GRADIVO ZA UČENJE IN POUČEVANJE OBLIKOSLOVJA · POVZETEK V diplomskem delu je predstavljeno ter...

Univerza v Mariboru

Filozofska fakulteta

Oddelek za slovanske jezike in književnosti

Diplomsko delo

GRADIVO ZA UČENJE IN POUČEVANJE OBLIKOSLOVJA

SLOVENSKEGA JEZIKA

Graduation thesis

LEARNING AND TEACHING MATERIAL CONCERNING SLOVENIAN

MORPHOLOGY

Mentorica: Kandidatka:

doc. dr. Melita Zemljak Jontes Lina Paulič Zupanc

Maribor 2012

Lektorica:

Simona Tadeja Ribič, prof.

Prevajalka:

Maja Matrić, prof.

ZAHVALA

Rada bi se zahvalila svoji mentorici doc. dr. Meliti Zemljak Jontes za strokovno

svetovanje, potrpežljivost, pozitiven in srčen pristop ter spodbudo pri nastajanju

diplomskega dela.

Posebno zahvalo pa namenjam predvsem mami Aniti, ki me je podpirala v vseh pogledih

in mi omogočila finančno brezskrben študij. Prav tako se za podporo in finančno pomoč

pri študiju zahvaljujem tudi očetu Darku.

Hvala tudi tebi Matej, za vso pozitivno podporo, iskreno spodbudo in pomoč.

Iskreno se zahvaljujem Simoni Tadeji Ribič za lektoriranje diplomskega dela in Maji

Matrić za prevajalsko delo.

Zahvalo namenjam tudi ravnateljicam I. Osnovne šole Žalec, Srednje šole za

gradbeništvo in varovanje okolja ter Gimnazije Lava, ki so omogočile sodelovanje

učiteljev in profesorjev pri izpolnjevanju vprašalnikov. Prav tako se iskreno zahvaljujem

vsem učiteljem in profesorjem, ki so vprašalnike korektno izpolnili.

Zahvala gre tudi vsem ostalim bližnjim in prijateljem, ki so me vzpodbujali pri študiju in se

z menoj veselili uspehov.

Podpisana Lina Paulič Zupanc, rojena 6. 4. 1987, v Celju, študentka Filozofske fakultete

Univerze v Mariboru, smer Slovenski jezik s književnostjo, izjavljam, da je diplomsko

delo z naslovom GRADIVO ZA UČENJE IN POUČEVANJE OBLIKOSLOVJA

SLOVENSKEGA JEZIKA pri mentorici Meliti Zemljak Jontes, avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani

brez navedbe avtorjev.

________________________________

(podpis študenta-ke)

Maribor, ________________________________

POVZETEK

V diplomskem delu je predstavljeno ter opredeljeno gradivo za učenje in poučevanje

oblikoslovja slovenskega jezika. Zajete so različne vrste obstoječega in dosegljivega

gradiva: priročniki, učbeniki, delovni zvezki, vadnice, zbirke vaj, slovnice in drugo.

Zbrano gradivo je razdeljeno glede na stopnje izobraževanja, torej kateri stopnji

izobraževanja je posamezno gradivo namenjeno oziroma na kateri stopnji izobraževanja se

uporablja. Obdelana gradiva so razdeljena v tri sklope: v prvem sklopu – Osnovna šola – je

predstavljenih osemnajst gradiv, v drugem sklopu – Srednja šola (strokovni, poklicno-

tehniški in gimnazijski programi) – štiriindvajset gradiv in v tretjem sklopu – Študij –

sedem gradiv.

Posamezna gradiva so predstavljena tako, da je na začetku podana slika naslovne strani,

pod katero je naveden celoten zapis o gradivu (avtor, naslov, leto izdaje, založba, kraj

izdaje). Nato sledita predstavitev in interpretacija gradiva. Predstavitev podaja najprej

podatke o obsegu obravnave oblikoslovja v posameznem gradivu z zapisom strani, na

katerih najdemo poglavje o oblikoslovju ali oblikoslovni del gradiva. Za tem je

predstavljen način podajanja vsebine, ki je večinoma prikazan s primeri. V predstavitvi je

zajet tudi podatek o tem, komu je obravnavano gradivo namenjeno in za koga je primerno.

Sklopi več gradiv, ki so kakor koli povezani (bodisi učbeniški kompleti, zbirke ali zbir več

učbenikov, delovnih zvezkov, vadnic ...), so prikazani na začetku, pred nadaljnjo

obravnavo oziroma predstavitvijo posameznih gradiv določenega sklopa.

Poleg samih gradiv so prikazani rezultati raziskave, izvedene s pomočjo anketnih

vprašalnikov. Raziskane so izkušnje in navade učiteljev pri poučevanju oblikoslovja.

Vprašalnike je izpolnilo pet učiteljev, ki poučujejo v osnovni šoli, pet učiteljev, ki

poučujejo v strokovnih in poklicno-tehniških srednješolskih programih, ter pet učiteljev, ki

poučujejo v gimnaziji. Podana je analiza, ki prinaša podatke o tem, katera literatura jim

služi kot opora oziroma pomoč pri poučevanju oblikoslovja, iz katere literature črpajo snov

za delovne liste, ki jih pripravljajo, katero literaturo za jezik, torej učbenik, delovni zvezek,

priročnik in podobno uporabljajo učenci pri njihovem pouku slovenščine ter katero

dodatno literaturo najpogosteje priporočajo učencem za samostojno učenje.

Z vprašalniki so raziskane tudi izkušnje in navade študentov, torej katera literatura jim je

najbolj v pomoč in oporo pri študiju oblikoslovja. Vprašalnike je izpolnilo petnajst

študentov drugega oz. tretjega letnika Slovenskega jezika s književnostjo na Filozofski

fakulteti v Mariboru pri predmetu Oblikoslovna podoba in pomen oz. Slovenski knjižni

jezik 2 v študijskem letu 2011/2012. Ugotovila sem, po kateri literaturi posegajo

najpogosteje.

Pričujoče diplomsko delo je uporabno pri pripravi posameznih učnih ur slovenščine, ki so

namenjene oblikoslovju, saj podaja pregled oziroma zbir gradiva, namenjenega učenju in

poučevanju oblikoslovja slovenskega jezika. Hkrati predstavitve posameznih gradiv

uporabnikom omogočajo, da se seznanijo z vsebino različnega oblikoslovnega gradiva.

KLJUČNE BESEDE: slovenski knjižni jezik, oblikoslovje, učno gradivo, gradivo za

poučevanje, študijsko gradivo.

ABSTRACT

In the thesis I have compiled and determined learning and teaching materials regarding

Slovenian morphology. I have included various existing and available materials, such as

manuals, textbooks, workbooks, practice books, exercise books, grammar books and

others.

The compiled materials have been organized according to the level of education, i.e. which

level of education a particular studying material is intended for. Furthermore, the materials

have been divided into three groups: the first, Elementary school, includes eighteen

materials; the second, Secondary school (technical, vocational and grammar schools),

twenty-four materials and the third, University, seven materials.

Individual materials have been described by firstly presenting the books’ cover and full

reference (author, title and publication data). Afterwards, the materials are presented and

interpreted. Here, I have provided information on the scope of morphology discussed in

individual materials, including the pages where the morphology chapters or materials can

be found. I have also presented the way in which the subject matter is explained – most

commonly by examples of use. The presentation also includes information on who the

materials are intended and suitable for.

Segments of related materials (textbooks or collections of textbooks, workbooks, exercise

books, practice books, etc.) have been presented at the beginning, before further discussion

and presentation of the materials in a particular segment.

Apart from the materials themselves, I have also included results of a research, gained by

using questionnaires. I have researched the experiences and habits of five elementary

school teachers, five vocational and technical secondary school teachers and five grammar

school teachers in terms of teaching morphology. The analysis offers information on which

supporting materials are being used in teaching morphology, which sources are used to

prepare worksheets, which language learning books, namely textbooks, workbooks,

manuals, etc. are being used while teaching Slovenian and which additional materials are

usually recommended to the pupils for individual learning.

I have also researched the experiences and habits of students in terms of which sources

they find most helpful while studying morphology. The survey included fifteen second and

third year students of Slovenian language and literature at the Faculty of Arts in Maribor

who attended lectures in Slovene literary language 2 in the academic year 2011/2012. I

was able to determine their preferred learning sources.

The thesis is useful when preparing lesson plans in Slovenian morphology, since it offers

an overview of various materials intended for teaching and learning Slovenian

morphology. Additionally, presentations of individual materials help readers get more

acquainted with the contents of different morphology materials.

KEY WORDS: Slovene literary language, morphology, learning material, teaching

material, study material.

KAZALO VSEBINE

1 Uvod .................................................................................................................................. 1

2 Gradivo za učenje in poučevanje oblikoslovja slovenskega jezika ................................... 2

2.1 Osnovna šola ................................................................................................................... 3

2.1.1 ZBOR VADNIC: Slovenski jezik – moj jezik – naš jezik .............................................. 3

2.1.1.1 Slovenski jezik – moj jezik – naš jezik, Vadnica za 5. razred .................................. 5

2.1.1.2 Slovenski jezik – moj jezik – jezik, Vadnica za 6. razred ......................................... 7



2.1.2 Gradivo za diferenciacijo jezikovne vzgoje Oblikoslovje z besedoslovjem in

besedotvorjem in delovni zvezek Slovenski jezik 5 .................................................... 13

2.1.2.1 Oblikoslovje z besedoslovjem in besedotvorjem, Gradivo za diferenciacijo

jezikovne vzgoje ...................................................................................................... 14

2.1.2.2 Oblikoslovje z besedoslovjem in besedotvorjem, Delovni zvezek za 5. razred

osnovne šole ............................................................................................................ 16

2.1.3 Premagovanje jezikovnih težav v osnovni šoli: Besede naše so žive, delovni zvezek za

učence ......................................................................................................................... 18

2.1.4 Oblikoslovje, Priročnik z vajami ................................................................................ 20

2.1.5 Osnove slovenskega jezika, Slovnični priročnik ......................................................... 22

2.1.6 Slovenski jezik 5–8 ...................................................................................................... 24

2.1.6.1 Slovenski jezik 5, Delovni zvezek za peti razred osnovne šole ................................ 25

2.1.6.2 Slovenski jezik 6, Jezikovna vadnica za šesti razred osnovne šole ......................... 27

2.1.6.3 Slovenski jezik 7, Jezikovna vadnica za sedmi razred osnovne šole ...................... 29

2.1.6.4 Slovenski jezik 8, Jezikovna vadnica za osmi razred osnovne šole ......................... 31

2.1.7 Zbir samostojnih delovnih zvezkov Slovenščina je moj jezik ..................................... 33

2.1.7.1 Slovenščina je moj jezik, Samostojni delovni zvezek za pouk slovenščine v 6.

razredu devetletne osnovne šole in 5. razredu osemletne osnovne šole ................. 34

2.1.7.2 Slovenščina je moj jezik 7, Samostojni delovni zvezek za pouk slovenščine v 7.

razredu devetletne osnovne šole .............................................................................. 36





2.1.8 Vaje iz slovenskega jezika, Zbirka nalog za preskus znanja ...................................... 42

2.2 Srednja šola (strokovni, poklicno-tehniški in gimnazijski programi) ........................... 43

2.2.1 ZBOR SNOPIČEV: Oblikoslovje, Pregibne besedne vrste ........................................ 43

2.2.1.1 Oblikoslovje: pregibne besedne vrste ..................................................................... 46

2.2.1.2 Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Priročnik za profesorje .............................. 47

2.2.1.3 Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Samostalnik ................................................ 48

2.2.1.4 Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Samostalnik, Priročnik za profesorje ........ 50

2.2.1.5 Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Pridevnik .................................................... 52

2.2.1.6 Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Pridevnik, Priročnik za profesorje ............. 54

2.2.1.7 Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Števnik ........................................................ 56

2.2.1.8 Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Števnik, Priročnik za profesorje ................. 58

2.2.1.9 Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Glagol ........................................................ 60

2.2.1.10 Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Glagol, Priročnik za profesorje ............... 62

2.2.1.11 Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Zaimek ...................................................... 64

2.2.1.12 Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Zaimek, Priročnik za profesorje .............. 66

2.2.2 UČBENIŠKI KOMPLET: Na pragu besedila 2 ......................................................... 68

2.2.2.1 Na pragu besedila 2. Učbenik za slovenski jezik v 2. letniku gimnazij in srednjih

strokovnih šol .......................................................................................................... 69

2.2.2.2 Na pragu besedila 2. Delovni zvezek za slovenski jezik v 2. letniku gimnazij in

srednjih strokovnih šol ........................................................................................... 71

2.2.3 UČBENIŠKI KOMPLET: Besede 2 ........................................................................... 73

2.2.3.1 Besede 2, Učbenik za slovenski jezik v 2. letniku triletnih poklicnih šol ................ 74

2.2.3.2 Besede 2, Delovni zvezek za slovenski jezik v 2. letniku triletnih poklicnih šol ...... 76

2.2.4 UČBENIŠKI KOMPLET: Besede 4 ........................................................................... 78

2.2.4.1 Besede 4, Učbenik za slovenski jezik za 1. leto poklicno-tehniškega izobraževanja

.................................................................................................................................. 79

2.2.4.2 Besede 4, Delovni zvezek za slovenski jezik v 2. letniku triletnih poklicnih šol ...... 81

2.2.5 UČBENIŠKI KOMPLET: Slovenščina 2, Z besedo do besede .................................. 83

2.2.5.1 Slovenščina 2, Z besedo do besede, Učbenik .......................................................... 84

2.2.5.2 Slovenščina 2, Z besedo do besede, Zbirki nalog (1. del in 2. del) ......................... 86

2.2.6 Razlage in ponazoritve jezikovnih ravni z neumetnostimi besedili ............................ 88

2.2.7 Mala slovnica slovenskega jezika in Mala vadnica slovenskega jezika ..................... 90

2.2.7.1 Mala slovnica slovenskega jezika, Priročnik za šolo in vsakdanjo rabo ................ 91

2.2.7.2 Mala vadnica slovenskega jezika, Vaje in naloge k mali slovnici slovenskega jezika

.................................................................................................................................. 93

2.3 Študij ............................................................................................................................. 95

2.3.1 Oblikoslovne razprave ............................................................................................... 95

2.3.2 Vaje iz oblikoslovja .................................................................................................... 98

2.3.3 Slovenski knjižni jezik 16. stoletja ............................................................................ 100

2.3.4 Enciklopedija slovenskega jezika ............................................................................. 102

2.3.5 Slovenska slovnica ................................................................................................... 104

2.3.6 Slovenski pravopis ................................................................................................... 106

2.3.7 Slovenska slovnica za vsak dan ............................................................................... 107

3 Vprašalnik za učitelje ..................................................................................................... 109

4 Preglednica osnovna šola ............................................................................................... 110

5 Preglednica srednja šola (strokovni in poklicno-tehniški programi) ............................. 113

6 Preglednica srednja šola (gimnazija) ............................................................................. 115

7 Vprašalnik za študente ................................................................................................... 117

8 Preglednica študij ........................................................................................................... 118

9 Sklep ............................................................................................................................... 121

10 Viri in literatura ............................................................................................................ 123

11 Priloge .......................................................................................................................... 127

KAZALO SLIK

Slika 1 .................................................................................................................................... 3, 5

Slika 2 .................................................................................................................................... 3, 7

Slika 3 .................................................................................................................................... 3, 9

Slika 4 .................................................................................................................................. 3, 11

Slika 5 ................................................................................................................................ 13, 14

Slika 6 ................................................................................................................................ 13, 16

Slika 7 ...................................................................................................................................... 18

Slika 8 ...................................................................................................................................... 20

Slika 9 ...................................................................................................................................... 22

Slika 10 .............................................................................................................................. 24, 25

Slika 11 .............................................................................................................................. 24, 27

Slika 12 .............................................................................................................................. 24, 29

Slika 13 .............................................................................................................................. 24, 31

Slika 14 .............................................................................................................................. 33, 34

Slika 15 .............................................................................................................................. 33, 36

Slika 16 .............................................................................................................................. 33, 38

Slika 17 .............................................................................................................................. 33, 40

Slika 18 .................................................................................................................................... 42

Slika 19 .............................................................................................................................. 43, 46

Slika 20 .............................................................................................................................. 43, 47

Slika 21 .............................................................................................................................. 43, 48

Slika 22 .............................................................................................................................. 43, 50

Slika 23 .............................................................................................................................. 43, 52

Slika 24 .............................................................................................................................. 43, 54

Slika 25 .............................................................................................................................. 43, 56

Slika 26 .............................................................................................................................. 43, 58

Slika 27 .............................................................................................................................. 43, 60

Slika 28 .............................................................................................................................. 43, 62

Slika 29 .............................................................................................................................. 43, 64

Slika 30 .............................................................................................................................. 43, 66

Slika 31 .............................................................................................................................. 68, 69

Slika 32 .............................................................................................................................. 68, 71

Slika 33 .............................................................................................................................. 73, 74

Slika 34 .............................................................................................................................. 73, 76

Slika 35 .............................................................................................................................. 78, 79

Slika 36 .............................................................................................................................. 78, 81

Slika 37 .............................................................................................................................. 83, 84

Slika 38 .............................................................................................................................. 83, 86

Slika 39 .............................................................................................................................. 83, 86

Slika 40 .................................................................................................................................... 88

Slika 41 .............................................................................................................................. 90, 91

Slika 42 .............................................................................................................................. 90, 93

Slika 43 .................................................................................................................................... 95

Slika 44 .................................................................................................................................... 98

Slika 45 .................................................................................................................................. 100

Slika 46 .................................................................................................................................. 102

Slika 47 .................................................................................................................................. 104

Slika 48 .................................................................................................................................. 106

Slika 49 .................................................................................................................................. 107

KAZALO GRADIV (GLEDE NA VRSTO)

VADNICE

ČRNIČ, Barica, HITI, Zdenka, 2000: Slovenski jezik – moj jezik – jezik, Vadnica za 6.

razred. Škofljica: Pikal. ........................................................................................................ 7

ČRNIČ, Barica, HITI, Zdenka, 2000: Slovenski jezik – moj jezik – naš jezik, Vadnica za 7.

razred. Škofljica: Pikal. ........................................................................................................ 9

ČRNIČ, Barica, HITI, Zdenka, 2000: Slovenski jezik – moj jezik – naš jezik, Vadnica za 8.

razred. Škofljica: Pikal. ...................................................................................................... 11

GOMBOC, Mateja, 2011: Mala vadnica slovenskega jezika, Vaje in naloge k mali slovnici

slovenskega jezika. Ljubljana: DZS. .................................................................................. 93

HITI, Zdenka, 2001: Slovenski jezik - moj jezik - naš jezik, Vadnica za 5. razred. Škofljica:

Pikal. ..................................................................................................................................... 5

ŽAGAR, France, 1999: Slovenski jezik 6, Jezikovna vadnica za šesti razred osnovne šole.

Ljubljana: Mladinska knjiga. .............................................................................................. 27

ŽAGAR, France, 1999: Slovenski jezik 7, Jezikovna vadnica za sedmi razred osnovne šole.


ŽAGAR, France, 1999: Slovenski jezik 8, Jezikovna vadnica za osmi razred osnovne šole.


UČBENIKI

GOMBOC, Mateja, 2002: Besede 2, Učbenik za slovenski jezik v 2. letniku triletnih

poklicnih šol. Ljubljana: DZS. ........................................................................................... 74

GOMBOC, Mateja, 2006: Besede 4, Učbenik za slovenski jezik za 1. leto poklicno-

tehniškega izobraževanja. Ljubljana: DZS. ....................................................................... 79

KRIŽAJ-ORTAR, Martina, BEŠTER TURK, Marija, KONČINA, Marija, BAVDEK,

Mojca, POZNANOVIČ, Mojca, 2010: Na pragu besedila 2. Učbenik za slovenski jezik v

2. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol. Ljubljana: Rokus Klett.

............................................................................................................................................ 69

VOGEL, Jerca, KASTELIC, Silva, HODAK, Marjana, 2008: Slovenščina 2, Z besedo do

besede. Ljubljana: Mladinska knjiga. ................................................................................. 84

DELOVNI ZVEZKI

GOMBOC, Mateja, 2004: Besede 2, Delovni zvezek za slovenski jezik v 2. letniku triletnih




KALINGER HITI, Zdenka, ŠKAPIN KRHLIKAR, Janja, 2003: Slovenščina je moj jezik 7,

Samostojni delovni zvezek za pouk slovenščine v 7. razredu devetletne osnovne šole.

Škofljica: Pikal. .................................................................................................................. 36

KALINGER HITI, Zdenka, HOJNIK VERDEV, Metka, DOŠLER, Zdenka, 2004:

Slovenščina je moj jezik 8, Samostojni delovni zvezek za pouk slovenščine v 8. razredu

devetletne osnovne šole. Škofljica: Pikal. .......................................................................... 38

KALINGER HITI, Zdenka, DOŠLER, Zdenka, HOJNIK VERDEV, Metka, 2005:


devetletne osnovne šole. Škofljica: Pikal. .......................................................................... 40

KRIŽAJ-ORTAR, Martina, BEŠTER TURK, Marija, KONČINA, Marija, BAVDEK,

Mojca, POZNANOVIČ, Mojca, 2010: Na pragu besedila 2. Delovni zvezek za slovenski

jezik v 2. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol. Ljubljana: Rokus Klett.

............................................................................................................................................. 71

MEGLIČ, Drago, PANKER, Suzana, 2004: Slovenščina je moj jezik, Samostojni delovni

zvezek za pouk slovenščine v 6. razredu devetletne osnovne šole in 5.razredu osemletne

osnovne šole. Škofljica: Pikal. ............................................................................................ 34

SLABE, Vika, KUNST-GNAMUŠ, Olga, 1981: Premagovanje jezikovnih težav v osnovni

šoli: Besede naše so žive, delovni zvezek za učence. Ljubljana: Pedagoški inštitut pri

Univerzu Edvarda Kardelja. ............................................................................................... 18

SLABE, Vika, KOZOVINC, Alenka, KUNST-GNAMUŠ, Olga, 1991: Oblikoslovje z

besedoslovjem in besedotvorjem, Delovni zvezek za 5. razred osnovne šole. Ljubljana:

Založba Mladinska knjiga. ................................................................................................. 16

SLABE, Vika, KOZOVNIC, Alenka, GOLOB, Berta, KUNST-GNAMUŠ, Olga, 1999:

Slovenski jezik 5, Delovni zvezek za peti razred osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.

............................................................................................................................................. 25

PRAVOPIS

TOPORIŠIČ, Jože, 2007: Slovenski pravopis. Ljubljana: Založba ZRC. ........................ 106

ZNANSTVENI MONOGRAFIJI

MERŠE, Majda, 2009: Slovenski knjižni jezik 16. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC. .... 100

TOPORIŠIČ, Jože, 2003: Oblikoslovne razprave. Ljubljana: Založba ZRC. ................... 95

SLOVNICI

TOPORIŠIČ, Jože, 2004: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. .................................. 104

ŽAGAR, France, 2010: Slovenska slovnica za vsak dan. Celje: Celjska Mohorjeva družba.

........................................................................................................................................... 107

PRIROČNIKI

CEKLIN BAČAR, Irena, KLEMENČIČ-GLAVICA, Marijana, LEVSTIK, Nina,

CAZINKIĆ, Robert, 2009: Razlage in ponazoritve jezikovnih ravni z neumetnostimi

besedili. Ljubljana: Mladinska knjiga. ............................................................................... 88

FURLAN, Mirjana, BAUER, Alen, 1994: Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Glagol,

Priročnik za profesorje. Ljubljana: Rokus. ........................................................................ 62

FURLAN, Mirjana, BAUER, Alen, 1994: Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Števnik,


FURLAN, Mirjana, BAUER, Alen, 1994: Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Pridevnik,


FURLAN, Mirjana, BAUER, Alen, 1994: Oblikoslovje: pregibne besedne vrste,

Samostalnik, Priročnik za profesorje. Ljubljana: Rokus. .................................................. 50

FURLAN, Mirjana, BAUER, Alen, 1994: Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Priročnik

za profesorje. Ljubljana: Rokus. ........................................................................................ 47

FURLAN, Mirjana, BAUER, Alen, 1994: Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Zaimek,


GOMBOC, Mateja, 2009: Mala slovnica slovenskega jezika, Priročnik za šolo in

vsakdanjo rabo. Ljubljana: DZS. ....................................................................................... 91

LEČIČ, Rada, 2009: Osnove slovenskega jezika, Slovnični priročnik. Cerkno: Založba

Gaya. .................................................................................................................................. 22

PAVLIN, Marta, 2004: Oblikoslovje, Priročnik z vajami. Ljubljana: Jutro. ..................... 20

ENCIKLOPEDIJA

TOPORIŠIČ, Jože, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva

založba. ............................................................................................................................. 102

OSTALO GRADIVO

SLABE, Vika, KOZOVNIC, Alenka, KUNST-GNAMUŠ, Olga, 1992: Oblikoslovje z

besedoslovjem in besedotvorjem, Gradivo za diferenciacijo jezikovne vzgoje. Ljubljana:

Zavod republike Slovenije za šolstvo in šport. .................................................................. 14

ČRNIČ, Barica, HITI, Zdenka, 1992: Vaje iz slovenskega jezika, Zbirka nalog za preskus

znanja. Ljubljana: Rokus. ................................................................................................... 42

DEBELAK, Marija, ZORKO, Zinka, 1985: Vaje iz oblikoslovja. Maribor: Pedagoška

akademija. .......................................................................................................................... 98


besede, Zbirka nalog, 1. del. Ljubljana: Mladinska knjiga. ............................................... 86


besede, Zbirka nalog, 2. del. Ljubljana: Mladinska knjiga. ............................................... 86

FURLAN, Mirjana, BAUER, Alen, 1994: Oblikoslovje: pregibne besedne vrste. Ljubljana:

Rokus. ................................................................................................................................. 46

FURLAN, Mirjana, BAUER, Alen, 1994: Oblikoslovje: pregibne besedne vrste,

Samostalnik. Ljubljana: Rokus. ......................................................................................... 48

FURLAN, Mirjana, BAUER, Alen, 1994: Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Pridevnik.

