Reseto 2013 01 Januar

5/26/2018 Reseto 2013 01 Januar

1/44

GLASILO OBINE RIBNICA 31. JANUAR 2013 / XVII

JANUAR 2013

Kritino oko

JanezaZobca25.boino-novoletnikoncert

O Ribnici inRibnianihPustbo letos boljkrivih ust

Reeto domaihmed najbolj obiskanimidogodki

Pestro dogajanjev DSORibnica

Prednovoletna

sreanjain dogodki

Zimska idila pred ribnikim GradomFoto: Marko Modrej

5/26/2018 Reseto 2013 01 Januar

2/44

25 boino-novoletnih letV DUHU BOIA IN MUZIKALA

Ali drati vseskozi enako nit ali vanjo vpletati vedno nove, je dilema, s katero se vsako leto uba-damo organizatorji in mentorji nastopajoih skupin, nato pa iemo zadovoljive reitve medtem, kaj je tehnino, finanno, organizacijsko in programsko mono v danem trenutku. Pa tudi,koliko novih kreativnih izzivov lahko e ponudimo. Obiskovalci so vedno znova preseneeni nadnapredkom na glasbenem podroju, koliko vsa ta mladina in aktivni kulturni ustvarjalci zmorejo inkaj Ribnica ima. Kot je rekel eden izmed nekdanjih ustvarjalcev: svetlobna leta pred tistim, kar smo

nekdaj poeli mi. Toda vsaka zgodba, nekdaj narejena, je pripeljala do naslednje.Tematski del jebil posveenmuzikalu, ki jenastal okrogleta 1900 naa m e r i k e mBr o a dwa y u.V teh ve kot120 letih seje raziril tudipo Evropi inpostal toliko

priljubljen, daimamo neka-tera besedilacelo posloven-jena. Nekaj tehso nastopajoitudi upo-rabili, spetdruge odpeli vizvirniku. Zatoje zanimivo, ko kdo ree, da bi morale biti prireditve in pesmi vse v slovenskem jeziku, e posebejko gre za dan samostojnosti. Pred 25 leti, ko se je zaelo z boino-novoletnimi koncerti s takostrukturo (boini in tematski del), tega dravnega praznika e ni bilo, a tudi, ko je bil, se je z zastav-ljenim nadaljevalo, saj je to redek koncert, ki lahko zdruuje razline anre in svetove. Se mar tu

zane bit slovenskega naroda da je vse sliati in videti slovensko? Se ne zane v morali loveka,ne glede na to, kje ga je Bog poloil na zemljo?250 dogodkov je bilo po Ribnici preko leta, in vsi tako zelo slovenski kako lepo je vasih enkratletno napraviti kak pobeg v neznano. Je tuje, je skrivnostno , se pa na iroko odprejo oi. Muzikalje bil tako udovit pobeg v neznan svet, ki drugae dii, tuje zveni in je vseeno na, le z druge strani

neba je priletel.

ALENKA PAHULJEFoto Marko Burger

Veliko barvnih lui,svetlikajoa se scena,ki klie po sveanosti,170 nastopajoih, dva

orkestra, kup voka-listov in plesalcev terigralcev, taken je bilzbir jubilejnega 25.Boino-novoletnegakoncerta, ki predstavl-

ja ribniki gala koncert.

Vsem, ki si praznovanje naredijo

delovno, ker jih za to prosimo,

najlepa hvala:

pihalnemu in simfoninemu

orkestru, najbolj mnoinima

zasedbama; igralcem ADB teatra,

ki so se prav posebej zbrali za ta

dogodek in poustvarili ahovski

dvoboj, ki se odvija tudi v naem

vsakdanu; solistom, tako vokal-

nim (Ana Levstek, Metka Lesar,Andreja Pogorelec enk in Joe

Zobec) kot instrumentalnim,

domaim vokalnim zasedbam

(I.K.S., Anamanka, Fantje od fare,

Vitra, mladinski pevski zbor) in

tudi gostujoim vzhajajoim

zvezdam (Trio Quartet), plesnim

maoretam, Marku Modreju in

vsemu osebju, ki je skrbelo za

celotno izvedbo prireditve. Hvala

tudi vsem zvestim in sveimobiskovalcem koncerta, ki smo

jim zaeleli radoivo in veselja

polno 2013

JSKD Ribnica in Obina Ribnica

SAMO ZA TO PRILONOST SO SE ZDRUILI ANAMANKA IN FANTJE OD FARE

RIBNIKE MAZORETKE KOT PRAZNINO DARILO

IZVRSTNI VOKALISTI KVARTETA TRIO QUARTETMETKA LESAR Z ALEKSANDROMORAMOM

5/26/2018 Reseto 2013 01 Januar

3/44

PREGLED DOGODKOVV FEBRUARJU 2013

5. 2. PODOBE PESEMSKEGA IZROILA

ob 19. uri (dr. Zmaga Kumer, 1924 - 2008) Rokodelski center Ribnica

6. 2. OSREDNJA KULTURNA PRIREDITEVob 18. uri (posveena Mihu Matetu) portni center Ribnica7. 2. Strokovno vodstvo po razstavah Rokodelskegaob 17.30 centra in ogled pletarske, lonarske in likovne ole Rokodelski center Ribnica7. 2. PROSLAVA V POASTITEV SLOVENSKEGAob 18. uri KULTURNEGA PRAZNIKA O Velike Poljane8. 2. DAN ODPRTIH VRATob 10.14. ure Rokodelski center Ribnica

8. 2. KONCERT VOKALNE SKUPINE ANAMANKAob 19. uri ob 5. obletnici delovanja dvorana DC-16 Dolenja vas11. 2. Sreanje bralnega klubaob 17. uri Knjinica Miklova hia12. 2. PUSTNI SPREVOD OTROKIH PUSTNIH MASKob 10. uri IN POKOP NACETA NA GRAJSKEM MOSTU Od C Ribnica, po Kolodvorski ulici,

krabevem trgu, do Rokodelskega centra Ribnica13.2. LITERARNI KLUB SAMOSVOJI, RIBNICAob 18. uri (redno sreanje) JSKD Ribnica

