33
Expansionary Austerity: New Interna4onal Evidence in Successful Austerity in the United States, Europe and Japan MARUŠA ARZENŠEK, URŠA FERJANČIČ Makroekonomija 2, 2015/16
Expansionary Austerity: New Interna4onal Evidence in Successful Austerity in the United States, Europe and Japan
MARUŠA ARZENŠEK, URŠA FERJANČIČ
Makroekonomija 2, 2015/16
EXPANSIONARY AUSTERITY: NEW INTERNATIONAL EVIDENCE (Guajardo et al, 2011) Avtorji raziskave: Jaime Guajardo, Daniel Leigh, and Andrea Pescatori (IMF, 2011) • Napake v metodologiji raziskave Alesine & Ardagne (2010) • Učinki fiskalne konsolidacije na ekonomsko akKvnost • Razširitve modela: ◦ Mednarodna menjava ◦ Kompozicija fiskalne konsolidacije ◦ Tveganje države za nepoplačilo dolga • Glavne ugotovitve
EXPANSIONARY AUSTERITY: NEW INTERNATIONAL EVIDENCE
• Proučuje kratkoročne učinke fiskalne konsolidacije na ekonomsko akKvnost • V izbranih 17 OECD državah • V obdobju od 1978 do 2009 • Metodologija temelji na dejanskih uradnih podatkih o varčevalnih obdobjih
EXPANSIONARY AUSTERITY: NEW INTERNATIONAL EVIDENCE
• KriKka študij v izvedbi “Bocconi Boysov” (Alesina, Ardagna, Giavazzi, Pagano, Pero^, Tabellini) • RezultaK njihovih raziskav: • v glavnem potrjujejo hipotezo, da lahko varčevanje oz. fiskalna konsolidacija dvigne gospodarsko rast, torej ima ekspanzivne učinke • znižanje davkov bo gospodarsko rast zagnalo bolj kot povečanje javnih izdatkov • so izkoriščali poliKki, da so lahko “upravičeno” izvajali varčevalne ukrepe, ker naj bi to dvignilo gospodarsko rast
• IMF dokaže, da so uporabljali pristransko metodo in prišli do napačnih rezultatov!
RAZLAGA POJMA
FISKALNA KONSOLIDACIJA pomeni hitro zniževanje oz. izvajanje ukrepov s katerimi se ureja javne finance države (zmanjšanje javnih izdatkov ali povečanje davkov). Namen je zmanjšanje dolga.
NAPAKE V METODOLOGIJI • napačna iden)fikacija varčevalnih obdobij • A-‐A definirata obdobje fiskalne konsolidacije kot leto, v katerem se ciklično prilagojeni primarni proračun (CAPB) izboljša za najmanj 1,5% BDP • opazovala sta, kaj se dogaja s proračunskim deficitom kot posledico ukrepov fiskalne poliKke • nista upoštevala dejstva, da lahko na CAPB vplivajo tudi mnogi drugi dejavniki, ki niso nujno povezani s fiskalno poliKko
NAPAKE V METODOLOGIJI • Krugman kriKzira, da: • se bi morala debata o fiskalnih sKmulusih odvijaK takrat, kadar so obrestne mere blizu nič • A-‐A tega ne upoštevata, saj npr. Japonsko v 90. leKh obravnavata enako kakor države v 70. in 80. leKh, ki so imele visoke obrestne mere • neupoštevanje sKmulacijskih let (ne upoštevata leta 1995, ko se je sKmulacija dejansko zgodila, upoštevata pa leK 2005 in 2007, ko se dejansko ni zgodila)
REZULTATI RAZISKAVE: učinki fiskalne konsolidacije na ekonomsko ak4vnost
UČINKI FISKALNE KONSOLIDACIJE NA EKONOMSKO AKTIVNOST
Fiskalna konsolidacija v vrednosK 1% BDP ima: ◦ nega)ven učinek na domačo potrošnjo (-‐0,75%) in BDP (-‐0,62%) v obdobju dveh let.
◦ pozi)ven učinek na domačo potrošnjo (+0,29%) in BDP (+0,37%) v obdobju dveh let.
UČINKI FISKALNE KONSOLIDACIJE NA EKONOMSKO AKTIVNOST
Fiskalna konsolidacija v vrednosK 1,5% BDP ali več ima: ◦ nega)ven učinek na domačo potrošnjo (-‐0,55%) in BDP (-‐0,50%) v obdobju dveh let.
◦ rahlo pozi)ven učinek na domačo potrošnjo in BDP v obdobju dveh let, vendar učinek ni staKsKčno značilen.
Tes4ranje robustnos4
Razširitev modela: MEDNARODNA MENJAVA
Fiskalna konsolidacija v vrednosK 1% BDP ima: ◦ Pozi)ven učinek na realni izvoz (+0,91%). ◦ Nega)ven učinek na realni uvoz (-‐1,18%). ◦ Nega)ven učinek na domače povpraševanje (domača potrošnja in invesKcije) (-‐1,95% BDP).
◦ Celotni učinek na BDP predstavlja kombinacija zmanjšanja domačega povpraševanja in povečanja neto izvoza.
