nedohranjen, ima lahko motorični primanjkljaj v otroštvu ali adolescenci
(Videmšek in Pišot, 2007, str. 36).
Gibalni razvoj 2.1.2
Gibalni razvoj je proces, ki predstavlja spremembe v motoričnem vedenju.
Ti spremembe so vidne v razvoju motoričnih sposobnosti in spretnosti. V
prvih letih otrokovega življenja je gibalni razvoj najbolj intenziven, takrat
otrok doseže gibalne sposobnosti, kar ni sposobno narediti nobeno bitje
(Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003, str. 17).
Človekov gibalni razvoj se torej začne že v predporodni (prednatalni) dobi
in se neprestano izpopolnjuje v nadaljnjem razvoju. V prvih treh letih
življenja je najhitrejši, takrat otrok doseže gibalne sposobnosti, kar ni
mogoče za nobeno drugo živo bitje. Otroško telo neprestano raste in se
razvija, medtem ko se odrasel organizem ustali (kar pa še ne pomeni, da
se razvojne spremembe ne dogajajo). Gibanje je pomemben faktor za rast
in razvoj človeka. Otrokove sposobnosti se večajo z rastjo in razvojem in
tako sta ta dva faktorja v nenehni odvisnosti od gibanja in obratno.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
6
Otrokov gibalni razvoj je odraz učenja in zorenj. Otrok brez možnosti za
izvajanje različnih gibalnih dejavnosti lahko zaostane v gibalnem razvoju
(Pišot in Završnik, 2000).
Gibalni razvoj je najbolj intenziven v prvih letih otrokovega življenja. Na
boljši gibalni razvoj vplivajo tudi življenjske razmere, kot so: primerna
obleka in obutev, čist, raven, trd prostor ter pozitiven odnos, kar otroku
omogoča spontanost in sproščenost, gibanje po svoji želji (Videmšek,
Berdajs in Karpljuk, 2003, str. 17).
Rajtmajer (1990) pravi, da se gibalni razvoj kaže v vedno bolj učinkovitih in
nadzorovanih gibih, ki potekajo od preprostih refleksnih gibov do hotenih
in sestavljenih.
Gibalni razvoj poteka skozi različna obdobja, ki jih imenujemo razvojne
stopnje, v katerih lahko opazimo določeno vrsto značilnega vedenja, ki
velja za večino otrok (Gallahue in Ozmun, 2006; povz. po Videmšek in
Pišot, 2007):
Refleksna gibalna faza (od prenantalnega obdobja do enega leta):
stopnja vkodiranja (zbiranja) informacij,
stopnja dekodiranja (procesiranja) informacij.
Rudimentalna gibalna faza (od rojstva do drugega leta):
stopnja inhibicije refleksov,
predkontrolna stopnja.
Temeljna gibalna faza (od drugega do sedmega leta):
začetna stopnja,
osnovna stopnja,
zrela stopnja.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
7
Specializirana gibalna faza (od sedmega leta naprej):
splošna stopnja,
specifična stopnja,
specializirana stopnja .
Refleksna gibalna faza:
Na tej stopnji so refleksne dejavnosti pomembne tako za zbiranje
informacij kot tudi za preživetje organizma (Cemič, 1997).
Prvo stopnjo motoričnega razvoja človeka predstavljajo refleksni gibi
fetusa in novorojenčka. Refleks je vedenje, ki ga samodejno sproži
določeni dražljaj (zvok, dotik, svetloba, sprememba telesnega položaja) in
ga nadzorujejo subkortikalni možganski centri (Goodway, 2002; povz. po
Videmšek in Pišot, 2007).
Rudimentalna gibalna faza:
Na tej fazi se pojavljajo prva namerna zavestna gibanja (Cemič, 1997, str.
17). Pojavljanje namernih, zavestnih gibanj je odvisno od zorenja
organizma, zato se zvrstijo v določenem vrstnem redu. Rudimentalna
gibanja so pravzaprav prva in osnova zavestnega gibanja (prav tam, str.
17).
V rudimentalni gibalni fazi so motorične sposobnosti otroka začetne in
nepopolne. Rudimentalno gibalno fazo delimo na dve stopnji, in sicer:
Stopnjo inhibicije refleksov (kmalu po rojstvu je gibanje vedno bolj pod
nadzorom razvijajočega se korteksa, kar povzroči, da se vedno več
refleksov inhibira in postopno izgine) in predkontrolno stopnjo (pri otrocih
enega leta starosti opazimo že večjo natančnost in kontrolo gibanja; otroci
se že naučijo pridobivati in obdržati ravnotežje, ravnanja z raznimi
predmeti in gibanja v prostoru s precej veliko kontrolo) (Videmšek in Pišot,
2007, str. 43–44).
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
8
Temeljna gibalna faza:
Cemič (1997) pravi, da so temeljna gibanja, ki jih vsebuje vsaka človekova
dejavnost.
Značilno za to fazo je, da otroci preskušajo in raziskujejo svoje gibalne
sposobnosti, katero postaja vse bolj učinkovitejše in usklajeno. Različnih
gibalnih spretnosti se lotijo najprej ločeno šele nato bolj povezano. Ob
koncu tega obdobja, naj bi otroci obvladali večino temeljnih gibalnih
spretnosti. Zato je pomembno spodbudno okolje, priložnost za dejavnost
in učenje. Če otrok nima tega, kar potrebuje za nadaljni gibalni razvoj, in
ne doseže najvišjega obdobja te faze, je možnost, da bo imel v nadaljnjem
gibalnem razvoju težave (Gallahue in Ozmun, 2006; cit. po Videmšek in
Pišot, 2007, str. 44).
Specializirana gibalna faza:
Po temeljni fazi nastopi specializirana gibalna faza. Prehodno obdobje, ki
traja približno od sedmega do desetega leta, je prvo na tej stopnji
gibalnega razvoja. Otrok začne povezovati in uporabljati temeljne gibalne
spretnosti za izvajanje športnih spretnosti, katero izvajanje je vse bolj pod
nadzorom, hitrejše in bolj izpopolnjeno. Spretnosti (lokomotorne,
stabilnostne in manipuliativne) postajajo natančnejše, dovršene,
sestavljene in se bolj smiselno uporabljajo v vseh gibalnih aktivnostih
(Gallahue in Ozmun, 2006; povz. po Videmšek in Pišot, 2007).
V fazi specializacije postane gibanje sredstvo, saj poudarek ni več na
učenju temeljnih gibanj, ampak na individualni ali skupinski športni
dejavnosti. Temeljna gibanja se vse bolj izpopolnjujejo in kombinirajo v
zahtevnejše oblike na višji ravni delovanja (Cemič, 1997, str. 18).
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
9
2.1.2.1. Gibalne sposobnosti otroka
So sposobnosti odgovorne za izvedbo človekovega gibanja. Gibanje
zdravega človeka pri delu, športu ali rekreaciji je odvisno od njegovih
sposobnosti, lastnosti in karakteristik. Gibalne sposobnosti so lahko
prirojene ali pridobljene. To pomeni, da je človeku že z rojstvom dana
stopnja, do katere se mu bodo razvile gibalne sposobnosti, seveda ob
normalni rasti in zorenju. Razvoj gibalnih sposobnosti sicer potekajo
kontinuirano, čeprav so značilna obdobja stagnacij in upadanja
sposobnosti. Nekatere sposobnosti dosežejo najvišjo raven prej, npr.:
razvoj hitrosti in koordinacije je zelo intenziven, druge sposobnosti, kot so:
ravnotežje, moč, gibljivost, vzdržljivost pa počasnejši. Ljudje so si različni,
zato je stopnja razvitosti gibalnih sposobnosti različna in pride od
individualnih razlik v sami gibalni učinkovitosti posameznika. Torej
posamezniki niso sposobni izvesti na enak način gibalnih nalog in se med
seboj razlikujejo glede na uspešnost izvedbe.
Gibalne sposobnosti so torej zmožnosti, ki posamezniku omogočajo
realizacijo gibalnih nalog, so merljive in na osnovi njih lahko ločimo razlike
v uspešnosti izvedbe določnene gibalne naloge med dvema subjektoma
pri enakih pogojih, znanju in motivaciji sposobnosti (Videmšek in Pišot,
2007, str. 71).
Učinkovitost posameznika pri realizaciji gibalnih nalog na splošno določa
šest gibalnih sposobnosti (prav tam, str. 71):
koordinacija,
ravnotežje,
moč,
hitrost,
gibljivost,
natančnost.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
10
Posebno vlogo in prispevek h gibalni učinkovitosti pa ima tudi funkcionalna
sposobnost (prav tam):
vzdržljivost.
Koordinacija
Koordinacija pomeni sposobnost lahkotnega in miselnega usklajevanja, ki
jih prilagajamo konkretnim potrebam in zahtevam. Koordinacija pomeni,
da lahko naučene gibalne naloge (avtomatizmi) prilagajamo novonastalim
situacijam in potrebam. Pogojena je z zalogo osvojenih gibalnih navad.
Koordinacija je 80 % prirojena kar pomeni, da se je s pravilnim in
zadostnim treningom razviti le 20 %, in to največ do 7. leta
Pocrnjič (2001) navaja naslednje sposobnosti, ki spadajo h koordinaciji:
o hitrost izvajanja zapletenih motoričnih struktur, predvsem novih,
o občutek za ritem;
o sposobnost izvesti neko gibalno akcijo v točno določenem trenutku,
o motorična učljivost;
o sposobnost usklajenega delovanja rok, nog in trupa;
o sposobnost naglega spreminjanja smeri gibanja (agilnost);
o sposobnost enakovrednega uporabljanja obeh ekstremitet nog
(lateralnost);
o sposobnost ocenjevanja prostorskih in časovnih odnosov med
lastnim gibanjem, gibanjem drugih igralcev in gibanjem žoge
(specializacija);
o natančnost zadevanja cilja.
Otroci izvajajo naravne oblike gibanja in osnovne elemente različnih
športov, s katerimi razvijajo koordinacijo. V fazi učenja premagujejo
različne ovire (poligon), izvajajo različne igre (elementarne, plesne),
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
11
različne dejavnosti v ritmu, gibalne naloge z različnimi pripomočki,
dejavnosti z obema okončinama hkrati, manipulativne dejavnosti itd.
(Videmšek in Pišot, 2007, str. 73).
Ravnotežje
Je sposobnost človeka, da ohrani stabilen položaj pri različnih motoričnih
nalogah. Kadar se želi ohraniti nek položaj, človekovo telo ne miruje,
temveč nenehno koleba. Kot da bi za trenutek izgubili ravnotežje in ga v
istem trenutku spet vzspostavili. Bolj je pri človeku razvita ta sposobnost,
manjše so amplitude korekcijskih gibov in ravnotežje se lažje ohranja.
Ohranjanju stabilnega položaja in hitrega oblikovanja kompenzacijskih
gibov pravimo ravnotežje. Delimo ga na statično in dinamično ravnotežje .
Pri statičnem poskušamo ohraniti ravnoteženi položaj v mirovanju (ko ni
bil moten ravnoteženi organ) pri dinamičnem pa poskušamo vzpostaviti
ravnoteženi položaj v mirovanju ali gibanju (ko je bil predhodno moten
ravnoteženi organ) (Videmšek in Pišot, 2007).
Moč
Je osnovna gibalna sposobnost, brez katere ni gibanja. Je sposobnost
človeka, da učinkovito uporablja silo mišic za delovanje proti zunanjim
silam. Pod mišično silo, razumemo tisto silo, ki jo razvijajo mišice s svojim
naprezanjem. Mišica lahko razvija silo z gibanjem in brez gibanja.
Moč je sposobnost za premagovanje, obvladovanje odporov (Cemič,
1997).
Delimo jo na (Videmšek in Pišot, 2007, str. 75):
eksplozivno moč,
repetitivno moč,
statično moč.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
12
Pocrnjič (2001) pravi, da je moč 50 % prirojena, eksplozivna moč pa je 80
% prirejena.
Otroci morajo imeti moč ustrezno razvito njihovi razvojni stopnji. Tisti, ki
tega nimajo, niso sposobni premagovati naporov pri izvajanju različnih
športnih aktivnosti. Posledica tega je hitra utrujenost, kar povzroči
pasivnost otroka v neki dejavnosti (Videmšek, Berdajs in Karpljunk, 2003,
str. 40).
Hitrost
Je sposobnost hitrega izvajanja motoričnih nalog. S treningom lahko le
malo vplivamo na razvoj hitrosti. Je 90-95 % prirojena in se je le da 5 %
izboljšati predvsem nekje 7.–9. leta starosti. Visoka prirojenost hitrosti je
pogojena z nekaterimi fiziološkimi značilnostmi človeka.
Dejavniki, ki vplivajo na hitrost (Pistotnik, 2011, str. 104):
fiziološki dejavniki, ki so povezani z delovanjem živčnega sistema;
biološki dejavniki, ki so povezani s sestavo mišičnega tkiva;
psihološki dejavniki, ki vplivajo na odzivnost posameznika;
morfološke značilnosti telesa (predvsem pri hitrem premikanju
telesa v prostoru) in
nivo ostalih gibalnih sposobnosti.
Hitrost je sposobnost izvedbe gibanja v najkrajšem možnem času, ki se
lahko pojavlja kot hitrost reakcije, hitrost posamičnega giba ali kot hitrost
izmeničnih gibov (frekvenca) (Videmšek in Pišot, 2007, str. 77).
Hitrost pride do izraza šele pri naučenih gibanjih, zato lahko pri majhnih
otrocih opazujemo gibalno hitrost pri plazenju, štirinožni hoji in teku,
vendar šele takrat, ko otroci obvladajo določen vzorec gibanja. Gibalna
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
13
hitrost se razvije med 12. in 13. letom pri deklicah, pri dečkih pa nekoliko
pozneje (Cemič, 1997, str. 25).
Gibljivost
Gibljivost lahko z drugimi besedami rečemo fleksibilnost, elastičnost ali
gibčnost. Gibljivost je sposobnost za izvedbo gibov z maksimalno
amplitudo. Kakšno gibljivost bo človek sposoben izraziti, je odvisno od
anatomskih, fiziološkij, antropometričnih in psiholoških dejavnikov. Za
večjo ali manjšo gibljivost pa so odgovorni: razponi v sklepih in sklepnih
sistemih, dolžina in elastičnost mišic in vezi, mišični tonus, debelost,
treniranost (v smislu gibljivosti)...
Pistotnik (2011) navaja naslednje dejavnike gibljivost:
notranji – vezani na zgradbo in delovanje telesa (anatomski,
morfološki, fiziološki, biološki, psihološki);
zunanji – na človekovo telo vplivajo iz okolja (temperatura okolja,
obdobje dneva, prehrana).
Gibljivost upada z odraščanjem (od sedmega leta dalje) in je edina
gibalna sposobnost, za katero je normalno, da z razvojem upada (Cemič,
1997, str. 26).
Gibljivost lahko razvijamo na dva načina (Videmšek, Berdajs in Karpljuk,
2003, str. 42):
s klasično metodo (uporabljamo balistične, dinamične vaje oz. vaje
z zamahi);
z raztezanjem ali statičnimi vajami (položaj maksimalnega raztega
se doseže počasi in zadrži dalj časa).
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
14
Natančnost
Je sposobnost za natančno določitev smeri in intenzivnosti gibanja. Pride
do izraza v športih, pri katerih se zadevajo cilji: nogomet, košarka,
rokomet, odbojka... in športih kjer je potrebno izvesti natančo gibanje:
umetno drsanje, hokej na ledu... Videmšek in Pišot (2007) pravita, da je ta
sposobnost odvisna od čustvenega stanja človeka, zato lahko rezultati
zelo nihajo.
Cemič (1997) je mnenja, da je za natančna gibanja potrebno v kratkem
času opraviti analizo mnogih informacij:
določiti cilj in smer,
oddaljenost,
obliko in velikost,
način delovanja na predmet,
način delovanja na predmet,
smer in intenzivnost premikanja,
regulacijo moči.