14. 2. LITERARNO-GLASBENI VEER mladih in podelitevob 18. uri nagrad nateaja V ISKANJU IDENTITETE Knjinica Miklova hia19. 2. Predstava Lutkovnega gledaliaob 17. in 18. uri Fru-fru OPIJA UGANKA ALI MAMICA, KJE SI? Knjinica Miklova hia20. 2. Predavanje KRIZA V PARTNERSKEM ODNOSUob 19. uri kako nastaja, kako se odraa na otrocih in

kako jo reiti, predava Marjana Gorup,pedagoginja in integrativna psihoterapevtkaotrok in mladostnikov

Knjinica Miklova hia20. 2. Predstavitev knjige E SE BOM ODLOIL

ob 19. uri GRADITI, POTEM BOM GRADIL NAJMODERNEJE(O Petru Kozini, pogovor z avtorico Tito Porenta) Rokodelski center Ribnica

21. 2. OB MEDNARODNEM DNEVUMATERNIH JEZIKOV

krabeva domaija

januarja PIEMO:

aKTuaLnO Vestovsk sel teo dge

smetski ed 4 je ibiko zobozdvstvo pikvo? 5

Psteg spevod letos e bo 29

nPK shoob 30

POGOVOrjez Zobec, hitekt i poektt 6-7

POrTrETak Debelk 43

MED naIMI LjuDMItudiajmo nekaj neupoabnega,

tudiajmo humanistiko 9

Penovljen ribniki pasijon 9

ive jaslice v Domu staejih obanov 11

Pedboino ajanje, osmi! 11

Blagoslov konj v Dolenji vasi 38

Za naraVO GrE ntove i evidetie izvedeih del

v gozdstv 13

KuLTurnI uTrInKIPedstvitev ktlog o kostv 10

O ribici i ribiih Zpisi jk Tot 12

OD VrTCa DO OLEPzii zklek let O ribic 39

olski skld O d. Fcet Pee ribic 39

ueci PO Dole vs so seli zimske dosti

v DSO ribic 40

RE

ETO 3

Obinsko glasilo REETO izdaja Obina Ribnica.Uredniki odbor:

Marko Modrej - odgovorni urednikPolona Klaji - lanica

Domen Marin - lanProgramski svet:

Sabina Vuemilovi, Neva ilc Vidmar, Simona Lovin,Ale earek, Urula Jakli agar, Nevenka Turk,Matja Nosan, Miha KlunLektura:Tanja Debeljak

Trenje oglasnega prostora:GSM: 041-536-889, 051 641 021

Tisk in prelom strani:KVM Grafika, Ribnica.

Naklada: 3.300 izvodov

Naslov:krabev trg 40, 1310 RibnicaTel.: 051 641 021 / 8369 765

E-pota: [email protected] naslednje tevilke:

28. februar 2013

Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list t.89/98) sodi glasilo Reeto med proizvode, za katere se

obraunava DDV po stopnji 8,5%.V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si

pridrujemo pravico do avtorskega honorarja.Pridrujemo si pravico do nenapovedanega obiska

tiskarskega krata v naem glasilu.

Gradivo za naslednjo tevilkooddajte do 15. februarja 2013.

Anonimnih pisem ne objavljamo.

Mnenja in stalia posameznih avtor-jev prispevkov ne odraajo nujno tudi

mnenj in stali urednitva.

lanki v asopisu niso uradnomnenje Obine Ribnica.

Koledar dogodkov pripravlja in zbira Zdenka Miheli, [email protected].

5/26/2018 Reseto 2013 01 Januar

4/444

IZPOD

UPANOVEGAPERESA

Glede poroila protikorupcijske komisije

v zvezi z najvijimi nosilci javnih funkcijne bom govoril dejstev za ali proti, ker jetega e preve povedanega in napisanegav vseh medijih. Lahko le ugotavljam, daje v sodobni zgodovini malo zadev, ki soSlovenijo tako razburkale in razdelile, kotzadnji dogodki in to ni dobro. Velika kodaje, da bodo vsi praviproblemi za dolgoutonili v pozabo.irne poljane naelepe domovine bo enaprej zaraal plevel,gospodarstvo bo naz-

adovalo, brezposel-nost bo naraala .medtem ko se bomomi opredeljevali zain proti. Vsega tegabi se morali zavedatitudi pisci poroila, kije tako vznemirilo javnost. Lahko pa ugoto-vimo, da ima vsako, e tako dobronamer-no poroanje vedno kaken skrit namen,z oitnimi posledicami, ki so popolnomavidne. Vse to se dogaja prav v trenutku, ko sose konno priele izvajati najpomembneje

dravne reforme, ki jih moramo uveljaviti,e elimo e naprej ohraniti svojo samos-tojnost. Resnino je v takih razmerah tekozavihati rokave, vendar je to nujno potreb-no. Slovenija mora iti naprej, ali preprostopo ribniko delaj, garaj, paraj, e hoemopriti na zeleno vejo.Zato naj svojo podporo predsedniku vlade

Izpod upanovega peresa

Spotovane, spotovani!in njegovi politiki in podporo irega okol-ja, kjer delujem, izrazim z dejstvi. upansem e drugi mandat. V tem asu s lani