Razširitev modela: MEDNARODNA MENJAVA • Fiskalna konsolidacija v vrednosK 1% BDP na kratek rok znižna nominalne obrestne mere za 19 bazičnih točk • Stopnja inflacije se ne spremeni zelo à znižanju nominalnih sledi tudi znižanje realnih obrestnih mer
• Fiskalna konsolidacija v vrednosK 1% BDP povzroči depreciacijo deviznega tečaja za 1,57% (depreciacija nominalnih deviznih tečajev ali devalvacija valute)
Razširitev modela: MEDNARODNA MENJAVA • Primer Irske • Leta 1987: fiskalna konsolidacija, pred tem velika devalvacija irskega funta v okviru ERM à spodbudi neto izvoz in s tem omili negaKvne učinke fiskalne konsolidacije na BDP
• Če v času fiskalne konsolidacije ne pride do devalvacije valute, so negaKvni učinki na ekonomsko akKvnost lahko do dvakrat večji kot sicer! (Jayadev in Konzcal, 2010)
Razširitev modela: MEDNARODNA MENJAVA
Če je vrednost fiskalne konsolidacije 1% BDP je: ◦ učinek v primeru fiksnih deviznih tečajev nega)ven na realni BDP (-‐0,84%) v obdobju dveh let.
◦ učinek v primeru fleksibilnih deviznih tečajev nega)ven na realni BDP (-‐0,33%) v obdobju dveh let.
Razširitev modela: KOMPOZICIJA FISKALNE KONSOLIDACIJE
Nižanje javnih izdatkov: ◦ Nega)ven učinek na domačo potrošnjo (-‐0,57) in BDP (-‐0,43) v obdobju dveh let.
Višanje davkov: ◦ Nega)ven učinek na domačo potrošnjo (-‐1,35) in BDP (-‐1,29) v obdobju dveh let.
*podobni rezultaJ tudi v primeru velike fiskalne konsolidacije
Razširitev modela: KOMPOZICIJA FISKALNE KONSOLIDACIJE • Tudi v raziskavi IMF (2010) ugotovijo, da so vplivi kompozicije fiskalnih ukrepov na BDP v določeni meri odvisni od monetarne poliKke • RezultaK so skladni z dejstvom, da je centralna banka bolj naklonjena fiskalni konsolidaciji (nižanje javnih izdatkov) najverjetneje zato, ker tovrstne ukrepe interpreKrajo kot močnejšo zavezo k fiskalni disciplini • Posledično so pripravljeni daK več monetarnih sKmulusov • Povečanje davkov lahko dvigne inflacijo, čemur centralne banke niso najbolj naklonjene.
Razširitev modela: TVEGANJE NEZMOŽNOSTI POPLAČILA DOLGOV
Fiskalna konsolidacija v vrednosK 1% BDP ima: ◦ v primeru večjega tveganja nega)vne učinke na domačo potrošnjo (-‐0,62%) in BDP (-‐0,53%) v obdobju dveh let.
◦ v primeru nižjega tveganja nega)vne učinke na domačo potrošnjo (-‐1,11%) in BDP (-‐0,80%).
GLAVNE UGOTOVITVE: • Predhodnje raziskave na to temo so bile napačne, ker so uporabljali pristransko metodo za idenKfikacijo varčevalnih obdobij.
• Fiskalna konsolidacija zmanjšuje domačo potrošnjo in BDP.
• Če v času fiskalne konsolidacije država ne devalvira svoje valute, to lahko povzroči tudi do dvakrat bolj negaKvne učinke na BDP kot sicer.
• NegaKvni učinki fiskalne konsolidacije so bolj izraziK v primeru fiksnih deviznih tečajev kot fleksibilnih.
• Zmanjšanje javnih izdatkov ali povečanje davkov nima ekspanzivnih učinkov na BDP (so pa učinki pri povečanju davkov bolj negaKvni).
• Fiskalna konsolidacija ima bolj negaKvne učinke na BDP pri državah, katerih tveganje za nepoplačilo dolga je manjše.
SUCCESSFUL AUSTERITY IN THE UNITED STATES, EUROPE AND JAPAN • Avtorji raziskave: Nicolema BaKni, Giovanni Callegari in Giovanni Melina (IMF, 2012)
• Kdaj uvesK fiskalno konsolidacijo in kakšen naj bo njen tempo? • Ocene fiskalnih mulKplikatorjev v izbranih državah
• KriKka “Bocconi boysov”, ki se niso zmoKli le pri metodologiji in ključnih ugotovitvah, ampak tudi pri temeljih
SUCCESSFUL AUSTERITY IN THE UNITED STATES, EUROPE AND JAPAN KAZALO • Ideologije • Empirična literatura • Metodologija • RezultaK modela
• Simulacija dolga • Kaj pravijo ekonomisK
KAJ PRAVIJO IDEOLOGIJE? Keynesianci Neoklasiki Neo-‐keynesianci
Fiskalna poliKka je glavno orodje za stabilizacijo outputa.
Trgi so učinkoviK. Posamezniki se obnašajo racionalno.
Posamezniki se obnašajo racionalno.