Ljubljana: Rokus. ............................................................................................................... 52

FURLAN, Mirjana, BAUER, Alen, 1994: Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Števnik.

Ljubljana: Rokus. ............................................................................................................... 56

FURLAN, Mirjana, BAUER, Alen, 1994: Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Glagol.

Ljubljana: Rokus. ............................................................................................................... 60

FURLAN, Mirjana, BAUER, Alen, 1994: Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Zaimek.

Ljubljana: Rokus. ............................................................................................................... 64

1

1 UVOD

V diplomskem delu sem predstavila ter opredelila gradivo za učenje in poučevanje

oblikoslovja slovenskega jezika. Pregledano in analizirano gradivo sem razdelila na tri

dele, in sicer na tisti, ki je primeren za študente, je torej namenjen študiju, ter na preostala

dva dela, ki zajemata gradivo in literaturo, namenjeno opori in pomoči pri poučevanju in

samostojnem učenju v osnovni in srednji šoli.

Pri opredeljevanju najprimernejše literature sem se opirala na dejanski obvezen seznam

študijske literature, podan s strani profesorjev oblikoslovja ter na svoje pretekle študijske

izkušnje. S pomočjo vprašalnika sem nato raziskala še izkušnje in navade učiteljev na

osnovnih in srednjih šolah, torej katera literatura in gradivo jim je v pomoč in oporo pri

poučevanju ter katera literatura je po njihovem mnenju najprimernejša za učence in dijake

pri samostojnem učenju, torej katera literatura, ki jo uporabljajo, se po njihovem mnenju v

praksi najbolje obnese.

Pregledala, analizirala in predstavila sem literaturo s področja oblikoslovja, namenjeno

tako učencem, dijakom, študentom kot tudi učiteljem in profesorjem. Osredotočila sem se

na oblikoslovje kot predmet obravnavanja in predmet poučevanja z vidika obstoječe

dosegljive literature, torej raznih priročnikov, učbenikov, delovnih zvezkov, vadnic in

podobnega.

Diplomsko delo je teoretično-empirično, uporabljeni sta deskriptivna in komparativna

metoda ter metode kompilacije, klasifikacije, analize in sinteze.

Predpostavila sem, da je obstoječega gradiva za poučevanje in učenje oblikoslovja veliko

in je v knjižnicah lahko dosegljivo ter da posamezne knjižnice razpolagajo z gradivi v

celoti, kadar gre za razne zbirke ali komplete oziroma le zbir vseh enakih gradiv istega

sklopa. Prav tako sem predpostavila, da učitelji in profesorji kot oporo in pomoč pri

poučevanju uporabljajo le obvezna gradiva (predpisana s strani šole) ter priročnike,

slovnice in pravopis, ki podajajo normo slovenskega jezika. Hkrati sem kot hipotezo

predpostavila tudi študijske navade študentov, in sicer da pri študiju oblikoslovja posegajo

le po skripti, zapiskih s predavanj in le delu predpisane literature s strani profesorja.

Pričujoče diplomsko delo je uporabno pri pripravi posameznih učnih ur slovenščine, ki so

namenjene oblikoslovju, saj podaja pregled oziroma zbir gradiva, namenjenega učenju in

poučevanju oblikoslovja slovenskega jezika. Hkrati predstavitve posameznih gradiv

uporabnikom omogočajo, da se seznanijo z vsebino različnega oblikoslovnega gradiva.

2

2 GRADIVO ZA UČENJE IN POUČEVANJE OBLIKOSLOVJA SLOVENSKEGA

JEZIKA

Gradivo za učenje in poučevanje oblikoslovja slovenskega jezika sem zbirala v različnih

knjižnicah, pri tem pa sem izbirala samo obstoječe in dosegljivo gradivo, ki v celoti ali

delno zajema oblikoslovje slovenskega jezika. Posamezna gradiva zajemajo samo določene

dele oblikoslovja ali pa nauk o besednih vrstah, oblikah, funkcijah v celoti, hkrati pa so

različna tudi z vidika tega, ali celotno gradivo obravnava samo oblikoslovje ali pa zajema

tudi obravnavo ostalih jezikovnih ravni.

Zbrano gradivo sem po pregledu razdelila glede na stopnjo izobraževanja, torej kateri

stopnji izobraževanja je posamezno gradivo namenjeno oziroma na kateri stopnji

izobraževanja se uporablja. Tako sem gradivo ločila na tri dele: gradivo, namenjeno

osnovošolskemu izobraževanju, gradivo namenjeno srednješolskemu izobraževanju ter

gradivo, namenjeno študiju slovenistike.

Nekatera gradiva sem pri pregledu izločila, bodisi zaradi leta izdaje in morebitnih novejših

izdaj, bodisi zaradi omejene dosegljivosti (torej, če je bil dosegljiv samo del učbeniškega

kompleta), ali pa zaradi preskope obravnave samega oblikoslovja.

Vse pregledano gradivo sem analizirala, tj. pregledala vsebino, členjenost le-te, kolikšen

del gradiva obsega obravnavo oblikoslovja in kakšna je struktura samega gradiva, ali gre

za priročnik, slovnico, vadnico, učbenik, delovni zvezek, strokovno monografijo in

podobno. Poleg tega sem pregledala tudi podanost same vsebine, če je le-ta pregledna (s

tem mislim na velikost in barvo črk, zunanjo oblikovanost samega besedila) in jasna (če so

razlage, pojasnila ter navodila praktičnih nalog jasno razumljiva in nedvoumna).

Posamezna gradiva so predstavljena tako, da je na začetku podana slika naslovne strani,

pod katero je naveden celoten zapis o gradivu (avtor, naslov, leto izdaje, založba, kraj

izdaje). Nato sledita predstavitev in interpretacija gradiva. Predstavitev podaja najprej

podatke o obsegu obravnave oblikoslovja v posameznem gradivu z zapisom strani, na

katerih najdemo poglavje o oblikoslovju ali oblikoslovni del gradiva. Za tem je

predstavljen način podajanja vsebine, ki je večinoma prikazan s primeri. V predstavitvi je

zajet tudi podatek o tem, komu je obravnavano gradivo namenjeno in za koga je primerno.

Sklopi več gradiv, ki so kakor koli povezani (bodisi učbeniški kompleti, zbirke ali zbir več

učbenikov, delovnih zvezkov, vadnic ...), so prikazani na začetku, pred nadaljnjo

obravnavo oziroma predstavitvijo posameznih gradiv določenega sklopa.

Gradivo je razdeljeno na tri sklope: (1) osnovna šola, (2) srednja šola (strokovni,

poklicno-tehniški in gimnazijski programi) ter (3) študij.

3

2.1 OSNOVNA ŠOLA

2.1.1 ZBOR VADNIC: Slovenski jezik – moj jezik – naš jezik

ZBOR VADNIC: Slovenski jezik - moj jezik - naš jezik

Slika 1: HITI, Zdenka, 2001: Slovenski jezik – moj jezik – naš jezik, Vadnica za 5.

razred. Škofljica: Pikal.

Slika 2: ČRNIČ, Barica, HITI, Zdenka, 2000: Slovenski jezik – moj jezik – jezik,

Vadnica za 6. razred. Škofljica: Pikal.

Slika 3: ČRNIČ, Barica, HITI, Zdenka, 2000: Slovenski jezik – moj jezik – naš jezik,




Vadnice Slovenski jezik – moj jezik – naš jezik so kakovostno in pregledno pripravljene ter

s stališča oblikoslovja podajajo celovit pregled pravil in nalog. Vadnice postopno podajajo

teoretična pravila po razrednih stopnjah od petega do osmega razreda osemletke (to

pomeni od šestega do devetega razreda devetletke) in se navezujejo druga na drugo, vendar

pa je obenem mogoče vsako izmed vadnic uporabljati tudi samostojno. Nekatere se

(vsebinsko) bolj posvečajo polnopomenskim besednim vrstam, nekatere pa

nepolnopolmenskim besednim vrstam oziroma so posamezne besedne vrste ponekod

podrobneje obdelane/predstavljene, kot drugod. Naslovljena poglavja v oblikoslovnem

razdelku vadnic si, po razredih, sledijo tako:

▶ Vadnica za 5. razred ~ Samostalniška beseda, Samostalnik, Prva ženska sklanjatev,

Druga ženska sklanjatev, Prva moška sklanjatev, Prva srednja

sklanjatev,

Osebni zaimek,

4

Pridevniška beseda, Pridevnik, Osebni svojilni zaimek, Kazalni

zaimek, Števnik,

Glagol, Glagolski čas,

Prislov,

Vezniška beseda,

Predlog,

Členek,

Medmet;

▶ Vadnica za 6. razred ~ Samostalniška beseda, Samostalnik, Skloni in sklanjatve,

Samostalniški zaimek, Osebni zaimek,

Pridevniška beseda, Pridevnik, Stopnjevanje pridevnika,

Pridevniški zaimek, Števnik,

Glagol, Spreganje, Glagolski čas, Glagolski naklon, Nedoločnik

in namenilnik,

Prislov;

▶ Vadnica za 7. razred ~ Glagol, Pomen, Spreganje, Glagolski časi, Glagolski nakloni,

Tvorba velelnika, Glagolski vid, Glagolski način, Neosebne

glagolske oblike, Deležja in deležniki, Glagolnik, Prehodnost

glagola,

Samostalniška beseda, Samostalnik, Občna in lastna imena,

Posamostaljena pridevniška beseda, Samostalniški zaimek,

Pridevniška beseda, Pridevnik, Določna in nedoločna oblika

pridevnika, Pridevniški zaimek, Števnik, Zapisovanje glavnih in

vrstilnih števnikov, Ločilni števnik, Množilni števnik,

Prislov,

Slovnične besedne vrste,

Vezniška beseda;

▶ Vadnica za 8. razred ~ Glagol, Vloga glagola v stavku, Glagolski časi in njihov pomen,

Samostalniška beseda, Skladenjska vloga samostalniške besede,

Pridevniška beseda, Skladenjska vloga pridevniške besede,

Nepolnopomenske besedne vrste,

Predlog,

Členek,

Medmet.

5

2.1.1.1 Slovenski jezik – moj jezik – naš jezik, Vadnica za 5. razred

Slika 1: HITI, Zdenka, 2001: Slovenski jezik – moj jezik – naš jezik, Vadnica za 5.

razred. Škofljica: Pikal.

Poglavje o oblikoslovju najdemo na straneh 105–151. To poglavlje je ustrezno

podnaslovljeno (Samostalniška beseda, Pridevniška beseda, Glagol, Prislov, Vezniška

beseda, Predlog, Členek, Medmet) in uporabnikom omogoča, da hitreje poiščejo določene

informacije, ki jih zanimajo.

Kot pove že sam naslov, je vadnica namenjena osnovnošolcem, natančneje učencem

petega razreda osemletke (in šestega razreda devetletke), seveda pa si lahko z njo pri

utrjevanju snovi pomagajo tudi učenci višjih razredov oziroma je zaradi svoje preglednosti

primerna tudi za učitelje, saj lahko iz omenjenega dela povzemajo ustrezne preglednice,

miselne vzorce ali primere, ki so ponekod podani na zabaven in šaljiv način, kar ima za

učence še poseben učinek v smislu motivacije (predpriprave na obravnavano snov).

Poglavje oblikoslovja je ustrezno členjeno in posledično tudi zelo pregledno. Vsak izmed

podnaslovljenih delov ima na začetku podano daljše ali krajše besedilo, ki mu nato sledi

pojasnilo, ki temelji na podanem primeru ter obenem podaja definicijo v nadaljevanju

predstavljene in obravnavane snovi (kot na primer pri Samostalniški besedi, Samostalniku

6

(Hiti 2001: 107): »Iz odlomka si izvedel, kaj se je pripetilo nesrečnemu lovcu, ker ni

upošteval svarila belih žen in je streljal na Zlatoroga. Bolj kot lovčeva usoda nas bodo

zanimale krepko tiskane besede v odlomku. To so samostalniki. Imajo določen pomen:

osebe (lovec, žene, deklice), rastline (roža, zel), živali (kozel, koze), stvari (rogovi, ključ,

zaklad) in pojme (svarila, smrt, moč).«). V nadaljevanju si sledijo po istem zgledu tudi

ostale definicije in pojasnila, ki so podkrepljena s primeri, ki učencem na jasen in

dostopen način podajajo teoretični del snovi in pomagajo pri praktičnem usvajanju le-te.

Tako učenci ob sprotnem spoznavanju pravil rešujejo naloge, ki so opremljene tudi z

rešitvami, zapisanimi na koncu knjige. Vadnica je opremljena s slikovnim gradivom, ki,

gledano didaktično, učence še dodatno pritegne in vzbudi njihovo zanimanje. Vmesne

opombe, ki jih najdemo pod zapisom »Pomni!«, učence opozarjajo na morebitne

zahtevnejše dele, ki se lahko pojavljajo pri spoznavanju in rabi teoretičnega dela snovi v

praksi, torej pri reševanju nalog (kot na primer pri Osebnem zaimku (Hiti 2001: 124):

»Osebne zaimke uporabiš takrat, kadar bitij, stvari, pojmov nočeš, ne želiš ali ne moreš

poimenovati s samostalnikom. Pri sklanjanju si opazil, da imajo zaimki v rodilniku,

dajalniku in tožilniku po dve obliki.«).

Mislim, da je obravnavana vadnica zelo primerna za učence predmetne stopnje1, za

osnovno spoznavanje in obravnavo snovi s področja oblikoslovja ter za utrjevanje,

ponavljanje in osveževanje že usvojenega znanja. Vendar pa so naloge in primeri za

učence, ki bi vadnico uporabljali za dodatno utrjevanje znanja oziroma celo morebitnega

nadgrajevanja znanja, razmeroma osnovne in enostavne. Predvsem pa so s primeri manj

podkrepljeni deli o spoznavanju medmeta, členka, predloga in vezniške besede (za katere

menim, da jih učenci v besedilu težje določajo, prepoznavajo in jih posledično zaradi tega

tudi mešajo med seboj).

1 za učence od 6. do 9. razreda (devetletke)

7

2.1.1.2 Slovenski jezik – moj jezik – jezik, Vadnica za 6. razred




podnaslovljeno (Samostalniška beseda, Pridevniška beseda, Glagol, Prislov) in

uporabnikom omogoča, da hitreje poiščejo določene podatke, ki jih zanimajo.


šestega razreda osemletke (in sedmega razreda devetletke), seveda pa si lahko z njo pri


primerna tudi za učitelje, saj lahko iz omenjene vadnice povzamejo preglednice, miselne

vzorce ali primere nalog.

Poglavje oblikoslovja je ustrezno členjeno in posledično tudi zelo pregledno. Nekateri

izmed podnaslovljenih delov imajo na začetku podano ‣ preglednico ali ‣ definicijo

obravnavane snovi, ki ji sledi ustrezna naloga ali pa tudi ‣ (daljše, krajše) besedilo, ki mu

nato sledi pojasnilo, ki temelji na podanem primeru ter obenem podaja definicijo v

nadaljevanju obravnavane in predstavljene snovi (kot na primer pri Samostalniški besedi,

Samostalniškem zaimku (Črnič, Hiti 2000: 99): »Mi gremo pa že jutri na morje!«

8

navdušeno razlaga Asja svoji prijateljici Zali. »S seboj bom vzela tudi slamnik, ki si mi ga

ti podarila za rojstni dan. Kdor letos ne bo nosil pokrivala, ga bo bolela glava, močno

sonce je navarno. V časopisu sem nekaj brala o tem. Kaj ti misliš, Zala?« Zala se

nasmehne: »Marsikaj lahko prebereš v časopisu, a vsega ne jemlji resno. Moj slamnik pa

le nosi! Nikomur ne pristoji tako lepo kot tebi.« ~ »Krepko tiskane besede so

samostalniški zaimki, ki posredno poimenujejo bitja, reči, pojme ali po njih vprašujejo,

jih izražajo nedoločno ali pa jih celo zanikajo. Razlikujemo naslednje vrste samostalniških

zaimkov: osebnega, povratnega, osebnega, vprašalnega, oziralnega, nedoločnega,

nikalnega, celostnega, poljubnostnega in mnogostnega.«). V nadaljevanju sledijo po

istem zgledu tudi ostale definicije in pojasnila, ki so podkrepljena s primeri, ki učencem na

jasen in dostopen način podajajo teoretični del snovi in pomagajo pri praktičnem usvajanju

le-teh. Tako učenci ob sprotnem spoznavanju pravil rešujejo naloge. Vadnica je

opremljena s slikovnim gradivom in z rešitvami, zapisanimi na koncu knjige, ki

uporabnikom omogočajo, da samostojno preverijo svojo uspešnost pri reševanju nalog.

Menim, da je obravnavana vadnica primerna za učence predmetne stopnje za začetno

spoznavanje določenih pravil in osnov oblikoslovja, za nadaljnje spoznavanje in obravnavo

snovi s področja oblikoslovja ter za utrjevanje, ponavljanje in osveževanje že usvojenega

znanja. Obravnavana vadnica pa se ne posveča obravnavi nepolnopomenskih vrst, torej

členka, medmeta in veznika oziroma vezniške besede.

9





podnaslovljeno (Glagol, Samostalniška beseda, Pridevniška beseda, Prislov, Slovnične

besedne vrste, Vezniška beseda) in uporabnikom omogoča, da hitreje poiščejo določene

informacije, ki jih zanimajo.


sedmega razreda osemletke (in osmega razreda devetletke), seveda pa si lahko z njo pri


primerna tudi za učitelje, saj lahko iz omenjene vadnice povzamejo ustrezne preglednice,

miselne vzorce ali primere, ki so ponekod podani na zabaven in šaljiv način, kar ima za

učence še poseben učinek v smislu motivacije (predpriprave na obravnavano snov).

Poglavje oblikoslovja je torej ustrezno členjeno in posledično tudi zelo pregledno.

Povečini ima vsak izmed podnaslovljenih delov na začetku podano definicijo obravnavane

snovi, ki ji sledi ustrezna naloga ali pa (daljše, krajše) besedilo, ki mu nato sledi pojasnilo,

ki temelji na podanem primeru ter obenem podaja definicijo v nadaljevanju predstavljene

10

in obravanavane snovi (kot na primer pri Pridevniški besedi, Pridevniškem zaimku (Črnič,

Hiti 2000: 64): »(»Kakšna pa bo ta hišica?!« je radovedno vprašala mala Tjaša. Njen oče

ji je odgovoril s svojim značilnim glasom: »Takšne še nisi videla, prav nobena ptica je ne

bo zgrešila, tako lepo bo poslikana. Marsikatera sošolka bi hotela imeti očeta, ki zna

napravitit najlepšo ptičjo hišico na vsem svetu.«) ~ »Krepko tiskane besede so pridevniški

zaimki, ki poseredno zaznamujejo svojino, kakovost, vrsto, količino in velikost, torej

zaznamujejo pridevnike. Razlikujemo osebne svojilne, povratne svojilne, oziralne,

vprašalne, nikalne, celostne, nedoločne, poljubnostne in mnogostne zaimke.«). V

nadaljevanju sledijo po istem zgledu tudi ostale definicije in pojasnila, ki so podkrepljena

s primeri, ki učencem na jasen in dostopen način podajajo teoretični del snovi in pomagajo

pri praktičnem usvajanju le-te. Tako učenci ob sprotnem spoznavanju pravil in definicij

rešujejo naloge, ki so opremljene tudi z rešitvami zapisanimi na koncu knjige. Vadnica je

opremljena s slikovnim gradivom, ki didaktično gledano, učence še dodatno pritegne in

vzbudi njihovo zanimanje. Vmesne opombe, ki jih najdemo pod zapisom “Pomni!”

učence opozarjajo na morebitne zahtevnejše dele, ki se lahko pojavljajo pri spoznavanju in

rabi teoretičnega dela snovi v praksi, torej pri reševanju nalog in primerov (kot na primer

pri Deležjih in deležnikih (Črnič, Hiti 2000: 44): »Ne zamenjuj knjižnih oblik deležnikov

stanja na -l (ogorel, pregorel, zarjavel ...) s pogovornimi (• ogoren,• pregoren,

• zarjaven). «).

Mislim, da je obravnavana vadnica zelo primerna za učence višjih razredov predmetne

stopnje, ki že poznajo osnove oblikoslovja, za nadaljnje spoznavanje in obravnavanje

snovi s področja oblikoslovja ter za utrjevanje, ponavljanje in osveževanje že usvojenega

znanja. Vendar pa je nalog in primerov za učence, ki bi vadnico uporabljali za dodatno

utrjevanje znanja oziroma celo morebitnega nadgrajevanja znanja, razmeroma malo.

Oblikoslovni del vadnice ne zajema obravnave medmeta, členka in predloga.

11





podnaslovljeno (Glagol, Samostalniška beseda, Pridevniška beseda, Nepolnopomenske

besedne vrste) in uporabnikom omogoča, da hitreje poiščejo določene informacije, ki jih

zanimajo.


osmega razreda osemletke (in devetega razreda devetletke), seveda pa si lahko z njo pri

utrjevanju snovi pomagajo tudi dijaki (prvih letnikov) oziroma je zaradi svoje preglednosti

primerna tudi za učitelje, saj lahko iz omenjene vadnice povzamejo ustrezne preglednice,

miselne vzorce ali primere nalog.

Poglavje oblikoslovja je ustrezno členjeno in posledično tudi zelo pregledno. Nekateri

izmed podnaslovljenih delov imajo na začetku podano ‣ preglednico ali ‣ definicijo

obravnavane snovi (kot na primer pri Medmetu (Črnič, Hiti 2000: 116): »Besede, ki

posnemajo glasove in šume, so medmeti. Poleg posnemanja naravnih glasov (bim bam,

kra kra, kuku) izražajo še človekovo razpoloženje (oh, av/au, uf, juhuhu), lagko pa tudi

12

velevajo (na, nate, pst/pssst, ta ta ta). Medmeti so torej treh vrst: posnemovalni,

razpoloženjski in velelni. Medmete zapisujemo zelo osebno, največkrat pa so z ločilom

(najpogosteje z vejico) ločeni od ostalih delov povedi (Izjema so medmeti v vlogi stavčnih

členov, npr. Kuža laja hov hov hov.) ali pa so samostojne povedi (Npr. Fuj! Sram te bodi!

Fuj, sram te bodi!). Kadar so medmeti večbesedni, ni treba ločevati vsakega dela posebej

(br br br brrrbr).«), ki ji sledi ustrezna naloga ali pa tudi ‣ (daljše, krajše) besedilo, ki mu

nato sledi pojasnilo, ki temelji na podanem primeru ter obenem podaja definicijo v

nadaljevanju predstavljene in obravnavane snovi (kot na primer pri Glagolu, Glagolskih

časih in njihovih pomenih, Pomenih prihodnjika (Črnič, Hiti 2000: 98): »(»Mama bo za

večerjo nabrala solato. Poštar prihaja, gotovo bo kakšna položnica. Da mi boš pospravil

kopalnico. «) ~ »Prihodnjik se nanaša na prihodnost, izraža domnevo ali pa grozeč

ukaz.«). V nadaljevanju sledijo po istem zgledu tudi ostale definicije in pojasnila, ki so

podkrepljena s primeri, ki učencem na jasen in dostopen način podajajo teoretični del

snovi in pomagajo pri praktičnem usvajanju le-te. Tako učenci ob sprotnem spoznavanju

pravil in definicij rešujejo naloge, ki so opremljene tudi z rešitvami zapisanimi na koncu

knjige. Vadnica je opremljena s slikovnim gradivom, ki, gledano didaktično, učence še

dodatno pritegne in vzbudi njihovo zanimanje.

Mislim, da je obravnavano vadnica zelo primerna za učence višjih razredov predmetne

stopnje, ki že poznajo osnove oblikoslovja, za nadaljnje spoznavanje in obravnavo snovi s

področja oblikoslovja ter za utrjevanje, ponavljanje in osveževanje že usvojenega znanja.

Vendar pa je nalog in primerov za učence, ki bi vadnico uporabljali za dodatno utrjevanje

znanja oziroma celo morebitnega nadgrajevanja znanja, razmeroma malo. Vadnica se

manj posveča obravnavi polnopomenskih besednih vrst (prislov celo ni v obravnavi), so

pa zato bolje predstavljene nepolnopomenske besedne vrste, z izjemo vezniške besede.

13

2.1.2 Gradivo za diferenciacijo jezikovne vzgoje Oblikoslovje z besedoslovjem in

besedotvorjem in delovni zvezek Slovenski jezik 5

Slika 5: SLABE, Vika, KOZOVNIC, Alenka, KUNST-GNAMUŠ, Olga, 1992:

Oblikoslovje z besedoslovjem in besedotvorjem, Gradivo za diferenciacijo

jezikovne vzgoje. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo in šport.

Slika 6: SLABE, Vika, KOZOVINC, Alenka, KUNST-GNAMUŠ, Olga, 1991:

Oblikoslovje z besedoslovjem in besedotvorjem, Delovni zvezek za 5. razred

osnovne šole. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.