Vzdržljivost
Je sposobnost za dolgotrajno opravljanje motoričnih aktivnosti. Spada k
funcionalnim sposobnostim, ki so odvisne od delovanja organiskih
sistemov (dihalnega sistema, srčnega in krvožilnega sistema, biokemičnih
procesov za tvorbo energije), pomembno vlogo imajo tudi psihološki
faktorji (vedenjske lastnosti, motivacija).
Pocrnjič (2001) omenja več vrst vzdržljivosti:
osnovna,
specialna,
aerobna,
anaerobna,
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
15
aerobna-anaerobna.
Izvajanju dlje časa trajajočih gibalnih nalog z enako učinkovitostjo
imenujemo vzdržljivost. Telo se med izvajanjem takih gibalnih nalog bojuje
proti utrujenosti, z izboljšanjem vzdržljivosti lahko zmanjšamo stanje
utrujenosti (Videmšek in Pišot, 2007, str. 80).
Kognitivni razvoj 2.1.3
Intelektualni procesi kot so zaznavanje, predstavljanje, presojanje,
sklepanje, spomin, govor in reševanje problemov, ki omogočajo mišljenje,
odločanje in učenje so značilni za kognitivni razvoj (Marjanovič Umek,
2004). Otrok uporablja te intelektualne procese pri pridobivanju znanja,: Ti
mu tudi omogočajo, da se zaveda okolja, ki ga obdaja.
Znanih je sicer več teorij, spodaj pa je navedena Piagetova teorija
kognitivnega razvoja, ki proučuje zgradbo in razvoj miselnih operacij, po
kateripoteka razvoj skozi štiri stopnje:
senzomotorična stopnja (0 – 2 let) je stopnja prvega zavedanja
otrok. Otrok pozna svet samo preko svojih občutkov in dejanj. S
pomočjo nekaj enostavnih refleksov, prihaja do prvih izkušenj z
gibanjem. Po prvem letu je otrokovo gibanje, vedenje vse bolj
namerno. Mišljenje je povezano z zaznavanjem saj otrok misli le o
tem, kar zaznava. Proti koncu te faze se pojavi vnaprejšnje
predvidevanje.
predoperativna stopnja (2 – 7 let) je stopnja razvoja predstav in
pojmov. Otrok lahko razmišlja tudi o tem kar ne zaznava v tistem
trenutku. Razvija se simbolna igra, napreduje v likovnem izražanju,
razvije se bujna domišljija. Otrok je vse bolj zmožen obnavljati
dogodke in napovedovati nove.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
16
v konkretnooperativni stopnji (7 – 11 let) se razvijejo miselne
operacije, ki omogočajo reševanje konkretnih problemov. Operacije
potekajo na miselni ravni vendar so vezane na konkretne predmete
in pojave. Razmišljanje postane bolj fleksibilno in logično.
formalno operativna stopnja (od 11 leta naprej) pomeni za otroka
abstraktno in hipotetično mišljenje, ki ni več omejeno na konkretne
predmete. Začne se zanimati za socialne zadeve, politične ideje,
gibanja itn.
Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na kognitivni razvoj so biološko
zorenje, okoljske izkušnje, socialna transmisija in uravnoteženost
(Videmšek in Pišot, 2007, str. 84). Piaget v svoji teoriji spoznavnega
razvoja zagovarja dejstvo, da je telesna zrelost (npr. zrelost živčnega in
mišičnega sistema) osnova za razvoj spoznavnih funkcij. Meni, da je
zrelost pogoj, da ob spodbudah iz okolja otrok razvije miselne sposobnosti
(Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).
Čustveno-socialni razvoj 2.1.4
Čustveni in socialni razvoj otroka je v tesni medsebojni povezavi, zato ju
velikokrat obravnavamo skupaj in ne posamično. Tesno se povezujeta tudi
z drugimi razvojnimi področji. Razvoj na čustveno-socialnem področju je v
obdobju zgodnjega otroštva zelo razgiban.
Otrok izraža različna čustva, kot so veselje, jeza, strah, tesnobnost,
zaskrbljenost, ljubosumnost in naklonjenost že od rojstva naprej. Čustva
se začnejo čedalje bolj razlikovati, hkrati pa narašča spoosobnost
čustvenega izražanja in prepoznavanja čustev drugih oseb. Pri otrocih so
preskoki med čustvi zelo hitri. Z razvojem se pa spreminja doživljanje in
izražanje čustev, katera postajajo vse bolj uravnovešena in socialno
sprejemljiva (Kavčič in Fekonja, 2004 pozv. po Videmšek in Pišot, 2007,
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
17
str. 86). Intenzivnost čustvenih odzivov in pogostost izražanja čustev se z
leti zmanjšuje spreminja pa se tudi intenzivnost teh čustev. V otroštvu so
individualne razlike v čustvenem odzivanju večje (Videmšek in Pišot,
2007, str. 87).
Skozi igro otrok spoznava pravila vedenja, si pridobiva socialne veščine,
medosebne odnose ... Igra je v otroštvu zelo pogosto gibalne narave. S
sodelovanjem v gibalnih igrah se lahko dosežejo številni pozitivni učinki na
otrokov čustveno-socialni razvoj. Zaradi tesne povezanosti področij
razvoja praviloma hitreje napredujejo otroci, ki so naprednejši na
gibalnem, intelektualnem in čustvenem področju (Videmšek in Pišot,
2007).
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
18
2.2 Teorija nogometa za mlade
2.2.1 Metodika učenja in treniranja
Pod metodiko razumemo številne pedagoške napotke in zakonitosti
vodenja vzgojno-izobraževalnega dela; osnovno učno-vzgojna načela,
metoda posredovanja snovi, učne metode, oblike dela in metodične
lestvice. Z njimi želimo doseči cilje, ki smo si jih postavili ali so to splošni
cilji (priprava na zdravo življenje, vzgoja volje pri telesnih in psihičnih
naporih, navajanje na medsebojne odnose) ali pa so posebni cilji
(vključevanje v trenažni proces, utrjevanje interesa za nogomet, delovne
navade, pridobivanje teoretičnega znanja,...) (Elsner, Verdenik, Pocrnjič,
2012).
Glavne naloge treninga (prav tam, str. 49-50):
a) psihična priprava – osnova za razvoj sposobnosti potrebnih za
disciplino v igri, pravila, poraz, zmago, sodelovanje z igralci,
medsebojno spoštovanje, realnost v oceni sposobnosti, struktura
osebnosti – lastnosti za uspeh (volja).
b) športno tehnična priprava
o elementarne tehnične sposobnosti razvijati v različnih
pogojih;
o kar je potrebno obvladati veliko število prvin – temu
posvetimo veliko časa, toda v različnih pogojih.
c) Taktična priprava
o osnovne standardne taktične situacije;
o razvoj mora biti usmerjen v taktiko zmage in v razvoj
ofenzivne borbenosti.
d) Intelektualna priprava
o priprava v sposobnosti opazovanja;
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
19
o visoko razvitost spomina (graditev taktike);
o razvoj spomina (vezano na ostale procese v treningu).
Pogoji uspešnosti (prav tam, str. 50):
med drugimi elementi – trening,
pogostost treniranja,
pripravljenost na naprezanje (interes, perspektiva),
kolektiv, doživljanje kolektivne radosti,
odnos zaupanja med trenerjem in nogometašem, pogoji treniranja
(način življenja, pogoji in možnost treniranja, materialni pogoji).
2.2.1.1 Osnovna učno-vzgojna načela
Da bi bilo delo čim bolj uspešno, moramo pri svojem delu upoštevati
določena načela oz. principe, ki predstavljajo nekakšne smernice v delu.
Področje treniranja mladih nogometašev je zapleteno in odgovorno delo
in če želimo delo opraviti vestno in dobro se moramo držati nekakih
osnovnih načel oz. vodilnih načel, ki nas vodijo skozi tega vzgojno-
izobraževalnega dela (Elsner, Verdenik, Pocrnjič, 2012).
Učitelja oz. trenerja pri svojem delu vodijo didaktična načela učnega
procesa, da uspešno uresniči svoje naloge. Načela po Poljaku (1977; cit
po Pišot in Jelovčan, 2006) so:
· načelo nazornosti in abstraktnosti,
· načelo aktivnosti in razvojnosti,
· načelo sistematičnosti in postopnosti (od lažjega k težjemu, od
enostavnega k zapletenemu, od bližnjega k daljnemu, od znanega
k neznanemu),
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
20
· načelo primernosti in akceleracije,
· načelo individualizacije in socializacije
· načelo racionalizacije in ekonomičnosti,
· načelo historičnosti in sodobnosti.
Načrtujemo zato, da optimalno uresničimo načrt, da se izognemo
improvizaciji in rutinskemu delu, zaradi strokovne odgovornosti ter lažje
evalvacije lastnega dela (Boldin, 2008).
Rajtmajer (1990, str. 147) pravi, da so didaktična načela torej v praksi
preverjene splošne zakonitosti, ki jih moramo upoštevati pri posredovanju
učno-vzgojnih vsebin.
a) načelo vzgojnosti
Trener pomaga vsestransko razvijati mlado osebnost in se pri tem ne
omeji le na posredovanje nogometnega znanja. Mora si prizadevati
oblikovati mlado osebnost s pozitivnimi moralnimi lastnosti, kot so:
delavnost, pridnost, vztrajnost, vestnost, natančnost.
o Z vsebinami: dati poudarek na nogomet, vendar ne izključiti ostalih
športnih panog, pogovarjati se tudi o drugih življenjskih zadevah
o Z načinom dela: trener bo bolj uspešen pri svojem delu, če pozna in
obvlada metodiko treniranja; učne oblike, metode, nogometne
elemente.
o Trenerjeva osebnost: trener mora biti vzgled otrokom. Mora ustvariti
pozitivno delovno okolje, ki temelji na prijateljskem, delovnem odnosu.
Naj bo brez nasilja in pritiskov na otroke, brez smešenja, saj lahko
privabi nekaj negativnosti, saj nekatere lahko zelo prizadene.
b) načelo nazornosti (»zlato načelo«)
Tukaj je izredno pomembna učiteljeva korektna demonstracija. Trener
mora pokazati nazorno, vse kar otroke uči. Lahko uporabi lastno ali tuje
znanje, slike, video posnetke, dodatna pojasnila, mimiko, kretnje. Nazorno
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
21
mora pokazati neko gibanje in pri tem uporabiti čim več možnosti samo da
bo otrok hitreje razumel neko gibanje. Učenci morajo s pomočjo čutil
doživljati gibanje in sprejeti določena dejstva, da si oblikujejo pravilo
postavko o nalogi, ki jo morajo izvesti.
c) načelo primernosti
Trener mora prilagoditi delo telesnim in psihičnim sposobnostim otrok
določene starostne skupine. Paziti mora, da delo v določeni starostni
skupini otrok ni ne pretežko, ne prelahko. Prav tako naj ne podcenjuje ali
precenjuje otrokove sposobnosti.
d) načelo dolgoročne naravnanosti vadbe
Skozi dolgotrajno pripravo in postopnost zagotoviti najboljšo osnovo in
postopno povečevati napor in zahtevnost vadbe primerno razvoju
nogometašev, s katero se lahko dosežejo vrhunski dosežki.
e) načelo mnogostranskosti
Trener mora imeti čim večjo paleto vaj in nalog na razpolago pri delu, da
bodo mladi lahko dobili čim večje znanje.
f) načelo radosti ali igrivosti
S svojim pristopom mora zagotoviti veselje otrok pri delu in tudi pravo
mero odgovornosti in discipline. Zato mora izbirati temu primerne metode,
vaje...
g) načelo dinamičnosti
Otroci morajo biti aktivni čimveč, zato je naj delo tako organizirano, da bo
čimveč otrok istočasno naredilo čimvečkrat eno vajo. Zato ne delamo
prevelikih kolon, kjer otroci nato dolgo čakajo na vrsto.
Ostala načela so še: »od lažjega k težjemu«, »od bistvenega k manj
bistvenemu«, »veliko število ponovitev«.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
22
2.2.1.2 Organizacijske oblike
a) Skupna ali frontalna vadba
Ena vaja, ki jo izvajajo vsi otroci.
b) Vadba v skupinah
Otroci so razdeljeni v skupine, od katerih vsak zase izvaja nalogo, ki jo
določimo. Skupine so lahko homogene (igralci podobnih sposobnosti) ali
heterogene.
c) Posamična vadba
Ta vadba je pri delu z mladimi zelo pomembna, saj dela trener z enim
samim igralcem in se lahko posveti samo njegovim problemom. Je zelo
uporabna pri učenju tehnike gibanj z žogo ali brez ter na individualni
taktiki. Uporabna za odpravljanje napak in izpopolnjevanje posemeznih
nalog igralca.
d) Vadba v kolonah
V kolonah postavljeni otroci čakajo na vrsto, da izvedejo določeno nalogo
za svojim predhodnikom. Problem tu je manjše število ponovitev
(poskusimo delati majhne kolone), je pa vadba dobra za razvijanje
tekmovalnosti.
e) Poligon
V poligonu izvajajo otroci nalogo eno za drugo in zaporedoma. Paziti
moramo, da ne pride do prevelike gneče in oviranja v poliganu, ki lahko
služi tudi v tekmovalne namene.
f) Obhodna vadba
Otroci krožijo od postaje do postaje, kjer izvajajo različne naloge. Lahko
delajo vajo posamezno, lahko so razporejeni v pare ali majhne skupine. S
to vadbo omogočimo čimvečim otrokom hkrati izvesti čimvečje število
ponovitev.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
23
2.2.1.3 Metode posredovanja snovi:
a) metoda DEMONSTRACIJE
Demonstracija (pokazati, ponazarjati) pomeni v teoriji prikazovanje tistega,
kar je mogoče perceptivno doživeti. Trener prikazuje, učenci opazujejo.
Gibanje pokažemo (demonstriramo) večkrat zapored, najprej počasi, nato
z normalno hitrostjo. Demonstracija mora biti nazorna. Poudarimo samo
pomembne stvari. Čimveč učenčevih čutil sodeluje, uspešnejša je
demostracija. Pomembno je tudi demonstriranje napak v gibanju. Tu ima
demonstracija vlogo povratne informacije: omogoča popravek gibanja
oziroma odpravljanje napak. Metodo demonstriranja vedno spremlja
metoda razlage.
b) metoda RAZLAGE
Uporabljamo jo za posredovanje novih vsebin (razlaga tehnike, poteka
gibanj...). Pogostokrat skuži kot povratna informacija, saj trener opozarja
otroke na napake v gibalni izvedbi (faza utrjevanja). Povratno informacijo
posreduje med samo izvedbo ali po njej.
Razlaga mora biti, jasna, razumljiva, kratka.
2.2.1.4 Učne metode
Naloga učitelja (trenerja) je pravilna izbira in uporaba učnih metod. Učne
metode so načrtna, premišljena dejanja, ravnanja za realizacijo nekega
cilja. So znanstveno in praktično preverjeni načini komunikacije med
trenerjem in igralci. Izbira metod je odvisna od razvojne stopnje otrok,
njihove sposobnosti in spretnosti, stopnje učnega procesa (posredovanje
novih vsebin, utrjevanje, preverjanje), vsebine, trenerjeve osebnosti.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
24
a) Sintetična metoda
Motorično gibanje izvedemo v celoti. Začnemo vedno s to metodo, tako
vadeči dobijo predstavo o gibanju, ki se ga bodo učili.
b) Analitična metoda
Motorično gibanje razdelimo na posamezne sestavne dele in vadeče
seznanimo z bistvenimi deli gibanja in šele nato vadimo gibanje v celoti.