Obinskega sveta in sodelavci v obinskiupravi ter ostalimi akterji spreminjamozunanjo in notranjo podobo Ribnice in irekoevsko - ribnike subregije v zartanihsmereh razvoja. Vsega tega bi bilo bistvenomanj, e ne bi bilo konstruktivnega in dobre-ga sodelovanja s poslancem v dravnem

zboru JoetomTankom in z vlad-no ekipo: ministri,vodji posameznihslub in strok-ovnimi sodelavcivlade, ki jih vodiJanez Jana. Takoje bilo v prejnjemmandatu JanezaJane, tako je vsedanjem in takoje deloval tudi vasu, ko je bil s

svojo stranko v opoziciji. Vedno je prisluh-nil problemom drugih in jim pomagal priiskanju reitev. Najveje priznanje njegov-emu vodenju lahko izrazim zaradi njegovesposobnosti hitrega reevanja problemovpovsod, kjer je to mogoe, predvsem pa

zaradi sposobnosti stratekega gledanja narazvoj Slovenije. Zato ima predsednik tudi,in predvsem sedaj, mojo podporo.Ni pomembno, kaj si v ivljenju naredildobrega, niso pomembni dobri nameni,velika in dobra dejanja, sploh ni pomemb-no, kaj je zakonito in kdaj se nekomu lahkoree, kriv si. Danes je najlaje loveka

diskreditirati, ga orniti, mu vzeti dobroime Nekaj vrstic, v katerih so zadeveopisane na specifien nain, lahko obrnecelo resninost povsem na glavo. Ni vanokaj je resnica, vano je, kako to resniconekdo predstavi. Potem ni vano, kaj jeresnica, temve kako to opiejo mediji in nakoncu je tisti, ki bi moral biti prvi oban,dravljan, ki predstavljeno resnico ocenjuje.al imamo redko prilonost poznati celo-

vito resnico.Tudi ta izkunja naj bo predvsem prilonost,da e bolj zavihamo rokave in vztrajamona svoji poti, vsi skupaj pa se bomo enaprej trudili za razvoj lokalnega okolja inSlovenije.Sicer potekajo vse zadeve v naem okoljupo nekakni logiki. Pri nas je najprejporoilo protikorupcijske komisije, potempa kakor komu drago?!Razviti svet deluje drugae. John F. Kennedyje zaprisegel kot 35. predsednik 20. janu-arja 1961. V svojem inavguracijskem gov-

oru je izpostavil potrebo, da postanejovsi Ameriani aktivni dravljani, iz tegagovora je tudi njegov najbolj znan citat:Ne spraujte, kaj lahko vaa drava stori zavas, vpraajte, kaj lahko vi storite za svojodravo.V govoru je prosil narode sveta, naj sezdruijo v boju proti, kot je sam imenoval,skupnemu sovraniku loveka: tiraniji,revini, bolezni in vojni. Dodal je: Vse to sesicer ne bo konalo v prvih sto dneh niti sene bo konalo v prvih tiso dneh niti v asute uprave, morda niti v asu naega obstojana tem planetu. Pa vendar naj se zane.

Tako bi se morale zaeti spremembe v vsakirazviti, sodobni drubi. Slediti morajo strate-gije, prioritete in skozi irok drubeni dogo-vor sprejet sporazum o prihodnosti. Na nasje, da se odloimo, kateri nain je bolji.

JOE LEVSTEK, upan

VESTANOVANJSKA NASELJATERJAJO DRUGAEN SMETARSKI RED

Po epu vas bomo usekali, pie v blokovskiokronici, nalepljeni na zid v hodniku. e lenajdemo tistega, ki ne sortira odpadkov popredpisanem redu, bo kaznovan on, e gane najdemo, plaate vsi stanovalci bloka.Opa, a tako se bomo li?Zakaj je v Sloveniji trendovsko, da se sodivsem povprek? Umsko zahtevneje je dela-ti zdravo selekcijo, e lepe pa je iznajtikonstruktivne reitve.Kaj tukaj vpije v nebo? Najprej gronja, ki

je neumestna. Kdo bo sodil komu, e pa sozabojniki odprti za vse. Navsezadnje lahkokak pobalin mojo vreo nese v sosednjikontejner, lovili bodo pa mene, e se jimbo dalo brskati po smeteh, da bi nali kakonestrgano polonico z mojim imenom in

priimkom.Pavalna gronja je absurdna, zato o njejkonec besed.Zdaj pa polemizirajmo o tem, zakaj prinas ne zaivi sortiranje odpadkov in kje galomimo vsi, tako odredbodajalci kot izvajal-ci in uporabniki, predvsem stanovalci blok-ovskih naselij oz. vestanovanjskih stavb.Vsak blok ima 4 zabojnike. Trije so zameane odpadke, eden je za bioloke. Tistislednji nima take, ki bi pomagala dvigniti

teki pokrov, marve mora odloiti vreke,z obema rokama dvigniti velik pokrov,odpre zabojnik, potem zagrabi vrekoin vanj stresa vsebino (ker je organska,se seveda lepi), voha neizmeren smradin aka, da kakna podgana skoi ven.

Potem vreko odloi na sosednji kontejnerin spet lepo zapre odprtino zabojnika. enima umivalnika pri roki, imej vsaj higien-ske robke in nadaljuj pot. Rekli so, daje sortiranje odpadkov nujnost. Da. Zakajima torej en blok 3 kontejnerje za meaneodpadke, e pa teh, e pravilno sortira,skoraj ni ve? Upamo si e dlje:Zakaj se v blok ne namesti loevalnih posod(za prostor se dogovorijo stanovalci bloka)in uredi dostop za komunalno vozilo? Takobi v namenske posode metali le stanovalcibloka in e bi te odpadke kasneje kdo pre-verjal, se vsaj ne bi mogel nihe izgovarjati,da je odpadke tja metal nekdo izven bloka.In odpadke bi imeli pod kljuem.Laja varianta: zakaj se ena meana posodane umakne in se jo nadomesti z novo, samo

za embalao (seveda na klju)? In to predkonkretni blok, ne kam za vogal. Tako, kotnajbolj boli, e se udari po epu, se najboljevidi, e je pred nosom. Tako tudi ne bi veakali, da se nam rumene vree napolnijo,in raunali, kdaj bo odvoz teh smeti, ampak