Gradivo za diferenciacijo jezikovne vzgoje Oblikoslovje z besedoslovjem in besedotvorjem

in delovni zvezek Slovenski jezik 5 sta povezana. Nekatere naloge v gradivu se namreč

navezujejo tudi na delovni zvezek (učbenik), kar je sprotno zapisano pri posameznih

nalogah. Navezovanje oziroma povezovanje z delovnim zvezkom je nakazano tudi v

kazalu in pojasnilu, ki je zapisano pred tem. Gradivo in delovni zvezek se dopolnjujeta,

kljub temu pa sta zelo uporabna tudi samostojno, ali samo gradivo ali samo delovni

zvezek, odvisno pač od tega, kaj uporabnika zanima.

14

2.1.2.1 Oblikoslovje z besedoslovjem in besedotvorjem, Gradivo za diferenciacijo

jezikovne vzgoje

Slika 5: SLABE, Vika, KOZOVNIC, Alenka, KUNST-GNAMUŠ, Olga, 1992:

Oblikoslovje z besedoslovjem in besedotvorjem, Gradivo za diferenciacijo

jezikovne vzgoje. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo in šport.

Poglavje o oblikoslovju obsega skoraj celotno gradivo in ga najdemo od 29. strani naprej.

Poglavje je pregledno členjeno (Oblike knjižne slovenščine so včasih težke (nekakšen

uvod v oblikoslovje), Samostalniška beseda, Pridevniška beseda, Glagol, Prislov, Členek,

Predlog, Vezniška beseda, Medmet). V začetku poglavja so pod naslovom Oblike knjižne

slovenščine so včasih težke najprej podani primeri, ki učence s primeri vpeljejo v

razmišljanje o oblikoslovju, predvsem so usmerjeni v razlike, ki se pojavljajo med

knjižnim in pogovornim jezikom, in pri tem poudarjajo pomen oblikoslovja in znanja

oblikoslovnih pravil. Nadaljnje sledi predstavitev posameznih besednih vrst.

Gradivo temelji predvsem na primerih ob katerih so (večinoma na koncu) v kvadratkih

zapisana teoretična pojasnila oziroma definicije (kot na primer pri Samostalniški besedi,

Samostalniškem zaimku, Osebnem zaimku (Slabe, Kozovinc, Kunst-Gnamuš 1992: 45):

15

»Vsi govoreči ljudje poimenujejo sebe z JAZ – pravimo, da so v prvi osebi. Ogovorjene

poimenujejo s TI – pravimo, da so v drugi osebi. Vsi neudeleženci pogovora (osebe in

stvari) – ON, ONA, ONO – so v tretji osebi. Njihov pomen razberemo iz sobesedila

oziroma govornega položaja.«). So pa pravila zapisani tudi sprotno ob nalogah (kot na

primer pri Samostalniški besedi, Samostalniškem zaimku, Osebnem zaimku, Naglasnih in

naslonskih oblikah osebnega zaimka (Slabe, Kozvinc, Kunst-Gnamuš 1992: 48):

»Imenovalnik in naglasne (daljše, naglašene) oblike v 2., 3. in 4. skl. navadno

uporabljamo, če so poudarjene ali ob predlogah (proti meni). V 2., 3. in 4. skl. največkrat

uporabljamo naslonske (krajše, naglašene) oblike (me, mi, me; te, ti, te; ga, mu ga; je, ji,

jo; ju, jima, ju, jih). V 5. in 6. sklonu poznamo samo naglasne oblike, ker je ob njih zmeraj

predlog.«).

Naloge so pregledne in jasne ter zelo raznovrstne. Večinoma so naloge odprtega tipa,

navezujejo pa se na krajše ali daljše besedilo in imajo navodila z izrazi kot so: popravi,

določi, tvori, izberi, izpiši, vstavi ... Nekateri izmed vsebinskih sklopov imajo (večinoma

ob koncu) tudi naloge, ki povzemajo usvojeno znanje (Povzemimo), naloge, ki utrjujejo

usvojeno znanje (npr. Utrdi znanje o pridevniški besedi) in naloge, ki bogatijo besedni

zaklad in izražanje s posameznimi besednimi vrstami (npr. Bogatimo izražanje s

samostalniki in raziskujmo pomen). Nekatere naloge v gradivu pa se navezujejo tudi na

delovni zvezek (avtorice ga imenujejo tudi učbenik) Slovenski jezik 5, kar je sprotno

zapisano pri posameznih nalogah (kot na primer pri Glagolu, Oblikovnih lastnostih (Slabe,

Kozovinc, Kunst-Gnamuš 1992: 58): »Glagol ima veliko oblik (lahko si ogledaš oblike

glagola delati v delovnem učbeniku Slovenski jezik 5 na strani 170).« Navezovanje

oziroma povezovanje z delovnim zvezkom pa je nakazano tudi v kazalu in pojasnilu, ki je

zapisano pred tem (1992: 3): »Kazalo (Vsebina) združuje sistematično urejeno celoto

vsebino Slovenski jezik 5 – delovnega zvezka (avtoric V. Slabe, A. Kozovinc, B. Golob, O.

Kunst-Gnamuš, Mladinska knjiga 1989) z vsebino Gradiva za diferenciacijo jezikovne

vzgoje. Strani prvih vsebin so navedene v oklepajih, vsebina tega gradiva pa je poudrajena

s pikami.)« Gradivo je opremljeno tudi s slikovnim gradivom.

Gradivo je namenjeno učencem (predvsem šestega razreda devetletke) predmetne stopnje

za praktično usvajanje snovi. Vaje pa so primerne tudi za dijake, vsaj za osnovno praktično

usvajanje oblikoslovnih pravil.

16

2.1.2.2 Oblikoslovje z besedoslovjem in besedotvorjem, Delovni zvezek za 5. razred

osnovne šole

Slika 6: SLABE, Vika, KOZOVINC, Alenka, KUNST-GNAMUŠ, Olga, 1991:

Oblikoslovje z besedoslovjem in besedotvorjem, Delovni zvezek za 5. razred


Poglavje o oblikoslovju najdemo na straneh 91–179. Poglavje je ustrezno in pregledno

členjeno (Besedne vrste, Samostalniška beseda, Pridevniška beseda, Glagol, Prislov,

Členek, Predlog, Vezniška beseda, Medmet). V začetku poglavja so naloge o poznavanju

besednih vrst, nadaljnje pa še naloge o obliki besed in oblikovnih lastnosti pregibnih besed,

ki so kot nekakšen uvod. Nato pa sledijo naloge, povezane s posameznimi besednimi

vrstami.

Naloge so pregledne, jasne, opremljene s slikovnim gradivom in zelo raznovrstne,

namenjene predvsem praktičnemu usvajanju oblikoslovnih pravil, pa tudi ponavljanju in

utrjevanju. Večinoma so naloge odprtega tipa, navezujejo se na krajše ali daljše besedilo in

imajo navodila kot so: popravi, določi, tvori, izberi, izpiši, vstavi, podčrtaj, razvrsti ...

Nekateri izmed vsebinskih sklopov imajo (večinoma ob koncu) naloge, ki bogatijo besedni

17

zaklad in izražanje s posameznimi besednimi vrstami (npr. Bogatimo izražanje z glagoli).

Obenem pa naloge zajemajo tudi teoretični del oziroma podajajo posamezna pravila ob

nalogah določenega sklopa ali ob koncu le-teh. Te naloge so zapisane v kvadratkih, kjer je

potrebno na črtice dopisati/vstaviti manjkajoče besede (kot na primer pri Samostalniški

besedi, Samostalniku (Slabe, Kozovinc, Kunst-Gnamuš 1991: 92): »Kaj torej poimenujemo

s samostalniki? Izpopolni pravilo. ~ Samostalniki so besede, s katerimi poimenujemo

_________________, _________________, ________________ in reči ter

__________________.«). Sicer pa so naloge zapisane tudi v obliki preglednic, miselnih

vzorcev in podobno. Naloge pri posameznih besednih vrstah so pregledno členjene in

navedene tudi v kazalu, tako da lahko uporabnik hitro poišče določene naloge, ki ga

zanimajo. Ob nalogah so sprotno (v kvadratkih) zapisana tudi pravila (kot na primer pri

Členku (Slabe, Kozovinc, Kunst-Gnamuš 1991: 188): »Besede, s katerimi lahko

nadomeščamo več besed ali cele stavke, s katerimi poudarjamo, pritrjujemo, zanikujemo

ali vprašujemo, s katerimi navezujemo zveze s sobesedilom itn. so členki.«) in pri

sklanjatvah tudi vzorci glavnih sklanjatev.

Delovni zvezek je namenjen učencem (predvsem šestega razreda devetletke) predmetne

stopnje za praktično usvajanje snovi. Vaje pa so primerne tudi za dijake, vsaj za osnovno

praktično usvajanje oblikoslovnih pravil. Delovni zvezek ne vsebuje rešitev, kar

uporabnikom onemogoča samostojno preverjanje uspešnosti reševanja nalog.

18

2.1.3 Premagovanje jezikovnih težav v osnovni šoli: Besede naše so žive, delovni zvezek

za učence

Slika 7: SLABE, Vika, KUNST-GNAMUŠ, Olga, 1981: Premagovanje jezikovnih težav v

osnovni šoli: Besede naše so žive, delovni zvezek za učence. Ljubljana: Pedagoški

inštitut pri Univerzu Edvarda Kardelja.

Delovni zvezek z naslovom Besede naše so žive se posveča premagovanju jezikovnih težav

v osnovni šoli. Vsebinsko zajema oblikoslovje, torej besedne vrste in pomen le-teh ter

nekaj o oblikah besed in oblikovne značilnosti posameznih besednih vrst.

Naloge so členjene jasno in vezane na krajše ali daljše besedilo. Poleg nalog so sprotno,

večinoma v kvadratkih, na kratko zapisana tudi pravila (kot na primer pri Glagolu (Slabe,

Kunst-Gnamuš 1981: 80): »Besede, s katerimi poimenujemo dejanje, dogajanje ali stanje,

so glagoli.«).

Delovni zvezek je opremljen tudi s slikovnim gradivom, ne vsebuje pa rešitev nalog, kar

uporabnikom onemogoča, da samostojno preverijo uspešnost reševanja posameznih nalog.

Menim, da so naloge v obravnavanem delovnem zvezku primerne za učence predmetne

stopnje. Naloge, ki so sicer členjene jasno, pa niso toliko pregledne, saj je celotno gradivo

19

(delovni zvezek) tiskano v enaki velikosti, barvi in tipu pisave, zaradi česar so naslovi

poglavij oziroma posameznih sklopov manj poudarjeni ter posledično manj opazni.

20

2.1.4 Oblikoslovje, Priročnik z vajami

Slika 8: PAVLIN, Marta, 2004: Oblikoslovje, Priročnik z vajami. Ljubljana: Jutro.

Knjiga Oblikoslovje je priročnik z vajami, ki je pripravljen zelo pregledno in celostno

zajema celotno oblikoslovje. Priročnik je sestavljen iz naslednjih poglavij, ki zajemajo

posamezne besedne vrste: Samostalniška beseda, Pridevniška beseda, Glagol, Prislov,

Predlog, Veznik, Členek in Medmet. Dodatno pa so znotraj nekaterih večjih poglavij še

podpoglavja, ki pripomorejo k še večji preglednosti vsebine posameznih poglavij.

Naloge v priročniku so jasne in pregledne ter vezane na krajše ali daljše besedilo. Vsako

izmed poglavij vsebuje veliko raznovrstnih nalog, kar omogoča res dobro in uspešno

praktično usvajanje samih oblikoslovnih pravil. Naloge pa so namenjene tudi ponavljanju

oz. utrjevanju jezikovne snovi.

Na začetku vsakega vsebinskega sklopa (jezikovne kategorije) je podano pravilo (kot na

primer pri Prislovu (Pavlin 2004: 199): »Besede, ki pojasnjujejo glagolsko dejanje glede

na kraj, čas, način in vzrok, so prislovi.«), ki je pogosto zapisano v rdeče obarvanem

kvadratku. V nadaljevanju pa so nato sprotno navedena tudi priporočila in usmeritve (v

obliki preglednic in podobno), kako si določeno jezikovno pravilo ali posebnost zapomniti

21

(kot na primer pri Samostalniški besedi, Sklanjatvi, Moški sklanjatvi, Premenah končnic

(2004: 31): »Za glasovi c, j, č, ž, š, dž se glas -o- premenjuje z -e-; tako namesto končnic -

em, -ov, -oma … dobimo končnice -em, -ev, -ema … ~ Kar težko si je zapomniti, za

katerimi glasovi se dogodi ta sprememba. V pomoč so si umni Slovenci izmislili tole poved:

Cene Češnje Že Še Je. ~ Krepko tiskane črke so tiste, za katerimi se je glas -o- preglasil v -

e-.«).

Ponekod so poudarjene (oziroma opomnjene) napake, ki se pojavljajo zaradi t. i.

pogovornih različic, ki nastanejo zaradi razlik med vsakdanjim pisanim in govorjenim

jezikom (kot na primer pri Samostalniški besedi, Sklanjatvi, Moški sklanjatvi, Premenah

končnic (2004: 32): »Za konec pa še pogovorna »posebnost«. Kako povemo, da učenca z

imenom Marko ni pri pouku? Navadno se reče: Markota ni v šoli. Tako res govorimo, a

knjižno je pravilno: Mark-a ni v šoli. Osnova se torej ne podaljušuje s -t-! Še nekaj takih

primerov (v glavnem gre za imena): Janko → Janka, Branko → Branka, Slavko →

Slavka. Napake so tudi pri imenih tipa Rudi, Tomi, kjer je prav Rudija, Tomija.«).

Menim, da je priročnik zelo pregleden in primeren za učence predmetne stopnje, vsekakor

pa tudi za dijake, ker ponuja nekakšen celosten pregled oblikoslovja in obsega zares veliko

vaj, ki so raznolike tako po obliki, kot tudi po težavnosti. Mislim, da so naloge lahko v

pomoč tudi študentom, vsaj za nekakšno osnovo. Priročnik je uporaben tudi za profesorje,

ker v njem lahko najdejo veliko nalog za učence, ki bi poleg obveznih vaj morebiti

potrebovali še dodatne, bodisi povsem osnovne za začetno usvajanje znanja (za učence, ki

jim je snov zahtevnejša) ali pa težje, kompleksnejše naloge za nadgrajevanje znanja (za

učence, ki znanje hitreje usvajajo ter so jim tako obvezne vaje premalo). Ob koncu

priročnika so zapisane tudi rešitve, kar uporabnikom omogoča, da samostojno preverijo

uspešnost reševanja posameznih nalog.

22

2.1.5 Osnove slovenskega jezika, Slovnični priročnik

Slika 9: LEČIČ, Rada, 2009: Osnove slovenskega jezika, Slovnični priročnik. Cerkno:

Založba Gaya.

Slovnični priročnik Osnove slovenskega jezika podaja osnove pravopisa oziroma osnovne

napotke o pravilih pisanja v slovenskem jeziku in pregledno predstavljene jezikovne

ravnine slovenskega jezika, torej glasoslovno, besedoslovno, oblikoslovno in skladenjsko.

Poglavje o oblikoslovju je v priročniku najobsežnejše, najdemo pa ga na straneh 15—92.

Poglavje je ustrezno členjeno in zelo pregledno. Predstavljene pa so vse (bolj ali manj)

osnove oblikoslovja. Priročnik podaja definicijo oziroma pojasnilo obravnavanega (kot na

primer pri Glagolu (Lečič 2009: 60): »Beseda, s katero poimenujemo dejanje, dogajanje,

zaznavanje, stanje ali razmerje, je glagol. Po njem se sprašujemo kdo/kaj dela ali kaj z

njim je.«), kar v nadaljevanju (večinoma) še podrobneje razčleni, predstavi. Vsi

predstavljeni teoretični podatki so sprotno podkrepljeni s primeri, zato je priročnik

posledično za uporabnika zelo pregleden in jasen.

Priročnik vsebuje tudi sprotne opombe »Zapomni si!«, ki opozarjajo na zahtevnejše dele

(kot na primer pri Glagolu, Sedanjiku (Lečič 2009: 64): »Nekateri glagoli imajo v

sedanjiku dve obliki npr. jókati jókam/jóčem; kópati kópam/kópljem; plúti plóvem/plújem;

23

rásti rásem/rásem. Prav tako imajo nekateri glagoli v 3. os. mn. dve obliki: nêsti

nêsejo/nesó; péti pôjejo/pojó (druga oblika je redkejša).«) in je opremljen s tabelami ter

slikovnim gradivom.

Menim, da lahko priročnik s pridom uporabljajo učenci predmetne stopnje (pa tudi dijaki),

za ponavljanje in osveževanje snovi, kot pregleden pripomoček pri reševanju nalog ali pa

jim oblikoslovni del priročnika koristi kot strnjen splošen pregled oblikoslovne ravnine

jezika.

24

2.1.6 Slovenski jezik 5–8

Slika 10: SLABE, Vika, KOZOVNIC, Alenka, GOLOB, Berta, KUNST-GNAMUŠ, Olga,

1999: Slovenski jezik 5, Delovni zvezek za peti razred osnovne šole. Ljubljana:

Mladinska knjiga.

Slika 11: ŽAGAR, France, 1999: Slovenski jezik 6, Jezikovna vadnica za šesti razred

osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Slika 12: ŽAGAR, France, 1999: Slovenski jezik 7, Jezikovna vadnica za sedmi razred


Slika 13: ŽAGAR, France, 1999: Slovenski jezik 8, Jezikovna vadnica za osmi razred


Gradivo Slovenski jezik 5 je delovni zvezek, ki prinaša, poleg ostalih jezikovnih ravni, tudi

oblikoslovje oziroma praktične naloge in vaje iz oblikoslovja. Poleg tega delovnega zvezka

pa so enako zastavljene in pripravljene tudi jezikovne vadnice Slovenski jezik 6, Slovenski

jezik 7 in Slovenski jezik 8. Omenjena gradiva se sicer razlikujejo po zunanji podobi, torej

formatu, ki je pri delovnem zvezku večji (A4), pri ostalih vadnicah pa manjši (A5 format)

in pa naslovni strani.

25

2.1.6.1 Slovenski jezik 5, Delovni zvezek za peti razred osnovne šole

Slika 10: SLABE, Vika, KOZOVNIC, Alenka, GOLOB, Berta, KUNST-GNAMUŠ, Olga,

1999: Slovenski jezik 5, Delovni zvezek za peti razred osnovne šole. Ljubljana:

Mladinska knjiga.

Gradivo Slovenski jezik 5 je delovni zvezek, ki prinaša, poleg ostalih jezikovnih ravni, tudi

oblikoslovje oziroma praktične naloge in vaje iz oblikoslovja. Zastavljen je tako, da so ob

nalogah tudi teoretična pojasnila. Delovni zvezek je razdeljen na tri dele, oblikoslovje je v

drugem in tretjem delu delovnega zvezka. V drugem delu (na straneh 97–111) so v začetku

tako splošno predstavljene vse besedne vrste, nato pa sledi še podrobnejša obravnava

glagola. Tretji del prinaša obravnavo samostalnika, pridevnika in nepregibnih besednih vrst

(torej, prislova, predloga, vezniške besede, členka in medmeta), na straneh 117–169.

Podrobneje so naloge oziroma obravnava Glagola2 členjene sledeče: Pomen (Temeljni

pomen, Opazujmo bogastvo glagolskega pomena), Bogatimo glagolski izraz (Namesto več

besed en sam glagol), Oblika (Osebne glagolske oblike izražajo osebo, število, čas in

2 zaradi boljše preglednosti sem z različnimi podčrtavami označila naslove in podnaslove, ki si sledijo v

označbah tako: naslov, podnaslov, podpodnaslov (oz. nadaljnje členjen podnaslov)

26

naklon), Oseba in Število, Naklon in čas, Vrste osebnih glagolskih oblik (Oblike

pomožnega glagola biti). Sledi obravnava Samostalnika, ki pa je členjena sledeče: Pomen

(Ponovimo, Utrdimo imena pojmov) Oblika, Sklon, Sklanjatve (I. ženska sklanjatev, II.

ženska sklanjatev, I. moška sklanjatev, I. srednja sklanjatev), Bogatimo izražanje s

samostalniki in raziskujmo pomen. Pod sklop obravnave samostalnika spada tudi

obravnava osebnega zaimka, ki je razdeljena na tri dele: Oseba, Sklanjanje osebnega

zaimka ter Preglednica osebnih zaimkov. Naloge in obravnava pridevnika pa je nato

členjena tako: Vrste pridevnika, Pridevniška sklanjatev. Pri pridevniku sledijo nato še

naloge v zvezi z svojilnim zaimkom, kazalnim zaimkom in števnikom (Glavni in vrstilni

števnik, Pisanje s črkami in številkami) ter naloga Bogatimo izražanje s pridevniškimi

besedami, ki zaokroža sklop nalog in obravnave pridevnika. Sledijo še naloge povezane z

nepregibnimi besednimi vrstami, torej Prislova, Predloga, Vezniške besede, Členka in

Medmeta.

Delovni zvezek je opremljen s slikovnim gradivom, naloge pa so večinoma vezane na

krajše ali daljše besedilo. Ob nalogah so v modro obarvanih kvadratkih zapisana teoretična

pojasnila (kot na primer pri Samostalniku, Sklanjatvah (1999: 122): »Večino slovenskih

samostalnikov lahko razvrstimo po spolu in rodilniških sklonskih končnicah v štiri velike

množice. Imenujemo jih sklanjatve.«), ponekod pa so le-ta podana skozi same naloge ali pa

so nepopolna in jih je potrebno pravilno dopolniti (kot na primer pri Svojilnih zaimkih

(Slabe, Kozovnic, Kunst-Gnamuš 1999: 151): »Svojino ali pripadnost izražamo na dva

načina, neposredno s ___________________ in posredno s __________________.«). V

kvadratkih pa so poleg teoretičnih pojasnil zapisana tudi vodila ali bolje rečeno priporočila,

vezana na dejansko praktično rabo posameznih pravil (kot na primer pri Števniku (Slabe,

Kozovinc, Kunst-Gnamuš 1999: 158): »V leposlovju števnikov navadno ne zapisujemo s

številkami, temveč s črkami.«).

Delovni zvezek je pregleden ter opremljen s slikovnim gradivom, naloge in teoretični del

pa so vezani na krajše ali daljše besedilo. Kot pove že sam naslov, je delovni zvezek

namenjen osnovnošolcem, natančneje učencem petega razreda osemletke (in šestega

razreda devetletke), seveda pa si lahko z njo pri utrjevanju snovi pomagajo tudi učenci

višjih razredov.

27

2.1.6.2 Slovenski jezik 6, Jezikovna vadnica za šesti razred osnovne šole

Slika 11: ŽAGAR, France, 1999: Slovenski jezik 6, Jezikovna vadnica za šesti razred


Poglavje o oblikoslovju najdemo na straneh 96–183. To poglavlje, naslovljeno

Oblikoslovje, je ustrezno podnaslovljeno (Glagol, Samostalniška beseda, Samostalnik,

Samostalniški zaimek, Pridevniška beseda, Pridevnik, Števnik, Pridevniški zaimek,

Prislov) in uporabnikom omogoča, da hitreje poiščejo določene podatke, ki jih zanimajo.

Jezikovna vadnica prinaša obravnavo polnopomenskih besednih vrst, podrobneje pa so

sklopi, ki so podnaslovljeni, členjeni sledeče:

Glagol – Pomen glagola, Spreganje, Tvorba glagolskih časov, Tvorba glagolskih

naklonov, Nedoločnik in namenilnik;

Samostalniška beseda

Samostalnik – Pomen samostalnika, Spol, Število, Sklanjanje;

Samostalniški zaimek – Osebni zaimek, Vprašalni, oziralni, nedoločni in nikalni

zaimek;

Pridevniška beseda

Pridevnik – Vrste pridevnikov, Določna in nedoločna oblika, Stopnjevanje;

28

Števnik – Vrste števnikov, Zapisovanje števnikov;

Pridevniški zaimek – Osebni svojilni in povratni svojilni zaimek, Vprašalni in

kazalni zaimek, Oziralni zaimek, Nedoločni zaimek, Celostni in nikalni zaimek;

Prislov – Vrste prislovov, Stopnjevanje prislovov;

Jezikova vadnica je zastavljena tako, da podaja teorijo oziroma oblikoslovna pravila skozi

vprašanja in odgovore, kot na primer pri Samostalniškem zaimku, Osebnem zaimku (Žagar

1999: 146): »V čem je razlika med samostalniki in samostalniškimi zaimki? ~ Samostalniki

zaznamujejo stvari neposredno, samostalniški zaimki pa posredno.« Podana pravila so

sprotno ilustrirana s primeri, preglednicami in z miselnimi vzorci.

Ob teoretičnem delu jezikovna vadnica prinaša predvsem naloge in vaje, ki sledijo

posameznim vsebinskim sklopom oziroma so le-ti zaokroženi z nalogami, ki se nanašajo

na predhodno obravnavana pravila (kot na primer pri Glagolu, Spreganju glagolov (Žagar

1999: 100): »Spregaj v sedanjiku naslednje glagole: delati, brati, kričati, kupovati, sedeti,

ujeti, šteti, govoriti, spotakniti, vpiti, obuti, tresti, iti, biti (sem).« Ob koncu celotne

obravnave posamezne besedne vrste so podani še miselni vzorci, ki povzemajo bistvene

lastnosti le-teh.

Jezikovna vadnica je pregledna ter opremljena s slikovnim gradivom, naloge/vaje in

teoretični del pa so vezani na krajše ali daljše besedilo. Kot pove že sam naslov, je

jezikovna vadnica namenjena osnovnošolcem, natančneje učencem šestega razreda

osemletke (in sedmega razreda devetletke), seveda pa si lahko z njo pri utrjevanju snovi

pomagajo tudi učenci višjih razredov.