Torej najprej se učimo in vadimo gibanja po delih, šele nato ga izvedemo v
celoti. Zaradi večkratnega ponavljanja posameznih delov postane vaja za
vadeče sčasoma dolgočasna. Uporabljamo jo predvsem za odpravljanje
napak, ki onemogočajo napredek, pri učenju gibanja, kjer je večja
nevarnost za poškodbe (odvzemanje, podrsavanje...).
c) Kombinirana metoda
Pri tej metodi je značilna povezava sintetične in analitične metode ali z
metodo igre. Uporabljamo jo, ko učimo po posameznih sestavnih delih in
razvijamo motorične sposobnosti z različnimi metodami.
d) Metoda igre
Je največkrat uporabljena metoda pri učenju in vadbi nogometnih vsebin.
V različnih igralnih oblikah, podobne nogometni igri učimo in razvijamo,
izpopolnjujemo neko gibanje. Te različne igralne oblike vsebujejo samo
nekatere značilnosti nogometne igre, so poenostavljene s spreminjajočimi
se pravili. S to metodo lažje motiviramo vadeče, saj jim igra pomeni
veselje, zabavo. Prednosti te metode so, da je dovolj indivualizacije, večja
raznovrstnost reševanja igralnih situacij. Ima pa tudi svoje slabosti, ki so
lahko tudi prevelika individualnost, izvedba napačnega izvajanja gibanja,
slabo oblikovanje medsebojne komunikacije.
e) Situacijska metoda
Uporablja se pri učenju konkretne tipične in atipične igralne situacije v
fazah igre. Taktična informiranost je tu prvotnega pomena. Težavnost
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
25
okoliščin moramo prilagajati stopnji vadečim. S posredovanjem idej
trenerja poskušajo reševati različne situacije med igro.
f) Tekmovalna metoda
Se uporablja za preverjanje na treningu pridobljenih motoričnih spretnosti
in taktičnih znanj v tekmovalnih pogojih (tekma).
2.2.1.5 Metodična lestvica pri poučevanju elementov tehnike in
taktike
Metodična lestvica je urejeno zaporedje postopkov, metod in vaj pri učenju
določene gibalne naloge (Elsner, Verdenik, Pocrnjič, 2012, str. 53).
Metodična lestvica pri poučevanju elementov tehnike (prav tam) :
a) Imenovanje in demonstracija učnega elementa
b) Opis bistvenih sestavnih elementov
c) Izvedba tehničnega elementa v celoti v gibanju (1. stopnja vadbe)
d) Demonstracija in opozorilo na bistvene napake
e) Izvajanje in vadba elementa po posameznih delih za odpravljanje
napak ali za izpopolnjevanje elementa
f) Izvajanje in vadba udarca v cilj (2. stopnja vadbe – samo pri
udarcih)
g) Izvajanje in vadba elementa v povezavi z drugimi vsebinami
nogometne igre ( 3. stopnja vadbe)
h) Izvajanje in vadba elementa v igralni obliki ali v tipični igralni situaciji
(4. stopnja vadbe)
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
26
Metodična lestvica pri poučevanju elementov taktike (Verdenik,
Pocrnjič, Elsner 2007, str. 52):
a) Glede na vsebino
a) Vadba posamične taktike v obrambi in napadu
b) Vadba osnovne skupinske taktike v obrambi in napadu za začetnike
in starejše z igralnimi oblikami
c) Vadba specialne skupinske taktike v obrambi in napadu v obliki
uigravanja na igralnih mestih (igralne (strukturne) situacije)
d) Vadba moštvene (skupne) taktike v obrambi in napadu v igri napad
proti obrambi
b) Glede na postopnost vadbe
a) Razlaga in demonstracija učnega elementa
b) Vadba brez nasprotnih igralcev (osvajanje taktičnih programov)
c) Vadba s pasivnimi, polaktivnimi in aktivnimi nasprotnimi igralci
d) Improvizacija (dodatno reševanje igralnih situacij izven
dogovorjenega ali možnost večje izbire znotraj večjih taktičnih
programov)
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
27
2.3.1 Nogometna tehnika
Nogometna tehnika (nogometna motorika) je gospodarno izvedeno
gibanje, ki omogoča najvišje športne dosežke. Gibanja v nogometu so
osnovna – naravna (teki, skoki) in specifična »nogometna«. Igralec mora
v igri mnogokrat reševati zelo kompleksne motorične naloge. Žogo mora
zaustaviti, jo sprejeti, z njo poskušati preigrati nasprotnika, žogo natančno
podati soigralcu ali poskušati zadeti gol. Vse te naloge mora opraviti v
gibanju (teku, skoku, v dvobojih z nasprotnikom). Zato mora igralec
psihomotorične in funkcionalne sposobnosti pravočasno razvijati, saj le
starosti ustrezno razvit organizem omogoča napredek v nogometni
motoriki (tehniki) (Elsner, 2004, str. 36).
2.2.1.1 Pomen tehnike v nogometu:
Najprej so veliko žogo samo udarjali, potem su ugotovili, da je celo boljše
če znaš žogo voditi, potem je spet prišla ideja po zaustavljanju podane
žoge, takrat se je razvila spretnost varanja. Ker so začeli igralci varati, je
prišlo do odvzemanja žoge. Pojavilo se je pravilo avta z rokami. Ugotovijo,
da ne bi bilo slabo, če postavijo enega igralci v gol in mu dajo nekatere
prednosti pred igralci v polju. In tako se je pomen tehnike v nogometu
razvil in pridemo do spodnjih ugotovitev današnjega pomena tehnike v
nogometu:
da je to uspešno hitrih in natančnih gibanj z žogo ali brez v različnih
igralnih pogojih na nogometni tekmi;
da ima igralec prednost pri taktiki v igri in boljšo izrabo psihičnih in
motoričnih sposobnosti z boljšim tehničnim znanjem;
nogometna tehnika je osnova igre. Za vzpostavitev medsebojnega
sodelovanja s soigralci med igro je potrebno obvladovanje tehnike
gibanja z žogo in brez;
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
28
tesno se povezuje z ostalimi sestavinami nogometne igre;
upravljanje z žogo je prva stopnička v razvojni poti nogometaša in
ima zato tehnika posebno mesto (Elsner, Verdenik, Pocrnjič, 2012).
Na razvoju tehnike lahko največ naredimo med 8. in 12. letom (prav tam).
2.2.1.2 Opredelitev nogometne tehnike:
Nogometna tehnika je način izvedbe nekega gibanja. Izvedba določenega
gibanja na najracionalnejši in najekonomičnejši način, ki omogoča
igralcem uspešno reševanje različnih nalog z žogo in brez in s tem tudi
dosego najvišjih športnih dosežkov (Elsner, Verdenik in Pocrnjič, 2012).
Racionalnost oziroma ekonomičnost pomeni, da je potrebno določeno
gibanje izvesti brez odvečnih gibov in z najmanjšo porabo energije.
Tehnika je znanje posameznika pri tehniki gibanj z žogo in brez. Je
nenadomestljiv člen v nogometni igri, ki ga ne moreš nadomestiti z
aktivnostjo drugega igralca, kar je možno pri taktiki, v aktivnosti v igri, itd.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
29
2.2.1.3 Delitev nogometne tehnike
Nogometno tehniko delimo na (Elsner, 2004, str. 36):
1. Osnovno – gibanja brez žoge
2. Specialno – gibanja z žogo
Slika 1: Nogometna tehnika
Vir: Elsner, 2004, str. 37
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
30
2.3.2 Taktika in igra nogometa
2.2.2.1 Taktika nogometa
Taktični načrt v ožjem pomenu rešuje naloge na določeni tekmi. Glavna
naloga je nadigrati – premagati nasprotnika, doseči zadetek in se braniti
pred nasprotnikom, da ga ne bi dosegel on (Elsner, 2004, str. 72).
Taktika je načrtni način igre, ki se prilagaja najrazličnejšim pogojem, s
ciljem doseganja najboljših rezultatov. Pogoji: (Elsner, Verdenik in
Pocrnjič, 2012).
· tehnične, taktične in kondicijske sposobnosti lastnih igralcev;
· tehnične, taktične in kondicijske sposobnosti nasprotnih igralcev;
· vrsta tekme;
· važnost in kraj igranja tekme;
· tekmovalni in vremenski pogoji...
Primerjava tehnike in taktike (prav tam):
tehnika – način izvedbe gibanja
taktika – izbira načina gibanja
Smisel tehnike je vodenje žoge z levo nogo, z desno nogo, z nartom, z
zunanjim delom stopal… Smisel taktike je vodenje žoge (Elsner, Verdenik
in Pocrnjič, 2012):
o glede na nasprotnika,
o glede na prostor,
o glede na razporeditev soigralcev,
o glede na igrišče…
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
31
Delitev nogometne taktike (prav tam):
1. Glede na število igralcev:
posamična (individualna) taktika,
skupinska taktika,
moštvena taktika.
2. Glede na fazo igre:
taktika v napadu,
taktika v obrambi,
taktika ob prekinitvah.
Sredstva posamične taktike (Elsner, Verdenik in Pocrnjič, 2012, str.
23):
1. Sredstva posamične taktike v napadu:
podajanje žoge,
odkrivanje – postavljanje,
sprejemanje žoge.
2. Sredstva posamične taktike v obrambi:
pokrivanje,
odvzemanje žoge,
izbijanje žoge.
3. Posamične akcije v taktiki napada:
vodenje žoge,
varanje,
streljanje na vrata.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
32
2.2.2.2 Igra nogometa
Glavna značilnost igre je sodelovanje med igralci, ki je večstransko,
odvisno tudi od načina vodenja, individualnosti igralcev, sestave moštva,
sistema vrednosti itd. Posebno pomembno je medsebojno motorično
komuniciranje ob sočasnem komuniciranju z žogo in upoštevanju velikosti
igralne površine (Elsner, 2004).
Slika 2: Sestava nogometne igre
Vir: Elsner, 2004
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
33
2.2.2.3 Sistemi nogometne igre
Obliko, kako so igralci razporejeni na igrišču, na katerem delu igrišča
delujejo, kako se gibljejo, imenujemo sistem, ki igralcem določa njihove
splošne naloge. Čeprav se le redko spreminja, je več ali manj stalen
(spremembe le po enem, dveh ali več desetletij) pa so nastale spremembe
bile in so vedno očitne. Značilnosti dobrega sistema (Elsner, 2004):
je enostaven,
sistem igralcem omogoča med igro enako pomoč tako obrambi kot
napadu;
zagotavlja enakomerno obremenitev igralcev in omogoča zbiranje
igralcev na najvažnejših mestih (pri zaključevanju akcijah v napadu,
pri branjenju v obrambni coni);
vsem igralcem nalaga enake obveznosti,;
omogoča najhitrejši prehod iz obrambe v napad in nasprotno.
2.3.3 Kondicijska priprava
Izraz kondicija »condicio« je latinskega izvora, kar pomeni »pogoj«. Je
stanje pripravljenosti organizma na telesne napore. Je pokazatelj
zdržljivosti, zmogljivosti telesa.
Kondicijska priprava je proces, ki teži k transformaciji motoričnih,
funkcionalnih in morfoloških dimenzij v smeri doseganja čim boljših
rezultatov na tekmovanju. Kondicijski trening pogojuje uspešno
tekmovanje, ustvarja pogoje za uspešno delovanje na tekmi in je del
vadbenega procesa, ki dvigne delovanje organizma in poveča učinkovitost
organizma v pogledu transporta in spreminjanja energije (Pocrnjič, 2001).
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
34
2.2.3.1 Kondicijska priprava najmlajših nogometašev
Kondicijska priprava je pri mladih proces, ki teži k spreminjanju
morfoloških, motoričnih in funkcionalnih dimenzij v smeri ustvarjanja
kakovostne podlage za kasnejše doseganje čimboljših rezultatov v zreli
dobi (Elsner, Verdenik in Pocrnjič, 2012).
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
35
V spodnjih tabelah so opisane glavne značilnosti kondicijske priprave najmlajših nogometašev glede na razvojno stopnjo in po posameznih motoričnih sposobnosti.
Tabela 1: Glavne značilnosti kondicijske priprave v predšolski dobi (do 6. leta)
Vir: Elsner, Verdenik, Pocrnjič (2012)
Razvojna stopnja
Predšolska doba (do 6. Leta)
Ni nobenih razlik med moškim in ženskim spolom.
Koordinacija in
gibljivost
Koordinacija se močneje razvije šele med 5. in 7. letom. V
tej dobi bi se naj otroci naučili povezovati tek, različne
zaporedne vaje, kakor tudi lovljenje in vaje z zadevanjem
cilja.
Ravnotežje preide na višji nivo, brez kakršnegakoli
dodatnega poguma.
Na podlagi enostavnejših in razumljivejših dražljajev se
naučijo ritmičnega gibanja.
Hitrost
Hitrost posameznih gibov se izboljšuje, vendar počasi.
Izboljša se tudi »rekreacijski čas«.
Moč
Brez treniranja moči. Z različnimi vajami koordinacije lahko
dosežemo boljše izkoriščanje moči.
Vzdržljivost
Tu se začnejo daljše obremenitve manjše intenzivnosti, ki
jih otroci lahko premagujejo.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
36
Tabela 2: Glavne značilnosti kondicijske priprave v zgodnji šolski dobi (od 7. do 9./10. leta)
Vir: Elsner, Verdenik, Pocrnjič (2012)
Razvojna stopnja
Zgodnja šolska doba (od 7. – 9./10. leta)
Razlike med spoloma so še vedno ne bistvene, če pa so
prisotne, so pogojene z vzpodbujanjem.
Koordinacija in
gibljivost
Izboljša se sposobnost koncentracije in začne se
sposobnost zaznavanja podrobnosti. Pride tudi do
izboljšanja kombinacij različnih spretnosti v hitrejšem
zaporedju
Občutno se izboljša sposobnost kombinacije različnih
spretnosti v hitrejšem zaporedju.
Pride tudi do večja splošna koordinacija od 7. do 9. leta,
npr. pri premagovanju ovir.
Proti koncu te dobe pa pride do izraza raznolikosti ritmičnih
gibov.
Hitrost
V tem obdobju se izboljša hitrost.
Predvsem izboljšanje reakcijskega časa, ki doseže šele z
10-imi leti relativno dober nivo.
Oblikujeta se karetk hiter tek in zaključni tek.
Moč
Maksimalna moč in vzdržljivosti v moči se ne trenirata.
Lahko izboljšujemo eksplozivno moč, npr. odrivne noge,
brez posebnih treningov.
Vzdržljivost
Zmogljivost srčno-žilnega in dihalnega sistema se izboljšuje
s treningom.
Aerobna vzdržljivost narašča; zaradi izboljšanega sprejema
kisika in povečanja srčnega volumna.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
37
Tabela 3: Glavne značilnosti kondicijske priprave v pozni šolski dobi (od 10. do 12./13. leta)
Vir: Elsner, Verdenik, Pocrnjič (2012)
Razvojna stopnja
Pozna šolska doba (od 10. do 12./13. leta)
Razlike med spoloma se začnejo počasi oblikovati, ampak
so še majhne in verjetno bolj vzgojno kot
razvojno pogojene (razlike v vzgoji deklic in dečkov).
Koordinacija in
gibljivost
Sposobni so hitrega dojemanja novih gibalnih vsebin – hitra
motorična učljivost.
Zelo dobra sposobnost opazovanja in zaznavanja ter
sposobnost notranjega zaznavanja gibanj (kinestetični
občutek).
Dobra koordinacija gibov.
Gibljivost se ob pravilni vadbi lahko zelo uspešno razvije,
prav tako pa lahko brez vadbe bistveno nazaduje.
Hitrost
Reakcijski čas lahko že ob koncu te dobe doseže vrednost
odraslih, ker v tej dobi tako hitro napreduje.
Splošna hitrost gibanja še naprej stalno narašča.
Posamezni gibi se lahko zelo hitro izvedejo.
Frekvenca gibov enako kot reakcijski čas doseže ob koncu
te dobe nivo odraslih.
Moč
Izboljšanje razmerja med težo in močjo.
Stopnjevanje eksplozivne moči, predvsem z izboljšanjem
hitrostne komponente.
