AR 2012/2+3Arhitektura, raziskaveArchitecture, Research

Fakulteta za arhitekturoInštitut za arhitekturo in prostorLjubljana 2012

ISSN 1580-5573

UDKCOBISS

Lučka ažman momirski 54 - 55

mednarodna arhitekturna in urbanistična deLavnica graditi krajine

InteRnAtIonAl ARchItectuRAl And uRbAn desIgn WoRkshop constuctIng lAndscApes

**

ARArhitektura, raziskave

Architecture, Research

2012/2+3

Fakulteta za arhitekturoInštitut za arhitekturo in prostorLjubljana 2012

Arhitektura, raziskave / Architecture, ResearchFakulteta za arhitekturo

ISSN 1580-5573ISSN 1581-6974 (internet)http://www.fa.uni-lj.si/ar/

revija izhaja trikrat letno / published three times a yearurednik / editor

prof dr Borut Juvanec

regionalna urednika / regional editorsprof dr Grigor Doytchinov, Avstrijaprof dr Lenko Pleština, Hrvaška

uredniški odbor / editorial boardprof dr Vladimir Brezarprof dr Peter Fisterprof dr Borut Juvanecprof dr Igor Kalčičdoc dr Ljubo Lah

znanstveni svet / scientific councilprof dr Paul Oliver, Oxfordprof Christian Lassure, Parizprof Enzo d’Angelo, Firence

recenzentski svet / supervising councilprof dr Kaliopa Dimitrovska Andrewsakademik dr Igor Grabecprof dr Hasso Hohmann, Gradecprof mag Peter Gabrijelčič, dekan FA

tehnični urednik / technical editordoc dr Domen Zupančič

prelom / settingDamjan Hidič

klasifikacija / classificationmag Doris Dekleva-Smrekar, CTK UL

uredništvo AR / AR editingFakulteta za arhitekturoZoisova 121000 LjubljanaSlovenija

naročanje / subscriptioncena številke je 17,60 EUR / price per issue 17,60 EURza študente 10,60 EUR / student price 10,60 EURdekanat@fa.uni-lj.si

revija je vpisana v razvid medijev pri MK pod številko 50revija je dosegljiva in ali indeksirana na naslednjih mestih: Cobiss, ICONDA, MIT digital library, Ulrich, DOAJ, CEEOL, DLib, UL FA AR

za vsebino člankov odgovarjajo avtorji / authors are responsible for their articles

tisk / printingTiskarna Bograf

© AR, Arhitektura raziskave, Architecture ResearchLjubljana 2012

AR

AR 2012/2+3

2

2012/2+3 ARvsebina / contents

uvodnik / editorial 4

članki / Articles 8

Tadeja Zupančič 10ARHITEKTURNA PRAKSA KOT ZNANSTVENO RAZISKOVALNI LABORATORIJ / ReseARch thRough design pRActice in ARchitectuRe

Mevludin Zečević, Amir Čaušević, Nerman Rustempašić 12PRESERVATION OF A TRADITIONAL TIMBER ROOF: THE CASE OF THE HANDANIJA MOSqUE / ohRAnitev lesenegA ostRešjA: pRimeR mošeje hAndAnijA

Jeronima Kastelic, Tomaž Novljan, Aleš Vodopivec 18UČINeK seNce PRI sNoVANJU, ZAZNAVANJU IN DožIVlJANJU ARHITeKTURNeGA PRosToRA / the shAdow effect in the conception, peRception And expeRience of ARchitectuRAl spAce