29

2.1.6.3 Slovenski jezik 7, Jezikovna vadnica za sedmi razred osnovne šole

Slika 12: ŽAGAR, France, 1999: Slovenski jezik 7, Jezikovna vadnica za sedmi razred



Oblikoslovje, je ustrezno podnaslovljeno in uporabnikom omogoča, da hitreje poiščejo

določene podatke, ki jih zanimajo.

Podnaslovljeni sklopi jezikovne vadnice, v poglavju Oblikoslovje, so naslednji: Glagol,

Glagolski vid, Prehodnost, Glagolski način, Neosebne glagolske oblike, Deležja na -č, -je,

-e, Deležnik na -č, Deležje na -ši, Deležnik na -n, -t, Deležnil na -l, Glagolnik,

Samostalniška beseda, Samostalnik, Vrste samostalnikov, Občna in lastna imena, Števna in

neštevna imena, Samostalniški zaimek, Vrste in razredi samostalniških zaimkov,

Sklanjanje samostalniških zaimkov, Pridevniška beseda, Pridevnik, Vrste pridevnikov,

Nedoločna in določna oblika, Pridevnik z dopolnilom, Stopnjevanje, Primerniki in

presežniki brez primerjave, Visoka stopnja, Števnik, Ločilni števnik, Množilni števnik,

Pridevniški zaimek, Vrste in razredi pridevniških zaimkov, Prislov, Členek ter Predlog in

veznik.

30


vprašanja in odgovore, kot na primer pri Pridevniški besedi, Števniku (Žagar 1999: 145):

»Katere vrste samostalnikov tudi štejemo z ločilnimi števniki? ~ Množinske samostalnike. ~

Kako štejemo množinske samostalnike v dvojini? ~ Rečemo lahko dvoja očala in dvoje

očal, ne pa dve očali. ~ Kako je s štetjem množinskih samostalnikov od tri dalje? ~ Štejemo

jih lahko z vrstnimi in količinskimi ločilnimi števniki, pa tudi z glavnimi števniki.« Podana

pravila so sprotno ilustrirana s primeri, preglednicami in z miselnimi vzorci.

Ob teoretičnem delu pa jezikovna vadnica prinaša še naloge in vaje, ki sledijo posameznim

vsebinskim sklopom oziroma so le-ti zaokroženi z vajami/nalogami, ki se nanašajo na

predhodno obravnavana pravila (kot na primer pri Členku (Žagar 1999: 156): »Členke

zamenjaj s primernimi stavki ali besednimi zvezami: Samo Janko bere. – Janko samo

bere. – Janko bere samo romane. – Predvsem otroci obirajo sadje. – Otroci predvsem

obirajo sadje. – Otroci obirajo predvsem jabolka. – Babica nas bo gotovo obiskala. – Jutri

bo najbrž deževalo.«

Jezikovna vadnica je pregledna ter opremljena s slikovnim gradivom, naloge/vaje in

teoretični del pa so vezani na krajše ali daljše besedilo. Kot pove že sam naslov, je

jezikovna vadnica namenjena osnovnošolcem, natančneje učencem sedmega razreda

osemletke (in osmega razreda devetletke), seveda pa si lahko z njo pri utrjevanju snovi

pomagajo tudi učenci višjih razredov.

31

2.1.6.4 Slovenski jezik 8, Jezikovna vadnica za osmi razred osnovne šole

Slika 13: ŽAGAR, France, 1999: Slovenski jezik 8, Jezikovna vadnica za osmi razred



Oblikoslovje, je ustrezno podnaslovljeno (Glagol, Samostalniška beseda, Samostalniški

zaimek, Pridevniška beseda, Predlog, Medmet, Preglednica besednih vrst, Besedna analiza)

in uporabnikom omogoča, da hitreje poiščejo določene podatke, ki jih zanimajo.

Posamezni podnaslovljeni sklopi so nato členjeni sledeče:

Glagol – Vloga glagola v stavku, Glagolski čas, Naklon;

Samostalniška beseda – Vloga samostalniške besede v stavku, Spol, Število, Raba

predmetnega rodilnika;

Pridevniška beseda – Vrste pridevnikov, Določna in nedoločna oblika, Stopnjevanje;

Števnik – Vrste števnikov, Zapisovanje števnikov;

Pridevniški zaimek – Vloga pridevniške besede v stavku, sklanjanje pridevniških

besed s pogostim -e- v končnicah;

Predlog – Razlikovanje predloga od veznika, Vezava in pomen predlogov;

Medmet – Razlikovanje medmeta od drugih besednih vrst, Vrste medmetov

32

(Razpoloženjski medmeti, Posnemovalni medmeti, Velelni medmeti);

Sledi še celostna preglednica besednih vrst, v kateri so poleg posameznih besednih vrst

zapisani tudi naslednji podatki: pomen, tipično pregibanje, tipične vloge v stavku,

vprašalnice in primeri. Poglavje o oblikoslovju pa zaokroža Besedna analiza, ki zajema

vaje za ponavljanje in vprašanja za utrjevanje predelane snovi.


vprašanja in odgovore, kot na primer pri Predlogu, Zapisovanju in izgovarjanju predlogov

(Žagar 1999: 67): »Pred katerimi črkami pišemo namesto predloga z njegovo obliko s? ~

Pred črkami za nezveneče glasove.« Podana pravila so sprotno ilustrirana s primeri,

preglednicami in z miselnimi vzorci.

Ob teoretičnemu delu jezikovna vadnica prinaša predvsem vaje, ki sledijo posameznim

vsebinskim sklopom oziroma so le-ti zaokroženi z vajami, ki se nanašajo na predhodno

obravnavana pravila (kot na primer pri Medmetu (Žagar 1999: 71): »Zamenjaj naslednje

medmete z glagoli in jih uporabi v primernih povedih: hahaha, ue, bev, bee, čiv, gru, kuku,

frc, hušk, lop, smuk, škreb, štrbunk, žvenk.«

Jezikovna vadnica je pregledna ter opremljena s slikovnim gradivom, vaje in teoretični del

pa so vezani na krajše ali daljše besedilo. Kot pove že sam naslov, je jezikovna vadnica

namenjena osnovnošolcem, natančneje učencem osmega razreda osemletke (in devetega

razreda devetletke), seveda pa si lahko z njo pri utrjevanju snovi pomagajo tudi učenci

višjih razredov in dijaki.

33

2.1.7 Zbir samostojnih delovnih zvezkov Slovenščina je moj jezik

Slika 14: MEGLIČ, Drago, PANKER, Suzana, 2004: Slovenščina je moj jezik, Samostojni

delovni zvezek za pouk slovenščine v 6. razredu devetletne osnovne šole in 5.

razredu osemletne osnovne šole. Škofljica: Pikal.

Slika 15: KALINGER, HITI, Zdenka, ŠKAPIN, KRHLIKAR, Janja, 2003: Slovenščina je

moj jezik 7, Samostojni delovni zvezek za pouk slovenščine v 7. razredu

devetletne osnovne šole. Škofljica: Pikal.

Slika 16: KALINGER, HITI, Zdenka, HOJNIK, VERDEV, Metka, DOŠLER, Zdenka,

2004: Slovenščina je moj jezik 8, Samostojni delovni zvezek za pouk slovenščine v

8. razredu devetletne osnovne šole. Škofljica: Pikal.

Slika 17: KALINGER, HITI, Zdenka, DOŠLER, Zdenka, HOJNIK, VERDEV, Metka,

2005: Slovenščina je moj jezik 9, Samostojni delovni zvezek za pouk slovenščine

v 9. razredu devetletne osnovne šole. Škofljica: Pikal.

Delovni zvezki Slovenščina je moj jezik 6, 7 , 8 in 9 so namenjeni učencem devetletne

osnovne šole in so samostojni delovni zvezki za pouk slovenščine.

34

2.1.7.1 Slovenščina je moj jezik, Samostojni delovni zvezek za pouk slovenščine v 6.

razredu devetletne osnovne šole in 5. razredu osemletne osnovne šole

Slika 14: MEGLIČ, Drago, PANKER, Suzana, 2004: Slovenščina je moj jezik, Samostojni

delovni zvezek za pouk slovenščine v 6. razredu devetletne osnovne šole in 5.

razredu osemletne osnovne šole. Škofljica: Pikal.

Samostojni delovni zvezek, Slovenščina je moj jezik 6, prinaša naloge povezane z

oblikoslovjem oziroma posameznimi besednimi vrstami. Le-te pa niso zbrane na enem

mestu, na primer v enem poglavju, ampak so razvrščene skozi celotni delovni zvezek, ki je

razdeljen na devetnajst poglavij. Tako so torej naloge, vezane na posamezne besedne vrste,

v četrtem, šestem, sedmem in devetem poglavju. Četrto poglavje tako prinaša naloge

povezane s samostalnikom (2004: 54) in z osebnim zaimkom 2004: 58), šesto poglavje

naloge povezane s števnikom (2004: 75), sedmo s prislovom (2004: 79), deveto poglavje

pa z glagolom (2004: 89).

Delovni zvezek podaja poleg nalog ponekod tudi oblikoslovna pravila ali pojasnila, kot na

primer pri Osebnem zaimku (Meglič, Panker 2004: 58): »Osebni zaimki so besede, s

katerimi nadomeščamo samostalnike. Z njimi izražamo tri osebe in števila: • jaz,

midva/midve/medve, mi/me → izražajo govorečega, tj. prvo osebo; • ti, vidva/vidve/vedve,

35

vi/ve → izražajo ogovorjenega, tj. drugo osebo; • on/ona/ono, onadva/onidve/onedve,

oni/one/ona → izražajo tretjo osebo, o kateri se govori.«

Delovni zvezek je opremljen s slikovnim gradivom, naloge pa so različnih tipov, pregledne

in jasne ter se večinoma navezujejo na krajše ali daljše besedilo. Sprotno (samostojno)

preverjanje usvojenega znanja oziroma uspešnosti rešenih nalog omogočajo dodane

rešitve. Delovnemu zvezku je dodana tudi posebna priloga za učitelje, v kateri so besedila,

namenjena predvsem poslušanju (le-ta niso zajeta v delovnem zvezku).

Kot pove že sam naslov, je delovni zvezek namenjen osnovnošolcem, natančneje je torej

samostojni delovni zvezek za pouk slovenščine v šestem razredu devetletne osnovne šole.

36


razredu devetletne osnovne šole

Slika 15: KALINGER, HITI, Zdenka, ŠKAPIN, KRHLIKAR, Janja, 2003: Slovenščina je

moj jezik 7, Samostojni delovni zvezek za pouk slovenščine v 7. razredu


Samostojni delovni zvezek, Slovenščina je moj jezik 7, prinaša naloge povezane z

oblikoslovjem oziroma s posameznimi besednimi vrstami. Le-te pa niso zbrane na enem

mestu, na primer v enem sklopu, ampak so razvrščene skozi celotni delovni zvezek, ki je

razdeljen na enaindvajset tematskih sklopov. Tako so torej naloge, vezane na posamezne

besedne vrste, v osmem, desetem, dvanajstem, štirinajstem in devetnajstem poglavju.

Osmo poglavje prinaša naloge povezane s svojilnimi, povratnimi svojilnimi, kazalnimi,

oziralnimi in vprašalnimi zaimki (2003: 82–91) ter števniki (2003: 92), deseto poglavje s

samostalniki (2003: 106) in sklanjatvami ‣ Ženske sklanjatve, Moške sklanjatve in Srednje

sklanjatve (2003: 107–122), štirinajsto z vezniki (2003: 146), devetnajsto poglavje pa

naloge, povezane s predlogi (2003: 179).

Delovni zvezek podaja poleg nalog ponekod tudi oblikoslovna pravila ali pojasnila

oziroma nepopolne razlage določenih pojmov, ki so vezane tudi na konkretne naloge in

37

tako ob reševanju le-teh uporabnikom omogočajo, da razberejo nekatere zakonitosti iz

posameznih jezikovnih sestavin. Primer takega pojasnila je pri Predlogih (Kalinger Hiti,

Škapin Krhklikar 2003: 179): »Vstavljene besede se imenujejo predlogi. Uporabljamo jih,

kadar želimo izraziti prostorsko in časovno razmerje. Določajo sklon besed, ki so za

njimi.«

Delovni zvezek je opremljen s slikovnim gradivom, naloge pa so različnih tipov, pregledne

in jasne ter se večinoma navezujejo na krajše ali daljše besedilo. Sprotno (samostojno)

preverjanje usvojenega znanja oziroma uspešnosti rešenih nalog omogočajo dodane rešitve

(kot priloga v posebnem zvezku). Delovnemu zvezku pa je dodana tudi posebna priloga za

učitelje, v kateri so besedila, namenjena predvsem poslušanju (le-ta niso zajeta v delovnem

zvezku).


samostojni delovni zvezek za pouk slovenščine v sedmem razredu devetletne osnovne šole,

delovni zvezek pa lahko s pridom uporabljajo tudi učenci višjih razredov (za utrjevanje

znanja).

38



Slika 16: KALINGER, HITI, Zdenka, HOJNIK, VERDEV, Metka, DOŠLER, Zdenka,

2004: Slovenščina je moj jezik 8, Samostojni delovni zvezek za pouk slovenščine v

8. razredu devetletne osnovne šole. Škofljica: Pikal.

Samostojni delovni zvezek, Slovenščina je moj jezik 8, prinaša naloge, ki so vezane le na

eno izmed besednih vrst, to je glagol. Le-te so zbrane v enem izmed štirinajstih poglavij.

Enajsto poglavje tako prinaša naloge, povezane z glagolom, glagolskim vidom ter

nedoločnikom in namenilnikom (2004: 127–140).

Delovni zvezek poleg nalog ponekod podaja tudi oblikoslovna pravila ali pojasnila, kot na

primer pri Glagolskem vidu (Kalinger Hiti, Hojnik Verdev, Došler 2004: 134): »Glagoli, ki

pomenijo po trajanju omejeno dejanje, so dovršni glagoli ali dovršniki. Nedovršni glagoli

ali nedovršniki zaznamujejo po trajanju neomejeno dejanje. Določanje trajanja dejanja je

glagolski vid.«

Delovni zvezek je opremljen s slikovnim gradivom, naloge pa so različnih tipov

(dopolnjevalnega, obkroževalnega, izpisovalnega in ustvarjalnega tipa), pregledne in jasne

39

ter se večinoma navezujejo na krajše ali daljše besedilo. Sprotno (samostojno) preverjanje

usvojenega znanja oziroma uspešnosti rešenih nalog omogočajo v posebni prilogi dodane

rešitve. Delovnemu zvezku je dodana še posebna priloga za učitelje, v kateri so besedila,

namenjena predvsem poslušanju (le-ta niso zajeta v delovnem zvezku) oziroma

uresničevanju ciljev poslušanja.


samostojni delovni zvezek namenjen pouku slovenščine v osmem razredu devetletne

osnovne šole.

40



Slika 17: KALINGER HITI, Zdenka, DOŠLER, Zdenka, HOJNIK VERDEV, Metka,

2005: Slovenščina je moj jezik 9, Samostojni delovni zvezek za pouk slovenščine

v 9. razredu devetletne osnovne šole. Škofljica: Pikal.

Samostojni delovni zvezek, Slovenščina je moj jezik 9, prinaša naloge, povezane z

oblikoslovjem oziroma posameznimi besednimi vrstami. Le-te pa niso zbrane na enem

mestu, torej v enem poglavju, ampak so podane v treh izmed enajstih poglavij. Tako so

torej naloge, vezane na posamezne besedne vrste, v drugem, četrtem in devetem poglavju.

Drugo poglavje tako prinaša naloge povezane z medmetom (2005: 27) in s členkom (2005:

28), četrto poglavje naloge povezane z zapisovanjem (skupaj in narazen) zaimkov in

prislovov (2005: 97), deveto poglavje pa z nalogami, ki zajemajo vse besedne vrste (2005:

151).

Delovni zvezek poleg nalog ponekod podaja tudi oblikoslovna pravila, pojasnila oziroma

nepopolne razlage določenih pojmov, ki so vezane tudi na konkretne naloge in tako ob

reševanju le-teh uporabnikom omogočajo, da razberejo nekatere zakonitosti iz posameznih

jezikovnih sestavin. Kot na primer pri Medmetu (Kalinger Hiti, Došler, Honjik Verdev

41

2005: 27): »Poimenovane besede imajo konkreten pomen. Imajo vrednost samostojnih

sporočil. To so medmeti. Torej, medmet je beseda, s katero se izraža razpoloženje ali

posnema naravne glasove.«

Delovni zvezek je opremljen s slikovnim gradivom, naloge so različno zasnovane

(dopolnjevalne, obkroževalne, izpisovalne in ustvarjalne), razlikujejo pa se tudi po

težavnosti, torej pri zasnovi le-teh so upoštevani osnovni, temeljni in višji cilji po učnem

načrtu. So pregledne in jasne ter se večinoma navezujejo na krajše ali daljše besedilo.

Sprotno (samostojno) preverjanje usvojenega znanja oziroma uspešnosti rešenih nalog

omogočajo, v posebni prilogi, dodane rešitve.


samostojni delovni zvezek namenjen pouku slovenščine v devetem razredu devetletne

osnovne šole, lahko pa je koristen učni pripomoček tudi dijakom, predvsem pri utrjevanju

snovi.

42

2.1.8 Vaje iz slovenskega jezika, Zbirka nalog za preskus znanja

Slika 18: ČRNIČ, Barica, HITI, Zdenka, 1992: Vaje iz slovenskega jezika, Zbirka nalog za

preskus znanja. Ljubljana: Rokus.

Vaje iz slovenskega jezika so zbirka nalog, namenjenih predvsem za preskuse znanja.

Naloge, povezane z oblikoslovjem, najdemo na straneh 22–46 in so členjene oziroma

razdeljene po naslednjih naslovih: Samostalniška beseda (Samostalnik, Samostalniški

zaimek), Pridevniška beseda (Pridevnik, Pridevniški zaimek, Števnik), Glagol, Prislov,

Predlog, Vezniška beseda, Medmet ter Členek.

Naloge so pregledne, jasne in po obliki zelo raznovrstne. Večinoma se navezujejo na krajše

ali daljše besedilo. Na koncu zbirke so zapisane rešitve, ki uporabnikom omogočajo

samostojno preverjanje uspešnosti reševanja posameznih nalog.

Menim, da lahko to zbirko nalog poleg učiteljev (ob sestavljanju preizkusov znanja)

uporabljajo tudi učenci in dijaki, saj so naloge tudi zbori vaj in nalog, s katerimi lahko

utrjujejo ali ponavljajo svoje znanje oziroma samostojno preverijo, kako uspešno so

usvojili posamezna teoretična pravila in kako jih uporabljajo pri reševanju praktičnih

nalog.

43

2.2 SREDNJA ŠOLA (STROKOVNI, POKLICNO-TEHNIŠKI IN GIMNAZIJSKI

PROGRAMI)

2.2.1 ZBOR SNOPIČEV: Oblikoslovje, Pregibne besedne vrste

ZBOR SNOPIČEV: Oblikoslovje, Pregibne besedne vrste

Slika 19: FURLAN, Mirjana, BAUER, Alen, 1994: Oblikoslovje: pregibne besedne vrste.

Ljubljana: Rokus.

Slika 20: FURLAN, Mirjana, BAUER, Alen, 1994: Oblikoslovje: pregibne besedne vrste,

Priročnik za profesorje. Ljubljana: Rokus.

44


Samostalnik. Ljubljana: Rokus.


Samostalnik, Priročnik za profesorje. Ljubljana: Rokus.


Pridevnik. Ljubljana: Rokus.


Pridevnik, Priročnik za profesorje. Ljubljana: Rokus.


Števnik. Ljubljana: Rokus.


Števnik, Priročnik za profesorje. Ljubljana: Rokus.


Glagol. Ljubljana: Rokus.


Glagol, Priročnik za profesorje. Ljubljana: Rokus.


Zaimek. Ljubljana: Rokus.


Zaimek, Priročnik za profesorje. Ljubljana: Rokus.

Snopiči, združeni pod naslovom Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, prinašajo podrobno

obravnavo posameznih (polnopomenskih) besednih vrst.

Prvi snopič (Oblikoslovje) tako podaja splošno izrazje, ki je povezano z oblikoslovjem,

tudi slovarček jezikovnih izrazov in nalogo, s katero lahko uporabniki po obravnavi vseh

pregibnih besednih vrst preizkusijo svoje znanje. V ostalih snopičih so podrobneje

predstavljene posamezne besedne vrste, kjer so poleg teoretičnega dela zapisane tudi

naloge, s katerimi lahko uporabniki utrjujejo svoje znanje.

45

Poleg teh šestih snopičev (Oblikoslovje, Samostalnik, Pridevnik, Števnik, Glagol, Zaimek),

ki so namenjeni dijakom, je še šest snopičev, ki so naslovljeni enako, vendar so namenjeni

profesorjem, to so priročniki za profesorje.

Menim, da so snopiči pregledni, jasni in podajajo celosten, splošen pregled posameznih

besednih vrst v vsakem izmed snopičev. Namenjeni so dijakom, vzporedni in enako

naslovljeni snopiči pa profesorjem. Vendar pa si lahko s Priročniki za profesorje, ki med

drugim vsebujejo tudi odgovore na posamezna vprašanja in rešitve nalog, pomagajo tudi

dijaki (ali tudi drugi morebitni uporabniki) pri samostojni uporabi obravnavanih snopičev,

torej kadar se le-ti ne uporabljajo pri dejanskem pouku v šoli, ampak so le dodatno gradivo

za utrjevanje ali ponavljanje znanja. Snopiči torej prinašajo podrobno obravnavo le

posameznih polnopomenskih besednih vrst, manjkajoče pa je podrobnejše posvečanje

samim nepolnopomenskim vrstam, ki so splošno predstavljene le v okviru prvega snopiča,

ki se posveča celotnemu oblikoslovju in vsem besednim vrstam.

46

2.2.1.1 Oblikoslovje: pregibne besedne vrste

Slika 19: FURLAN, Mirjana, BAUER, Alen, 1994: Oblikoslovje: pregibne besedne vrste.

Ljubljana: Rokus.

Snopič Oblikoslovje je razdeljen na tri dele. Prvi razdelek z naslovom Oblikoslovje podaja

splošne pojme povezane z oblikoslovjem, in je na koncu zaokrožen tudi z ustreznimi

vajami, s katerimi dijaki usvojeno teoretično znanje preizkusijo v praksi ali ga le utrjujejo.

Drugi razdelek, naslovljen Vprašaj me – povem ti, je slovarček jezikovnih pojmov, ki jih je

treba poznati oz. usvojiti (pri oblikoslovju), kot kaže naslednji primer (1994: 15):

»končniški naglasni tip ~ naglasni tip, v katerem je naglas načeloma na končnici (temà),

če pa je ta ničta, na zadnjem ali edinem zlogu osnove (pès, psà)«). Zadnji, torej tretji

razdelek z naslovom Vprašam te – povej mi, pa je naloga, s katero lahko uporabniki (po

obravnavi vseh pregibnih besednih vrst) preizkusijo svoje znanje.

47

2.2.1.2 Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Priročnik za profesorje


Priročnik za profesorje. Ljubljana: Rokus.

Vzporedni snopič je namenjen profesorjem, je torej priročnik za profesorje. Ta snopič

prinaša odgovore na vprašanja ter rešitve nalog in vaj, ki se pojavljajo v (dijakom

namenjenemu) snopiču Oblikoslovje: pregibne vrste.

Ta snopič je enako razdeljen na tri dele. Prvi razdelek je torej Oblikoslovje (podaja splošne

pojme povezane z oblikoslovjem in je na koncu zaokrožen z ustreznimi vajami), drugi

razdelek, naslovljen Vprašaj me – povem ti, je slovarček jezikovnih pojmov, ki jih je treba

poznati oz. usvojiti (pri oblikoslovju). Zadnji razdelek z naslovom Vprašam te – povej mi,

pa je naloga, s katero lahko uporabniki (po obravnavi vseh pregibnih besednih vrst)

preizkusijo svoje znanje.

48

2.2.1.3 Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Samostalnik


Samostalnik. Ljubljana: Rokus.

Snopič Samostalnik je razdeljen na dvanajst poglavij. Prvo poglavje z naslovom Morda bo

pa zanimivo je uvod v spoznavanje samostalniške besede oziroma samostalnika, ki je

podan v obliki nalog. Drugo poglavje, naslovljeno Znaš odgovoriti, v obliki vprašanj

prinaša povzetek ključnih pojmov in pravil o samostalniku, ki naj bi jih uporabnik spoznal

že v prvem snopiču Oblikoslovje: pregibne besedne vrste. Naslednje, torej tretje poglavje z

naslovom Oblikoslovne in skladenjske lastnosti samostalnika, prinaša splošni miselni

vzorec o samostalniku.

Četrto poglavje predstavi lastna in občna imena (tako je tudi naslovljeno) in se navezuje na

sledeča tri poglavja, ki podrobneje obravnavajo lastna imena, torej osebna, zemljepisna in

stvarna lastna imena. Omenjena tri poglavja o lastnih imenih pa so poleg teoretičnega dela

v začetku zaokrožena tudi z ustreznimi vajami.

Sledeča poglavja, torej osmo, deveto in deseto, se posvečajo obravnavi samostalniških

sklanjatev. Pred posameznimi poglavji je podana preglednica sklanjatev, nato pa so

49

predstavljene moška, ženska in srednja sklanjatev. Vsa poglavja poleg teoretičnega dela

prav tako obsegajo ustrezne vaje, povezane s posameznimi sklanjatvami.