Naraščanje maksimalne moči je majhno.
Do naraščanja vzdržljivosti v moči (dinamične ali repetitivne
moči) pride ob primerni vadbi sorazmerno z razvojem
maksimalne moči. Zato je tudi to naraščanje majhno.
Pri maksimalni moči so opazne majhne spolno pogojene
razlike.
Vzdržljivost
Na tej razvojni stopnji se opazi skokovito izboljšanje
vzdržljivosti.
Izboljševanje delovanja srčno-žilnega in dihalnega sistema
z vadbo je pri otrocih, ki trenirajo, dokazljivo. Sprejem kisika
na kilogram telesne teže v minuti in volumen srca na kg.
telesne teže doseže nivo odraslih, ki trenirajo vzdržljivost.
Pri obremenitvah se vklopijo anaerobni energijski posegi.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
38
Tabela 4: Glavne značilnosti kondicijske priprave v predpubertetni dobi (od 13./14. - 15. leta)
Vir: Elsner, Verdenik, Pocrnjič (2012)
Razvojna stopnja
Predpubertetna doba (od 13./14. do 15. leta)
Razvoj celotnega organizma, ki je različen glede na spol.
Koordinacija in
gibljivost
Motorična koordinacija je začasno omejena, to pa ne velja
za potek posameznih gibov, ki se v tej dobi že dobro
obvladujejo. Spolno pogojene razlike se pri tem ne
odražajo.
Motorična učljivost je manjša kot v obdobjih pred puberteto.
Učenje v »trenutku« komaj še uspeva. Nekatero učenje pa
sploh nima uspeha. Tudi tukaj se ne kažejo spolno
pogojene razlike.
Spolno pogojene razlike so vidne v gibljivosti. Čeprav je
gibljivost deklic boljša kot dečkov, je pri obojih nazadujoča.
Hitrost
Konec pubertete doseže gibljivost živčnih procesov že
maksimum.
Frekvenca gibov doseže med puberteto največjo vrednost,
reakcijski čas pa na koncu te dobe.
Začetek procesa optimalizacije vseh faktorjev hitrosti.
Spolno pogojene razlike pri hitrosti približno ustrezajo tistim
pri moči.
Moč
Razvoj moči poteka različno glede na spol, pri čemer znaša
potencial moči deklic 2/3 potenciala moči dečkov.
V starosti 14/15 let je razlika v moči med spoloma še
posebej velika.
Glede na različen razvoj moči se ravna tudi treniranje moči.
Razmerje teža – moč je v tej dobi še bolj neugodno kot
prej.
Vzdržljivost
Obseg prilagajanja srčno-žilnega in dihalnega sistema
doseže v puberteti optimalne pogoje.
Kažejo se predpostavke za razvijanje aerobne vzdržljivosti.
Od 11. do 12. leta naprej se jasno kaže večja vzdržljivost
dečkov. Organska razlika med spoloma znaša pri 15 -ih 25
% in v odraslem obdobju 33 %. V anaerobnih pogojih so
mladostniki, ki so spolno zreli, sicer prilagodljivi, vendar naj
bi se v takšnih pogojih previdno treniralo.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
39
Tabela 5: Glavne značilnosti kondicijske priprave v pubertetni dobi (od 15./16. leta do 18./19. leta)
Vir: Elsner, Verdenik, Pocrnjič (2012)
Razvojna stopnja
Pubertetna doba
(od 15./16. do 18./19. leta)
Ustalitev razlik med spoloma.
Koordinacija in
gibljivost
Za fante je adolescenca ponovno višek razvoja v motoriki in
koordinaciji. Še posebej tisti, ki trenirajo, dosežejo velik
napredek v tehničnem izvajanju gibanj.
Pride do ponovnega izboljšanja koordinacije in ustalitev
struktur: ritem, preciznost, tekoča in natančna izvedba
gibanja.
Pri dekletih se po 15. letu koordinacijske sposobnosti samo
še neznatno razvijajo. Vsekakor se pri dekletih, ki trenirajo,
opazi tudi še dokaj visoka motorična učljivost.
Pri neobremenjenih sklepih gibljivost močno nazaduje. Pri
obremenjenih sklepih naj bi gibljivost dosegla optimum pri
dvajsetih letih. Dekleta so na splošno gibljivejša kot fantje.
Hitrost
Hitrost doseže že ob koncu pubertete vrednost odraslih.
Če fantje na splošno dosegajo večje hitrosti, potem je to
zaradi večje komponente moči.
Moč
Maksimalna in eksplozivna moč se na tej stopnji razvoja pri
fantih zelo povečata. Tudi razmerje teža – moč se pri fantih
stalno izboljšuje.
Vzdržljivost v moči se ob primernih dražljajih enakomerno
razvije do maksimalne moči.
Razvoj moči pri dekletih je manjši. Pri tem se eksplozivna
moč še počasneje razvija kot maksimalna, vzdržljivost v
moči pa celo stagnira.
Vzdržljivost
Zrelostno pogojena zasnova celotnega srčno-žilnega
sistema in prilagoditev vegetativnega živčnega sistema se
pri dekletih zaključita s 15./16. letom, pri fantih z 18./ 22.
letom in glede na spol razlikujeta.
Od te starosti naprej so dane vse možnosti aerobnega
treniranja. S koncem razvoja narašča tudi anaerobna
zmogljivost, tako da s 16. leti – skladno aerobni zmogljivosti
– lahko postanejo anaerobni dosežki dobri.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
40
2.3 Ženski nogomet
2.3.1 Ženski nogomet po svetu
Sledi ženskega nogometa najdemo že v 12. stoletju. V Franciji so ženske
igrale t.i. »la soule«, igro podobno nogometu, vendar so bile s strani
moških vedno pregnane z igrišč in zasmehovane. Šele v drugi polovici 19.
stoletja se je nogomet začel širiti med ženskami. V Angliji je postal
priljubljen leta 1864, takrat je bila ustanovljena tudi prva ženska
nogometna ekipa imenovana British Ladies. Prvi zametki ženskega
nogometa v Nemčiji, ki je danes velesila ženskega nogometa, so bili šele
okoli leta 1900. Zaradi zdravstvenih razlogov (ker naj bi to bili preveliki
fizični napori za ženske) so ga kar hitro za tem prepovedali. 70 let kasneje
so uradno dovolili igranje nogometa ženskam, vendar pod točno
določenimi pogoji – zimski premor, krajši delovni čas, manjše žoge itn.Po
letu 1950 se je začel razvoj ženskega nogometa po svetu in tudi v Evropi.
Kljub strogi prepovedanosti igranju nogometa, so ženske vseeno igrale in
ustvarjale ekipe, predvsem na Danskem, Nizozemskem in Češkem
(Mikeln, 2005).
Slika 3: Prva tekma ženske nogometne ekipe Britsh Ladies
Vir: (http://spartacus-educational.com/Fbritishladies.htm)
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
41
Je že res, da je ženski nogomet v primerjavi z moškim nekoliko
»nežnejši«, vsaj če sklepamo na naravo žensk, vendar je tudi igra deklet
čedalje ostrejša in bolj dinamična, kar pa je pogojeno z njihovo čedalje
boljšo psihofizično pripravljenostjo. Igralke morajo imeti visoko razvite
motorične sposobnosti in tudi visoke funkcionalne sposobnosti organizma.
Seveda ne smemo tu zanemariti drugih faktorjev, kot so: intelektualne in
vedenjske lastnosti, sociološke dimenzije … Sodobni model nogometne
igre zahteva od igralk tudi univerzalne sposobnosti, saj igralke niso več
šablonsko vezane na določeno igralno mesto. Z menjavanjem mest se
pojavljajo na različnih delih igrišča in v vseh fazah igre. To pa zahteva že
zgodnjo selekcijo in usmerjanje mladih igralk glede na njihove sposobnosti
že od najmlajših kategorij. V evropskih in svetovnih velesilah nogometa,
kot so Nemčija, Anglija, ZDA in druge se teh stvari poslužujejo in njihova
dekleta igrajo nogomet na visoki ravni, ki privablja tako gledalce kot tudi
sponzorje in se ga ne bi sramovali niti njihovi moški kolegi (Lulik, 2008).
V državah, kjer je dekliški nogomet dobro razvit, začnejo deklice z igro
nogometa v zgodnjih letih in to skupaj z dečki. Dr. Mojca Doupona Topič je
to opazila pri ogledu športnega tabora v Ameriki in je svoje občutke
napisala tako: »Najbolj obiskan program je nogomet (soccer, kot mu
rečejo Američani). V tem programu sodelujejo otroci od šestega do
petnajstega leta in skupaj vadijo fantje in dekleta. Ko opazujem ta dekleta,
imam občutek, da se zelo dobro počutijo na nogometnem igrišču, so
samozavestna, okolje jih sprejema popolnoma enako kot dečke, imajo
podporo svoje družine. Prav veselje je gledati samozavestna in zadovoljna
dekleta, ko se podijo pa travnatih igriščih v nogometni opremi, kamor
obvezno sodijo kopačke, ščitniki in nogometne nogavice (Doupona Topič,
2007).«
Je pa res, da povsem profesionalna ni nobena ženska nogometna liga v
svetu. Nekaj časa so s tem poskušali v ZDA, a se ni obneslo. To pa
seveda ne pomeni, da nekatere igralke, npr. v Nemčiji in Angliji, ne
prejemajo visokih denarnih zneskov. Vendar klubi igralkam pomagajo
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
42
tako, da jim najdejo službo, ki jim omogoča podrejanje klubskim
dolžnostim in zahtevam. Tako imajo igralke poleg službe še vedno dovolj
časa za treninge (Lulik, 2008).
Danes je ženski nogomet v nasprotju s preteklostjo organiziran na najvišji
ravni z uveljavljenimi ligaškimi in mednarodnimi tekmovanji. FIFA
(mednarodna nogometna zveza) je leta 1991 zasnovala mednarodni
komite za ženski nogomet, kar je uspelo organizatorjem in vodilnim
predstavnikom ženskega nogometa (Lover, 1993).
Vsa večja tekmovanja v ženskem tekmovanju so bila prvič organizirana
konec 20. stoletja. Prvo evropsko je bilo na Švedskem leta 1984, prvo
svetovno pa na Kitajskem leta 1991. Na olimpijskih igrah so se ženske v
nogometu prvič pomerile v Atlanti leta 1996. Olimpijski turnir je v ženskem
nogometu zelo pomemben in se ga udeležujejo najboljše reprezentance
sveta, nasprotno od moške različice.
V Združenih državah Amerike je ženski nogomet bolj popularen kot moški,
vendar so igralke še vedno plačane manj. Ženska članska reprezentanca
ZDA je trikratna svetovna prvakinja, štirikratna prvakinja olimpijskih iger.
Finale ženskega svetovnega prvenstva leta 2015 med reprezentancama
ZDA in Japonske je bila najbolj gledana nogometna tekma vseh časov
(ženska ali moška) v ZDA. Pet članic ženske nogometne reprezentance
ZDA je vložilo tožbo proti ameriški nogometni zvezi zaradi plačilnih
razmerij. Ena izmed njih, Hope Solo, pravi, da številke govorijo zase in da
medtem ko so one najboljše na svetu in osvajajo prvenstva, so moški
boljše plačani s sodelovanjem samo na prvenstvih. Kot primer lahko
vzamemo, ameriške igralke, ki so leta 2015 osvojile svetovno prvenstvo
in so za nagrado dobile dva milijona dolarjev, ki so si ga razdelile med
sabo; ameriški nogometaši, ki so pa zadnje svetovno prvenstvu končali v
osmini finala pa so prejeli devet milijonov dolarjev (povzeto po:
http://www.wsj.com/articles/u-s-womens-national-team-accuses-u-s-
soccer-of-pay-discrimination-1459429306).
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
43
Ženski nogomet počasi osvaja tudi najbolj nerazvite države sveta, postaja
fenomen, razširjen po vsem svetu in ključ pogona rasti športa širom po
svetu. Po predstavljenih podatkih FIFE na ženskem nogometnem
simpoziju v Šanghaju 2007 je bilo v letu 2006 na svetu 265 milijonov
igralcev od tega 26 milijonov žensk. Odigranih je bilo 448 ženskih
mednarodnih tekem v 134-ih državah, še več držav pa si prizadeva
ustvariti državne reprezentance
(http://www.fifa.com/mm/document/afdeveloping/women/1_introduction_5
5010.pdf).
»Odlični rezultati, ki jih odraža tudi neverjetno število gledalcev na
stadionih v obdobju celotnega svetovnega prvenstva in čedalje večje
število nogometašic po svetu, so priča briljantnemu napredku ženskega
nogometa na vseh ravneh. To pa pomeni še dodatno vzpodbudo
vsakomur, ki sledi zgledu FIFE in trdno verjame v prihodnost ženskega
nogometa,« je ob koncu svetovnega ženskega nogometnega prvenstva
leta 2007 povedal tedanji predsednik FIFA Joseph S. Blatter
(http://www.nzs.si/resources/files/pdf/nas_nogomet_40.pdf).
2.3.2 Ženski nogomet v Sloveniji
Ženski nogomet v Evropi je že zelo razvit in popularen, med tem ko se je
pri nas v Sloveniji šele začel uveljavljati.
Začetki segajo okrog 40 let nazaj, prvo tekmovanje v samostojni Sloveniji
pa je bilo pod okriljem Nogometne zveze Slovenije organizirano v sezoni
1992/1993. V začetku je v prvenstvu tekmovalo osem klubov, nato se je to
število v naslednjih sezonah zmanjšalo kar za polovico. Tako število
klubov iz leta v leto niha, v sezoni 2015/16 je pa število klubov prišlo na
kar 10 ekip. Vendar je pa razlika med ekipami zgornjega dela lestvice in
spodnjega zelo velika, tako da rezultat na nogometni tekmi 10-0 ni nič
nenavadnega. Leta 1994/1995 je bilo prvič odigrano tudi tekmovanje za
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
44
Ženski Pokal Slovenije. Osvojitev pokala je posebno priznanje in lovorika
za klub, vendar si vsak klub v Prvi ženski nogometni ligi prizadeva
osvojitev naslova državnih prvakinj, saj jih le-ta ponese v tekmovanje
UEFA Ligo prvakinj (ang. Women's Champions League), kar je ženska
različica vsem bolj znane Lige prvakov (ang. Champions League).
Največji uspeh v slovenskem ženskem nogometu pripada osemkratnim
državnim prvakinjam ŽNK Krka iz Novega mesta. Leta 2004 so se v
Evropskem UEFA ženskem pokalu (UEFA Women's Cup, ta se je kasneje
poimenoval UEFA Women's League) uvrstile med 16 najboljših klubov v
Evropi. Leta 2010 so se dekleta drugič uvrstila v Ligo prvakinj, tokrat med
32 najboljših evropskih ženskih nogometnih ekip.
Slika 4: ŽNK KRKA, najuspešnejši klub v zgodovini ženskega nogometa
Vir:
http://www.lokalno.si/2008/01/14/42975/aktualno/zenski_nogomet_krka_z
_380_v_finale_zimske_lige/?cookieu=ok
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
45
Zadnja leta pa na lestvici dominirajo Pomurke, ŽNK Teleing Pomurje
Beltinci, šestkratne državne prvakinje, ki se jim je tudi leta 2014 uspelo
prebiti v prvi krog Lige prvakinj. Ti uspehi dokazujejo, da lahko tudi
slovenski klubi parirajo proti najboljšim klubom v Evropi, čeprav so tuji
klubi boljše finančno preskrbljeni. Tu lahko vidimo, da imamo v tem športu
še veliko rezerve, ampak se vse začne in konča pri denarnih vložkih v to
športno panogo pri nas, tako s strani NZS, kot tudi s strani sponzorjev.