5/26/2018 Reseto 2013 01 Januar

5/44

Zadnja seja ribnikega obinskega sveta vlanskem letu je obsegala 22 tok dnevnegareda, vendar so svetniki takoj izglasovali, dase toka o problematiki v vasi Kot prestavina naslednjo sejo. Problematika Kota inokolikih vasi se vlee e kar nekaj asa insvetniki so menili, da se morajo o tej temidobro informirati, preden bodo kar kolisprejeli. Svetniki so na pobudo KomunaleRibnica sprejeli tudi nove cene storitevienja in odvajanja komunalne in pada-vinske odpadne vode na obmoju Ribnice.Nove cene bi bile vije za 43 odstotkov, eso odjemalci priklopljeni na istilno napra-vo, in malo manj za tiste, ki na istilnonapravo niso priklopljeni. Ker visok dvigribnikih komunalnih storitev ni osamljenprimer, je vmes posegla vlada in sprejelasklep, po katerem morajo komunale, kielijo uskladiti cene svojih storitev za vekot 30 odstotkov, pridobiti dovoljenje min-istra. Nove cene komunalnih storitev bodotako prile v veljavo nekoliko kasneje, kot jebilo nartovano. Svetniki so na seji sprejelitudi pravilnik o sofinancirajnu izvajalcevletnega programa porta v obini Ribnica,odobrena pa je bila tudi pomo v viini

3000 evrov obini Duplek, ki je utrpelaveliko kodo v poplavah. Burno razpravopa je med svetniki sproila informacija oiritvi Nature 2000 v obini Ribnica, kjer najbi se to obmoje e razirilo.

Svetniki so se strinjali, da bi na to temo na

eno izmed sej pov-abili strokovnjake, kibi podali bolj strok-ovna mnenja o pro-jektu. Poleg Nature2000 pa so se svetnikiseznanili e z enim( nei z k o r i eni m )naravnim bogastvom Ribnice rjavimmedvedom. Obmona enota Koevje KGZSlovenije je organizirala sestanek vsehupanov nae regije, kjer so ugotovili, da jetoleranca ljudi za sobivanje z medvedom,vendar pa si bodo upani prizadevali, dase populacija medvedov vrne na raven leta1990. Na koncu seje so svetniki dali soglasje

Je ribniko zobozdravstvo pikavo?

Le redke boleine so huje od zobobo-la. Zadostuje e majhna luknjica v zobnisklenini in vsak griljaj ali poirek post-ane neizmerno huda muka, ob katerise skremimo od zbadajoih boleinah.

Se lahko temu izognemo? Zagotovo.Od otrotva naprej nas uijo pravilnegaetkanja in pomena ustne higiene. Pa ven-dar se slej ali prej skoraj vsak znajde nastolu pri zobozdravniku. Zobno ordinacijoobiemo z upanjem, da bi li domov zmanj teavami, kot smo jih imeli ob pri-hodu. Je to v primeru ribnikega otrokegazobozdravnika dr. stom. Dubravka Sarialahko zgolj pobona elja?Na urednitvo Reeta smo prejeli pismazaskrbljenih in ogorenih starev, ki sozobozdravstveno oskrbo svojih otrok edo nedavnega zaupali zobozdravniku dr.Dubravku Sariu, kateremu sedaj oitajotevilne nepravilnosti. Med drugim sonajve pomislekov izrazili v povezavi zneuinkovitim zdravljenjem z zalivkami,ki so domnevno iz slabega materiala inslabo izdelane, zaradi esar pod njimi nas-taja nevaren karies, kateremu tudi z zobnoetko ne pridemo do ivega, in lahkozobe trajno unii. Reimo jih lahko le spravoasnim preventivnim ukrepanjem, tj.zamenjavo neustreznih plomb. Spraujejose tudi o ustrezni higieni in zaiti prednevarnostjo prenosljivih bolezni, kajti dr.

Sari menda opravlja svoje posege brezzdravnikih rokavic, ki so drugod del stan-dardne opreme, kar po njihovi presoji zbujaupraviene pomisleke o strokovnosti.Vse to pa, kot piejo, oitno ne moti vod-stva ole, e manj pa zdravstvenega doma

Ribnica in njegovega ustanovitelja, ObineRibnica, ki se na njihove pripombe, opozo-rila in pritobe ne odzivajo. Tako so tevilniobupali nad ribnikim zobozdravstvomin poiskali strokovno oskrbo v drugih

okolikih obinah, kjer pa neradi spre-jemajo tuje paciente. Stari prepisujemootroke drugam in iemo zobozdravnikeod Koevja, Iga, uemberka do Ljubljane.Zakaj? Dovolj! Jemljemo otroke od pouka,jih vozimo okoli, s tem pa gredo dopusti,as, razlaga snovi v oli Pogosto pa jimne preostane drugega, kot da uveljavljajosvoja poznanstva in tako svojemu otrokuzagotovijo termin.

Veliko prizadevnosti in portvovalnosti papriznavajo dipl. m. s. Anki Debeljak, ki orjein tei s tabletkami po olah, moti poukin greni ivljenje lenuhom pri umivanjuzob. Z rednimi nenapovedanimi kontro-lami, ki se jih vsak osnovnoolec spominja

po majhnih rdeih tabletkah za doloanjeistosti zob, spodbuja vestnejo skrb zaustno higieno, za kar so ji hvaleni tudistari.

UREDNITVO

Stareji otrok obiskuje ort-odonta na Stomatoloki klini-

ki. Povedali so nam, da ima podvsemi zalivkami in zaitamikaries. Ker so zalivke in zaiteslabo zalite in iz slabega mate-riala, ostaja pod njimi hrana.Treba bo zamenjati material

pri osmih zobeh.

AKTUA

LNO

5

O problematiki v vasi Kotbodo svetniki razpravljalina naslednji seji

jih bi dnevno metali v namensko posodo.Ne pa, da se nam smeti en mesec valijo pobalkonih pri 40 stopinjah plusa.Odredba in gronja sta brezpredmetni, enimata ustreznega strokovnega izhodiain e ne zaivita z uporabniki in okoljem, nakatere se nanaata. Tako vse tobe padejo,slaba volja raste, odpadki se kopiijo, voljapo sortiranju pa upada. Natanko se spom-nim, ko smo prvi objavili navodila, kakosortirati. Ribniani so si liste trgali iz Reeta,jih lepili na stene, se izobraevali, nosili tisteposode sem ter tja, stali pred zabojniki in setrudili razmeati. Zadeva se je zaradi manjpogostega odvoza in premajhnega tevilazabojnikov v blokovskih naseljih sfiila,torej bo treba najti nek bolji, razumneji inpriljuden pristop za stotine razlinih du. Za

okolje gre, a ne?