Preostali dve poglavji pa nekako preverjata usvojeno znanje o samostalniku. V

predzadnjem poglavju Sedaj bo pa šlo se ponovijo vprašanja iz drugega poglavja Znaš

odgovoriti, kar naj bi dijake, ki sedaj poznajo odgovore in jih v začetku morebiti niso,

motiviralo, da s pomočjo obravnavanih snopičev spoznajo tudi ostale pregibne besedne

vrste. Zadnje poglavje Preizkusi svoje znanje! pa zajema nalogo, z vajami za celotno

spoznavanje samostalnika oziroma je naloga, ki uporabniku omogoča, da preveri, kako zna

teoretično znanje uporabiti pri reševanju praktičnih nalog.

50

2.2.1.4 Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Samostalnik, Priročnik za profesorje


Samostalnik, Priročnik za profesorje. Ljubljana: Rokus.

Vzporedni snopič, ki je tudi enako naslovljen, je priročnik za profesorje oziroma nekakšno

navodilo učiteljem/profesorjem. Ta snopič prinaša odgovore na vprašanja ter rešitve nalog

in vaj, ki se pojavljajo v (dijakom namenjenemu) snopiču Oblikoslovje: pregibne vrste,

Samostalnik. Hkrati pa je priročnik dopolnjen tudi z vodili, ki učitelje usmerjajo in vodijo

skozi učni proces pridobivanja teoretičnega in praktičnega znanja. Le-ta se nahajajo pod

zapisoma Učni cilj in Potek dela in so podana pred vsakim izmed poglavij (kot na primer

pred poglavjem Lastna in občna imena (1994: IV):

Učenci spoznajo občna in lastna imena in se jih naučijo pravilno zapisovati.

UČNI CILJ

POTEK DELA

51

Profesor predstavi razliko med lastnimi in občnimi imeni in našteje vrste imen, ki

sodijo v prvo oz. drugo skupino.

Ko dijaki osvojijo začetno znanje, profesor razčleni posamezna lastna imena.

Učenci utrdijo znanje z vajami. Delo naj opravijo doma, saj si bodo morali pri

reševanju pomagati z raznimi priročniki (Slovenska krajevna imena, leksikon).

OPOZORITI NA:

občna imena, ki poimenujejo osebe, a jih pišemo z malo začetnico

razliko v zapisovanju naselbinskih in nenaselbinaskih imen

razliko v zapisovanju imen organizacij, podjetij, ustanov…, kadar gre za naslov oz. za

vrsto poimenovanja

stvarna imena, ki jih pišemo z malo začetnico

pisanje pridevnikov na -ov, -ev, -in, izpeljanih iz osebnih imen, ter pridevnikov na -ski,

-ški, izpeljanih iz zemljepisnih imen

spreminjanje lastnih imen v občna in na njihov zapis

• Za zaključek poglavja ali pa ob posameznih delih obravnave te snovi priporočam tudi

številne vaje z lastnimi in občnimi imeni v Abecedi pravopisa.

Poleg omenjenih vodil, je pod zapisom Vaša ideja podan še prazen prostor, kamor lahko

profesorji/učitelji zapišejo oziroma pribeležijo tudi svoje ideje glede pogovora ali načina,

kako učencem podati, predstaviti snov na najdostopnejši in najzanimivejši način.

52

2.2.1.5 Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Pridevnik


Pridevnik. Ljubljana: Rokus.

Snopič Pridevnik je razdeljen na osem poglavij. Prvo poglavje, z naslovom Lotimo se – ni

težko! je nekakšen uvod v spoznavanje pridevnika, ki je podan v obliki nalog. Drugo

poglavje, naslovljeno Znaš odgovoriti, prinaša (v obliki vprašanj) povzetek ključnih

pojmov in pravil o pridevniku, ki naj bi jih uporabnik spoznal že v prvem snopiču

Oblikoslovje: pregibne besedne vrste. Naslednje, tretje poglavje z naslovom Oblikoslovne

in skladenjske lastnosti pridevnika, prinaša splošni miselni vzorec o pridevniku.

Četrto poglavje (Sklanjanje) predstavi, kako se pridevniki sklanjajo, nadaljnje poglavje, z

naslovom Stopnjevanje predstavi, kako se pridevniki stopnjujejo, šesto poglavje Določna

in nedoločna oblika pa se posveča obravnavi določnih in nedoločnih oblik pridevnika. Vsa

tri poglavja pa poleg teoretičnega dela prinašajo tudi ustrezne naloge.

Preostali dve poglavji preverjata usvojeno znanje o pridevniku. V predzadnjem poglavju

Sedaj bo pa šlo se ponovijo vprašanja iz drugega poglavja Znaš odgovoriti, kar naj bi

dijake, ki sedaj poznajo odgovore in jih v začetku morebiti niso, motiviralo, da s pomočjo

53

obravnavanih snopičev spoznajo tudi ostale pregibne besedne vrste. Zadnje poglavje

Preizkusi svoje znanje! pa je naloga, ki zajema vaje za celotno spoznavanje pridevnika

skozi snopič oziroma je naloga, ki uporabniku omogoča, da preveri, kako zna teoretično

znanje uporabiti pri reševanju praktičnih nalog.

54

2.2.1.6 Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Pridevnik, Priročnik za profesorje


Pridevnik, Priročnik za profesorje. Ljubljana: Rokus.

Vzporedni snopič, ki je tudi enako naslovljen, je priročnik za profesorje. Ta snopič prinaša

odgovore na vprašanja ter rešitve nalog in vaj, ki se pojavljajo v (dijakom namenjenemu)

snopiču Oblikoslovje: pregibne vrste, Pridevnik. Hkrati pa je priročnik dopolnjen tudi z

vodili, ki profesorje/učitelje usmerjajo in vodijo skozi učni proces pridobivanja

teoretičnega in praktičnega znanja. Le-ta se nahajajo pod zapisoma Učni cilj in Potek dela

in so podana pred vsakim izmed poglavij (kot na primer pred poglavjem Stopnjevanje

(1994: V):

Učenci se seznanijo z raznimi stopnjevalnimi vzorci oz. postopki in spoznavajo tudi

pravila, po katerih stopnjujejo pridevnike po posameznih vzorcih. Spoznajo tudi, čemu

služijo pridevniške stopnje.

UČNI CILJ

POTEK DELA

55

Najprej profesor zastavi učencem vprašanja, kako bi sklanjali pridevnike: star,

zelen in lep (tega ne tako, kot so prvega in drugega → grozno lep (pri učencih bo

verjetno prišla na dan pogovorna oblika blazno lep).

Učence pozovemo, naj ugotovijo razlike pri stopnjevanju. Prišli bodo do spoznanja,

da imajo nekateri tri stopnje (trostopenjsko), drugi le dve (dvostopenjsko).

Potem vzpodbudimo učence, naj skušajo najti razlike med obema pridevnikoma, ki

so ju prej stopnjevali po treh stopnjah. Profesor jim razloži, da gre pri prvem (star)

za stopnjevanje z obrazili, pri drugem (zelen) pa za stopnjevanje s prislovi.

Profesor razloži postopke, po katerih oblikujemo stopnje pri eni in drugi obliki

stopnjevanja.

OPOZORITI NA:

premene podstave pri stopnjevanju

stopnjevanje pridevnikov, ki pomenijo pomensko nasprotje

pridevnike, ki se stopnjujejo s prislovi

Za utrditev pridobljenega znanja rešujejo učenci naloge 1, 2, 3.

Po utrditvi trostopenjskega stopnjevanja obravnava prof. še dvostopenjsko

stopnjevanje in pokaže možnosti, s katerimi tvorimo elativ.

Za utrditev dvostopenjskega stopnjevanja rešujejo učenci še nalogo 4.

Ob koncu tega poglavja razloži profesor še rabo pridevniških stopenj.

Nalogi 5 in 6 rešujejo učenci doma.


profesorji/učitelji zapišejo oziroma pribeležijo tudi svoje ideje glede pogovora ali načina,


56

2.2.1.7 Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Števnik


Števnik. Ljubljana: Rokus.

Snopič Števnik je razdeljen na deset poglavij. Prvo poglavje, z naslovom 1-2-3-gremo!, je

uvod v spoznavanje števnika, ki je podan v obliki nalog. Drugo poglavje, naslovljeno Znaš

odgovoriti, v obliki vprašanj prinaša povzetek ključnih pojmov in pravil o pridevniku, ki

naj bi jih uporabnik spoznal že v prvem snopiču Oblikoslovje: pregibne besedne vrste.

Naslednje, torej tretje poglavje z naslovom Oblikoslovne in skladenjske lastnosti števnika,

prinaša splošni miselni vzorec o števniku. Sledeča jedrna poglavja podrobneje obravnavajo

posamezne vrste števnikov: Glavni števniki, Vrstilni števniki, Ločilni števniki, Množilni

števniki, Množilni števniki ter Nedoločni števniki. Poglavja so poleg teoretičnega dela v

začetku posameznih poglavij zaokrožena tudi z ustreznimi vajami.

Preostali dve poglavji pa preverjata usvojeno znanje o števniku. V predzadnjem poglavju




57

Preizkusi svoje znanje! je naloga, ki zajema vaje za celotno spoznavanje števnika skozi

snopič oziroma je naloga, ki uporabniku omogoča, da preveri, kako zna teoretično znanje

uporabiti pri reševanju praktičnih nalog.

58

2.2.1.8 Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Števnik, Priročnik za profesorje


Števnik, Priročnik za profesorje. Ljubljana: Rokus.



snopiču Oblikoslovje: pregibne vrste, Števnik. Hkrati pa je priročnik dopolnjen tudi z



in so podana pred vsakem izmed poglavij (kot na primer pred poglavjem Vrstilni števnik

(1994: V):

Učenci spoznavajo obliko, pregibanje in rabo vrstilnega števnika in ga znajo ločiti od

glavnega števnika.

UČNI CILJ

POTEK DELA

59

Profesor zastavi nekaj vprašanj, npr.: V kateri klopi sediš? Katero uro imate

matematiko? Kateri si bil v teku na 60 m?

Odgovore strne v spoznanje, da smo se srečali z novo obliko števnikov, in sicer s

tisto, ki kaže vrstni red.

Pri pregibanju profesor poudari, da gre za pridevniško besedo, ki se sklanja po

pridevniški sklanjatvi in nima posebnosti v ujemanju z odnosnico.

OPOZORITI NA:

zapisovanje vrstilnih števnikov z besedo in s številkami.


profesorji/učitelji zapišejo oziroma pribeležijo tudi svoje ideje glede pogovora ali načina


60

2.2.1.9 Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Glagol


Glagol. Ljubljana: Rokus.

Snopič Glagol je razdeljen na trinajst poglavij. Prvo poglavje, z naslovom Pokratkočasimo

se z glagolom, je uvod v spoznavanje glagola, ki je podan v obliki nalog. Drugo poglavje,

naslovljeno Znaš odgovoriti, v obliki vprašanj prinaša povzetek ključnih pojmov in pravil

o glagolu, ki naj bi jih uporabnik spoznal že v prvem snopiču Oblikoslovje: pregibne

besedne vrste. Naslednje, torej tretje poglavje z naslovom Oblikoslovne in skladenjske

lastnosti samostalnika, prinaša splošni miselni vzorec o glagolu in je zaokroženo tudi z

ustreznimi vajami.

Sledeča jedrna poglavja: Morfemska podoba glagola, Glagolski vid, Glagolska prehodnost,

Glagolski naklon, Glagolski način, Glagolske oblike, Spreganje ter Raba glagolskih oblik

so poleg teoretičnega dela v začetku posameznih poglavij zaokrožena tudi z ustreznimi

vajami.

Preostali dve poglavji pa preverjata usvojeno znanje o glagolu. V predzadnjem poglavju


61



Preizkusi svoje znanje! je naloga, ki zajema vaje za celotno spoznavanje glagola skozi

snopič oziroma je naloga, ki uporabniku omogoča, da preveri, kako zna teoretično znanje

uporabiti pri reševanju praktičnih nalog.

62

2.2.1.10 Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Glagol, Priročnik za profesorje


Glagol, Priročnik za profesorje. Ljubljana: Rokus.



snopiču Oblikoslovje: pregibne vrste, Glagol. Hkrati pa je priročnik dopolnjen tudi z



in so podana pred vsakem izmed poglavij (kot na primer pred poglavjem Glagolski naklon

(1994: VII):

V tem poglavju se dijaki seznanijo z raznimi vrstami glagolskih dejanj in osvojijo postopke,

s katerimi lahko te vrste dejanj izražajo.

UČNI CILJ

POTEK DELA

63

Profesor prosi enega izmed učencev, naj pove v nekaj stavkih, kako je prišel zjutraj

v šolo. Nato prosi drugega, naj pripoveduje o tem, kako bi bilo, če bi smel namesto

v šolo zaviti v disko. Po tem pogovoru naj ena izmed dijakinj pove, kako bi bilo, če

bi bila sestra prej govorečega fanta in bi ga zalotila, da hoče v disko namesto v

šolo.

Učenci so imeli priložnost spoznati tri vrste glagolskih dejanj in sami ugotavljajo,

da je šlo pri prvem za pripovedovanje, pri drugem je bilo čutiti neke ovire, pri

tretjem pa zapovedi. Na tem mestu učenci hitro sprejmejo izraze za tri vrste

glagolskega naklona: povedni, pogojni in velelni. Profesorju tudi pomagajo pri

razlaganju oblik, s katerimi izrazimo posamezni naklon.

OPOZORITI NA:

razliko med sedanjim in preteklim pogojnikom v obliki in pomenu. Razumevanje

utrdimo

z nalogama 3 in 6.




64

2.2.1.11 Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Zaimek


Zaimek. Ljubljana: Rokus.

Snopič Zaimek je razdeljen na sedemnajst poglavij. Prvo poglavje, z naslovom Uspelo nam

bo, je uvod v spoznavanje zaimka, ki je podan v obliki stripa, v katerega morajo dijaki

vstaviti ustrezne manjkajoče zaimke. Drugo poglavje, naslovljeno Znaš odgovoriti, v obliki

vprašanj prinaša povzetek ključnih pojmov in pravil o zaimku, ki naj bi jih uporabnik

spoznal že v prvem snopiču Oblikoslovje: pregibne besedne vrste. Naslednje, torej tretje

poglavje z naslovom Oblikoslovne in skladenjske lastnosti zaimka, prinaša splošni miselni

vzorec o zaimku.

V nadaljevanju četrto poglavje prinaša preglednico samostalniških, pridevniških in

posamostaljenih zaimkov, zaokroženo pa je tudi z ustreznimi vajami. Sledeča jedrna

poglavja podrobneje obravnavajo posamezne vrste zaimkov: Osebni in povratni zaimek,

Svojilni in povratni svojilni zaimek, Kazalni zaimek, Vprašalni zaimek, Oziralni zaimek,

Poljubnostni zaimek, Nedoločni zaimek, Nikalni zaimek, Celostni ali totalni zaimek,

Mnogostni zaimek ter Istostni zaimek. Poglavja so poleg teoretičnega dela v začetku

posameznih poglavij zaokrožena tudi z ustreznimi vajami.

65

Preostali dve poglavji pa nekako preverjata usvojeno znanje o zaimku. V predzadnjem

poglavju Sedaj bo pa šlo se ponovijo vprašanja iz drugega poglavja Znaš odgovoriti, kar

naj bi uporabnike, ki sedaj poznajo odgovore in jih v začetku morebiti niso, motiviralo

oziroma spodbudilo, da s pomočjo obravnavanih snopičev spoznajo tudi ostale pregibne

besedne vrste. Zadnje poglavje Preizkusi svoje znanje! pa je naloga, ki zajema vaje za

celotno spoznavanje zaimka skozi snopič oziroma je naloga, ki uporabniku omogoča, da

preveri, kako zna teoretično znanje uporabiti pri reševanju praktičnih nalog.

66

2.2.1.12 Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Zaimek, Priročnik za profesorje


Zaimek, Priročnik za profesorje. Ljubljana: Rokus.



snopiču Oblikoslovje: pregibne vrste, Zaimek. Hkrati pa je priročnik dopolnjen tudi z



in so podana pred vsakem izmed poglavij (kot na primer pred poglavjem Vprašalni zaimek

(1994: VIII):

Ker učenci že kar dobro poznajo to vrsto zaimka, ji ne bomo posvečali večje pozornosti.

Dobro pa je dijake opozoriti na natančno izbiro vprašalnih zaimkov (kakšen - kateri) in na

pogosto preneseno rabo vprašalnega zaimka kaj.

UČNI CILJ

POTEK DELA

67

Profesor podaja snov s pomočjo učencev, saj ti že poznajo oblike, funkcijo in

sklanjanje vprašalnih zaimkov. Dijake naj dopolni tam, kjer bo znanje pomanjkljivo

ali napačno, npr. razlika čem : čim.

Pri rabi vprašalnih zaimkov naj opozori na razliko med zaimkoma kakšen in kateri,

saj večina dijakov uporablja oba zaimka brez razlike. Da bi dijaki to razliko

začutili uporabimo več primerov:

Katere hlače imaš danes na sebi? (Športne.) Kakšne so tvoje športne hlače?

Kateri dan je danes? (Sreda.) Kakšna je današnja sreda?

Kateri zvezek si izgubil? (Matematični.) Kakšen je bil tvoj matematični zvezek?

Zanimivo je opozoriti na preneseno rabo zaimka kaj, saj je ta pogosta v dijaškem

jeziku. Znanje utrdimo s 3. nalogo.




68

2.2.2 UČBENIŠKI KOMPLET: Na pragu besedila 2

UČBENIŠKI KOMPLET: Na pragu besedila 2

Slika 31: KRIŽAJ-ORTAR, Martina, BEŠTER, TURK, Marija, KONČINA, Marija,

BAVDEK, Mojca, POZNANOVIČ, Mojca, 2010: Na pragu besedila 2. Učbenik

za slovenski jezik v 2. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol. Ljubljana:

Rokus Klett.


BAVDEK, Mojca, POZNANOVIČ, Mojca, 2010: Na pragu besedila 2. Delovni

zvezek za slovenski jezik v 2. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol.

Ljubljana: Rokus Klett.

Učbenik in delovni zvezek Na pragu besedila 2 se drug na drugega navezujeta tako, da

učbenik podaja teoretični del snovi, delovni zvezek pa praktični del, torej naloge in vaje.

Kljub temu da se navezujeta, pa sta zelo uporabna tudi samostojno, samo učbenik ali samo

delovni zvezek, odvisno pač od tega, kaj uporabnika zanima. Tako učbenik kot delovni

zvezek sta zelo pregledna, jasna in gledano s stališča obravnavanega poglavja o

oblikoslovju, celostna.

69

2.2.2.1 Na pragu besedila 2. Učbenik za slovenski jezik v 2. letniku gimnazij in srednjih

strokovnih šol


BAVDEK, Mojca, POZNANOVIČ, Mojca, 2010: Na pragu besedila 2. Učbenik

za slovenski jezik v 2. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol. Ljubljana:

Rokus Klett.

Oblikoslovje v obravnavanem učbeniku najdemo v poglavju Beseda, in sicer na straneh

37–68, z naslovom Oblikovna stran besed. Učbenik je pripravljen zelo jasno in pregledno.

Tudi kazalo je členjeno zelo pregledno in uporabniku omogoča, da brez težav najde kar ga

zanima. Oblikoslovni del učbenika zajema vse besedne vrste: Samostalniška beseda

(Samostalnik, Posamostaljeni pridevnik,, Samostalniški zaimek), Pridevniška beseda

(Pridevnik, Števnik, Pridevniški zaimek), Glagol, Prislov, Predlog, Veznik, Členek,

Medmet.

Teorija je podana v začetku obravnave posameznih besednih vrst in se nato dopolnjuje z

vprašanji, ki uporabnika vodijo skozi razmišljanje o snovi. Večinoma pa so vprašanja

vezana na krajše ali daljše besedilo (kot na primer pri Prislovu (Križaj-Ortar, Bešter Turk,

Končina, Bavdek, Poznanovič 2010: 61): »Velika Britanija je ena od redkih držav, v

70

katerih še danes vozijo po levi strani ceste. Tak način vožnje izvira iz časov rimskega

cesarstva – takrat so rimski vojščaki jezdili po levi strani ceste, in sicer zato, da so imeli

desno roko pripravljeno za boj z naproti prihajajočim sovražnikom. To se je najprej

spremenilo v Franciji s francosko revolucijo, nato pa je Napoleon z osvajalskimi pohodi po

Evropi širil ježo in vožnjo po desni strani ceste. Eden od vzrokov za to, da vozijo v Veliki

Britaniji drugače kot drugod po Evropi, je verjetno tudi to, da ni Napoleon nikoli osvojil

Anglije. ~ Vprašajte se po besedah danes, takrat, najprej, nato, drugače, drugod, nikoli.

Kaj poimenujejo?«), ki jim nato sledi še teoretično pojasnilo (kot na primer pri navedenem

primeru sledi definicija prislova: »Besede, ki poimenujejo kraj, čas, način ali vzrok

dejanja, so prislovi (adverbi).«) Teoretična pojasnila so podana zelo jasno, določene

besede/pojmi pa so poudarjeni tudi s krepkim tiskom rdeče barve.

Velikost tiska je ponekod manjša, kar pomeni, da gre za bodisi dodatna bodisi podrobnejša

teoretična pojasnila ali tudi opozorila (kot na primer pri Predlogu (Križaj-Ortar, Bešter

Turk, Končina, Bavdek, Poznanovič 2010: 64): »Zaradi pogostih napak v rabi predlogov v

in na pri krajevnih imenih je treba opozoriti na to, da se ravnamo po rabi tamkajšnjih

prebivalcev; če te ne poznamo, iščemo podatek v priročniku (npr. v leksikonu Slovenska

krajevna imena, 1985). Najbolje pa si je zapomniti, da je predlog v pogostejši (npr. v

Brežicah), predlog na pa je omejen na nekatere pomenske skupine samostalnikov, npr. če

gre za ‘vzpetino’ (na Črnem Vrhu nad Idrijo) ali ‘vodo’ (na Krki, na Dunaju, na Bledu).«)

Učbenik je dobro pripravljen in opremljen tudi s slikovnim gradivom. Namenjen je

dijakom drugega letnika gimnazij in srednjih strokovnih šol, prav pa bo prišel tudi dijakom

višjih letnikov za osveževanje in ponavljanje že usvojenega znanja. Menim, da je poglavje

o oblikoslovju pregledno členjeno, predstavljeno in prinaša nekakšen celoten pregled

oblikoslovja. Poleg dijakov je primeren tudi za študente, za nekakšno dobro osnovo

poznavanja oblikoslovja, ki olajšuje nadaljnje poglabljanje in nadgrajevanje znanja o

oblikoslovni podobi besed.

71

2.2.2.2 Na pragu besedila 2. Delovni zvezek za slovenski jezik v 2. letniku gimnazij in

srednjih strokovnih šol


BAVDEK, Mojca, POZNANOVIČ, Mojca, 2010: Na pragu besedila 2. Delovni

zvezek za slovenski jezik v 2. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol.

Ljubljana: Rokus Klett.

V obravnavanem delovnem zvezku najdemo oblikoslovje v poglavju Beseda, in sicer na

straneh 52–96, z naslovom Oblikovna stran besed, prav tako kot v učbeniku. Delovni

zvezek je pripravljen zelo jasno in pregledno. Tudi kazalo je členjeno zelo pregledno in

uporabniku omogoča, da brez težav najde kar ga zanima. Oblikoslovni del delovnega

zvezka zajema vse besedne vrste, ki so podane v enakem zaporedju kot v učbeniku, torej:

Samostalniška beseda (Samostalnik, Posamostaljeni pridevnik, Samostalniški zaimek),

Pridevniška beseda (Pridevnik, Števnik, Pridevniški zaimek), Glagol, Prislov, Predlog,

Veznik, Členek, Medmet.

Naloge v delovnem zvezku so pregledne, jasne in po obliki zelo raznovrstne. Večinoma se

navezujejo na krajše ali daljše besedilo. Nekatere izmed nalog so zapisane v obliki

72

razpredelnic, ki jih je potrebno dopolniti ali v katere je potrebno razvrščati, izpisovati

določene besede iz besedil. Pojavljajo pa se tudi naloge, ki so zastavljene kot povzetek v

obliki grafa, torej povzemalni graf, v katerega je potrebno vstaviti pravilne besede, kot na

primer pri Glagolu (Križaj-Ortar, Bešter Turk, Končina, Bavdek, Poznanovič 2010: 79).

VRSTE GLAGOLOV GLEDE NA POMEN

___________________ ____________________ oz. pomožni

(npr. plešem) (npr. sem, moram, hočem)

Delovni zvezek je opremljen s slikovnim gradivom, ob koncu pa so mu kot priloga dodane

tudi rešitve nalog, ki uporabnikom omogočajo samostojno preverjanje uspešnosti reševanja

posameznih nalog. Namenjen je dijakom drugega letnika gimnazij in srednjih strokovnih

šol, prav pa bo prišel tudi dijakom višjih letnikov za osveževanje in ponavljanje že

usvojenega znanja. Menim, da so naloge v poglavju o oblikoslovju pregledno členjene in

jasne. Poleg dijakov je primeren tudi za študente, ker so naloge dobro pripravljene in

okvirno zajemajo vso oblikoslovje ter so vsaj dobra osnova za praktično usvajanje

oblikoslovnih pravil.

73

2.2.3 UČBENIŠKI KOMPLET: Besede 2

UČBENIŠKI KOMPLET: Besede 2

Slika 33: GOMBOC, Mateja, 2004: Besede 2, Učbenik za slovenski jezik v 2. letniku

triletnih poklicnih šol. Ljubljana: DZS.

Slika 34: GOMBOC, Mateja, 2002: Besede 2, Delovni zvezek za slovenski jezik v 2. letniku


Učbenik in delovni zvezek Besede 2 se navezujeta drug na drugega tako, da učbenik

podaja teoretični del snovi, delovni zvezek pa praktični del, torej naloge in vaje. Kljub

temu da se na nek način navezujeta, pa sta zelo uporabna tudi samostojno, torej samo

učbenik ali samo delovni zvezek, odvisno pač od tega, kaj uporabnika zanima. Tako

učbenik, kot delovni zvezek sta zelo pregledna, jasna.