Prav zaradi tega se dekleta odločajo za igranje v tujini, saj tam dobijo
plačano. Kar nekaj deklet se je odločilo tudi za študij in igranje nogometa v
Ameriki, kjer imajo odlične pogoje za šolanje in treniranje. Posledično je
zaradi tega slabša tudi kvaliteta Prve slovenske ženske lige, saj večji del
perspektivnih in talentiranih igralk odhaja v tujino.
V sezoni 2003/2004 se je pričelo tudi tekmovanje v novoustanovljeni ekipi
deklet do 16. leta starosti, v kateri so dolžni nastopati z vsaj eno ekipo tudi
klubi prve SŽNL. Na ta način so hoteli povečati zanimanje deklet za
nogomet in tako tudi povečati število igralk. Trenutno je okoli 1.300
registriranih igralk vseh starosti, kar pa ni realna številka deklet, ki so
dejansko vključena v vadbo in tekmovanja, saj se veliko deklet prekmalu
odloči končati igralsko pot. Bodisi zaradi slabih pogojev, organizacije itd.
Z osamosvojitvijo Slovenije je Nzs na pobudo posameznikov sestavila tudi
žensko nogometno reprezentanco, in sicer leta 1993. Trenutno imamo v
Sloveniji 3 ženske državne reprezentance, ki tekmujejo na uradnih
mednarodnih tekmovanjih:
Ženska A reprezentanca,
U19 reprezentanca,
U17 reprezentanca.
Vse tri reprezentance redno nastopajo v kvalifikacijah za evropsko
prvenstvo, A reprezentanca pa tudi za svetovno prvenstvo.
Selekcioniranje se prične z izborom deklet za reprezentanco U15. Seveda,
ta reprezentanca U15 služi zgolj kot predselekcija starejše reprezentance.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
46
Ženska reprezentanca je v preteklosti že dosegla nekaj pomembnih
uspehov v kvalifikacijah za evropska in svetovna prvenstva. Tako je
članski reprezentanci v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo leta 2007
uspelo v 2. diviziji evropskega ženskega nogometa (v skupini s Hrvaško,
BIH, Malto) osvojiti 1. mesto z maksimalnim izkupičkom točk, v
kvalifikacijah za Evropsko leta 2009 (v skupini z Francijo, Islandijo, Srbijo
in Grčijo) pa osvojiti 3. mesto in si s tem pridobiti dodatne kvalifikacije za
uvrstitev na Evropsko prvenstvo, kjer pa je žal bila uspešnejša Ukrajina.
Lep uspeh so naredile tudi reprezentantke U19 leta 2009, saj jim je prav
tako uspela uvrstitev v 2. krog kvalifikacij za Evropsko prvenstvo. Prav
tako so se mladinke U19 leta 2015 uvrstile v elitni krog kvalifikacij za
Evropsko prvenstvo.
Slika 5: Ženska nogometna članska izbrana vrsta Slovenije
Vir: Boštjan Rous
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
47
Poleg majhnega števila klubov, neizenačenega ligaškega državnega
tekmovanja, preveč pasivnega odnosa do nogometa in slaba medijska
pokritost ženskega nogometa, pomeni veliko oviro za hitrejši razvoj in
napredek. Zato je treba na načelni ravni nujno spremeniti miselnost o
ženskem nogometu pri nas. Ženski nogomet je v Sloveniji v primerjavi z
moškim še vedno v ozadju. Razlogov je prav gotovo več. Eden izmed
glavnih je zagotovo neprepoznavnost v širšem slovenskem prostoru.
Ženskemu športu v Sloveniji nasploh, posebej pa v nogometu, je v medijih
namenjenega malo prostora, še posebej če ga primerjamo z moškim
nogometom, vendar se je pa vseeno izboljšalo. Uradna spletna stran
Nogometne zveze Slovenije in na teletekstu Televizija Slovenija redno
objavljajo rezultate tekem, Pomurska televizija pa je poskrbela tudi za
nekaj prenosov 1. SŽNL, tudi lokalni časopisi skrbijo za pretok novic o
ženskem nogometu. Slovenski nogometni portal je ena izmed spletnih
strani, kjer skrbijo za promocijo slovenskega nogometa in kjer redno
objavljajo novice o ženskem nogometu. Velik preskok in napredek pri
prepoznavnosti ženskega nogometa v Sloveniji je naredila tudi
Telekomova reklama; Naj vas nič ne ustavi, kjer v glavni vlogi vidimo
nogometašico in njeno željo po igranju nogometa.
Za velik korak naprej v ženskem nogometu je poskrbel tudi SPINS –
Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije. V okviru izbora, ki ga
SPINS organizira že vse od leta 2004, in podeljuje nagrade najboljšim
igralcem, so v letu 2016 prvič podelili nagrado tudi najboljši nogometašici
sezone 2015/16.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
48
Slika 6: Nominiranke za nagrado najboljše nogometašice
Na sliki (od leve proti desni):
Zala Gomboc (ŽNK Rudar), Tjaša Tibaut (ŽNK Pomurje) in dobitnica
nagrade Manja Rogan (ŽNK Pomurje)
Vir: Boštjan Rous
Leta 2015 je bila v sklopu kvalifikacij za svetovno prvenstvo odigrana
tekma med ženskama A reprezentancama Slovenije in Nemčije. Tekma je
bila predvajana na TV Slovenija, in to je bil eden izmed redkih prenosov
tekme ženskega nogometa. Gledanost tekme je na vrhuncu dosegla
33.131 gledalcev. Tudi kvalifikacije za uvrstitev deklet U17 na Evropsko
prvenstvo in kvalifikacije za uvrstitev v UEFA Ligo prvakinj, ki so bile
prejšnja leta odigrane v Pomurju, so na tribune stadionov privabile lepo
število ljubiteljev nogometa.
Zanimanje javnosti in medijev za ženski nogomet je vedno večje in to
predstavlja veliko spodbudo za razvoj ženskega nogometa, saj je le-ta v
Slovenijiše v povojih.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
49
Slika 7: Obiskanost kvalifikacijske tekme za Ligo prvakinj
Vir: Boštjan Rous
Za razvoj ženskega nogometa je v Sloveniji pristojna programska komisija
izvršnega odbora NZS, to je komisija za ženski nogomet. Glede na stanje
v ženskem nogometu je komisija leta 2012 sprejela vizijo razvoja
ženskega in dekliškega nogometa v Sloveniji, ki je temelj za nadaljnji
razvoj ženskega nogometa v Sloveniji za obdobje 2013 – 2017.
Tako so na podlagi podrobne analize dejanskega stanja izpostavili slednje
najbolj pereče težave:
slabo organizirani klubi (malo številčno in posledično nestabilni
klubi);
strokovno delo (premalo ponujenih možnosti izobraževanja –
seminarjev na področju dekliškega in ženskega nogometa v
Sloveniji);
slabi pogoji za delo v klubskih sredina.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
50
Cilji strateškega razvoja do leta 2017:
ohraniti in izboljšati delovanje obstoječih klubov,
razvijati ženski nogomet v novih sredinah,
povečati vlogo MNZ centrov,
razvijati dekliški nogomet v okviru projekta Nogomet za vse (ang.
grassroots),
povečati vlogo otroških nogometnih šol (v nadaljevanju ONŠ),
nadgraditi strokovno delo v reprezentancah,
povečati število trenerk v ženskem nogometu,
izobraževanje sodnic,
promocija ženskega nogometa,
razvijati volonterstvo v nogometu kot družbeno vrednoto.
2.3.3 Ženski nogometni klub Teleing Pomurje Beltinci
Zgodovina Ženskega nogometnega kluba Pomurje sega v leto 1999.
Takrat si je treninge moške ekipe v Odrancih prišlo ogledat nekaj deklet.
Takratni trener moške ekipe, Štefan Kozic in sedanji direktor ženskega
kluba, je dekletom postavil pogoj, da ko jih bo 10, bodo lahko začele tudi
s treningami. Na naslednji moški trening je prišlo 12 deklet in tako so 4.
novembra 1999 opravile svoj prvi trening. Že po osmih mesecih delovanja
so dekleta svoje spretnosti prvič preizkusila z nastopom v državni ligi
deklet do 15 let. Dve leti kasneje so osvojile prvi naslov državnih prvakinj v
tej selekciji.
Leta 2002/03 je prišlo do združitve z ŠD LEN iz Murske Sobote, ekipa pa
je prvič nastopila tudi v 1. Slovenski ženski nogometni ligi in se zaradi
boljših pogojev za delo preselila v Filovce. Krstno sezono v 1. SŽNL je
ekipa zaključila na spodbudnem 4. mestu. V sezoni 2004/2005 je ŽNK
Pomurje osvojil prvi naslov v članski kategoriji naslov pokalnih prvakinj.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
51
Sezono kasneje so se pa veselili naslova članskih državnih prvakinj, kar je
prineslo tudi vstopnico za sodelovanje v kvalifikacijah za UEFA Ligo
prvakinj (Women's Champions League). V klubu so se odločili za
organiziranje enega od kvalifikacijskih turnirjev, kar je vsekakor pomagalo
k popularizaciji ženskega nogometa v Pomurju. Ekipa pa je dostojno
predstavljala slovenski ženski nogomet v močni konkurenci evropskih
klubov.
V sezoni 2009/2010 so se preselili v novo okolje, v Beltince, kjer sedež
kluba ostaja še danes. Trenutno delovno okolje zagotavlja odlične pogoje
za treninge, prav tako pa se na tekmah zbere zadovoljivo število
gledalcev. Selitev v Beltince je prinesla v klub kar nekaj pozitivnih
sprememb. Članska ekipa je dobila novega trenerja, Bojana Jančarja.
Klubu je uspelo najti generalnega pokrovitelja, družbo Teleing z Razkrižja,
čigar ime nosi tudi klub. Vse te spremembe pa so doprinesle k »zlati eri«
pomurskega ženskega nogometa. Dekleta so postavile nov mejnik leta
2011/12, saj jim je uspelo osvojiti 9 od 10 možnih naslovov državnih
prvakinj, ki jih je moč osvojiti v slovenskem nogometu.
Članska ekipa je nabrala v svoji zgodovini šest naslovov državnih prvakinj
in pet naslovov pokalnih zmagovalk. Kot državne prvakinje so se zadnja
štiri leta uvrstile v kvalifikacije UEFA Lige prvakinj (Women's Champions
League). Medtem ko se je napredovanje v nadaljnje tekmovanje Lige
prvakinj v sezoni 2011/12 in 2012/13 za las izmuznilo, se jim je sezono
2013/2014 uspelo prvič v zgodovini kluba uspelo uvrstiti med 32 najboljših
evropskih ekip. V prvem krogu tega tekmovanja so se Pomurke srečale z
italijanskimi podprvakinjami Torres Calcio. Obe tekmi so Pomurke izgubile;
kot domačinke so igrale v Lendavi, kjer so napolnile lendavski stadion in
končni rezultat je bil 2:4, v gosteh so pa spet morale pokazati premoč
sardinskim igralkam in se je tekma končala z rezultatom 3:1.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
52
Slika 8: Ekipa, ki ji je uspel preboj med 32 najboljših ženskih ekip v Evropi
Vir: Boštjan Rous
Naslednje tekmovalno leto 2014/15 članice niso uspele ponoviti
zgodovinskega uspeha in so tako izpadle v kvalifikacijskem delu UEFA
Lige Prvakinj. Kot aktualne državne prvakinje 2015/16 pa bodo tokrat pod
okriljem novega trenerja spet zaigrale v kvalifikacijskem delu in se
poskušale uvrstiti naprej.
V klubu je trenutno aktivnih okrog 80 igralk. V reprezentancah Slovenije
U15, U17 in U19 igra okrog 15 igralk ŽNK Teleing Pomurja, nekaj pa jih je
standardnih članic članske reprezentance Slovenije.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
53
Slika 9: Članska in kadetska ekipa z vodstvom kluba
Na sliki:
Srednja vrsta: tretji z leve direktor kluba Štefan Kozic, tehnični vodja Igor
Rozmarič, trener članic Bojan Jančar, pomočnik članic in trener U17 Sandi
Bauer, tehnični vodja Boris Kolbl
Spodnja vrsta: peta z leve trenerka mlajših selekcij (U13 in U15) Nuša
Ladinek
Vir: Boštjan Rous
V klubu je prostovoljno aktivnih čez 50 ljudi, ki omogočajo delovanje kluba,
in hkrati skrbijo, da se lahko mlade nogometašice na organiziran način
vključujejo v ženski in dekliški nogomet, organiziran v vseh tekmovalnih
kategorijah, ki so v Sloveniji organizirane. Klubu se je pred štirimi leti
prostovoljno pridružil ljubiteljski fotograf Boštjan Rous, katerega naloga je
sama promocija ženskega nogomet, promocija ŽNK Teleing Pomurja in s
tem tudi promocija igralk.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
54
Trdo delo in rezultate ekip ŽNK Teleing Pomurja je opazila tudi lokalna
javnost, saj je klub osvojil naziv Najboljši športni kolektiv občine Beltinci,
najboljši športni kolektiv Pomurja, dobili občinsko plaketo občine Beltinci ...
2.4 Program in organizacija vadbe za mlade
nogometašice v Žnk teleing pomurje beltinci
2.4.1 Vloga trenerja
2.4.1.1 Trener mladih
Biti trener pomeni biti pedagog, kjer je poleg teorije potrebno obvladovati
tudi prakso. Večja je vaša domišljija, bolj vas bodo igralci sprejeli, saj jih
boste lahko skozi načrtno delo vodili na zabaven in igriv način in nikakor
na zdolgočasen (http://trener-portal.si/trener/mlajse_selekcije/).
Bodite nekdo, ki spodbuja, motivira in navdušuje – bodite to, kar bi radi, da
so oni do vas. Spoznajte jih dobro; njihove navade, družbo, kaj počnejo v
prostem času, kaj jim šport in nogomet pomeni, njihove starše ...
(http://trener-portal.si/trener/mlajse_selekcije/).
Odlike dobrega trenerja mladih so:
1. Da je človek
Se odraža v njegovo etično-moralnih kvalitetah: mora imeti pošten odnos
do vsakega mladega športnika, pravičen mora biti do vseh, natančen pri
prihodu na trening in pri delu, saj ne sme biti on tisti, ki zamuja, naj ne
uživa alkohola in ne kadi pred otroci, ne zmerja, ne preklinja, in ne žali
otrok. Skratka mora biti vzgled otrokom. Med trenerjem in mladimi mora
biti pozitiven odnos, ki temelji na medsebojne zaupanju in spoštovanju.
Zato mora biti trener dovzeten za probleme mladih, še posebej v šoli.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
55
Mladim pomaga jim svetuje, usmerja tako v nogometu, kot v življenju
nasploh.
2. Da je inteligenten, strokovnjak in študiozen tip na svojem področju.
Mora biti pripravljen na vsak trening, se vedno znova pripravljen učiti, saj
je vedno nekaj novega tako v poučevanju kot v nogometu. Z učenci mora
spremljati njihov napredek z različnimi testiranji. Poznati mora svojo
skupino. Poznati prednosti in slabosti tako skupine kot individuma. Pri
odpravljanju napak mora biti vztajen, da jih odpravijo. Če si učenec zasluži
pohvalo, naj ne skopari z njmi. Z grajami pa mora vendarle biti previden.
3. Da je vzgojitelj
Pri mladih naj razvija delavnost, odgovornost, discipliniranost, sodelovanje
z drugimi, športno igranje, higienske navade, točnost prihoda. Temu
primerno mora tudi oblikovati vadbo in delo z njimi. Naj jih motivira za
samoizpopolnjevanje za igro, tekmovanje (Elsner, Verdenik, Pocrnjic,
2012).
2.4.1.2 Trener v ženskem nogometu
Ženski nogomet in delo z dekleti je specifično. Za dvig kvalitete dela z
mladimi je potrebno nenehno izobraževanje trenerjev. Temu primerno so
pripravljena tudi posebna specialna izobraževanja, ki potekajo večkrat
letno in so namenjena samo trenerjem, ki se ukvarjajo z dekliškim oz.