ALENKA PAHULJE

o imenovanju direktorja Zdravstvenegadoma dr. Janeza Orama Ribnica, in sicerso na to mesto potrdili mag. eljka Valia,ki je hkrati tudi lan obinskega sveta.

JURIJ KOARFoto: Marko Modrej

5/26/2018 Reseto 2013 01 Januar

6/446

POGOV

OR

Janez ZobecArhitekt in projektant, ki je za svojo diplomsko nalogo pripravil predlogprenove Marofa v etnografski muzej in likovno galerijo. Kritino oko, ki

se vsakodnevno sreuje z ribnikim prostorom in se o njem tudi sprauje.Ob priliki nedavno sprejetega Obinskega prostorskega narta smo ga

povpraali, kaj pravzaprav pomeni novi prostorski nart in kako bo vplivalna oblikovanje prostora.

Nedavno ste bili projektanti izribnikega konca povabljeni na pred-stavitev OPN Obine Ribnica:Res je, Obina Ribnica je pripravila pred-stavitev Obinskega prostorskega narta.Sodelovali smo strokovna javnost, pred-

stavniki obine, izdelovalci OPN in tudiupravne enote. Arhitekti in projektantismo tisti, ki prenaamo okvirje prostor-skega narta v prakso, na nivo investicijein izvedbe. Predstavitev je bila dobrodola,al pa sem pogreal tovrsten sestanekali dva e pred sprejetjem narta, saj bitako lahko teave, ki se pojavljajo, reilie vnaprej. Teava k izdelavi OPN je epovsem v zaetku, saj se je pri izdelaviprojekta, ki za naslednjih petnajst ali dvaj-set let doloa smer razvoja in oblikovanjeprostora, praktino pristopilo brez izdelanestrategije razvoja, kaj pravzaprav elimo inhoemo. Jasno je, da taknega projekta nemore izpeljati obina sama, saj nima ustr-eznega kadra, vendar pa izdelava zgolj napodlagi individualnih pobud ni najbolja.Organizirali so nekaj sestankov, na katerih

so "tipali teren," ni pa prilo do dialogamed izdelovalcem prostorskega narta inobine na eni strani ter domaini in strok-ovno javnostjo, ki se s tem ukvarjamo, nadrugi.

Priprava OPN je velik projekt za vsako

obino. Zakaj sta se izdelava in spreje-manje prostorskega narta zavlekla?Priprava taknega narta ni delo, ki gaopravi od danes do jutri. Tudi stanje npodroju OPN-jev ire, ne samo v Ribnici,je podobno, saj so bile vse obine leta2006 zavezane pripraviti nove prostorskenarte, ki bi morali biti konani, mislimda v dveh ali treh letih. Kaos na podrojuzakonodaje na dravni ravni pomeni tudikaos na lokalnem nivoju. V teku pripravese je spremenil dobren del zakonoda-je, zato je tudi priprava sama trajala takodolgo. Mogoe bi lahko obina pridobilanekaj asa, e med pripravo projekta ne bizamenjala projektanta, vendar mislim, daje bila zamenjava Strukture d. o. o. za pod-jetje Urbania d. o. o. prava poteza. Dravaje predpisala doloeno zakonodajo, obine

pa so morale to zakonodajo transformorativ OPN. Obine so se v tem primeru zanaalena zunanje izvajalce, ki pa al ne poznajolokalne problematike in posebnosti, zatoso reitve sicer sprejemljive, vendar ne pov-sod dobre. To je tudi teava majhnih obin.

Za nas, projektante, je bilo prej laje, saj jebil prej prostorski nart enoten za prostorobin Ribnica, Sodraica in Loki Potok,sedaj pa so narti razlini, sicer samo natekstualni ureditvi, prostor sam pa je izra-zito podoben.

Kaken pa se zdi sam OPNZdi sem mi, da je pristop pri izdelavi tehnartov bil preve akademski, e posebejv prvem delu priprave. Pogosto se ti nartispuajo v izvedbene detajle, ki so preozkozastavljeni, denimo predpisovanje mate-rialov za ograjo ali obliko okenskih odprtin,kar pa nima vpliva na sam prostor. Vejateava je v tem, da stvari niso razienev globalnem pogledu, zato jih v detajlnihdoloitvah e bolj zapletemo. Ribnica jez zamenjavo projektanta k srei nekolikopreistila te doloitve, e vedno pa jih je

5/26/2018 Reseto 2013 01 Januar

7/44

POGOV

OR

7

veliko odve. V primerjavi s starimi doloilije omejitev mnogo ve. Plan manj govori otistem, kaj lahko, veliko ve je dolob, esase ne sme. Spregledane so tudi tevilnesituacije, ki e obstajajo, plan pa jih nepredvideva.

Bistvo dobrega predpisa je, daje naelen, sploen in zajema vsemonosti.Seveda. Vsi, ki na tem podroju delujemo,

smo strokovnjaki in je stvar na nas, daznamo objekt umestiti v prostor, da bodeloval im bolje, v nekem dobrem okviru.Nima smisla, da je predpis zelo natanen,e pa ne ponuja dovolj dobrih reitev.Podobne teave imajo tudi s prostorskiminarti v sosednjih obinah. Enostavno, ezahteva od investitorja pet jasnih doloil,jih bo brez teav in negodovanja izpol-nil, e pa je predpisana vsaka malenkost,potem pa boli glava tako investitorja, pro-jektanta in v konni fazi e upravno enoto,ker so stvari v neskladju, ljudje pa bodo

zaradi pretevilnih omejitev ignorirali tudibistvena doloila.Kakna pa bi potem morali biti

doloila?Denimo na podroju individualne stano-vanjske gradnje, ki pri nas e vedno pre-vladuje, bi predpis moral obsegati triali morda tiri temeljena doloila: faktorpozidanosti zemljia, torej razmerje medvelikostjo stavbe in zemljia okoli, osnov-no razmerje gabaritov med dolino, irinoin viino in morda e orientacija slemena.Nastale se e teave, ki jih je potrebnoreevati, najverjetenje bo potrebno spre-

meniti odlok. Ni pa smiselno pripravljatiin sprejemati odlokov, e se jih ne nam-eravamo drati ali pa takoj po sprejemurazmiljamo o njihovi spremembi.