74

2.2.3.1 Besede 2, Učbenik za slovenski jezik v 2. letniku triletnih poklicnih šol

Slika 33: GOMBOC, Mateja, 2004: Besede 2, Učbenik za slovenski jezik v 2. letniku


V učbeniku najdemo poglavje o oblikoslovju na straneh 77–121. Poglavje je naslovljeno

Oblikovna stran besed in je del večjega vsebinskega sklopa v učbeniku z naslovom

Jezikovna podoba besedila. Posamezne besedne vrste so predstavljene v naslednjem

zaporedju: Samostalniška beseda, (Samostalnik, Posamostaljeni pridevnik, Samostalniški

zaimek), Pridevniška beseda (Pridevnik, Števnik, Pridevniški zaimek), Glagol (Osebne

glagolske oblike), Prislov, Predlog, Veznik, Členek in Medmet.

Učbenik je zelo pregleden, teorija oziroma jezikovna pravila pa so podana zelo nazorno in

so večinoma podkrepljena s primeri. Vsebinski deli so jasno členjeni in z določenimi

podnaslovi (Razmislite, Pomni, Pojmi) poudarjajo posamezne dele, ki uporabnikom

omogočajo še večji pregled nad vsebino. Med drugim pa je učbenik opremljen tudi s

slikovnim gradivom.

75

Kratko pravilo je podano v začetku obravnave posameznih besednih vrst in nato še sprotno

ter se nato dopolnjuje z vprašanji, ki uporabnika vodijo skozi razmišljanje o snovi.

Večinoma so vprašanja vezana na krajše ali daljše besedilo in so zbrana pod zapisom

»Razmislite« (kot na primer pri Samostalniški besedi, Samostalniškem zaimku (Gomboc

2002: 91): » Opazujte poudarjene besede. Ali lahko vsem določimo sklon? Katerim

zaimkom lahko določimo 1., 2., 3. osebo? Poiščite v besedilu zaimke ti, zate, tebi.

Primerjajte njihov pomen. Obkrožite različice zaimka jaz v različnih sklonih.«).

Ob koncu posameznih besednih vrst oziroma njihovih delov so zapisani (novi) pojmi, ki jih

je uporabnik učbenika (na novo) spoznal in si jih je vredno zapomniti (kot na primer pri

Pridevniški besedi, Pridevniškem zaimku (Gomboc 2002: 105): »pridevniški

zaimek – pridevniške besede, ki posredno poimenujejo lastnost, vrsto, svojino ali količino

samostalnika, ob katerem stojijo.«). Prav tako so ob zaključenem delu posameznih

besednih vrst oziroma njihovih delov pod zapisom »Pomni« podana jezikovna in tudi

pravopisna pravila, posebnosti in podobno (kot na primer pri Glagolu, Glagolskem

naklonu: » Glagolom s sedanjiškimi oblikami na -am ali -jem se osnova v velelniku konča

na -j: čakaj, kupuj, imej. Nekateri glagoli imajo za tvorbo velelnika nadomestne osnove:

vem – vedi, grem – pojdi, sem – bodi ... Nekateri glagoli zaradi svojega pomena nimajo

velelnika (npr. morem, hočem). Posebne premene v velelniku so značilne za glagole,

katerih nedoločnik se konča na -či: reči – reci, streči – strezi, vreči – vrzi ...«).

Menim, da je učbenik zelo pregleden in omogoča hitro ter preprosto spoznavanje in

usvajanje oblikoslovnih pravil, saj so posamezne besedne vrste predstavljene zelo nazorno

in jasno. Namenjen je dijakom drugega letnika triletnih poklicnih šol, menim pa, da si z

njim pri spoznavanju in usvajanju snovi lahko, predvsem zaradi preprostosti podajanja

snovi, pomagajo tudi dijaki štiriletnih programov poklicno-tehniškega izobraževanja.

76

2.2.3.2 Besede 2, Delovni zvezek za slovenski jezik v 2. letniku triletnih poklicnih šol



V obravnavanem delovnem zvezku najdemo poglavje o oblikoslovju na straneh 68–112.

Poglavje je naslovljeno Oblikovna stran besed in je del večjega vsebinskega sklopa z

naslovom Jezikovna podoba besedila, tako kot v učbeniku. Delovni zvezek je pripravljen

zelo jasno in pregledno. Tudi kazalo je členjeno zelo pregledno in uporabniku omogoča, da

brez težav najde, kar ga zanima. Naloge, povezane s posameznimi besednimi vrstami, si

sledijo v sledečem zaporedju: Samostalniška beseda, (Samostalnik, Posamostaljeni

pridevnik, Samostalniški zaimek), Pridevniška beseda (Pridevnik, Števnik, Pridevniški

zaimek), Glagol, Prislov, Predlog, Veznik, Členek in Medmet.

Naloge v delovnem zvezku so pregledne, jasne in raznovrstne (večinoma odprtega tipa). V

večji meri se navezujejo na krajše ali daljše besedilo. Nekatere izmed nalog so zapisane v

77

obliki razpredelnic, ki jih je treba dopolniti ali v katere je potrebno razvrščati, izpisovati

določene besede (iz besedila).



posameznih nalog. Menim, da so naloge v poglavju o oblikoslovju pregledno členjene in

podane. Namenjen je dijakom drugega letnika triletnih poklicnih šol, mislim pa, da so

naloge primerne tudi za dijake štiriletnih programov poklicno-tehniškega izobraževanja.

78

2.2.4 UČBENIŠKI KOMPLET: Besede 4

UČBENIŠKI KOMPLET: Besede 4

Slika 35: GOMBOC, Mateja, 2006: Besede 4, Učbenik za slovenski jezik za 1. leto

poklicno-tehniškega izobraževanja. Ljubljana: DZS.



Učbenik in delovni zvezek Besede 4 se navezujeta drug na drugega tako, da učbenik

podaja teoretični del snovi, delovni zvezek pa praktični del, torej naloge in vaje, pri čemer

učbenik uporabnike na to tudi sprotno opozarja oziroma obvešča, na katerih straneh

delovnega zvezka lahko najdejo naloge in vaje, povezane s posameznimi deli oziroma

vezane na posamezne besedne vrste ali dele le-teh.

Kljub temu da se navezujeta, sta zelo uporabna tudi samostojno, torej samo učbenik ali

samo delovni zvezek, odvisno pač od tega, kaj uporabnika zanima. Sta pa tako učbenik kot

delovni zvezek zelo pregledna in jasna.

79

2.2.4.1 Besede 4, Učbenik za slovenski jezik za 1. leto poklicno-tehniškega izobraževanja

Slika 35: GOMBOC, Mateja, 2006: Besede 4, Učbenik za slovenski jezik za 1. leto

poklicno-tehniškega izobraževanja. Ljubljana: DZS.

V učbeniku najdemo poglavje o oblikoslovju na straneh 27–38. Poglavje je naslovljeno

Oblike besed in je del večjega vsebinskega sklopa v učbeniku z naslovom Jezik in

besedilo. Posamezne besedne vrste so predstavljene v naslednjem zaporedju:

Samostalniška beseda, (Samostalnik, Posamostaljeni pridevnik, Samostalniški zaimek),

Pridevniška beseda (Pridevnik, Števnik, Pridevniški zaimek), Glagol, Prislov, Predlog,

Veznik, Členek in Medmet.

Učbenik je zelo pregleden, jezikovna pravila pa so podana zelo nazorno in so večinoma

podkrepljena s primeri. Vsebinski deli so jasno členjeni, učbenik pa je opremljen tudi s

slikovnim gradivom.

Posamezne besedne vrste oziroma njihovi deli so na kratko (osnovno) predstavljeni, hkrati

pa so zapisane tudi osnovne definicije oz. teoretična pojasnila, jezikovna pravila ali (novi)

80

pojmi. Pri tem pa učbenik uporabnike tudi sprotno opozarja/obvešča na katerih straneh

delovnega zvezka (Besede 4, Delovni zvezek za slovenski jezik za 1. leto

poklicno-tehniškega izobraževanja) lahko najdejo naloge in vaje, povezane s posameznimi

deli oziroma vezane na posamezne besedne vrste ali dele le-teh. Sprotno je zapisano tudi

kje lahko uporabnik prebere še več o določenih besednih vrstah oziroma njihovih delih

(kot na primer pri Samostalniški besedi, Samostalniškem zaimku (Gomboc 2006: 30): »O

tem si preberite še v učbeniku za triletne poklicne šole Besede 2, v poglavju Samostalniška

beseda, str. 81–93.«).

Menim, da je učbenik pregleden in omogoča hitro ter preprosto spoznavanje in usvajanje

osnov oblikoslovja, saj so posamezne besedne vrste predstavljene kratko in jasno.

Namenjen je dijakom prvega letnika poklicno-tehniškega izobraževanja.

81

2.2.4.2 Besede 4, Delovni zvezek za slovenski jezik v 2. letniku triletnih poklicnih šol



V obravnavanem delovnem zvezku najdemo poglavje o oblikoslovju na straneh 17–30.

Poglavje je naslovljeno Oblike besed in je del večjega vsebinskega sklopa, z naslovom

Jezik in besedilo, tako kot v učbeniku. Delovni zvezek je pripravljen zelo jasno in

pregledno. Tudi kazalo je členjeno zelo pregledno in uporabniku omogoča, da brez težav

najde, kar ga zanima. Naloge, povezane s posameznimi besednimi vrstami, si sledijo v

sledečem zaporedju: Samostalniška beseda, Pridevniška beseda, Glagol, Prislov, Predlog,

Veznik, Členek in Medmet.

Naloge v delovnem zvezku so pregledne, jasne in raznovrstne (večinoma odprtega tipa).

Bolj ali manj se navezujejo na krajše ali daljše besedilo. Nekatere izmed nalog so zapisane

v obliki razpredelnic, ki jih je potrebno dopolniti ali v katere je potrebno razvrščati,

izpisovati določene besede (iz besedila).

82



posameznih nalog. Menim, da so naloge v poglavju o oblikoslovju pregledno členjene in

podane, vendar zelo osnovne. Delovni zvezek je namenjen dijakom prvega letnika

poklicno-tehniškega izobraževanja.

83

2.2.5 UČBENIŠKI KOMPLET: Slovenščina 2, Z besedo do besede

UČBENIŠKI KOMPLET: Slovenščina 2, Z besedo do besede

Slika 37: VOGEL, Jerca, KASTELIC, Silva, HODAK, Marjana, 2008: Slovenščina 2, Z

besedo do besede. Ljubljana: Mladinska knjiga.


besedo do besede, Zbirka nalog, 1. del. Ljubljana: Mladinska knjiga.



Učbenik za slovenščino Slovenščina 2, Z besedo do besede, je učbenik za jezik, namenjen

dijakom drugega letnika gimnazij in strokovnih srednjih šol. Učbenik je razdeljen na devet

sklopov oziroma poglavij.

Zbirki nalog, Slovenščina 2, Z besedo do besede, 1. del in 2. del, se navezujeta na

istoimenski učbenik v tem smislu, da ga dopolnjujeta s praktičnimi nalogami oziroma sta

namenjeni utrjevanju in ponavljanju znanja. Zbirki sledita vsebini učbenika, torej sta

urejeni po istih poglavjih kot učbenik. Se pa poglavja delijo v prvi in drugi del zbirke

nalog, kar pomeni da prvi del zajema naloge za prvih pet poglavij (iz učbenika), drugi del

pa nato še zadnja štiri poglavja.

84

2.2.5.1 Slovenščina 2, Z besedo do besede, Učbenik


besedo do besede. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Učbenik za slovenščino Slovenščina 2, Z besedo do besede je učbenik za jezik, namenjen

dijakom drugega letnika gimnazij in strokovnih srednjih šol. Učbenik je razdeljen na devet

sklopov, oblikoslovje pa najdemo v drugem (Bogastvo vode), tretjem

(Festivali – Praznovanje kulture), četrtem (Gremo na štop?), petem (Kaj se dogaja na

zasedanjih dijaškega parlamenta?) in šestem sklopu (Oživimo svoj kraj!).

Obravnava posameznih besednih vrst je v učbeniku, členjena po sklopih, in sicer sledeče:

Drugi sklop → Bogastvo vode:

Besedne vrste Kaj so besedne vrste

Samostalniška beseda Samostalniki (Spol, število, sklon in sklanjatev samostalnika,

Samostalniške sklanjatve ▻ Moške sklanjatve, Ženske sklanjatve,

Srednja sklanjatev),

Posamostaljeni pridevnik,

Samostalniški zaimki,

85

Osebni zaimki,

Neosebni samostalniški zaimki,

Samostalnik v strokovnem poročilu;

Tretji sklop → Festivali – Praznovanje kulture

Pridevniška beseda Pridevniki (Kaj poimenujemo s pridevniki? ▻ Lastnostni pridevniki,

Vrstni pridevniki, Svojilni pridevniki)

Števniki

Pridevniški zaimki

Četrti sklop→ Gremo na štop?

Glagol Glagolski vid

Kako delimo glagolske oblike? (Zakaj delimo glagolske oblike na osebne in

neosebne?)

Oblikovne lastnosti osebnih glagolskih oblik: oseba, število, čas in naklon

Peti sklop → Kaj se dogaja na zasedanjih dijaškega parlamenta?

Prislovi

Predlog

Veznik

Šesti sklop → Oživimo svoj kraj!

Členek in medmet Členek

Medmet

Teorija je podana skozi vprašanja in naloge, ki so večinoma vezana na daljše ali krajše

besedilo, uporabnika pa vodijo skozi razmišljanje o snovi. Sprotno so (v rumeno obarvanih

kvadratkih) podana posamezna pravila ali pojasnila, kot na primer pri Glagolu (Vogel,

Kastelic, Hodak 2007: 110): »Kaj so glagoli in kaj poimenujejo? ~ Glagoli so besede, s

katerimi poimenujemo dejanje (sem zakričal, pokimal sem, naredil je), dogajanje

(prepotovati), zaznavanje (se je zdelo, razume, čutil je), stanje (sedim, gledam),

spreminjanje (vstati), obstajanje (biti) ali razmerje (morati, želeti). ~ Kako delimo glagole

glede na pomen? ~ Večina glagolov ima sama na sebi poln pomen, kar pomeni, da

poimenujejo čisto določeno dogajanje, dejanje, stanje ipd. in jim ni treba dodajati dopolnil

(npr. pritečem, odprem, vržem, sedim, gledam ...). To so polnopomenski glagoli.«

Učbenik je dobro pripravljen in opremljen s slikovnim gradivom. Namenjen je dijakom

drugega letnika gimnazij in srednjih strokovnih šol, prav pa bo prišel tudi dijakom višjih

letnikov za osveževanje in ponavljanje že usvojenega znanja. Učbeniku je priložen DVD,

ki je namenjen profesorjem kot pomoč pri izvedbi in popestritvi pouka, hkrati pa raba

DVD-ja omogoča medpredmetne povezave.

86

2.2.5.2 Slovenščina 2, Z besedo do besede, Zbirki nalog (1. del in 2. del)





Zbirki nalog, Slovenščina 2, Z besedo do besede, 1. del in 2. del se navezujeta na

istoimenski učbenik v tem smislu, da ga dopolnjujeta s praktičnimi nalogami oziroma sta

namenjeni utrjevanju in ponavljanju znanja. Zbirki sledita vsebini učbenika, torej sta

urejeni po istih poglavjih kot učbenik. Se pa poglavja delijo v prvi in drugi del zbirke

nalog, kar pomeni da prvi del zajema naloge za prvih pet poglavij (iz učbenika), drugi del

pa nato še zadnja štiri poglavja. Tako se torej naloge iz prvega dela zbirke nadaljujejo v

drugem delu zbirke, skupaj pa torej prinašata vse naloge, ki sovpadajo z vsebino

istoimenskega učbenika.

Zbirki sta zasnovani tako, da posamezni tematski sklopi najprej vsebujejo razčlenjene

naloge (ki so različnih tipov) za ponovitev obravnavane snovi iz učbenika, na koncu pa je

sklop zaokrožen z obsežnejšo nalogo, ki je vezana na celoten sklop in s katero lahko dijaki

(z razčlembo neumetnostnega besedila) celostno preverijo svoje znanje.

Zbirki nalog sta opremljeni s slikovnim gradivom, naloge pa so vezane na krajša ali daljša

besedila. Namenjeni sta dijakom drugega letnika gimnazij in srednjih strokovnih šol, prav

87

tako pa lahko zajete naloge pomagajo tudi dijakom višjih letnikov pri utrjevanju že

usvojenega znanja. Zbirkam so dodane tudi rešitve nalog, ki uporabnikom omogočajo

samostojno preverjanje uspešnosti reševanja posameznih nalog.

88

2.2.6 Razlage in ponazoritve jezikovnih ravni z neumetnostimi besedili

Slika 40: CEKLIN BAČAR, Irena, KLEMENČIČ-GLAVICA, Marijana, LEVSTIK, Nina,

CAZINKIĆ, Robert, 2009: Razlage in ponazoritve jezikovnih ravni z

neumetnostimi besedili. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Priročnik Razlage in ponazoritve jezikovnih ravni z neumetnostnimi besedili prinaša

pregledno predstavitev celotne jezikovne snovi (določene po učnem načrtu za gimnazijske

programe) in je namenjen ponovitvi jezika od prvega do četrtega letnika gimnazij ter

pripravam na maturo, oblikoslovni del le-tega pa je zbran pod naslovom Oblikovna stran

besed.

Kot ostale jezikovne ravni je celostno zajeto tudi oblikoslovje (ki ga najdemo na straneh

26–47), členjeno pa je sledeče:

Besedne vrste,

Samostalniška beseda – substantival, Samostalnik, Oblikovne lastnosti samostalnika,

Moške sklanjatev, Ženske sklanjatve, Srednja sklanjatev, Naglasno mesto, Posebnosti,

Samostalniki moškega spola, Samostalniki ženskega spola, Samostalniki srednjega spola,

89

Posamostaljeni pridevnik, Samostalniški zaimek, Osebni zaimek, Povratni osebni zaimek,

Neosebni samostalniški zaimki,

Pridevniška beseda – adjektival, Pridevnik, Števnik – numerale, Pridevniški zaimek,

Glagol – verbum, Glagolski vid, Glagolska vezljivost, Oblikovne lastnosti glagolov,

Glagolski naklon, Glagolski čas, Glagolsko pregibanje – spreganje, Posebnosti,

Prislov – adverb,

Predlog – prepozicija,

Veznik – konjunkcija,

Členek – partikula,

Medmet – interjekcija.

Priročnik ne vsebuje praktičnih nalog, temveč prinaša pregledno predstavitev posameznih

besednih vrst in oblikoslovnih pravil. Pravila, slovnični in drugi pojmi so razloženi in

sprotno ponazorjeni s primeri (ki ponekod izhajajo iz neumetnostnih besedil, ki so zapisana

pred samo obravnavo določene enote).

Priročnik je namenjen dijakom (gimnazijcem) za ponovitev jezika od prvega do četrtega

letnika gimnazije ter pripravam na maturo ter tako prinaša celovit in poglobljen pregled

oblikoslovja, ki je zbran na enem mestu. Hkrati pa lahko priročnik s pridom uporabljajo

ostali dijaki, za pregled in utrjevanje znanja o posameznih besednih vrstah, glede na

njihovo že usvojeno znanje.

90

2.2.7 Mala slovnica slovenskega jezika in Mala vadnica slovenskega jezika

Slika 41: GOMBOC, Mateja, 2009: Mala slovnica slovenskega jezika, Priročnik za šolo in

vsakdanjo rabo. Ljubljana: DZS.

Slika 42: GOMBOC, Mateja, 2011: Mala vadnica slovenskega jezika, Vaje in naloge k

mali slovnici slovenskega jezika. Ljubljana: DZS.

Mala slovnica slovenskega jezika in Mala vadnica slovenskega jezika se navezujeta v tem

smislu, da prva podaja teoretični del snovi, druga pa praktični del, torej naloge in vaje.

Mala slovnica slovenskega jezika je namreč priročnik, Mala vadnica slovenskega jezika pa

nekakšen delovni zvezek oziroma zbir vaj in nalog k priročniku. Kljub temu da se

navezujeta, pa sta zelo uporabni tudi samostojno, ali samo priročnik ali samo delovni

zvezek, odvisno pač od tega, kaj uporabnika zanima. Vsebina pa je v obeh podana zelo

pregledno, jasno in gledano s stališča obravnavanega poglavja o oblikoslovju, celostno.

91

2.2.7.1 Mala slovnica slovenskega jezika, Priročnik za šolo in vsakdanjo rabo

Slika 41: GOMBOC, Mateja, 2009: Mala slovnica slovenskega jezika, Priročnik za šolo in

vsakdanjo rabo. Ljubljana: DZS.

Mala slovnica slovenskega jezika prinaša poglavje o oblikoslovju na straneh 76–103,

naslovljeno pa je Jezikovni sestav, Oblikovna stran besed. Priročnik je pripravljen zelo

jasno in pregledno ter opremljen s slikovnim gradivom. Tudi kazalo je členjeno zelo

pregledno in uporabniku omogoča, da brez težav najde, kar ga zanima. Oblikoslovni del

priročnika zajema vse besedne vrste, podane pa so sledeče: Besedne vrste, Samostalniška

beseda (Samostalnik, Posamostaljeni pridevnik, Samostalniški zaimek), Pridevniška

beseda (Pridevnik, Števnik, Pridevniški zaimek), Glagol, Prislov, Predlog, Veznik, Členek,

Medmet.

Podrobneje je nato Samostalniška beseda členjena na: Samostalnik > Oblikovne lastnosti

samostalnika (Število, Spol, Sklon, Sklanjatev (Moške sklanjatve, Ženske sklanjatve,

Srednja sklanjatev, Naglasni tipi v sklanjatvah)), Posamostaljeni pridevnik, Samostalniški

zaimek > Osebni zaimki, Neosebni zaimki. Pridevniška beseda je členjena na: Pridevnik >

Oblikovne lastnosti pridevnika, Stopnjevalnost, Določnost, Števnik, Pridevniški zaimek.

92

Sledi Glagol, ki je podrobneje predstavljen sledeče: Neosebne glagolske oblike, Osebne

glagolske oblike > Oseba in število, Glagolski čas, Naklon, Preostale lastnosti glagolov >

Glagolski vid, Prehodnost, Glagolski način, Zanikanje osebnih glagolskih oblik. Nato sledi

še obravnava ostalih besednih vrst, torej Prislova, Predloga, Veznika, Členka in Medmeta.

Priročnik ne vsebuje vaj oziroma nalog, temveč samo teoretični del, ki je sprotno dosledno

ilustriran z ustreznimi primeri, preglednicami in miselnimi vzorci. Mala slovnica je

priročnik, ki poleg drugih jezikovnih ravni obravnava tudi oblikoslovje, in sicer strnjeno in

urejeno predstavlja posamezne besedne vrste ter podaja splošen pregled oblikoslovja.

Priročnik je poleg vsakdanje rabe namenjen tudi uporabi v šoli, natančneje srednješolcem,

saj podaja zbran pregled znanja o oblikoslovju v srednji šoli (predvsem ob njenem

zaključku, tj. pri splošni in poklicni maturi ter zaključnem izpitu). Dopolnilo k priročniku

Mala slovnica je delovni zvezek Mala vadnica, ki se navezuje na priročnik in sledi

njegovim vsebinam ter prinaša vaje in naloge.

93

2.2.7.2 Mala vadnica slovenskega jezika, Vaje in naloge k mali slovnici slovenskega

jezika

Slika 42: GOMBOC, Mateja, 2011: Mala vadnica slovenskega jezika, Vaje in naloge k

mali slovnici slovenskega jezika. Ljubljana: DZS.

Mala vadnica slovenskega jezika prinaša poglavje o oblikoslovju na straneh 57–83,

naslovljeno pa je Jezikovni sestav, Oblikovna stran besed. Vadnica je pripravljena zelo

jasno in pregledno ter je opremljena s slikovnim gradivom. Tudi kazalo je členjeno zelo

pregledno in uporabniku omogoča, da brez težav najde, kar ga zanima. Oblikoslovni del

vadnice zajema vse besedne vrste, podane pa so sledeče: Besedne vrste, Samostalniška

beseda (Samostalnik, Posamostaljeni pridevnik, Samostalniški zaimek), Pridevniška

beseda (Pridevnik, Števnik, Pridevniški zaimek), Glagol, Prislov, Predlog, Veznik, Členek,

Medmet.

Vadnica prinaša vaje in naloge k Mali slovnici slovenskega jezika in je delovni zvezek oz.

zbir vaj, ki sledi vsebinam priročnika Mala slovnica slovenskega jezika. Naloge v

delovnem zvezku so pregledne, jasne in po obliki zelo raznovrstne. Večinoma se

navezujejo na krajše ali daljše besedilo. Nekatere izmed nalog so zapisane v obliki

94

razpredelnic, ki jih je potrebno dopolniti ali v katere je treba razvrščati, izpisovati določene

besede iz besedil.

Vadnica je namenjena predvsem dijakom, saj prinaša vaje in naloge, ki zajemajo celotno

oblikoslovje v srednji šoli (predvsem ob njenem zaključku, tj. pri splošni in poklicni maturi

ter zaključnem izpitu). Ker pa vadnica sledi vsebinam priročnika, lahko ob reševanju vaj in

nalog praktični del dopolnjujemo tudi s teorijo, ki jo podaja priročnik Mala slovnica

slovenskega jezika. Na koncu vadnice so podane tudi rešitve, ki uporabnikom omogočajo,

da samostojno preverijo uspešnost reševanja posameznih nalog.