ženski nogometom.
Eden izmed pomembnih ciljev Strategije razvoja dekliškega in ženskega
nogometa je povečati število trenerk v ženskem nogometu. Tako je tudi na
področju usposabljanja zagotovljeno brezplačno šolanje trenerk. V vseh
10-ih klubih v 1. SŽNL v tekmovalnem letu 2015/16 kot trenerji članskih
ekip delujejo moški. V mlajših selekcijah pa deluje ogromno ženskih
trenerk, v večini gre za nekdanje ali pa še aktivne igralke. Tako je tudi v
ženskih reprezentancah. V reprezentanci U15, U17, U19 delujeta ženski
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
56
trenerki, Tina Kelenberger in Petra Mikeln, nekdanji reprezentančni igralki
z PRO licenco. Člansko izbrano vrsto pa vodi Damir Rob, ki ima izkušnje
že z vodenjem moške prvoligaške ekipe, bil pa je tudi že selektor moških
nižjih starostnih kategorij. Je trener z najvišjo licenco UEFA PRO in trener
članske ženske reprezentance zadnja štiri leta.
V Pomurju deluje vsega skupaj sedem trenerjev. Za mlajše selekcije
skrbijo ženske trenerke, gre za nekdanje oz. še aktivne igralke tega kluba,
ki so se našle v vlogi trenerk. Za ekipo U17 in člansko izbrano vrsto pa
skrbita trenerja. Klub ima tudi trenerja vratark, ki ima vsaj enkrat na teden
posamičen trening z vratarkami.
2.4.2 Mlajše selekcije
2.4.2.1 Selekcioniranje
O selekcioniranju govorimo takrat, ko mislimo na izbor in razvrščanje
športnikov po določenih kriterijih v kakovostne razrede. Najpomembnejši
razlog selekcioniranja je ta, da tistim, ki kažejo športni talent, omogočimo
da ga v največji meri razvijejo. Proces selekcije se začne pri začetnem
izboru, kjer jim zagotovijo posebne razmere in njim prilagojeno vadbo.
Proces selekcije traja vso športno kariero. Kakovost športnika določa
zahtevnost vadbenega programa. Višja kvaliteta nogometaša prinese
zahtevnejši in dražji program, s tem pa tudi strožje selekcioniranje. Za
vstop v začetno selekcijo je potrebno pokazati samo interes, za vstop v
selekcijo najboljših v državi (reprezenatnco) pa treba doseči zelo visoke
športne dosežke (Ušaj, 2003).
Verdenik (1991) navaja, da moramo dati v začetnem izboru in
selekcioniranju prednost naslednjim sposobnostim in lastnostim:
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
57
sposobnostim, ki so prirojene in pomembne za nogometno igro:
inteligenca, motorične sposobnosti, sposobnost učenja tehnike,
telesna višina, funkcionalne sposobnosti in
pozitivnim karakteristikam: odnos do dela, disciplina, psihična
stabilnost, odločnost, samostojnost, agresivnost, sposobnost
koncentracije, prilagajanje kolektivu.
2.4.2.2 Selekcioniranje v ženskem nogometu
V zvezi s selekcijo v ženskem nogometu se pojavljajo številni problemi.
Zaradi premajhnega števila igralk, ki aktivno in redno trenira in igra
prvenstvene tekme, je velika težava pri izboru za vse tri slovenske
reprezentance. Zato tu težko govorimo o kvalitetni selekciji.
Izbor v reprezentance mlajših kategorij temelji na naslednjih kriterijih
(http://www.nzs.si/resources/files/pdf/Strategija_za_razvoj_enskega_nogo
meta_V2_12122012.pdf):
Subjektivno opazovanje – ogled ligaških in pokalnih tekem
Pri izboru se opazujejo 3 segmenti:
- ocena igre,
- obvladovanje tehnično taktičnih prvin,
- dinamika igralke v igri.
· Pregledne tekme talentiranih igralk U15. Tekme poleg spoznavanja
novega igralskega kadra služijo širšemu selekcijskemu izboru za
reprezentanco DU17. Dekleta se srečajo z nekaterimi nogometnimi
vsebinami ter odigrajo nogometno tekmo, na kateri se ocenjuje
sposobnost reševanja tipičnih in atipičnih igralnih situacij v igri.
· Treningi v klubu (prisotnost, odnos do dela itd.).
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
58
· Priporočila trenerjev in vedenjske lastnosti igralke, ki ne rušijo
stabilnost znotraj ekipe.
· Spremljanje uspeha v šoli.
Objektvno opazovanje – rezultati testiranj
Testiranje nogometno-motoričnih sposobnosti NMS – baterijo testov se
izvaja enkrat letno. Na testiranju uporabljamo 2 antropometrična testa (TT,
TV) ter klasično baterijo šestih motoričnih testov (TSS, VSS, S20m, SDM,
KP, TST), in sicer tistih, ki se največkrat uporabljajo za testiranje
nogometašev in so v največji meri povezani z uspešnostjo v igri. Rezultati
testov posameznih igralk služijo v pomoč pri načrtovanju trenažnega
procesa in posledično učinkovitejši izvedbi le-tega.
Testiranje TMG – test tenziomigrafije se opravlja enkrat letno. Na osnovi
obdelanih podatkov se pripravi individualni program dela, ki ima namen,
da se izboljša oziroma popravi razmerje med različnimi mišičnimi
skupinami in prepreči morebitne poškodbe.
Že težko govorimo o kakšni kvalitetni selekciji na reprezentančnem nivoju.
Klubi pa imajo s tem še večji problem, saj namesto da bi se ukvarjali s
selekcioniranjem, se ubadajo s problemi, kot so pomanjkanje igralk,
preobremenjenost igralk zaradi igranja za dve selekciji in tako pride tudi še
do poškodb tistih že tako malo številčnih igralk .
Glede na vse večjo priljubljenost nogometa med dekleti pomeni, da bodo
kriteriji izbora vedno višji. To pomeni, da se bo začela delati že večja
selekcija v samih klubih in da bodo tudi igralke, ki bodo zbrane v
reprezentanco bolj kakovostne.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
59
2.4.2.3 Selekcije v ŽNK Teleing Pomurje Beltinci
Za edini ženski nogometni klub v Pomurju vadi in igra 60 igralk od 5. leta
pa do 18. leta starosti. Nogometna zveza Slovenije organizira dekliški
nogomet samo za dekleta U-13 in navzgor. Zato mlajše selekcije
tekmujejo tudi v medobčinski zvezi Murska Sobota, kjer so pa njihovi
nasprotniki samo fantje. Ta odločitev se je pokazala kot zelo dobra, saj
perspektivna dekleta hitreje napredujejo, če igrajo z dečki. Tu so lahko
dekleta leto dni starejša od fantov. Tako lahko dekleta dobijo izkušnje,
igrajo nogomet, imajo tekme, turnirje, še preden lahko nastopajo v državni
ligi.
Slika 10: Dvoboj v ligi MNZ MS
Vir: Boštjan Rous
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
60
Tabela 6: Program vadbe in tekmovanja posameznih selekcij
SELEKCIJA
TRENINGI IN TEKME
ŠT. IGRALK
MNZ LIGA – igrajo z dečki
NZS LIGA – igrajo z dekleti
U7
2X na teden trening
8 turnirjev na sezono spomladi
12 igralk
turnirski sistem
igra 5+1
igrišče je velikosti 30 m x 20 m,
čas igranja 1 x 10 minut ali 1 x 15 minut
je ni
U9
3x na teden
8 turnirjev na sezono
2 igralk turnirski sistem
igra 6+1
igrišče je velikosti 36–40 m x 18–22 m
igralni čas je 1 x 20 minut
je ni
U11
3x na teden
8 turnirjev na sezono
10 igralk
turnirski sistem
igra 6+1
igrišče je velikosti 50m x 30 m
igralni čas je 1 x 20 minut
je ni
U13
3x na teden trening
1x na teden MNZ U13 liga tekma
9 turnirjev na sezono (4 jeseni, 4 spomladi in finalni turnir)
17 igralk
ligaški sistem
igra 8+1
igra se med obema kazenskima prostoroma (od 16 do 16)
igralni čas je 2 x 30 minut
turnirski sistem
igra 6+1
igra se na polovici igrišča
igralni čas je 2 x 15 min
U15
4x na teden
8 turnirjev na sezono (4 jeseni, 4 spomladi)
finalni turnir
5 igralk ne tekmujejo turnirski sistem
igra se 6+1
igra se na polovici igrišča
igralni čas je 2 x 15 min
U17
3x na teden trening
20 tekem na sezono
15 igralk
ne tekmujejo ligaški sistem
igrlani sistem 10+1
igra se na igrišču velikosti 100 -105 m x 60–68 m
igralni čas je 2 x 40 minut
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
61
V tabeli 6 imamo program vadbe in tekmovanja posameznih mlajših
selekcij v ŽNK Teleing Pomurje.
Razberemo lahko, da je v nekaterih selekcijah premalo igralk. Zaradi
majhnega števila deklet, igralke dveh selekcij vadijo skupaj. To pomeni, da
dekleta različnih starostnih skupin trenirajo skupaj in lahko tudi tekmujejo
za dve selekciji ali več. Čeprav premalo igralk predstavlja problem, je
velika prednost tega, da lahko najbolj perspektivne in talentirane mlade
igralke tekmujejo za dve selekciji in si tako nabirajo izkušnje na še več
tekmah.
2.4.3 Storitve, ki jih izvaja klub (programi)
Interes deklet za nogomet je vedno večji. S pravilnim posredovanjem
možnosti ukvarjanja deklet s tem športom se lahko množičnost dekliškega
nogometa poveča. Tako NZS kot posamezni klubi poskušajo povečati
število deklic, ki igra nogomet. NZS s pomočjo nekaterih klubov organizira
festivalne dneve za dekleta v sklopu projekta Rada igram nogomet.
Namen akcij je promocija igre med dekleti.
Slika 11: Rada igram nogomet
Vir: Boštjan Rous
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
62
V ŽNK Teleing Pomurje Beltincih so se tega lotili na naslednji način. V
sklopu projekta Tudi jaz igram nogomet so v samem začetku projekta
pripravili in izvedli predstavitveni nogometni trening samo za dekleta, po
okoliških vrtcih in osnovnih šolah. Želeli so dekleta navdušiti nad
nogometom in jim pokazati, da je nogomet tudi šport za dekleta. Po koncu
vadbe so dekletom razdelili prijavnice za dekliški nogometni tabor, ki je bil
naslednja faza samega projekta. Cilj projekta je bil približati nogomet
dekletom in jih privabiti na samo vadbo in trenažni proces. Projekt je bil
realiziran že tretje leto zapored.
2.4.3.1 Vadba v vrtcih in osnovnih šolah
Vadba je organizirana po šolah in vrtcih po Pomurju kot promocija
ženskega in dekliškega nogometa. Organizira se proti koncu šolskega
leta in traja eno šolsko uro. Namen vadbe je predstavitev ženskega
nogometa dekletom, zato so na treningu prisotne samo dekleta. Tako so
dekleta samozavestnejša in drznejša pri igranju nogometa; ugotovijo, da
tudi same znajo igrati nogomet. Zato so na vadbah prisotne samo trenerke
(ženske). Na večjih šolah, kjer je veliko število deklet, trenerkam pomagajo
igralke, tako da imajo dekleta še dodatno motivacijo. Trenerke morajo biti
15 min pred samo vadbo tam, da se pripravijo na sam potek vadbe.
Učenke so po razredih razdeljene v skupine in tako opravijo vadbo. Ob
koncu vadbe se opravi pogovor o opravljeni vadbi, kako jim je bilo všeč,
kaj jim je bilo všeč itd.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
63
2.4.3.2 Nogometni tabor za dekleta
Tabor je bil organiziran že tretje leto zapored. Prvi dve leti je tabor potekal
na stadionu v Beltincih, zadnje leto pa je bil organiziran v Bakovcih.
Program tabora je bil prilagojen deklicam od 5. do 15. leta starosti. Vsako
leto je bilo na tabor prijavljenih nekje od 20 do 25 deklet. Nekaj deklet je
bilo že igralk samega kluba, nekaj pa se jih je prijavilo na novo. Tabor je
bil organiziran tako, da sta bila dnevno dve nogometni vadbi, med vadbo
pa so za animacijo otrok potekale različne delavnice. Izvajale so se
likovne, plesne, glasbene, filmske delavnice.
Vadba na taboru je potekala pod okriljem trenerk in starejših igralk, deklice
pa so bile razdeljene po skupinah glede na starost in glede njihovih
psihofizičnih sposobnosti.
Slika 12: Na taboru
Vir: Boštjan Rous
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
64
EMPIRIČNI DEL 3
3.1 Namen diplomskega dela
Namen praktičnega dela diplomskega dela je izvedba programa za
nogometno vadbo za dekleta v vrtcih in osnovnih šolah (v prvem vzgojno-
izobraževalnem obdobju), izdelati učne priprave, vadbo izvesti in
analizirati. Vadba je namenjena promociji dekliškega in ženskega
nogometa, zato nas zanima sama evalvacija uspešnosti teh vadb.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
65
3.2 Priprava in analiza vadbe
3.2.1 Vadba za dekleta v predšolskem obdobju in prvem razredu osnovne šole
Primer priprave za eno šolsko uro (vadbeno enoto), ki smo jo uporabili za dekleta v predšolskem obdobju in v 1. razredu
osnovne šole v vrtcih in osnovnih šolah.
Kandidatka: Staša Špur
Datum: Maj, 2015
Vrtec: Beltinci, Dokležovje, Gančani, Ižakovci, Lipovci, Melinci, Krog
Osnova šola: OŠ 1 M. S., OŠ 2 M. S. in podružnica Krog, OŠ 3 M. S. in podružnica Bakovci, OŠ Beltinci in podružnica
Dokležovje
Razred: 1. razred
Učna tema: Igre z žogo
Učna enota: Navajanje na žogo
Učni pripomočki: klobučki, stožci, palice, žoge, markirke
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska
Učne metode: razlaga, demonstracija, praktično delo
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
66
Cilji
Potek učne ure
Metodični napotki
Organizacija
Učenke:
se postopno ogrevajo.
upoštevajo in sledijo
navodilom igre.
razvijajo koordinacijo v
gibanju z žogo.
Učenke:
skrbijo za pravilno
I. UVODNI DEL
Igra Plosk:
Vsako dekle ima svojo žogo
in na znak, ki je plosk, dela
različne vaje na žogi. Npr.:
plosk; se dekleta ustavijo in
stopijo z eno nogo na žogo,
spet vodijo žogo nato na
drug plosk z drugo nogo
stopijo na žogo, na naslednji
plosk, se usedejo na žogo
itd.
Gimnastične vaje:
Kroženje z glavo v
obe smeri.
Vsaka učenka vzame svojo
žogo in se prosto razporedi
po prostoru. Učenkam
razložim pravila igre,
demonstriram in jih
opozorim na upoštevanje
pravil.
Učenke se postavijo v
polkrog, tako da ima vsaka
dovolj prostora.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
67
telesno držo,
razvijajo motorične
spretnosti: gibljivost,
moč in vzdržljivost
Zasuk glave levo-
desno, gor-dol.
Kroženje z rameni.
Kroženje z rokami
naprej in nazaj.
Kroženje z boki.
Sonožni skoki levo-
desno, naprej-nazaj.
Hoja v počepu.
Stresemo roke in
noge.
Posamezno vajo
demonstriram po potrebi,
nudim individualno pomoč
(popravim držo, izvedbo
vaje ...)
Vsako vajo nekajkrat
ponovimo.
Učenke:
pozorno gledajo
demonstracijo nato
poskušajo same
uspešno ponoviti vajo.
razvijajo koordinacijo v
gibanju z žogo.