OPN oblikuje prostor z vidika prihod-nje pozidave in v bistvu oblikuje sedan-jo pozidavo v bolj zakljueno celoto?OPN omejuje in doloa prihodnjapodroja pozidave, torej da ne gre zaneurejeno in morda tudi nebrzdano zidan-je na nepozidanih obmojih ali kmetijskihzemljiih. Sicer so vse iritve pri nas boljali manj vezana na kmetijska zemljia,

ker so ta praktino vsepovsod okoli nas.Dobrodolo je, da se parcele za gradnjov splonem zmanjujejo in to posledinopomeni bolj zgoeno pozidavo. Sicer paje to trend v dananjem asu, saj vednomanj ljudi e obdeluje velik vrt, kot je bildenimo v sedemdesetih ali osemdesetihletih prejnjega stoletja, seveda pa je totudi rezultat cen zemlji in vzdrevanja.Za gradnjo je predvideno dovolj povrin,posebej med Lepovami in Bregom oziro-ma Lazi, po drugi strani pa je marsikje mejazazidljivih zemlji po polovici parcele.

Kaj pa Ribnica sama? Kako funkcionira

v prostoru?Ribnica deluje dokaj dobro, delujejo njenevpadnice iz smeri Goria vas, Breg, Ugar,slabe pa Struka in navezava na nekdan-jo vojanico. Ribnica je po delovanju e

vedno na stopnji trga, z enim osrednjimprostorom, iri pa se izven tega osredn-jega prostora, na dolgi rok se iri bolj alimanj v smer Lepov, Hrastja. Zaiten pa jerob proti Sajevcu, Ugarju, tudi Gorii vasi,eprav je ravno Goria vas e postala inte-gralni del vpadnice. Lahko se nam zgodi,da bomo imeli mesto, prebivalce na SVdelu Ribnice, center pa bo prazen. Dobriurbanizmi rastejo koncentrino. Ta pa al

ne, in kot kae, bo nastala neizrazita formabrez jasne identitete, na podoben nainkot Gri ali Gornje Lepove. Morda bi semorala Ribnica vsaj deloma iriti tudi nakmetijska zemljia, kot sem e omenil. alobina nima ve vzvoda, ki bi izjemomaomogoal iritve na kmetijske povrine, kotje to dovoljeval prejnji odlok. Prostorskonartovanje je padlo v podrejen poloaj,glede na Naturo 2000 in ostale zakone, inal ni ve enakovreden sogovornik.

Bi bilo zato potrebno zapreti trg zapromet?

Nikakor ne. eprav se sredie ustvarjazunaj centra, mora trg ostati pretoen,saj na trgu ni dovolj dejavnosti, ki bi bileodvisne od pecone. Dejavnost v centru bimorala biti tako mona, da bi bila to nujnapotreba, ker bi promet motil dejavnost.Zaprtje mora slediti potrebi, te pa po mojeni, in tudi nimamo v nartu smiselne ure-ditve prometa. Nimamo obrobnega pro-metnega koridorja, ki bi zagotavljal napa-janje zaledja, predvsem strani proti Velikigori. Ribnica postaja mesto, ampak nima ejavnih prostorov, da bi lahko funkcioniralatako. al pa je tudi zadnji atribut javnega

prostora star sto let, to je Kolodvorska ulica.Je iroka, ima drevored in jasno zasnovo.Od takrat pa do danes pa ni razmislekao javnem prostoru, e ve, pogosto gauniujemo. Primer tega je transformator na

zelenici pred Urnjakom. Mar ne bi mogelstati za zidom rokodelskega centra, na robuparkiria?

Kakni so ribniki investitorji s svojimieljami?Mislim da investitorji ne izstopajo posebejpo svojih eljah, seveda pa se ne podrejajoradi nesmiselnim zahtevam. e posebej jeto znailno pri individualni gradnji, kakrnapa v naem prostoru prevladuje. In tukaj

pridejo elje investitorjev najbolj do izraza.V tem kontekstu se mi zdi nesmiselno reci-mo predpisovanje oblike okenskih odprtin.Treba je razumeti, da je to doloba na mik-ronivoju, prostorski plan pa naj bi pokrivalodloitve na makronivoju, torej mesta alivasi. Skupne znailnosti morajo biti pred-pisane: predvsem faktor izrabe zemljia,naklon strehe, viina in potem se urban-izem v grobem neha in se zane arhitek-tura, torej posamezne reitve in ideje.

Obina Ribnica je nedavno pridobila vlast Ideal center. emu naj ga nameni?

Del odgovora ponuja e sama opredelitevprostora, tako v praksi, kot v prostorskihnartih. Lei v centru, tudi opredeljenedejavnosti v planu so centralne, torej sto-ritve, izobraevanje, upravne dejavnosti.Primerne so tiste dejavnosti, ki kakovostitega prostora ne poslabujejo, kot jo tre-nutno napol razbito parkirie za tovorn-jake, ker to degradira celotno okolico. Kotvsak si elim kvalitetno bivalno sredie.Konkretno glede vsebine pa so bolj alimanj individualne elje. Se mi pa dozdeva,da so reitve na nivoju obine pogostoodraz elje oziroma ambicije neke poli-

tike, morda pa niso to ambicije mesta.Skandinavci se z eljami mesta in pre-bivalcev ukvarjajo bolj sistematino inzbirajo pobude in predloge, preden selotijo investicij. Najbolj pa je pomembnadebata o projektu. To traja leto, dve ali celotri, pogosto dalj, kot traja gradnja, ampakjavnost te projekte laje sprejme za svoje.