95

2.3 ŠTUDIJ

2.3.1 Oblikoslovne razprave

Slika 43: TOPORIŠIČ, Jože, 2003: Oblikoslovne razprave. Ljubljana: Založba ZRC.

»Celotna knjiga o slovenskem oblikoslovju je pomembno pričevanje slovenskega

jezikoslovnega prizadevanja zadnjih 40 let. Služila bo zlasti prizadevnemu študentu

slovenistike, pa tudi jezikoslovnemu raziskovalcu oziroma zainteresirancu na sploh ...«

(Toporišič 2003: 10) Kot torej navaja v spremni besedi avtor sam, so znanstvene razprave

namenjene predvsem študentom slovenistike in njihovemu podrobnejšemu raziskovanju

posameznih oblikoslovnih vprašanj oziroma raziskovanju določenih delov oblikoslovja, ki

jih zanimajo.

Delo je zbor del, torej razprav in drugih sestavkov, o oblikoslovju, ki so izhajala v letih

1957/58 do 1996 in je členjeno na pet delov: I. Splošno, II. Besedne vrste, III. Soočenja z

oblikoslovnimi teorijami drugih slovenistov, IV. Oblikoslovje posameznih besednih vrst,

V. Oblikoslovja slovenskih slovnic od Bohoriča 1584 do Slovenske slovnice 1956. Tako

96

lahko študentje hitreje poiščejo vsebino, ki jih zanima. Njihova vsebina je natančneje

predstavljena v sami spremni besedi.

V poglavju Splošno je kot prvo (enoumno in enotno) podano oblikoslovno izrazje in

njegovo jezikovno ozadje ter teorija morfema. Nadaljnje sledi oblikoslovna segmentacija

oziroma razčlenitev, (splošna) predvidljivost spola in vključenost prevzetih besed v

jezikovni sistem slovenskega knjižnega jezika. Temu sledi predstavitev stilnosti

oblikoslovnih kategorij slovenskega knjižnega jezika, kjer avtor upošteva načelo

(Toporišič, 2003: 25): »… kjer je izbira, gre za stilnost – velja tudi za slovnične kategorije:

enobesednost (oz. enodelnost) proti večbesednosti (oz. večdelnosti), pripadnost besedni

vrsti z ev. derivacijsko zgodovino ter na koncu vse kategorije posameznih besednih vrst, pri

samostalniški besedi npr. spol (z živostjo in človeškostjo), vrste, paradigma števila, oseba,

določnost, sklon. Poleg samostalniških je obdelana še stilnost pridevniških in glagolskih

kategorij.« Kot zadnje so v tem poglavju predstavljeni še naglasni in oblikoslovni tipi v

akademijskem Slovarju slovenskega knjižnega jezika.

Poglavje Besedne vrste najprej prinaša kritični sestavek o besednovrstnih vprašanjih

slovenskega knjižnega jezika glede na besedotvorno teorijo v Slovarju slovenskega

knjižnega jezika. Sledeč sestavek te zadeve še utrjuje in obenem prinaša zaporedje

besednih vrst (samostalniška beseda, pridevniška beseda, glagol, prislov, povedkovnik,

predlog, veznik, členek, medmet). Nadaljnje je podan Esej o slovenskih besednih vrstah, v

katerem je teorija besednih vrst potrjena še s skladenjskega stališča v vseh možnih

pretvorbah oziroma skladenjskih vlogah. Kratko oblikoslovje slovenskega knjižnega

jezika, ki sledi v nadaljevanju, pa je sistemski prikaz oblikoslovja slovenskega knjižnega

jezika (nekakšna predhodnica oblikoslovja v Toporišičevi slovnici). Na koncu poglavja so

prikazane še prevzete oblikoslovne prvine slovenskega knjižnega jezika in

oblikospreminjevalni naglasni tipi slovenskega jezika (ta razprava je nastala za

onaglaševanje slovenskih besed v slovarskem delu Slovenskega pravopisa 1962).

Tretji razdelek prinaša, kot pove že sam naslov, soočenja z oblikoslovnimi teoremi

drugih slovenistov, ugotovitve o odstopanjih Toporišičeve teorije od ostalih ter podaja

presojo o primernosti teh odstopanj. Pri treh enotah v tem sestavku gre za knjige, izmed

katerih sta dve znanstveno zasnovani (C. Vincentova: oblikoslovje v Poizkusu slovenske

slovnice in R. Lenčka: oblikoslovje v Strukturi in zgodovini slovenskega jezika), ena

izmed njih pa je zasnovana učbeniško za osnovno šolo (M. Jalnove: oblikoslovje v

Spoznavajmo slovenski jezik). Preostali dve enoti pa sta Toporišičeva kritična odziva, eden

na Majdičevo kritiko oblikoslovne teorije v Načrtu pravil za novi slovenski pravopis, drugi

pa je presoja petih jezikoslovnih nastopov na 8. simpoziju Slovenskega jezika, književnosti

in kulture. Sestavki iz tega razdelka obenem omogočajo še vpogled v tujejezične zapise o

slovenskem jeziku in oblikoslovnih vprašanjih, ki so tu podani v slovenskem zapisu

(prevodu).

97

Četrto poglavje, Oblikoslovje posameznih besednih vrst, podrobno obravnava teoreme

posameznih besednih vrst, zlasti samostalniške in pridevniške, pa tudi glagola. Zadnji

razdelek govori o členku, prikazuje stavčne ustreznike večine členkov (ampak samo v

njihovih glavnih pomenih).

Zadnje poglavje (Oblikoslovja slovenskih slovnic od Bohoriča 1584 do SS 1956)

prikazuje oblikoslovje v slovenskih slovnicah od Bohoričeve slovnice iz leta 1584 do tako

imenovane čitankarske Slovenske slovnice iz leta 1956. Tako torej v tem poglavju

najdemo zapise o oblikoslovju: iz Bohoričevih Zimskih uric prostih 1584, iz celovške

Slovnice ali Slovenje jezikovne knjige, iz Pohlinove Kranjske grammatike 1768 oz. 1783,

iz Gutsmanovega Slovenjega jezikovnega nauka 1777, iz Kopitarjeve Slovnice

slovanskega jezika na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem 1808/1809 in iz Janežičeve

Slovenske slovnice 1854. Temu sledi še Škrabčevo oblikoslovje s konca 19. stoletja 1893,

Nahtigalovo imensko oblikoslovje v Slovanskih jezikih 1952 ter oblikoslovje v Slovenski

slovnici 1956.

Ob koncu knjige je navedeno zaporedje izhajanja sestavkov ter precej obširno stvarno in

lastnoimensko kazalo (tudi knjižnih izdaj tega področja).

Teorija, teoretične razprave in razmišljanja so dosledno prikazana, podkrepljena,

pojasnjena s primeri oziroma z zgledi, kot na primer pri prevzetih oblikoslovnih prvinah

slovenskega knjižnega jezika (Toporišič 2001: 101): »Tudi slovenski pridevnik načeloma

ne trpi prevzetih oblikoslovnih prvin; zato imajo pridevniške besede po tri oblike za spole

(npr. lep dan, lepa hiša, lepo vreme) in za števila (npr. lep dan, lepa dneva, lepi dnevi) ter

se tudi sklanjajo (npr. lep dan, lepega dneva itd.).«

Teoretične rešitve prikazanih razprav so se uveljavile v več Toporišičevih slovnicah in

priročnikih, same razprave pa študentom omogočajo poglobljeno raziskovanje

oblikoslovja, hkrati pa tudi vpogled v tujejezične zapise o slovenskem jeziku in

oblikoslovnih pogledih, ki so tu podani v slovenskem zapisu.

98

2.3.2 Vaje iz oblikoslovja

Slika 44: DEBELAK, Marija, ZORKO, Zinka, 1985: Vaje iz oblikoslovja. Maribor:

Pedagoška akademija.

Vaje iz oblikoslovja sta avtorici zastavili in pripravili strukturirano. Vaje so pregledne in

jasne. Zbir vaj pa ne vsebuje kazala, zato je nekoliko nepregledno zaporedje vaj (vsaj

uporabnikom, ki jih zanimajo le določene vaje oziroma besedne vrste).

Nekatere vaje so zastavljene tako, da se navezujejo na določeno umetnostno besedilo, ki je

zapisano ali priloženo v zboru vaj, (na primer Cankarjeva črtica Gospod stotnik,

Župančičeva pesem Osvoboditelj ...), iz katerega je potrebno izpisati določene stvari (kot

na primer – zapisana je Glazerjeva pesem Pozdrav v domovino, nato so podana sledeča

99

navodila (Debelak, Zorko 1985: 5): »Izpišite samostalnike ženskega spola z edninsko

rodilniško končnico -e in jim določite spol, sklon, število, sklanjatev.«). Ostale vaje pa so

naloge (večinoma) odprtega tipa, ki se prav tako navezujejo na krajše ali daljše besedilo in

imajo navodila, z izrazi kot so: popravite, določite, pripišite, izberite, vstavite, spremenite,

akcentuirajte (naglasite) ...

Vaje iz oblikoslovja se začenjajo z razpredelnico, v katero je potrebno razvrstiti posamezne

besedne vrste, nato pa si vaje sledijo po slednjih naslovih Samostalnik, Vaje za 1.

sklanjatev, Vaje za 2. sklanjatev, Vaje za 3. sklanjatev, Vaje za 4. sklanjatev, Pridevnik,

Zaimki, Osebni in povratni zaimek, Svojilni in povratni zaimek, Kazalni zaimek,

Vprašalni zaimek, Oziralni zaimek, Nedoločni zaimek, Števniki, Vaje za vrstilni števnik,

Vaje za ločilni števnik, Vaje za množilni števnik, Vaje za glagol, Glagolski vid,

Prehodnost glagola, Tvorba glagolskih oblik, Nakloni, Časi, Načini, Vaje za neosebne

glagolske oblike, Vaje za namenilnik, Vaje za glagolnik, Vaje za deležja na -č, -aje, -e,

Vaje za deležnike na -č, -ši, -l, -n/t, Vaje za prislov, Vaje za predloge, Vaje za rabo

veznikov, Vaje za večfunkcijske priredne veznike, Vaje za večfunkcijske podredne

veznike, Vaje za medmet.

Menim, da je obravnavani zbir vaj namenjen praktičnemu usvajanju oblikoslovnih pravil in

je eden izmed redkih, ki je namenjen študentom za študij oblikoslovja. Nekatere vaje so

sicer lažje, ampak vseeno zadostne za ponovitev že usvojenega znanja. Pomankljivost pa

se kaže zlasti v tem, da vaje nimajo priloženih rešitev, ki bi uporabnikom omogočale, da

sami preverijo uspešnost reševanja posameznih nalog.

100

2.3.3 Slovenski knjižni jezik 16. stoletja

Slika 45: MERŠE, Majda, 2009: Slovenski knjižni jezik 16. stoletja. Ljubljana: Založba

ZRC.

Monografija je zbir enaindvajsetih razprav, ki so nastajale od leta 1984, obravnava pa

predvsem oblikoslovno in besedotvorno problematiko slovenskega knjižnega jezika v času

njegovega nastanka. Razprave so razporejene v tri vsebinske sklope: prvi del zajema devet

razprav, ki so oblikoslovnega značaja, drugi del predstavlja cikel besedotvornih razprav, v

zadnjem sklopu pa so razprave, ki (večinoma hkrati) obravnavajo glasoslovno in

pravopisno problematiko. Vendar pa je potrebno dodati, da je uvrstitev razprav v

posamezne vsebinske sklope samo okvirna (upošteva namreč le prevladujočo obravnavano

problematiko, ne pa celotne).

Razprave oblikoslovnega značaja so torej zbrane na začetku monografije, in sicer,

obsegajo strani od 11 do 125. Razprave so nastale ob raziskovanju jezika slovenskih

protestantskih piscev 16. stoletja in podajajo oziroma (kot pravi avtorica) osvetljujejo rabo

kategorij vida, časa (posebej predpreteklika) in naklona (posebej pogojnika), pa tudi

101

vrstnosti glagolskega dejanja, večinoma v medsebojni odvisnosti in ob upoštevanju

različnih okoliščin rabe (Merše 2009: 9).

V prvem vsebinskem (oblikoslovnem) sklopu lahko torej najdemo obravnavo

besednovrstne in druge slovnične problematike besedja slovenskih protestantskih piscev

16. stoletja ter obravnavo rabe predpreteklika v Dalmatinovi Bibliji. Nadaljnje sta

obravnavana vid in čas v Trubarjevih in Dalmatinovih biblijskih prevodih, pri čemer je

nato še podrobneje predstavljen glagolski vid v povezavi z načinom in naklonom. V

osrednjem delu sklopa sledi prikaz razmerja med leksičnim in vidskim pomenom glagola

(ob enovidskih glagolih v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja). Nadaljnje je

predstavljen glagolski vid v Dalmatinovi Bibliji ob naslonitvi na Lutrov prevodni zgled ter

vrste glagolskega dejanja v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja in

tujeprevodne predloge. Ob koncu sklopa je podana še raba pogojnika v slovenskem

knjižnem jeziku 16. stoletja in pa upoštevanje glagolskega oblikoslovja 16. stoletja v

jezikoslovnih delih 19. in prve polovice 20. stoletja.

Vse razprave ob teoretičnih razmišljanjih vsebujejo (sprotne) zglede, ki najjasneje

prikazujejo posamezno obravnavano problematiko ali vprašanja, kot na primer pri

obravnavi rabe predpreteklika v Dalmatinovi Bibliji (Merše 2009: 34): »Posamezni primeri

kažejo, da se je predpreteklik uporabljal kot izrazilo preddobnosti dejanja odvisnega

stavka v razmerju do dejanja, ki je izraženo z medmetom, ali je iz sobesedila celo eliptično

izpuščeno. Npr.: INu kadar je Elisa v’to hiʃho bil priʃhàl, pole, tu je ta Hlapzhizh na

njegovi poʃteli mèrtou leshal (I, 204b).«

Menim, da razprave študentom omogočajo vpogled v oblikoslovno problematiko

slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, torej obdobja njegovega nastanka, in s tem tudi

poglabljanje in razširjanje njihovega vedenja in predstav o oblikoslovju slovenskega

knjižnega jezika sploh.

102

2.3.4 Enciklopedija slovenskega jezika

Slika 46: TOPORIŠIČ, Jože, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana:

Cankarjeva založba.

Enciklopedija slovenskega jezika prinaša slovensko jezikoslovno izrazje (obsega okrog pet

tisoč enot) in je prav zaradi tega koristna tako učencem in dijakom, kot tudi študentom,

učiteljem, profesorjem slovenskega jezika ter seveda vsem zainteresiranim za (strokovno

slovenistično) izrazje slovenskega jezika. Enciklopedija pa je, kot v spremni besedi pravi

Toporišič »... sestavljena na podlagi izrazja (terminologije), izpisanega iz slovenističnega

jezikoslovnega jezikoslovja 20. stoletja.« (Toporišič 1992: predgovor)

Vse izrazje je razporejeno po abecedi, prikazano z izhodiščem v posameznih strokovnih

izrazih, kar uporabniku omogoča, da čim lažje poišče želeno, ob tem pa ne le sam pomen

posameznega izraza/pojma, temveč tudi informacijo o tem, v kateri obliki in kolikšnem

obsegu je le-ta značilen za slovenski jezik.

103

V Enciklopediji je zajeto izrazje tradicionalnega opisnega (knjižnojezikovnega)

jezikoslovja, splošnega in zgodovinskega jezikoslovja ter tudi narečjeslovnega

jezikoslovja. Obravnavano je glasoslovno, oblikoglasno, pravopisno izrazje in izrazje

morfematike, skladnje, besedoslovja (ki vključuje tudi besedotvorno in slovaropisno

izrazje) ter nenazadnje še oblikoslovno izrazje. Torej, s stališča oblikoslovja in

oblikoslovnih vprašanj prinaša enciklopedija oblikoslovno izrazje in tako uporabniku

omogoča, da se seznani z morebitnimi neznanimi oblikoslovnimi izrazi/pojmi ali pa najde

dodatne informacije o že znanih.

Vsi teoremi in definicije (izrazi in pojmi) so sestavljeni iz oglavja in razlage ter so

dosledno ponazorjeni s primeri iz slovenskega jezika oziroma slovenskih besedil. Oglavje

je glava (ki se začenja s polkrepko tiskano iztočnico, končuje pa z besedotvorno oznako

oziroma s tretjo obliko pridevniških besed), ki ji nato (po potrebi) sledi zaglavje. Za

zaglavljem pa sledi razlaga, ki prinaša pomen iztočnice (izraza/pojma). Pomen je, v

primeru, da je strokovni izraz enopomenski, neoštevilčen. Če pa ima le-ta več pomenov, je

vsak izmed njih označen z arabskimi številkami. Ob koncu razlage pomena/pomenov so

(večinoma) s pomišljaji nakazani sopomenski izrazi, predvsem mednarodni pa tudi domači

izrazi, ki pa niso ustaljeni. Poleg tega obstajajo še oznake, ki opozarjajo na protipomenke,

na mesta, kjer je o čem posebej govora in podobno.

Menim, da je enciklopedija koristen pripomoček za seznanjanje z neznanim strokovnim

izrazjem s področja slovenistike, torej med drugim tudi oblikoslovnega izrazja.

104

2.3.5 Slovenska slovnica

Slika 47: TOPORIŠIČ, Jože, 2004: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.

Slovenska slovnica je znanstveno delo, ki obravnava jezik po enotah (glasoslovje,

besedoslovje, besedotvorje, oblikoslovje, skladnja, sporočanje …) in razlaga pravila.

Razdeljena je na deset enot, oblikoslovje pa je obravnavano v peti enoti, torej na straneh

101–141.

Peta enota slovnice, ki zajema oblikoslovje, je členjena po sledečih naslovih: Osnovni

pojmi, Besedne vrste, Oblikospreminjevalni, oblikotvorni in naglasni vzorci, Morfematika,

Oblikoglasje, Inherentne kategorije sklonljivega, Samostalniške besede, Samostalnik,

Samostalniški zaimek, Skladenjska vloga, Pridevniške besede, Pridevnik, Števniki,

Pridevniški zaimki, Glagol, Prislov, Povedkovnik, Predlog, Vezniška beseda, Členek in

Medmet.

105

Slovenska slovnica je znanstveno delo, ki je tematsko razdeljeno na osem poglavij in je

namenjeno vsem, ki jih poglobljeno zanima podoba slovenskega jezika. Predvsem

študentom slovenistike ponuja celoten pregled oblikoslovja in oblikoslovnih pravil.

106

2.3.6 Slovenski pravopis

Slika 48: TOPORIŠIČ, Jože, 2007: Slovenski pravopis. Ljubljana: Založba ZRC.

Slovenski pravopis je normativni priročnik, ki podaja pravila o pravilnem zapisovanju

besed in besedil v slovenskem jeziku. Obsega pravila o pravilnem zapisovanju besed, rabi

velikih in malih črk, rabi ločil, deljenju besed, pisanju skupaj in narazen, zapisovanju

prevzetih besed, vsebuje pa tudi slovarski del, ki zajema preko 130.000 slovarskih iztočnic.

Slovenski pravopis tako vsebuje pravopisna pravila in pravopisni slovar.

Oblikoslovna pravopisna pravila najdemo na straneh 87–108, členjena pa so pod sledečimi

naslovi: Oblike, Samostalniška beseda, Samostalnik, Večbesedna poimenovanja,

Samostalniški zaimki, Pridevniška beseda, Glagol, Oblikoslovni naglas.

Slovenski pravopis je jezikovni normativni priročnik, ki je namenjen vsem uporabnikom

slovenščine. Študentom slovenistike pa predstavlja strokovni pripomoček, kjer so zbrana,

gledano s stališča oblikoslovja, vsa oblikoslovna pravopisna pravila.

107

2.3.7 Slovenska slovnica za vsak dan

Slika 49: ŽAGAR, France, 2010: Slovenska slovnica za vsak dan. Celje: Celjska

Mohorjeva družba.

Žagarjeva Slovenska slovnica za vsak dan je priročna sodobna slovnica, ki temelji na

Toporišičevi slovnici. Vendar pa, kot pravi avtor v predgovoru (Žagar 2010: 11), » ...

vsebuje samo najnujnejša dognanja, ki jih potrebuje vsak funkcionalno opismenjen in

javnega nastopanja vešč Slovenec.«

Poglavje o oblikoslovju najdemo na straneh 99–189. Členjeno je po sledečih naslovih:

Besedne vrste (Oblikoslovje odkriva sistem besednih oblik in njihov pomen, Oblikoslovni

morfemi), Samostalniška beseda (Samostalnik, Samostalniški zaimek), Pridevniška beseda

(Pridevnik, Števniški pridevnik, Pridevniški zaimek), Glagol (Vloga glagola v stavku,

Pomen glagolov, Vid, Prehodnost, Oblike, Spreganje, Čas, Naklon, Način, Neosebne

glagolske oblike), Prislov, Povedkovnik, Predlog, Vezniška beseda, Členek, Medmet,

Besedna analiza.

108

Slovenska slovnica za vsak dan je namenjena vsakdanji uporabi, torej vsem uporabnikom

slovenskega jezika, ki bi želeli hitro pogledati in osvežiti določena slovnična pravila.

Slovnica je opremljena s slikovnim gradivom in (študentom) ponuja priročen in hitro

dostopen pregled oblikoslovja.

109

3 VPRAŠALNIK ZA UČITELJE

S pomočjo vprašalnikov sem raziskala izkušnje in navade učiteljev, torej katera literatura

jim je najbolj v pomoč in oporo pri poučevanju ter katera literatura je po njihovem mnenju

najprimernejša za učence in dijake pri samostojnem učenju; katero literaturo s področja

oblikoslovja torej uporabljajo in se po njihovem mnenju v praksi najbolje obnese.

Vprašalnike sem razdelila učiteljem na osnovnih šolah in srednjih šolah (strokovnih,

poklicno-tehniških programih in gimnazijah).

V nadaljevanju sledijo analize in podane ugotovitve. Posamezna vprašanja z odgovori so

podana v obliki preglednic, kjer je v vsaki vrstici ob koncu odgovora, v prvem stolpcu, s

števili zapisana količina enakih odgovorov, v drugem stolpcu pa je izraženo še razmerje

enakih odgovorov v odstotkih. V Prilogi A je priložen vzorec vprašalnika, ki so ga

izpolnjevali učitelji in profesorji.

110

4 PREGLEDNICA OSNOVNA ŠOLA

111

V obravnavi je zajetih 5 vprašalnikov, ki so jih izpolnili učitelji slovenščine na osnovnih

šolah. Z vprašalniki sem delno raziskala njihove navade in izkušnje, torej katera literatura

jim je najbolj v pomoč in oporo pri poučevanju ter katera literatura je po njihovem mnenju

najprimernejša za dijake pri samostojnem učenju; katero literaturo s področja oblikoslovja

torej uporabljajo in se po njihovem mnenju v praksi najbolje obnese.

Pri prvem vprašanju je literatura, ki jo najpogosteje navajajo kot tisto, ki jim služi kot

opora in pomoč pri poučevanju oblikoslovja, predvsem Toporišičeva Slovenska slovnica

(100 %)3, sledita pa Mala slovnica slovenskega jezika avtorice Mateje Gomboc (80 %) in

pa priročnik z vajami Oblikoslovje Marte Pavlin (80%). Manj v uporabi so nato še:

Odvozlanke (D. Kapko) (60 %), Razvezani jezik (M. Cestnik: J. Vogel) (40 %) in

Žagarjeva Slovenska slovnica in jezikovna vadnica (40 %).

Kot drugo so nato odgovori na vprašanje Iz katere literature črpate snov za morebitne

delovne liste, ki jih pripravite (bodisi za začetno usvajanje snovi ali za nadaljne utrjevanje

znanja)? in so glede na količino enakih odgovorov v uporabi sledeče (od največ do

najmanj): Zbirke vaj D. Kapko Znam več (80 %), Učbeniki in delovni zvezki različnih

založb (Mladinska knjiga, Modrijan, Rokus) (60 %), Zbirke vaj: Slovenščina Eksterci

(Založba Millenium) (40 %), B. Črnič, Z. Hiti: Moj jezik, tvoj jezik, naš jezik, slovenski

jezik (40 %), M. Pavlin: Oblikoslovje (20 %), D. Kapko: Osnovnošolski plonk

(slovenščina – jezik) (20 %) in Slovka (vaje za utrjevanje skladnje in oblikoslovja) (20 %).

Kot literatura, ki jo uporabljajo pri pouku slovenščine, so vsi učitelji navedli deli (Kocjan-

Barle, Smisl) Znanka ali uganka (100 %) in Slovenščina za vsak dan (Cajhen, Drusany,

Križaj-Ortar, Bešter-Turk) (100 %).

Na vprašanje, katero dodatno literaturo najpogosteje priporočajo učencem za uporabo pri

samostojnem učenju (kadar le-ti potrebujejo dodatno gradivo, saj obvezni učbeniki/

delovni zvezki niso dovolj oziroma jim je snov težje razumljiva ali pa imajo težave pri

praktični rabi snovi in nalogah), kot priporočeno oz. predlagano navajajo sledeče (od

največ do najmanj): Odvozlanke (D. Kapko) (80 %), Mala slovnica slovenskega jezika (M.

Gomboc) (40 %), Razvezani jezik (M. Cestnik:, J. Vogel) (40 %), Osnovnošolski plonk plus

(D. Kapko) (40 %), Znam za več (D. Kapko) (20 %) in kot zadnje še spletne strani (20 %),

ki jih niso poimensko navedli.