II. GLAVNI DEL
Postavljene ovire:
Po igrišču so postavljene
ovire, ki jih učenka mora z
vodenjem žoge z nogo
premagovati. Postavljeni so
stožci, okrog katerih mora
voziti slalom, nato ima
Učenkam razložim nalogo
in demonstriram, po
potrebi dodatno usmerjam,
pomagam in spodbujam.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
68
razvijajo natančnost
podajanja oz.
streljanja žoge.
Učenke:
upoštevajo pravila
igre.
razvijajo hitrostno
koordinacijo in tekalne
spretnosti.
razvijajo koordinacijo v
gibanju z žogo.
razvijajo natančnost
podajanja oz.
streljanja žoge.
postavljen majhen gol,
katerega mora zadeti in nato
preskočiti, okrog klobučkov
se mora trikrat zavrteti z
žogo.
Podiranje stožcev:
Po igrišču postavimo velike
stožce.
Učenke z žogo postavimo za
linijo stožcev. Na moj znak
vodijo žogo in poskušajo s
streljanjem žoge podreti
stožce. Vsak podreti stožec
je gol. Dekle, ki zadane
največ stožcev oz. da golov,
zmaga. Igra traja dokler ne
ležijo vsi stožci.
Vajo nekajkrat ponovimo.
Učenke opozorim na
pravila igre ter jim
svetujem, kako naj igrajo,
da bodo čim bolj uspešne.
Učenke opozorim, naj na
začetku izvajajo vajo
počasi in pravilno in šele
nato naj začnejo s hitrejšim
izvajanjem.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
69
Učenke:
upoštevajo
navodila za
izvajanje vaje.
razvijajo
koordinacijo v
gibanju z žogo.
razvijajo
natančnost
podajanja oz.
streljanja žoge.
Učenke:
učenke se čustvo
in telesno umirijo.
III. ZAKLJUČNI DEL
Streli na gol:
Med stožci vozijo slalom in
nato streljajo na gol.
Nekajkrat poskusijo, nato jim
zmanjšamo gol, da še enkrat
poskusijo.
Raztezanje
Napihnemo balončka: tako
opozorimo na dihanje,
vdihujemo skozi nos in
izdihujemo skozi usta, da se
počasi umirijo.
Balončka napihnemo v obliki
Jih opozorim na pravilno
dihanje.
Vaje demonstriram,
pomaga pri izvajanju,
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
70
Učenke:
Aktivno sodelujejo
v pogovoru.
polkroga in naredimo še
nekaj razteznih vaj:
predklon, odklon;
predklon, odklon,
sede.
in se pogovorimo o
dekliškem nogometu.
spodbuja.
Učenke sprašujem: kako
so se imele današnjo uro,
ali jim je bil nogomet všeč?
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
71
3.2.2 Analiza vadbe za dekleta v predšolskem obdobju in
prvem razredu osnovne šole
V uvodnem delu smo začeli s kratkim pogovorom o tem, da smo v skupini
samo dekleta in bomo pokazale fantom, da tudi mi znamo igrati nogomet.
Pri tem bomo upoštevali eno pomembno pravilo, in to pravilo je, da to uro
nimamo rok. Torej za vse igre, ki se jih bomo igrali, bomo uporabljali
samo naše noge, stopala. In tako smo začeli s prvo igro, plosk. Najprej
sem demonstrirala vodenje žoge in same naloge, nato smo ponovili vsi
skupaj. Dekletom je bila igra zelo všeč, zabavna in jim ni delala posebnih
težav v vseh obiskanih vrtcih in šolah. Prav tako so jim bile znane
gimnastične vaje in jih je večina izvedla pravilno, tako da je korekcija vaj
bila prisotna le pri redkih učenkah.
V glavnem delu smo vadili vodenje žoge z nogo. Po igrišču smo imeli
postavljene stožce, okrog katerih so dekleta vozila slalom, osmico, zabile
gol in preskakovale ovire. Pri tej igri je večini deklet ušla žoga izpod
nadzora, zato so si pomagale z roko. Po nekaj opozorilih so bila bolj
pozorna na to začetno pomembno pravilo, ki smo ga določili in so bile bolj
dosledne. Ko so več ali manj osvojile vodenje žoge in odmislile uporabo
rok, smo imeli tekmovanje v podiranju stožcev. Tekmovanje, katera je
podrla največ stožcev oz. zabila največ golov, je bilo za njih zelo zanimivo,
celo do te mere, da si je katera izmed njih izmislila preveliko številko
zabitih golov, saj toliko stožcev ni bilo v polju.
Za zaključek pa smo imeli še strele na gol. Tukaj so se dekleta malce
umirila in bila pozorna na počasno in pravilno izvedbo pri vodenju žoge
med stožci in za natančen udarec proti vratom. Bila so navdušena za vsak
gol, ki so ga zadele, zato se je gol vedno manjšal. To je predstavljalo še
večjo natančnost za izvajanje vaje in s tem tudi večje proslavljanje
zadetka. Sledilo je raztezanje.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
72
Celotna ura je potekala tekoče in je bila dobro izpeljana. To je bilo zaradi
majhnosti skupin. Pri vsaki učni uri sem imela od 6–8 deklet v vrtcih in
okrog 10 deklet v osnovnih šolah. Učenke so dobro sodelovale in so
pokazale zanimanje za dekliški nogomet. Uspelo mi je vsaj malo približati
nogomet dekletom, ki še vedno mislijo, da samo fantje znajo igrati
nogomet.
Slika 13: Vadba v 1. razredu
Vir: osebni arhiv
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
73
3.2.3 Vadba za dekleta drugega in tretjega razreda osnovne šole
Primer priprave za eno šolsko uro (vadbeno enoto), ki smo jo uporabili za dekleta v 2. in 3. razredu osnovne šole v vrtcih
in osnovnih šolah.
Kandidatka: Staša Špur
Datum: Maj, 2015
Osnova šola: OŠ 1 M. S., OŠ 2 M. S. in . podružnica Krog, OŠ 3 M. S. in podružnica Bakovci, OŠ Beltinci in podružnica
Dokležovje
Razred: 2. in 3. razred
Učna tema: Igre z žogo
Učna enota: Navajanje na žogo
Učni pripomočki: klobučki, stožci, palice, žoge, markirke
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska
Učne metode: razlaga, demonstracija, praktično delo
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
74
Cilji
Potek učne ure
Metodični napotki
Organizacija
Učenke:
se postopno ogrevajo.
upoštevajo in sledijo
navodilom igre.
razvijajo motorični
spretnosti: gibljivost in
moč.
skrbijo za pravilno
telesno držo med
izvajanjem
gimnastičnih vaj.
I. UVODNI DEL
Gimnastične vaje z
žogo:
Žogo držimo nad
glavo, odkloni v obe
smeri.
Predkloni in zakloni z
žogo.
Počepi z žogo v
iztegnjenih rokah.
Sedeči položaj, noge
raznožimo. Z žogo v
rokah se poskušamo
dotakniti prstov leve
in nato še desne
noge.
Vsaka učenka vzame
svojo žogo in se prosto
razporedi po prostoru (če
ni dovolj žog, izvaja vaje
brez žoge). Posamezno
vajo demonstriram in
pomagam pri izvajanju.
Vajo nekajkrat ponovimo.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
75
Učenke:
razvijajo fino motoriko
z žogo.
pogovarjajo in učijo se
o nogometnih
terminih.
Uležemo se na
trebuh, iztegnemo
roke in noge ter
držimo žogo v rokah
pred sabo.
Navajanje na žogo:
Rolanje žoge s
stopalom naprej,
nazaj;
rolanje žoge s
stopalom levo, desno.
Demonstriram različne
vaje navajanja na žogo in
hkrati razlagam dele
stopala, kako se udari
žoga …
Učenke:
pozorno poslušajo
pravila igre.
II. GLAVNI DEL
Tekmovanje v štafeti
brez žoge
Učenka demonstrira
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
76
razvijajo hitrostno
koordinacijo in tekalne
sposobnosti.
Učenke:
upoštevajo pravila
igre.
razvijajo
koordinacijo v
gibanju z žogo.
razvijajo motoriko
vodenja žoge z
nogo.
Učenke razdelim v kolone
po štiri, kjer tekmujejo v
štafetni progi z ovirami
(slalom, preskoki ...), kar se
da hitro, morajo priti nazaj v
svojo kolono in dati roko
naslednji. Zmaga tista
skupina, ki brez napak in
najhitreje preteče štafeto.
Tekmovanje v štafeti z
žogo
Ponovimo tekmovanje,
tokrat z žogo. Žogo je treba
z nogo voditi skozi štafeto in
čimprej predati žogo
naslednji. Zmaga tista ekipa,
pravilno izvedbo štafete,
vse učenke enkrat
poskusijo same. Jasno in
glasno povem pravila igre.
Hkrati opozarjam in
spodbujam učenke v
tekmovanju. Vajo nato
ponovimo.
Učenko pozovem, da
demonstrira vajo z žogo.
Še enkrat opozorim na
pravilno in šele nato na
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
77
razvijajo
natančnost
podajanja žog.
ki brez napak in najhitreje
preteče štafeto.
hitro izvedbo štafete.
Svetujem jim, kako naj
igrajo igro, da bodo čim
bolj uspešne.
Učenke:
upoštevajo pravila
za nogometno igro.
razvijajo
koordinacijo v
gibanju z žogo.
razvijajo motoriko
vodenja žoge in
natančnost
podajanja žog.
III. ZAKLJUČNI DEL
Igranje nogometa
Dekleta razdelim v dve ekipi
ali več in igrajo nogomet.
streljanje kazenskih
udarcev
Učenkam pomagam,
spodbujam jih pri igranju
nogometa.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
78
Učenke:
upoštevajo pravila.
razvijajo motoriko
natančnost
podajanja žog.
učenke se čustvo
in telesno umirijo.
Učenke:
aktivno sodelujejo
v pogovoru.
Učenke izvedejo kazenske
udarce.
Nato se pogovorimo o
dekliškem nogometu.
Demonstriram pravilni
udarec. Opozarjam na
pravilno izvedbo udarca in
na natančnost udarca.
Učenke sprašujem; kako
so se imele današnjo uro,
ali jim je bil nogomet
všeč?
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
79
3.2.4 Analiza vadbe za dekleta drugega in tretjega razreda
osnovne šole (7–9 let)
Učno uro smo začeli z gimnastičnimi vajami z žogo. Pri urah, kjer je bilo
preveliko deklet na skupino, so učenke vaje delale izmenično, z žogo in
nato brez. Nadaljevali smo z nogometnimi vajami, s katerimi so se učenke
navajale na žogo. Pri majhnih skupinah je imela vsaka svojo žogo pri
večjih pa so spet delale v parih, izmenično. Ta vaja jim je hitro postala
dolgočasna, tako da smo hitro prešli na štafeto.
Glavni del je bil sestavljen iz dveh štafet, prve brez in druge z žogo.
Skupino smo razdelili v ekipe, ki so med sabo tekmovale v štafeti. Štafeta
brez žoge ni povzročala nobenih težav. Pri štafeti z žogo pa je bilo pravo
nasprotje. Zaradi same tekmovalnosti so pozabile na pravilnost izvedbe
štafete z žogo. Po nekaj opozorilih so končno ugotovile, da pravilna in
počasnejša izvedba vaje tudi pripelje do zmage.
V zaključnem delu pa smo odigrali tekmo. Ker je za nekatera dekleta to
bila tudi prva tekma, je bilo potrebno veliko usmerjanja in spodbujanja.
Veliko pa je bilo učenk, ki jim nogomet ni bil tuj in so pokazale svoje
znanje. Za umiritev smo izvajali kazenske udarce. Udarci so se izvajali na
izločanje. Tako smo počasi naredili krog in spet končali uro s pogovorom o
dekliškem nogometu.
Ura je v manjših skupinah potekala tekoče brez posebnih problemov. Na
večjih šolah, kjer pa je bilo veliko število deklet in smo naredili več skupin,
pa je bilo zaznati prostorsko stisko in premajhno število rekvizitov.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
80
Slika 14: Vadba v drugem razredu na OŠ
Vir: osebni arhiv
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
81
3.3 Izvedba ankete z igralkami Žnk Teleing Pomurje
3.3.1 Raziskovalna vprašanja
Namen in cilj diplomske naloge nas je postavil pred naslednja
raziskovalna vprašanja:
· Zakaj igraš nogomet?
· Kdo te je navdušil za igranje le-tega?
· Kako dolgo igraš nogomet?
· Koliko si bila stara, ko si ga začela trenirati?
· Kje si se spoznala z dekliškim nogometom?
· Ali si prej trenirala s fanti?
· Te starši podpirajo pri igranju nogometa?
· Kako gledajo na to tvoje sošolke (prijateljice, znanke), sošolci
(prijatelji, znanci)?
3.3.2 Raziskovalne hipoteze
Na osnovi raziskovalnih vprašanj smo postavili naslednje hipoteze:
H1: Dekleta igrajo nogomet. Predvidevamo, da ga igrajo zaradi želje po
igranju in ljubezni do nogometa.
H2: Predvidevamo, da so za igranje nogometa dekleta dobila spodbudo
od nekoga.
H3: Zanimalo nas je, koliko so bila dekleta stara, ko so začele igrati
nogomet in kako dolgo ga igrajo.
H4: Menimo, da so dekleta slišala, videla ali igrala dekliški nogomet in so
se tako odločila za igranje.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
82
H5: Verjetno je marsikatero dekle začelo z igranjem nogometa s fanti.
H6: Predvidevamo, če dekle trenira nogomet, rabi podporo staršev.
H7: Na nogometašico pa verjetno različno gledajo tudi sošolke in sošolci.
3.3.3 Raziskovalne metode
V diplomskem delu sta bili uporabljeni naslednji metodi pedagoškega
raziskovanja:
deskriptivna metoda, s katero spoznavamo problematiko na ravni
kakovosti in količine ter hkrati ugotavljamo stanje brez vzročnega
pojasnjevanja in
kavzalno-neeksperimentalna metoda, ki pokriva področje vzročnega
iskanja odgovorov na vprašanje zakaj.
V raziskovalni vzorec sem zajela otroke iz Ženskega nogometnega kluba
Teleing Pomurje Beltinci. Vključenih je bilo 44 deklet od 5. do 18. leta
starosti.
Podatke so bili obdelani s pomočjo programa Microsoft Exel.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
83
3.3.4 Rezultati in interpretacija ankete pri igralkah
Prikaz 1: Starost anketiranih igralk
V raziskavo so bile vključene vse mlajše selekcije ŽNK Teleing Pomurja
Beltinci. Anketirali smo 44 igralk od 5. pa do 18. leta starosti. Največ
anketirank je bilo starih 16 let, kar 21 % vseh deklet. Nobeno dekle ni
imelo 9 let. Najmlajša anketiranka je štela 5 let, najstarejša pa 18 let.
5 let 2%
7 let 14% 8 let
2% 9 let 0%
10 let 14%
11 let 16% 12 let
11%
13 let 7%
14 let 2%
15 let 2%
16 let 21%
17 let 7%
18 let 2%
Starost igralk
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
84
Prikaz 2: Razlogi za igranje nogometa
Iz prikaza 2 je razvidno, da 64 % anketiranih igralk igra nogomet, ker
želijo postati dobre v igranju nogometa. 36 % anketiranim je igranje
nogometa za sprostitev in zabavo. Zaradi staršev ali kakšnega drugega
razloga nobeno dekle ne trenira nogometa. Rezultat ni presenetljiv, saj
smo predvidevali, da se dekleta odločajo za nogomet zaradi ljubezni do
nogometa, želje po igranju, sprostitvi in zabavi.
36,00%
0,00%
64,00%
0,00%
0 5 10 15 20 25 30
da se sprostim in zabavam
ker me starši silijo
ker želim postati nekega dne dobra igralka
drugo
Zakaj igraš nogomet?