Davčni šoki imajo manjši vpliv kot šoki porabe.
Davčni šoki nimajo učinka na output.
MulKplikator pri povečanju javnih izdatkov je precej manjši od 1.
Povečanje javnih izdatkov privede do povečanja BDP za več kot je znašalo povečanje javnih izdatkov.
RBC model (Real Business Cycle). Krize so eksogene.
Uporaba predpostavk neoklasikov (RBC model).
PREGLED EMPIRIČNE LITERATURE • Novejše empirične študije so z uporabo strukturnega modela VAR pridobile rezultate v skladu s keynesiansko poliKko.
• Raziskava IMF (2010) ugotavlja, da v povprečju rez 1 odstotka BDP običajno zmanjša BDP za 0.5 odstotka v 2 leKh.
• MulKplikatorje v normalnih okoliščinah večina raziskav uvršča v območje blizu 1 ali pod 1.
• MulKplikatorje v posebnih okoliščinah uvrščajo višje, okoli 1 oz. nad 1.
METODOLOGIJA – MODEL TVAR • SVAR in DSGE nista primerna modela, potrebno je uporabiK mulKplikatorje, ki razlikujejo med ekspanzijo in recesijo.
• BaKni, Callegari in Melina stanje režima definirajo glede na rast BDP in ne kot proizvodno vrzel.
• Uporaba modela TVAR omogoča obravnavanje možnih nelinearnosK, glede na odziv funkcije lahko ločimo med recesijo in ekspanzijo.
REZULTATI MODELA • Ne glede na stanje gospodarstva je na kratek rok fiskalna konsolidacija zmanjšala output.
• Zmanjšanje porabe v obdobju recesije ima negaKven učinek v celotnem obdobju.
REZULTATI MODELA
• V vseh državah ima fiskalna konsolidacija znatno večji negaKvni učinek, če jo izvedemo v času recesije.
• 1-‐letni komulaKvni mulKplikatorji pri fiskalni konsolidaciji, ki se začne v času recesije:
A. razpon med 1,6 in 2,6 pri zmanjšanju javne porabe
B. razpon med 0,16 in 0,35 pri zvišanju davkov
REZULTATI MODELA
• Konsolidacija, ki temelji na zmanjšanju trošenja (še posebej, če je velika) poveča verjetnost recesije.
• Zaradi malih vrednosK davčnih mulKplikatorjev, v splošnem konsolidacije, ki temeljijo na davkih nimajo tako velikega vpliva na verjetnost recesije.
SIMULACIJA DOLGA • Osnovni model rasK predstavlja naslednja enačba:
• Kjer je rast output v času t (yt) odvisna od potencialnega BDP (yP), eksogenih zunanji šokov in velikost proizvodne vrzeli (gap), θ1 in θ2 pa ustrezni elasKčnosK, dEX predstavlja eksogene šoke, ki niso fiskalno povezani in lahko trajno znižajo raven outputa.
KAJ TO POMENI V PRAKSI? MAKROEKONOMSKI POGLED • Predpostavka, da krčenje ustvari proizvodno vrzel 3 odstotne točke od BDP v 4 četrtletjih.
• Stanje brez konsolidacije: šok zmanjša gospodarsko rast, kar traja 3 obdobja.
KAJ TO POMENI V PRAKSI? FISKALNI POGLED
• Scenarij I: postopna (smooth) konsolidacija, ker fiskalni šok ni prevelik je njegov vpliv na output omejen
• Scenarij II: kratka, intenzvinejša (frontloaded) konsolidacija iz grafa je razvidno da je v tem primeru vpliv na output precej večji.
• Agresivnejša konsolidacija ima večji in dolgotrajnejši učinek na output.
KAJ PRAVIJO EKONOMISTI? • ArgumenK v prid varčevalni poliKki so temeljili na ugotovitvah dveh pomembnejših raziskav Alesine & Ardagne ter Reinhart0ve & Rogoffa
• Auerbach in Gorodnichenko (2011) potrdita odvisnost fiskalnih mulKplikatorjev od stanja gospodarskega cikla; v recesiji so večji, v ekspanziji nižji
• Paul De Grauwe (London School of Economics): države bodo s strogim fiskalnim varčevanje težko odpravile javnofinančni deficit in javni dolg spravile na vzdržno raven
• Riera-‐Crichton, Vegh in VuleKn (2014): upoštevali smer fiskalne poliKke in ugotovili, da ima le-‐ta velik vpliv saj v primeru da je ekspanzivna mulKplikator doseže vrednost 2,3, brez upoštevanja smeri pa zgolj 1,3
ZAKLJUČEK • Fiskalna konsolidacija je najbolj rizična ravno, če se izvaja v času recesije. • Za čim boljše rezultate fiskalne konsolidacije je potrebno postopno fiskalno prilagajanje, saj hitrejša in agresivnejša konsolidacija stroške fiskalnega prilagajanja zgolj poveča.
• John Van Reenen je leta 2012 v intervjuju z naslovom Timing is everything povzel ključne stvari: »That's not to say that we should never consolidate; in the key scenarios we looked at it was the Jming of consolidaJon which happened...«.