Kaj pa Grad? Zdi se mi da je stanjepodobno. Imamo konkreten prostor, kiima svoje znailnosti, njegov namen pa

je bolj nejasen.Grad je strateka toka Ribnice, vendar je

v drugotnem planu. Tudi trg in nabrejesta zapostavljena. Grad bi moral postati ivprostor, morda e z igrali za otroke na zele-nicah in morda gostinsko ponudbo, ki bipritegnila ljudi, mamice z voziki in ostale.Na ta nain bi ljudje zasedli javni prostorin tudi teava z marginalnimi skupinami vGradu bi se tako reila, ker enostavno ne bibilo ve miru za njihove dejavnosti. Javnostmora prostor narediti javen, tako da se nanjem zadruje. Zato pa potrebuje vsebino,ki javnost pritegne.

PRIMO TANKO

5/26/2018 Reseto 2013 01 Januar

8/448

MEDN

AIMILJUD

MI

PONOVNONA ZAETKU

Spet smo na zaetku novega leta z novi-mi obljubami in novimi narti, vendar ne

brez tega, da ne bi pogledali tudi nazaj.V KUD-u Ribniki pihalni orkester smo posamostojnem tradicionalnem koncertu vmesecu decembru zabeleili e nastopa naboini prireditvi maoret in na Boino-novoletnem koncertu. Setevanje se jetako na koncu leta ustavilo na tevilki 26,kar predstavlja med drutvi v ribnikemkulturnem okolju lepo in aktivno glasbenodejavnost. K tej tevilki je sekcija Z-GodbaRibnica prispevala 3 nastope, Ribnikipihalni orkester pa 23. Predstavitev je bilapestra, saj smo se tako udeleili ve prom-enadnih nastopov v obini Ribnica in izvennje, dveh regijskih sreanj, organizirali smodva samostojna koncerta in sodelovali priorganizaciji nekaterih vejih prireditev vobini. Na Ribnikem sejmu pa smo v gostepovabili godbenike Godbe Dobrepolje, kiso s prireditve odli z nepozabnimi vtisi inlepimi spomini.

Obiskovalci prireditev so tako lahko prisluh-nili razlinim zvrstem glasbe: od koranic,

zabavne in koncertne glasbe, kot poseb-nost pa se je v repertoarju pojavil tudimuzikal.V letu 2012 smo s pomojo donatorjevkonno le nabavili nove uniforme, medinstrumenti pa je svoje mesto nael tudiprenosni elektrini klavir, ki ga potrebujemona naih koncertih. Leto nam je zaznamov-alo nadpovpreno veliko servisov in gener-alnih popravil intrumentov, saj je v naborule e 5 intrumentov mlajih od osmih let. Vlanstvu smo pridobili tiri nove lanice, inelimo, da bi bilo tako tudi v bodoe. Leto2012 smo v finannem smislu ne gledena krizno obdobje konali pozitivno in vzahtevanih zakonskih normativih.Posebno mesto sta v vitrini nali priznanjiobeh sekcij, prejetih od Zveze slovenskihgodb za izvajanje programov in skladbBojana Adamia ob praznovanju 100-let-nice njegovega rojstva.Preteklo leto je bilo zato uspeno zakljuenoin nam je v izziv, da bomo v prihodnjemvsaj tako in toliko uspeni.Z letom 2013 pa smo zopet na zaetku, takov programskem kot tudi organizacijskemsmislu. e prvi petek po novem letu se nas

je nekaj godbenic in godbenikov zbralov naih delovnih prostorih na istilniakciji. Preuredili in pospravili smo prostore,da bo nae bivanje na vajah prijetneje innae poutje bolje. Na notnih stojalih sose e prikazale nove skladbe in prieli smos svojim osnovnim poslanstvom. Pred namije prvo gostovanje, saj se bomo e 2. 2. 2013udeleili revije Zdruenja godb in pihalnihorkestrov Dolenjske in Bele krajine v Strai.Za nami je prvi skupni sestanek godbenik-ov, na katerem so bili predlagani nekaterinarti, ki jih bomo med letom e dopol-nili. Tudi v bodoe priakujemo v ribnikemokolju dobro in e bolje sodelovanje zGlasbeno olo Ribnica, z obino Ribnica inJSKD o.i. Ribnica ter z ostalimi drutvi, pevciin pevskimi skupinami. Navzven pa sevedaz ostalimi organizacijami in institucijami,zvezami, godbami, orkestri, saj je le v pov-ezovanju in sodelovanju moen napredek,pa tudi obstanek.Predvsem upamo, da nam bodo v finannemsmislu tudi v prihodnje priskoili na pomodonatorji, saj bi brez njih drutvo lahko ezdavnaj zaprlo in zaklenilo svoja vrata. Topa je zadnje, kar si elimo, tako godbeniki

kot verjetno tudi veina obanov, ki radiprisluhnejo godbenim zvokom.

STANISLAV GREBENC, predsednik KUDRibniki pihalni orkester

ZAHVALA ZA SODELOVANJE IN POMOOb tej prilonosti se godbeniki zahvalju-jemo vsem, ki ste kakorkoli pripomogli priorganizaciji prireditev, k obstoju in delo-vanju drutva v letu 2012, zato je prav, dajih omenimo: Obine Ribnica, Sodraica inLoki Potok, Inotherm d.o.o., ilc Trade d.o.o.,Toaza d.o.o., R.ineniring d.o.o., Inles Ribnicad.d., OO SDS Ribnica, Prevozi Point KrajecAna s.p., Telekom d.d., Tiskarna Linear - IlcToma s.p., Metal - earek Andrej s.p., AnisTrend d.o.o., Bitis d.o.o., Blesk d.o.o., Fipisd.o.o., JP Komunala Ribnica, Kuss d.o.o.,Arts d.o.o., ElektroZvok-Andrej Levsteks.p., Okmal d.o.o., Lesoj d.o.o., Vibor d.o.o.,Pustno drutvo Goria vas, PGD Goria vas,TD Ribnica, Strojni kroek Urban, Drutvomaoret in plesalcev Ribnica, pevska skupi-

na Anamanka, ADB Teater, JSKD o.i. Ribnica,Glasbena ola Ribnica, portni center Ribnica,Okrepevalnica pri Francetovi jami-SlavkaMrhar s.p., TD Sodraica, Simon Koroec,Petra Vidmar- Bartol in Matija Bartol, AntonOberstar- Seljan, Andrej Arko - Rajh, MarjanMohar, Primo Lovin in Jan Hribek, VinkoTrdan, Sao Hribar in podporni lani KUD-aRibniki pihalni orkester: Pavel Hoevar, JoeLevstek, Janez Pelc, Marjan Mohar, AlojzStritar, Bla Milavec, Janez Henigman, VinkoLevstek, Anton Ilc, Alojzij Kre, Franc Bojcin Joe Kozina. Zahvala velja tudi medijs-

kim sponzorjem in oglaevalcem: Reeto,Radio1 Urban, Radio Univox, R.kanal+ terupnijskim uradom: Ribnica, Dolenja vas,Sveti Gregor, Sodraica, Loki Potok in VelikeLae in e mnogim ostalim neimenovanimnesebinim posameznikom.