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
85
Prikaz 3: Navdušenost nad nogometom
V zgornjem prikazu vidimo, da je 36 % deklet navdušenih nad nogometom
zaradi staršev, 25 % pa zaradi prijateljev/znancev in 25 % zaradi
sester/bratov. Ostala so se za igranje nogometa navdušila sama ali pa so
se udeležila predstavitvenega treninga, jih je navdušil trener ali pa
nogometni vratar. Ugotovili smo, da večina deklet pozna nekoga, ki igra
oz. je igral nogomet in od tam prihaja navdušenost nad nogometom in
zato ga tudi same trenirajo.
5% 2%
2% 5%
25%
25%
36%
Kdo te je navdušil za igranje nogomet?
v šoli na predstavitvenem treningu vrata Van der Saar
trener sama
prijatelji/znanci sestra/brat
starši
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
86
Prikaz 4: Treniranje nogometa
Zanimalo nas je, koliko so bila stara dekleta, ko so začele trenirati
nogomet. Razvidno je, da je zelo malo deklet, ki trenira nogomet več kot 7
let. Se je pa kar veliko deklet nabralo v zadnjih treh letih, kjer lahko vidimo,
da je zraven prišlo kar 22 deklet. Kar je seveda razumljivo, saj se tudi
dekliški nogomet v zadnjih letih širi, zato je tudi večje število deklet, ki
trenirajo krajši čas.
7 7
8
6
3
7
1 1
3
1
1 leto 2 leti 3 leta 4 leta 5 let 6 let 7 let 8 let 10 let 11 let
štev
ilo d
ekle
t
Kako dolgo treniras nogomet?
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
87
Prikaz 5: Začetki treniranja
Vidimo lahko, da začne največ deklet z organizirano vadbo pri 6. letu
starosti. Nekaj jih začne malo prej, večji del deklet pa po 6. letu starosti in
do 10. leta. Nekaj se jih je tudi odločilo po 10. Letu, vendar je teh deklet
zelo malo.
0
2
4
6
8
10
12
3 leta 4 leta 5 let 6 let 7 let 8 let 9 let 10 let 11 let 13 let 14 let
število deklet
Koliko si bila stara, ko si začela trenirati nogomet?
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
88
Prikaz 6: Dekliški nogomet
Kar 46 % anketiranih deklet se je spoznalo z dekliškim nogometom na
samem treningu. 27 % deklet je obiskalo žensko nogometno tekmo. 16 %
deklet, ki zdaj trenira nogomet, pa je dekliški nogomet spoznalo na vadbi,
ki jo je organiziral klub z namenom, da privabi čimveč deklic. Od vsega se
je 9 % deklet spoznalo s tem na poletnem taboru samo za dekleta, 2 % pa
na nogometnem taboru v Križevcih.
0
5
10
15
20
25
na treningu na poletnemnogometnem
taboru za dekleta
v šoli, vrtcu, navadbi, ki jo je
organiziral ŽNK
sem obiskalažensko
nogometnotekmo
na poletnemnogometnem
taboru vKriževcih
Kje si se spoznala z dekliškim nogometom?
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
89
Prikaz 7: Treniranje s fanti
Ker še dekliški nogomet ni tako prepoznaven in pogost, smo sklepali, da je
kar veliko deklet, ki so začele svoje nogometne začetke s fanti in se
kasneje pridružile dekliškemu nogometu. 55 % anketiranih deklet je prej
že treniralo s fanti, 45 % pa se je na novo priključilo k nogometu.
0
5
10
15
20
25
30
DA NE
Ali si kdaj trenirala tudi s fanti?
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
90
Prikaz 8: Podpora staršev
Predvidevali smo, da dekle, ki trenira nogomet, mora imeti podporo
družine, saj vseeno gre za šport, ki še vedno predstavlja nekakšen
stereotip med nami. V prikazu 8 lahko vidimo, da je podpora staršev deklet
kar 98 %, saj bi se brez tega dekle težko odločilo za igranje kakršnegakoli
športa, kaj šele dekliškega nogometa.
DA 98%
NE 0%
NE VEM 2%
Ali te starši podpirajo pri igranju nogometa?
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
91
Prikaz 9: Podpora fantov
V prikazu 9 je razvidno, da je 68 % fantom všeč, da dekleta igrajo
nogomet, 30 % se jim zdi nenavadno, 2 % fantov pa se norčujeta iz tega.
Prikaz 10: Podpora deklet
Dekletom je še v večji meri všeč dejstvo da dekleta igrajo nogomet, kot
fantom, saj je odstotek bistveno večji. Le 21 % se jim zdi nenavadno,
norčuje pa se 2 % deklet.
0%
20%
40%
60%
80%
100%
Kako gledajo na to fantje (sošolci, prijatelji, znanci)?
norčujejo se mi
zdi se jim nenavadno
všeč jim je
0%
20%
40%
60%
80%
100%
Kako gledajo na to fantje (sošolci, prijatelji, znanci)?
norčujejo se mi
zdi se jim nenavadno
všeč jim je
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
92
3.3.5 Sklepne ugotovitve
Prvo hipotezo, ki pravi, da dekleta igrajo nogomet zaradi ljubezni do
nogometa, lahko potrdimo. Rezultati, ki so bili pridobljeni z raziskovanjem,
nam kažejo, da dekleta igrajo nogomet zaradi ljubezni do tega športa in
želijo postati dobre igralke.
Potrdimo lahko tudi drugo hipotezo, ki govori, da so dekleta za igranje
nogometa dobila spodbudo od nekoga, ki igra oziroma je igral nogomet in
od tod tudi navdušenost in želja po treniranju nogometa.
Tretjo hipotezo, v kateri smo predvidevali, da nekatera dekleta igrajo dalj
časa, druga pa se šele spoznavajo z nogometno igro, lahko potrdimo. Iz
rezultatov je razvidno, da nekatera dekleta trenirajo že dalj časa, veliko pa
se jih je pridružilo organizirani vadbi zadnja tri leta. Starost ob začetku
treniranja se prav tako razlikuje. Nekatera dekleta trenirajo že od malih
nog, druga so spet začela pri 10-ih letih.
Četrto hipotezo, ki predpostavlja, da so se dekleta odločila za igranje
nogometa potem ko so slišala, videla ali igrala dekliški, ženski nogomet. In
res je, da so se odločila za igranje nogometa, potem ko so se spoznala z
dekliškim nogometom na sami vadbi.
Zaradi neprepoznavnosti dekliškega nogometa in redkost ženskih
nogometnih klubov smo sklepali, da so mogoče kdaj igrala in trenirala tudi
s fanti. To peto hipotezo lahko potrdimo, saj je več kot polovico anketirank
treniralo s fanti.
V šesti hipotezi smo predvidevali, da dekle, ki trenira nogomet, mora imeti
podporo družine, saj še vseeno gre za šport, ki predstavlja nekakšen tabu
med nami. Hipotezo lahko potrdimo, saj rezultati kažejo, da je podpora
staršev skoraj 98 %.
V sedmi hipotezi smo sklepali, da imajo različno mnenje in poglede o
dekliškem nogometu njihovi sošolci, prijatelji, znanci. To hipotezo lahko
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
93
zavrnemo, saj rezultati kažejo, da je večini fantov všeč, če dekle igra
nogomet.
Prav tako lahko zavrnemo osmo hipotezo, kjer smo sklepali, da imajo tudi
dekleta različna mnenja glede igranja dekliškega nogometa. Tudi tukaj so
rezultati pokazali skoraj enak rezultat kot pri prejšnji hipotezi, da je
sošolkam, prijateljicam in znankam všeč, če so se dekleta odločila za ta
šport.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
94
SKLEP 4
V diplomskem delu smo predstavili organizacijo in delovanje Ženskega
nogometnega kluba Teleing Pomurje Beltinci, program in vadbo mlajših
selekcij. V klubu želimo omogočiti zgodnje vključevanje deklet v šport in
redno vadbo, jih skozi igro vzgajati in oblikovati temelje za usmerjanje
nadarjenih otrok in njihovo nadaljnje ukvarjanje z nogometom.
V zadnjih treh letih se v klubu veliko posvečamo mlajšim selekcijam tako,
da z vključevanjem najmlajših deklet v strokoven in organiziran proces
treninga razširimo »bazo« igralk in tako skrbimo za množičnost dekliškega
nogometa v Pomurju. Zato organiziramo vadbo po osnovnih šolah in vrtcih
(predšolska skupina) v okolici kluba z namenom promocije nogometne
igre med dekleti. V ta program še spada izvedba nogometnega tabora
samo za dekleta »Tudi jaz igram nogomet«, kjer poskušamo vaditelji
(trenerke) svoje znanje in izkušnje prilagoditi značilnostim in znanju
vadečih, da na zabaven in igriv način usvajajo nova znanja ter tako
napredujejo in spoznavajo nogomet. Na ta način jih poskušamo pridobiti v
trenažni sistem kluba.
Z anketnim vprašalnikom smo ugotovili, da sta bila vadba in nogometni
tabor za dekleta kar uspešna, saj smo na ta način privabili kar 25 %
anketiranih deklet in jih vključili v trenažni sistem. V tej smeri moramo
program dela za dvig popularnosti dekliškega in ženskega nogometa ob
sočasnem vzdrževanju kvalitetnega razvoja nogometašice še izboljšati.
Upam, da bodo zbrane informacije obogatile teorijo in prakso vseh
skeptikov, ki so mnenja da nogomet ni za dekleta, in upam, da bo
sčasoma dovolj oziroma več financ za dekliški nogomet in se bodo te
predstavitvene vadbe spremenile v vsakotedenske interesne dejavnosti po
osnovnih šolah. Najprej je treba v Sloveniji spremeniti miselnost o
ženskem nogometu in to lahko naredimo tako, da začnemo pri najmlajših,
torej že v osnovnih šolah pokažemo, da dekleta znamo igrati nogomet in
da nogomet ni samo moški šport.
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
95
VIRI IN LITERATURA 5
Literatura:
Boldin, U. (2008). Analiza materialnih, vsebinskih in kadrovskih dejavnikov
predšolske vzgoje v zasavskih vrtcih. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza
v Ljubljani, Fakulteta za šport
Cemič, A. (1997). Motorika predšolskega otroka. Ljubljana.
Doupana Topič, M. (2007). Vloga stereotipov pri neenakosti med spoloma.
Polet, 6(20), 70–71.
Elsner, B. (2004). Nogomet; Teorija igre. Ljubljana: Fakulteta za šport,
Inštitut za šport.
Elsner, B., Verdenik, Z., Elsner B.ml., Pocrnjič, M. (2012). Trener C.
Ljubljana: Nogometna zveza Slovenije.
Elsner, B., Verdenik, Z., Elsner B.ml., Pocrnjič, M. (2010). Trener C.
Ljubljana: Nogometna zveza Slovenije.
Lover, S. (1993). Soccer laws explained. Orpington, Kent: Eric Dobby
Publishing Ltd.
Lulik, T. (2008). Primerjava ženskega in moškega nogometa v 1. SNL.
Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Marjanovič Umek, L., Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija.
Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Mikeln, P. (2005). Agresivnost v ženskem nogometu. Diplomsko delo,
Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Pistotnik, B. (2011). Osnove gibanja v športu. Ljubljana: Fakulteta za
šport, Inštitut za šport.
Pišot, R. in Jelovčan G. (2006). Vsebine gibalne/športne vzgoje v
predšolskem obdobju. Koper: Založba Annales
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
96
Pišot, R. in Planinšec J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem otroštvu.
Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper.
Inštitut za kineziološke raziskave.
Pocrnjič, M. (2001). Kondicijska priprava nogometašev. Ljubljana:
Fakulteta za šport, Višja trenerska šola.
Rajtmajer, D. (1990). Metodika telesne vzgoje. Maribor: Pedagoška
fakulteta, Predšolska vzgoja.
Ušaj, A. (2003). Kratek pregled osnov športnega treniranja. Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Verdenik, Z., Pocrnjič, M., Elsner, B., Elsner B.ml., (2007). Trener B.
Ljubljana: Nogometna zveza Slovenije.
Videmšek, M., Berdajs, P., Karpljuk, D. (2003). Mali športnik. Ljubljana;
Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Videmšek, M., in Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta
za šport, Inštitut za šport.
Elektronski viri:
British Ladies Football Club. Pridobljeno 20. 1. 2016 s http://spartacus-
educational.com/Fbritishladies.htm
FIFA Simpozij ženskega nogomet. Pridobljeno 20. 1. 2016 s
http://www.fifa.com/mm/document/afdeveloping/women/1_introduction_55
010.pdf.
Gros. B. (2007). Fifa simpozij o ženskem nogometu. Naš nogomet, 40, 33.
Pridobljeno 20. 1. 2016 s
http://www.nzs.si/resources/files/pdf/nas_nogomet_40.pdf.
The Wall street journal. Pridobljeno 10. 6. 2016 s
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
97
http://www.wsj.com/articles/u-s-womens-national-team-accuses-u-s-
soccer-of-pay-discrimination-1459429306).
Nogometna zveza Slovenije. Pridobljeno s 22. 2. 2016 s
http://www.nzs.si/.
Nogometni trener. Pridobljeno 20. 1. 2016 s
http://trener-portal.si/trener/mlajse_selekcije/.
Strategija za razvoj ženskega in dekliškega nogometa. Pridobljeno 18. 2.
2016 s
http://www.nzs.si/resources/files/pdf/Strategija_za_razvoj_enskega_nogo
meta_V2_12122012.pdf
ŽNK Krka. Pridobljeno 20. 1. 2016 s
http://www.lokalno.si/2008/01/14/42975/aktualno/zenski_nogomet_krka_z
_380_v_finale_zimske_lige/?cookieu=ok
ŽNK Teleing Pomurje Beltinci. Pridobljeno 16. 2. 2016 s
http://www.uefa.com/womenschampionsleague/season=2015/clubs/club=
92315/index.html
ŽNK Teleing Pomurje Beltinci. Pridobljeno 16. 2. 2016. s
http://www.znkpomurje.com/.
Boštjan Rous. Osebni arhiv.
Staša Špur. Osebni arhiv
PRILOGE 6
ANKETNI VPRAŠALNIK!
Pozdravljene igralke!
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
98
Sem Staša Špur, študentka razrednega pouka na Pedagoški fakulteti.
Prosim vas, da odgovorite na nekaj vprašanj v anketi, ki jo pripravljam v
okviru svojega diplomskega dela pri predmetu športne vzgoje na temo
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice.
Prosim vas, da vprašanja pozorno preberete in obkrožite črko pred
ustreznim odgovorom ali pa odgovor napišete na črto pod vprašajem.
Anketa je anonimna, zato ni potrebno napisati vašega imena.
Starost: ____let
Selekcija (za katero igrate, če jih je več, napiši vse): ____________
1. Zakaj igraš nogomet?
a) da se sprostim in zabavam
b) ker me starši silijo
c) ker želim postati nekega dne dobra igralka
d) drugo _________________________
2. Kdo te je navdušil nad nogometom?
a) starši
b) sestra/brat
c) prijatelji/znanci
d) drugo:
3. Kako dolgo treniraš nogomet?
_____let
4. Koliko si bila stara, ko si začela trenirati nogomet?
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
99
_____ let
5. Kje si se spoznala z dekliškim nogometom?
a) na treningu
b) poletnem nogometnem taboru za dekleta
c) v šoli, vrtcu, na vadbi, ki jo je organiziral klub ŽNK
d) sem obiskala žensko nogometno tekmo
e) drugo:
___________________________________________________
6. Ali si kdaj trenirala tudi s fanti?
a) da
b) ne
7. Ali te starši podpirajo pri treniranju nogometa?
a) da
b) ne
c) ne vem
8. Kako gledajo na to fantje (sošolci, prijatelji, znanci)?
a) všeč jim je
b) zdi se jim nenavadno
c) drugo:
___________________________________________________
9. Kako gledajo na to tvoje dekleta (sošolke, prijateljice, znanke)?
Program in organizacija vadbe za mlade nogometašice
100
a) všeč jim je
b) zdi se jim nenavadno
c) drugo:
___________________________________________________
Hvala za sodelovanje!