Torej, gradiva, ki jih učitelji slovenščine v osnovni šoli pri poučevanju splošno

najpogosteje uporabljajo so: (na šoli predpisani) obvezni učbeniki in delovni zvezki

(Znanka ali uganka in Slovenščina za vsak dan), Toporišičeva Slovenska slovnica, Mala

slovnica slovenskega jezika (Gomboc) in priročnik Oblikoslovje (Pavlin). Snov za delovne

liste črpajo iz gradiv, ki zajemajo zbir nalog oz. vaj, preglednic ter učbenikov in delovnih

zvezov različnih založb. Kot dodatno literaturo dijakom najpogosteje priporočajo razne

3 odstotki kažejo kolikšen odstotek vseh anketirancev uporablja določeno gradivo

112

priročnike za šolo in vsakdanjo rabo (Razvezani jezik in Mala slovnica slovenskega jezika)

pa preglednice in spletne strani.

113

5 PREGLEDNICA SREDNJA ŠOLA (STROKOVNI IN POKLICNO-TEHNIŠKI

PROGRAMI)

114

V obravnavi je zajetih 5 analiziranih vprašalnikov, ki so jih izpolnili profesorji slovenščine

na strokovnih in poklicno-tehniških srednjih šolah. Z vprašalniki sem okvirno raziskala

navade in izkušnje profesorjev slovenščine, torej katera literatura jim je najbolj v pomoč in

oporo pri poučevanju ter katera literatura je po njihovem mnenju najprimernejša za dijake

pri samostojnem učenju; katero literaturo s področja oblikoslovja torej uporabljajo in se po

njihovem mnenju najbolje obnese.

Pri prvem vprašanju je literatura, ki jo najpogosteje navajajo kot tisto, ki jim služi kot

opora in pomoč pri poučevanju oblikoslovja, predvsem učbenik Na pragu besedila (več

avtoric) (60 %)4, ki mu sledi učbenik Besede Mateje Gomboc (40 %). Manj v uporabi so

nato še: Žagarjeva (20 %) in Toporišičeva slovnica (20 %), pa Oblikoslovje (20 %) in

Slovenski pravopis (20 %).

Kot drugo, so nato odgovori na vprašanje Iz katere literature črpate snov za morebitne



najmanj): Slovenščina – Jezik na maturi (zbirka nalog za slovenščino) (40 %),

Slovenščina – Jezik na poklicni maturi (razlage in ponazoritve jezikovnih učnih tem)

(40 %), F. Žagar: Slovnica (20 %), Čez prag besedila (20 %), Na pragu besedila (20 %) in

Besede (M. Gomboc) (20 %).

Kot literatura, ki jo uporabljajo pri pouku slovenščine so vsi profesorji navedli deli (v

triletnem programu) učbenik Mateje Gomboc – Besede (100 %) in (v štiriletnem programu

učbenik in delovni zvezek) Na pragu besedila (100 %).

Na vprašanje, katero dodatno literaturo najpogosteje priporočajo dijakom za uporabo pri



praktični rabi snovi in nalogah), kot priporočeno oz. predlagano navajajo samo učbenik

(Jožica Jožef Beg, Sanja Kostanjšek) Slovenski jezik (učbenik za Slovenščino v poklicno-

tehničnih programih) (20 %).

Torej, gradiva, ki jih profesorji slovenščine, na strokovnih in poklicno-tehniških srednjih

šolah pri poučevanju splošno najpogosteje uporabljajo so: (na šoli predpisan) obvezni

učbenik in delovni zvezek (Besede – v triletnem programu in Na pragu besedila – v

štiriletnem programu), Toporišičeva in Žagarjeva slovnica ter Slovenski pravopis. Snov za

delovne liste prav tako črpajo iz obveznih delovnih zvezkov in pa iz gradiv, ki zajemajo

zbir nalog oz. vaj. Kot dodatno literaturo dijakom najpogosteje priporočajo učbenik Jožice

Jožef Beg in Sanja Kostanjšek Slovenski jezik.


115

6 PREGLEDNICA SREDNJA ŠOLA (GIMNAZIJA)

116

V obravnavi je zajetih 5 analiziranih vprašalnikov, ki so jih izpolnili profesorji slovenščine

na gimnaziji. Z vprašalniki sem okvirno raziskala navade in izkušnje gimnazijskih

profesorjev slovenščine, torej katera literatura jim je najbolj v pomoč in oporo pri

poučevanju ter katera literatura je po njihovem mnenju najprimernejša za dijake pri

samostojnem učenju; katero literaturo s področja oblikoslovja torej uporabljajo in se po

njihovem mnenju najbolje obnese.

Pri prvem vprašanju je literatura, ki jo navajajo kot tisto, ki jim služi kot opora in pomoč

pri poučevanju oblikoslovja, (v enaki meri) sledeča: Slovenska slovnica (J. Toporišič)

(20 %)5, Enciklopedija slovenskega jezika (J. Toporišič) (20 %), Na pragu besedila 2

(učbenik, delovni zvezek, priročnik) (20 %) in razna e-gradiva (20 %).

Kot drugo so nato odgovori na vprašanje Iz katere literature črpate snov za morebitne



najmanj): Slovenščina 2 – Z besedo do besede (zbirka nalog) (80 %), Čez prag besedila

(60 %), Slovenščina – jezik na maturi (40 %), Na pragu besedila 2 (delovni zvezek) (20

%), Oblikoslovje (priročnik z vajami) (20 %) in Besede 4 (20 %).

Kot literatura, ki jo uporabljajo pri pouku slovenščine, so vsi profesorji navedli Na pragu

besedila 1–4 (učbenik in delovni zvezek) (100 %).

Na vprašanje, katero dodatno literaturo najpogosteje priporočajo dijakom za uporabo pri



praktični rabi snovi in nalogah), kot priporočeno oz. predlagano navajajo samo priročnik z

vajami Oblikoslovje (M. Pavlin-Povodnik) (20 %) in Srednješolski plonk – jezik (M.

Končina) (20 %).

Torej, gradiva, ki jih profesorji slovenščine na gimnaziji pri poučevanju splošno

najpogosteje uporabljajo so: (na šoli predpisan) obvezni učbenik in delovni zvezek (Na

pragu besedila), Toporišičevi Slovenska slovnica in Enciklopedija slovenskega jezika ter

razna e-gradiva. Snov za delovne liste prav tako črpajo iz obveznega delovnega zvezka in

pa iz gradiv, ki zajemajo zbir nalog oz. vaj. Kot dodatno literaturo dijakom najpogosteje

priporočajo priročnik Pavlin-Povodnikove Oblikoslovje in preglednico Srednješolski

plonk – jezik.


117

7 VPRAŠALNIK ZA ŠTUDENTE

S pomočjo vprašalnika sem raziskala izkušnje in navade študentov, torej katera literatura

jim je v pomoč in oporo pri študiju oblikoslovja.

V nadaljevanju sledijo sledijo analize in podane ugotovitve. Posamezna vprašanja z

odgovori so podana v obliki preglednic, kjer je v vsaki vrstici ob koncu odgovora, v prvem

stolpcu, s števili zapisana količina enakih odgovorov, v drugem stolpcu pa je izraženo še

razmerje enakih odgovorov v odstotkih.

V Prilogi B je priložen vzorec vprašalnika, ki so ga izpolnjevali študentje Slovenskega

jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti v Mariboru pri predmetu Oblikoslovna

podoba in pomen oz. Slovenski knjižni jezik 2 v študijskem letu 2011/2012.

118

8 PREGLEDNICA ŠTUDIJ

119

V obravnavi je zajetih 15 vprašalnikov, ki so jih izpolnili študentje Slovenskega jezika s

književnostjo na Filozofski fakulteti v Mariboru pri predmetu Oblikoslovna podoba in

pomen oz. Slovenski knjižni jezik 2 v študijskem letu 2011/2012. Z vprašalniki sem

okvirno raziskala študijske navade in izkušnje študentov, torej katera literatura jim je

najbolj v pomoč in oporo pri študiju oblikoslovja.

Izkazalo se je, da se študentje pri študiju oblikoslovja držijo predvsem zapiskov s

predavanj (53,3 %6) in skripte (46,6 %), ki so jo prejeli od profesorice na samih

predavanjih, hkrati pa uporabljajo Slovenski pravopis (26,6 %), srednješolske učbenike

(13,3 %), ki jih v odgovorih niso poimensko navedli in Slovar slovenskega knjižnega jezika

(6,6 %). Predvsem pa jim pri študiju temelj v večini predstavlja Toporišičeva Slovenska

slovnica (66,6 %).

Na vprašanje Se pri študiju držite samo predpisane literature ali jo dopolnjujete še z drugo

literaturo? pa so odgovarjali z ne, samo zapiske (6,6 %) in predpisane literature (6,6 %).

Kot odgovore so navajali še Slovenski pravopis (razdelek Pravila) (6,6 %), dodatna

literatura (13,3 %) in priročniki (vaje → slovnica) (13,3 %), ki jih v odgovorih niso

poimensko navedli.

Pri izboru literature z obveznega seznama literature (podanega s strani profesorice) se kot

najpogostejši odgovor pojavlja samo najpomembnejše (53,3 %), torej izbirajo samo tisto

gradivo, ki se jim zdi najpomembnejše, ter gradiva, ki so najmanj obsežna (6,6 %) in

gradivo, ki jim je najbližje (6,6 %) oziroma gradivo, ki se jim zdi najpreprostejše podano

(6,6 %). 13,3 % pa jih na vprašanje Predelate vsa dela, ki so navedena kot obvezna

literatura s strani profesorjev, ali izberete le tisto, ki so vam najbližje oziroma se vam zdijo

najpomembnejša? odgovarja z odvisno od časa.

Poleg literature, ki podaja teoretična spoznanja, pa nekateri študentje ne posegajo po

literaturi s praktično vsebino, torej z raznimi vajami in nalogami. Razlogi, ki jih navajajo

za to, pa naj bi bili predvsem pomanjkanje časa (13,3 %), zadostni delež praktičnega dela

na samih vajah (pri predmetu) (6,6 %) in da ni takšne naloge, ki bi zahtevala dodatne vaje

(6,6 %). Ostali, ki so na vprašanje Ali pri študiju poleg literature, ki obsega teoretični del,

posegate tudi po tisti, ki obsega praktični del, torej razne vaje in naloge, ki vam pomagajo

pri usvajanju in utrjevanju znanja? odgovorili z da, pa kot literaturo, po kateri posegajo,

navajajo srednješolske učbenike (20 %), ki jih v odgovorih niso poimensko navedli, vaje s

predavanj (6,6 %), Slovensko slovnico in vadnico (6,6 %) ter vaje s spleta (6,6 %).

Študentje se pri študiju oblikoslovja predvsem držijo skripta, zapiskov s predavanj in

predpisane literature, pri kateri pa izbirajo le gradiva, ki se jim zdijo najpomembnejša in

tista, ki študijsko snov podajajo najpreprosteje. Samostojno študentje literaturo za študij


120

dopolnjujejo s srednješolskimi učbeniki. Po gradivih s praktično vsebino večinoma ne

posegajo zaradi pomanjkanja časa ali ker se jim to ne zdi potrebno, če pa že, so to prav

tako srednješolski učbeniki in pa vaje s predavanj, vaje s spleta in Slovenska slovnica in

vadnica.

121

9 SKLEP

Pri zbiranju, pregledovanju in raziskavi obstoječega gradiva za učenje in poučevnje

oblikoslovja sem izbrala devetinštirideset različih oblikoslovnih gradiv. Zbirala sem med

dostopnimi obstoječimi gradivi, ki so mi bila dosegljiva v štirih različnih knjižnicah, in

sicer v Univerzitetni knjižnici Maribor, Miklošičevi knjižnici Filozofske fakultete v

Mariboru, Osrednji knjižnici Celje in Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Vsa gradiva

sem natančno pregledala in vsakega posamezno tudi predstavila.

Med zbiranjem gradiv in podatkov sem ugotovila, da je na voljo največ gradiv oziroma

literature, namenjene osnovnošolcem, torej osnovnošolskemu učenju in poučevanju

oblikoslovja. Malo manj je oblikoslovnega gradiva za srednješolsko stopnjo izobraževanja,

najmanj (vsaj specifično opredeljenega kot posebej zanje) pa je gradiva za študente

slovenistike pri študiju oblikoslovja.

Obdelana gradiva sem razdelila na tri sklope, in sicer glede na stopnjo izobraževanja. V

prvem sklopu – Osnovna šola – je predstavljenih osemnajst gradiv, v drugem

sklopu – Srednja šola (strokovni, poklicno-tehniški in gimnazijski programi) –

štiriindvajset gradiv in v tretjem sklopu – Študij – sedem gradiv.

Poleg samih gradiv sem s pomočjo vprašalnikov raziskala še izkušnje in navade učiteljev

oziroma profesorjev, torej katera literatura jim je v pomoč in oporo pri poučevanju, katera

literatura je po njihovem mnenju najprimernejša za učence in dijake za samostojno učenje

ter katero literaturo s področja oblikoslovja uporabljajo in se po njihovem mnenju v praksi

najbolje obnese. Vprašalnike je izpolnilo pet učiteljev, ki poučujejo v osnovni šoli, pet

učiteljev, ki poučujejo v strokovnih in poklicno-tehniških srednješolskih programih ter pet

učiteljev, ki poučujejo v gimnaziji. Ugotovila sem, katera literatura jim služi kot opora

oziroma pomoč pri poučevanju oblikoslovja, iz katere literature črpajo snov za delovne

liste, ki jih pripravljajo, katero literaturo za jezik, torej učbenik, delovni zvezek, priročnik

in podobno, uporabljajo učenci pri njihovem pouku slovenščine ter katero dodatno

literaturo najpogosteje priporočajo učencem za samostojno učenje.

Z vprašalniki so raziskane tudi izkušnje in navade študentov, torej katera literatura jim je

najbolj v pomoč in oporo pri študiju oblikoslovja. Vprašalnike je izpolnilo petnajst

študentov drugega oz. tretjega letnika Slovenskega jezika s književnostjo na Filozofski

fakulteti v Mariboru pri predmetu Oblikoslovna podoba in pomen oz. Slovenski knjižni

jezik 2 v študijskem letu 2011/2012. Ugotovila sem, po kateri literaturi posegajo

najpogosteje.

Vse predpostavke, ki sem jih postavila v uvodu, večinoma držijo: učitelji in profesorji kot

oporo in pomoč pri poučevanju uporabljajo le obvezna gradiva (predpisana s strani šole)

ter priročnike, slovnice in pravopis, ki podajajo normo slovenskega jezika. Nepredvideno

se poleg naštetega v njihovi uporabi pojavljajo še zbirke, zbori vaj. Pravilno sem

predpostavila tudi, kakšne so študijske navade študentov, in sicer da v večini pri študiju

122

oblikoslovja posegajo le po skriptah, zapiskih s predavanj in le delu predpisane literature s

strani profesorja. Razlike sem pri raziskavi in iskanju obstoječega gradiva opazila le v

dosegljivosti samega gradiva v knjižnicah. Nekatera gradiva so namreč težje dosegljiva

(izvodi v skladiščih, dolgotrajno izposojena gradiva) ali celo nedosegljiva (izgubljeni

izvodi), hkrati pa vse knjižnice ne razpolagajo z gradivi v celoti, kadar gre za razne zbirke

ali komplete oziroma le zbir vseh enakih gradiv istega sklopa.

123

10 VIRI IN LITERATURA

CEKLIN, BAČAR, Irena, KLEMENČIČ-GLAVICA, Marijana, LEVSTIK, Nina,

CAZINKIĆ, Robert, 2009: Razlage in ponazoritve jezikovnih ravni z neumetnostimi

besedili. Ljubljana: Mladinska knjiga.

ČRNIČ, Barica, HITI, Zdenka, 1992: Vaje iz slovenskega jezika, Zbirka nalog za preskus

znanja. Ljubljana: Rokus.

--, 2000: Slovenski jezik – moj jezik – jezik, Vadnica za 6. razred. Škofljica: Pikal.



DEBELAK, Marija, ZORKO, Zinka, 1985: Vaje iz oblikoslovja. Maribor: Pedagoška

akademija.

FURLAN, Mirjana, BAUER, Alen, 1994: Oblikoslovje: pregibne besedne vrste. Ljubljana:

Rokus.

--, 1994: Oblikoslovje: Pregibne besedne vrste, Priročnik za profesorje. Ljubljana: Rokus

--, 1994: Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Samostalnik. Ljubljana: Rokus.

--, 1994: Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Samostalnik, Priročnik za profesorje.

Ljubljana: Rokus.

--, 1994: Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Pridevnik. Ljubljana: Rokus.

--, 1994: Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Pridevnik, Priročnik za profesorje.

Ljubljana: Rokus.

--, 1994: Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Števnik. Ljubljana: Rokus.

--, 1994: Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Števnik, Priročnik za profesorje. Ljubljana:

Rokus.

--, 1994: Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Glagol. Ljubljana: Rokus.

--, 1994: Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Glagol, Priročnik za profesorje. Ljubljana:

Rokus.

124

--, 1994: Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Zaimek. Ljubljana: Rokus.

--, 1994: Oblikoslovje: pregibne besedne vrste, Zaimek, Priročnik za profesorje. Ljubljana:

Rokus.


poklicnih šol. Ljubljana: DZS.

--, 2002: Besede 4, Delovni zvezek za slovenski jezik v 2. letniku triletnih poklicnih šol.

Ljubljana: DZS.

--, 2004: Besede 2, Učbenik za slovenski jezik v 2. letniku triletnih poklicnih šol. Ljubljana:

DZS.

--, 2006: Besede 4, Učbenik za slovenski jezik za 1. leto poklicno-tehniškega izobraževanja.

Ljubljana: DZS.

--, 2009: Mala slovnica slovenskega jezika, Priročnik za šolo in vsakdanjo rabo. Ljubljana:

DZS.

--, 2011: Mala vadnica slovenskega jezika, Vaje in naloge k mali slovnici slovenskega

jezika. Ljubljana: DZS.

HITI, Zdenka, 2001: Slovenski jezik – moj jezik – naš jezik, Vadnica za 5. razred.

Škofljica: Pikal

KALINGER, HITI, Zdenka, ŠKAPIN, KRHLIKAR Janja, 2003: Slovenščina je moj jezik

7, Samostojni delovni zvezek za pouk slovenščine v 7. razredu devetletne osnovne šole.

Škofljica: Pikal.

KALINGER, HITI, Zdenka, HOJNIK, VERDEV, Metka, DOŠLER, Zdenka, 2004:



--, 2005: Slovenščina je moj jezik 9, Samostojni delovni zvezek za pouk slovenščine v 9.

razredu devetletne osnovne šole. Škofljica: Pikal.

KRIŽAJ-ORTAR, Martina, BEŠTER, TURK, Marija, KONČINA, Marija, BAVDEK,

Mojca, POZNANOVIČ, Mojca, 2010: Na pragu besedila 2. Učbenik za slovenski jezik v

2. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol. Ljubljana: Rokus Klett.

--, Mojca, 2010: Na pragu besedila 2. Delovni zvezek za slovenski jezik v 2. letniku

gimnazij in srednjih strokovnih šol. Ljubljana: Rokus Klett.

125

LEČIČ, Rada, 2009: Osnove slovenskega jezika, Slovnični priročnik. Cerkno: Založba

Gaya.

MEGLIČ, Drago, PANKER, Suzana, 2004: Slovenščina je moj jezik, Samostojni delovni

zvezek za pouk slovenščine v 6. razredu devetletne osnovne šole in 5.razredu osemletne

osnovne šole. Škofljica: Pikal.

MERŠE, Majda, 2009: Slovenski knjižni jezik 16. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC.

PAVLIN, Marta, 2004: Oblikoslovje, Priročnik z vajami. Ljubljana: Jutro.

SLABE, Vika, KOZOVNIC, Alenka, KUNST-GNAMUŠ, Olga, 1992: Oblikoslovje z

besedoslovjem in besedotvorjem, Gradivo za diferenciacijo jezikovne vzgoje. Ljubljana:

Zavod republike Slovenije za šolstvo in šport.

--, 1991: Oblikoslovje z besedoslovjem in besedotvorjem, Delovni zvezek za 5. razred


SLABE, Vika, KOZOVNIC, Alenka, GOLOB, Berta, KUNST-GNAMUŠ, Olga, 1999:

Slovenski jezik 5, Delovni zvezek za peti razred osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.

SLABE, Vika, KUNST-GNAMUŠ, Olga, 1981: Premagovanje jezikovnih težav v osnovni

šoli: Besede naše so žive, delovni zvezek za učence. Ljubljana: Pedagoški inštitut pri

Univerzu Edvarda Kardelja.

TOPORIŠIČ, Jože, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva

založba.

--, 2003: Oblikoslovne razprave. Ljubljana: Založba ZRC.

--, 2004: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.

--, 2007: Slovenski pravopis. Ljubljana: Založba ZRC.


besede. Ljubljana: Mladinska knjiga.

--, 2008: Slovenščina 2, Z besedo do besede, Zbirka nalog, 1. del. Ljubljana: Mladinska

knjiga.

--, 2010: Slovenščina 2, Z besedo do besede, Zbirka nalog, 2. del. Ljubljana: Mladinska

knjiga.

126

ŽAGAR, France, 1999: Slovenski jezik 6, Jezikovna vadnica za šesti razred osnovne šole.

Ljubljana: Mladinska knjiga.

--, 1999: Slovenski jezik 7, Jezikovna vadnica za sedmi razred osnovne šole. Ljubljana:

Mladinska knjiga.

--, 1999: Slovenski jezik 8, Jezikovna vadnica za osmi razred osnovne šole. Ljubljana:

Mladinska knjiga.

--, 2010: Slovenska slovnica za vsak dan. Celje: Celjska Mohorjeva družba.

127

11 PRILOGE

PRILOGA A

Vprašalnik za diplomsko delo

Pozdravljeni!

Sem Lina Paulič Zupanc, študentka Slovenskega jezika s književnostjo na Filozofski

fakulteti Maribor. Trenutno pišem diplomsko delo s področja oblikoslovja, pri čemer

raziskujem študijsko in učno literaturo.

V diplomskem delu bom predstavila in opredelila literaturo z omenjenega področja

tako, da jo bom razdelila na tri večje dele, in sicer na tisti, ki je primeren za študente, je

torej namenjen študiju, ter na preostala dva dela, ki zajemata literaturo, namenjeno opori in

pomoči pri poučevanju in učenju v osnovni in srednji šoli.

S pomočjo vprašalnika bi tako rada raziskala tudi Vaše izkušnje in navade, torej katera

literatura je Vam v pomoč in oporo pri poučevanju ter katera literatura je po Vašem

mnenju najprimernejša za učence in dijake pri samostojnem učenju, torej, katero literaturo

s področja oblikoslovja uporabljate in se po Vašem mnenju v praksi najbolje obnese.

Prosim, ustrezno obkrožite.

Poučujem v OSNOVNI ŠOLI / SREDNJI ŠOLI.

1. Katero literaturo uporabljate kot oporo oziroma pomoč pri poučevanju oblikoslovja?

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

2. Iz katere literature črpate snov za morebitne delovne liste, ki jih pripravite (bodisi za

začetno usvajanje snovi ali za nadaljnje utrjevanje znanja)?

_________________________________________________________________________

128

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

3. Katero literaturo za jezik, torej učbenik, delovni zvezek, priročnik in podobno,

uporabljajo učenci/dijaki pri (vašem) pouku slovenščine?

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

4. Katero dodatno literaturo najpogosteje priporočate učencem/dijakom, da jo uporabljajo

pri samostojnem učenju (v primeru da obvezni učbeniki/delovni zvezki niso dovolj

oziroma jim je snov težje razumljiva ali pa imajo težave pri praktični rabi snovi in

nalogah)?

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

129

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

Zahvaljujem se Vam za Vaše sodelovanje in Vas lepo pozdravljam!

130

PRILOGA B

Vprašalnik za diplomsko delo

Pozdravljeni!

Sem Lina Paulič Zupanc, študentka Slovenskega jezika s književnostjo na Filozofski

fakulteti Maribor. Trenutno pišem diplomsko delo s področja oblikoslovja, pri čemer

raziskujem študijsko in učno literaturo.

V diplomskem delu bom predstavila in opredelila literaturo z omenjenega področja

tako, da jo bom razdelila na tri večje dele, in sicer na tisti, ki je primeren za študente, je

torej namenjen študiju, ter na preostala dva dela, ki zajemata literaturo, namenjeno opori in

pomoči pri poučevanju in učenju v osnovni in srednji šoli.

S pomočjo vprašalnika bi tako rada raziskala tudi vaše izkušnje in navade, torej katera

literatura je vam v pomoč in oporo pri študiju oblikoslovja.

1. Katero literaturo uporabljate pri študiju oblikoslovja, ko se pripravljate na izpit?

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

2. a) Se pri študiju držite samo predpisane literature ali jo dopolnjujete še z drugo

literaturo?

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

b) Predelate vsa dela, ki so navedena kot obvezna literatura s strani profesorja, ali

izberetele tista, ki so vam najbližje oziroma se vam zdijo najpomembnejša?

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

131

_________________________________________________________________________

3. Ali pri študiju poleg literature, ki obsega teoretični del, posegate tudi po tisti, ki obsega

praktični del, torej razne vaje in naloge, ki vam pomagajo pri usvajanju in utrjevanju

znanja?

a) DA

b) NE

Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z da, potem navedite naslove del oziroma literature,

ki jo izbirate.

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z ne, potem za to navedite razlog(e).

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

Zahvaljujem se vam za vaše sodelovanje in vas lepo pozdravljam!

Date post:	26-Jan-2020
Category:	Documents
Upload:	others
View:	0 times
Download:	0 times

GRADIVO ZA UČENJE IN POUČEVANJE OBLIKOSLOVJA · POVZETEK V diplomskem delu je predstavljeno ter...

Documents