delavnice / Workshops 28

lučka Ažman Momirski 30žIRI, 2012

Andreja Benko 32GoRAžDe, 2012

Andreja Benko 36LIPICA, 2012

Gregor Čok 40"MLINSKA CESTA", PTUJ, 2012

Aljoša Dekleva, Vasa J. Perović, Anja Vidic 44GUMA3, 2012

Or Ettlinger, Lovrenc Košenina 46obČUTeNJe ARHITeKTURe, lJUblJANsKI oToK, 2012

Gašper Skalar 48ČRNA NA KoRošKeM, 2012

Rok žnidaršič 50ZLATO POLJE V KRANJU, 2012

Domen Zupančič 52oš FRANce beVK, 2012

lučka Ažman Momirski 54GRADITI KRAJINE, 2011

živa Deu, Jerneja Kranjec 56LEMBERG, 2011

Alenka Fikfak 60ZELENA URBANOST, 2011

Miloš Florijančič, Ana Kučan, Mitja Zorc 64ARboReTUM VolČJI PoToK, 2011

Jurij Kobe, Rok žnidaršič, Paul Robinson, Karin Rožman 66RADOVLJICA, 2011

Tomaž Krušec 70KRIžeVcI PRI lJUToMeRU, 2011/2012

Vasa J. Perović, Anja Vidic 74KRPANJE MESTA, 2011

Vasa J. Perović, Anja Vidic 76ZAČAsNe, MobIlNe bIVAlNe eNoTe, 2011

Ajda Primožič 78PRIPELJIMO GOZD V MESTO, 2011

Domen Zupančič 80SUHI ZID NA KRASU, 2011

Alenka Fikfak 84ČRNoMelJ, 2010

Matevž Juvančič, špela Verovšek 88DIVE, 2010

Tomaž Krušec 90JELOVICA, 2010 / 2011

Aleš Vodopivec, Anja Planišček 94šolA ZA PRIHoDNosT JAR, 2010 / 2011

Anja Jutraž 98PBL, GLOBALNO PROJEKTNO TIMSKO DELO, 2009

Igor Seljak 100oblAZINJeNo seDežNo PoHIšTVo, 2009

Igor Seljak 102TEKTONIKA V STAVBNI KULTURI II, 2009

špela Verovšek, Matevž Juvančič 104DIVE, 2009

Mitja Zorc 106MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA SEVER, 2009

Domen Zupančič 108MODRI STOL, 2009

Andreja Benko 110LENART, 2008

Gregor Čok 114šKoFJA loKA, KAMNITNIK, 2008 / 2009

Matevž Juvančič, špela Verovšek 116DIVE, 2008

Ajda Primožič 118KRPANJE MESTA REKA, 2008

Aleš Vodopivec, Anja Planišček 120NOVA GORICA, 2008/2009

Andrej Mahovič 124PARK šKocJANsKe JAMe, 2007

Mitja Zorc 126IDRIJSKA ULICA V LJUBLJANI, 2005

vsebinsko kazalo delavnic / Workshop Index 128

3

mednarodna arhitekturna in urbanistična delavnica graditi krajine /International Architectural and urban design Workshop constucting landscapes

organizatorUL Fakulteta za Arhitekturo.

Kraj, datumGoriška brda, 25. 10. 2011 - 30. 10. 2011; konferenca z javnimi predavanji: 25.10. 2011; javna predstavitev rezultatov: 29. 10. 2011.

sodelujočivodstvo: prof. dr. lučka Ažman Momirski; mentorji: prof. dr. lučka Ažman Momirski, Nicoline loeper, Matthias ott; predavatelji: prof. dr. lučka Ažman Momirski, doc.dr. blaž Komac, Tanja Gomiršek, Nicoline Loeper; študenti: Mato blatančić, chely bramiana, sharon casteel, Wander Hendriks, Marlieke Janssen, Anja Jemec, Peter Jerše, Maša Kambič, Matic Kržan, bernard leferink, Ruud van der Maas, Roel van der Marck, Andrej Panker, Mahdi Poosti, Klas Skarlovnik, Nathanael Taekema, Taja Verčič, Jeroen de Vries.

sredstva, pokroviteljiobčina brda, Vinska klet Goriška brda, school of Urban Design, Saxion University of Applied Sciences Deventer, Nizozemska.

Gradivo• Izvirni znanstveni članek: Ažman Momirski, l., loeper,

N., Ott, M., 2013. Terraced Landscapes / New design solutions within the transformation of articifial landscapes (v tisku).

• Časopisni članek: Ažman Momirski, l., 2012. Terasirana pokrajina Goriških brd vsebina mednarodne delavnice. briški časnik.

tema delavniceDvojica umetno - naravno je izginila. Njene meje so zabrisane... Naravne krajine so lahko tako naravne (nedotaknjene) kot umetne... Naravnoumetno je nov način oblikovanja: preobrazba koncepta kraja / prostora. [The metapolis dictionary of advanced architecture. 2003. p 63.]Namen delavnice je primerjava dveh krajin in njunih podobnih/ različnih prostorskih prvin: nizozemske (umetne) krajine in terasirane krajine. Izbrani kriteriji, med drugim obravnava povezav med krajino in naselji, so bili osnova za intenzivno in sistematično raziskavo antropogenih krajin. Na tem izhodišču je temeljilo oblikovanje scenarijev prihodnjega razvoja naselij ter zasnove povezav novih energetskih krajin z obstoječo slikovito terasirano pokrajino Goriških brd.Terase so celoviti sistemi, sestavljeni so iz različnih podsistemov (vključno z vodami, biotsko raznovrstnostjo, prstjo, stabilnostjo

kmetijskih sistemov, itd.) Te značilnosti ali podsistemi so med seboj povezani in zelo tenkočutno uravnoteženi.Terase so tudi edinstveni sistemi. Med seboj se razlikujejo (tako v bližnjih geografskih regijah kot v oddaljenih geografskih regijah) zaradi fizične pojavnosti, rabe, prvin, ki jih sestavljajo. Vsako terasirano območje pripoveduje svojo zgodbo. Prav zato je potrebno razviti večjo občutljivost in pozornost o terasiranih območjih. brez razumevanja edinstvenosti pojava ne moremo oceniti prihodnosti teras. Terasirane pokrajine imajo različne kulturne, socialne, ekonomske in krajinske pomene. še posebej je pomemben pomen teras za ljudi, ki v terasiranih pokrajinah živijo in katerih življenje je s tovrstnimi krajinami tesno povezano.Tako kot vse ostalo, se tudi terasirane pokrajine spreminjajo. Obstajajo globalni vzroki, ki vplivajo na te spremembe, kot so globalna ekonomija in podnebne spremembe, ter lokalni vplivi, kot so odseljevanje, spremembe v načinih kmetovanja in razvoj novih pristopov pri ohranjanju in izgradnji teras. Posledično se terasni sistemi preobražajo v oblikah terasiranja, vlogah, ki jih imajo v posamezni kulturi oziroma v socialnem omrežju ter tudi v proizivodnji, ki se spreminja iz samooskrbne v tržno in obratno. Nujna je natančna ocena sprememb, ki bo predvidevala, kako bodo ljudje živeli, delali in bivali v terasiranih pokrajinah.Terase bodo preživele v svoji raznovrstnosti in enkratnosti le, če se bodo ljudje, ki živijo v terasirani pokrajini odločili, da terasirana pobočja naseljujejo ter v njih živijo tudi v prihodnosti.

rezultatiV študentskem projektu z naslovom Nova energetska krajina, je Ruud van der Maas razvil strategijo za naselje Kojsko v Goriških brdih, ki naj bi v letu 2062 v celoti postalo samooskrbno. Nove stavbe so zasnovane na opuščenih terasah nekdanjih vinogradov, njihovo obliko in lokacijo pa deloma pogojujejo programske zahteve samoskrbe vasi (v tem primeru z osredotočanjem na treh vidikih: energiji, preskrbi s hrano in prevozu). S takim pristopom predlog uspe razlikovati obstoječe kakovosti opuščenih teras in oblikuje nove povezave ter razvoj grajenih struktur med krajino in obstoječimi vasmi.Strategija razvoja naselja in integracije nove energetske krajine v obstoječo terasirano krajino je postopna. Časovno razviti scenariji omogočajo vpogled v razvitost samooskrbe. Naselje Kojsko je sledeč tem scenarijem lahko neodvisno samooskrbno z upoštevanjem izbranih treh kriterijev že v letu 2042.

Mentor: lučka Ažman MomirskiPripravila: lučka Ažman Momirski

graditi krajine, 2011

54

2012/2+3 AR

lučka Ažman MomirskiGRADITI KRAJINE, 2011

Slika 3: Terasirana krajina Goriških brd - naselje Kozana.slika 1: Terasirana krajina Goriških brd - naselje Kozana [Tomaž berčič, lučka Ažman Momirski].

slika 4: širitev grajene zazidave na območje teras [skupina Unifying].

slika 5: širitev grajene zazidave na območje teras: pogled [skupina Unifying].

Slika 2: Notranji in zunanji prostor ob terasah [Skupina Unifying].

55

AR 2012/2+3

AR 2012/2+3