Zavod Cubartis odgo-vor na vpraanja mladih

Z novim letom bo zaela svoje delovanjenova organizacija za mlade na obmojuobin Ribnica, Sodraica in Koevje.Cubartis bo deloval v okvirih dnevnegacentra (krabev trg 22, v prostorih gostilneMiheli) ter na zunanjih lokacijah.Namen zavoda Cubartis je ustvariti prostor,v katerem se bodo mladi lahko sreevali,izraali svoja mnenja, ustanavljali nefor-malne skupine, aktivno oblikovali fiziniprostor, se izobraevali o sodobnih pojavihin preivljali strukturiran prosti as. ZavodCubartis je bil ustanovljen z namenom datimladim fizini prostor v lokalnem okolju,v katerem bodo deleni pomoi in pod-pore pri uveljavljanju svojih preprianj.Vsebina prostora bo izhajala iz sodobnemladinske kulture in le-to povezovala z

lokalnim okoljem ter vsemi ostalimi gen-eracijami. Zavod bo mladim omogoilneformalno izobraevanje in usposabljanjena podroju umetnosti, psihologije, pro-jektnega menedmenta, medijev, kritinepismenosti, raunalnitva in s tem nudilpodporo delu formalnih izobraevalnihinstitucij. Zavod Cubartis bo prevzel tudinaloge zastopanja interesov in pravic mla-dih, tako na nacionalni kot lokalni ravni.Prevzel bo tudi naloge povezovanja nefor-malnih skupin mladih z drugimi organizaci-jami v lokalnem okolju in na mednarodniravni.Vabimo tudi vse organizacije, portna inkulturna drutva k sodelovanju, soust-varjanju skupnih projektov ter nudimo tudiuporabo svojih prostorov za izvajanje vsehvrst aktivnosti.Dodatne informacije lahko pridobite [email protected], na facebook stra-ni ali pa pokliite na 041 541 679.

PETER TRHLEN, direktor zavoda Cubartis

Turistino drutvo Ribnica vsodelovanju z Obino Ribnica

ORGANIZIRASPREVOD PUSTNIH

MAKAR,

ki bo potekal od CRibnica, po Kolodvorski

ulici, krabevem trgu, doRokodelskega centra,

V TOREK, 12. 2. 2013,OD 10. DO 12. URE.

Sodelujejo:Osnovna ola Dr. Franceta

Preerna Ribnica, VrtecRibnica, Bivalna enotaRibnica, VDC Ribnica,

Pustno drutvo Goria vas,Rokodelski center Ribnica.

5/26/2018 Reseto 2013 01 Januar

9/44

MEDN

AIMILJUD

MI

9

TUDIRAJMO NEKAJ NEUPORABNEGA,TUDIRAJMO HUMANISTIKO

Humanistika je imela v 20. stoletju pred-vsem funkcijo vzpostavljanja razrednih raz-lik, kjer so se bogati boemi predstavljali kotprefinjeni ljubitelji humanistike proti razuz-

danim nijim slojem. Danes nam ideologijazahodnega kapitalistinega sistema gov-ori nekaj drugega. Idealni posameznikni ve ljubitelj humanistike, vendar je toposameznik, ki dosee samoaktualizacijoskozi poznavanje pravnih in ekonomskih(oz. borznih) ureditev, ideal, ki dobi v kon-tekstu neoliberalizma funkcijo izkorianja.Humanistika in tudij humanistike stamedtem postala zgolj nekaj neupo-rabnega, nekaj, kar ovira neoliberalizem.Podobno je zaslediti tudi v Sloveniji.V Sloveniji so devetdeseta leta, z vdiran-jem zahodnega kapitalistinega sistemazaznamovala t.i. obdobje tranzicije, kije prinesla dve poglavitni spremem-bi v javnem ivljenju mladine. Prvi:naraanje nezaposlenosti, ki je obreme-nila mlade z eksistennimi problemi. To je

povealo nadzor nad mladimi, saj je bilosedaj potrebno bolj trdo delati v oli in vizvenolskih dejavnostih, da bi premaga-li hujo konkurenco in se usposobili za

vstop na trg dela. Drugi: v devetdesetihletih je prilo do ukinjanja javnih prosto-rov, kar je negativno vplivalo na mladinske(predvsem alternativne) subkulture, ki soza mlade predstavljali kraj eksperimenti-ranja in oblikovanja alternativnih identitet.Konkurenca, eksistenna prisila, skrb zaseznotraj svoje zasebnosti in pomanjkanjealternativ slui neoliberalizmu, saj (pri)siliposameznike v sprejem neoliberalistinegaideala posameznika. Mladi so preko omen-jenih mehanizmov spodbujani k tudiranjuuporabnih tudijskih smeri oz. neesazaposljivega na trgu dela, uporabnegatorej z vidika neoliberalizma. Humanistika,ki nima sedaj niti funkcije legitimiranja raz-rednih razlik, je s stalia neoliberalne poli-tike zato skrajno neuporaben in nekoristentudij. Na omenjeno tendenco nam kaejo

tudi nedavni dogodki, kot je bila skorajnjaukinitev humanistinih tudijev, kjer so naFakulteti za humanistine tudije v Koprurazpravljali o ukinitvi dveh temeljnihtudijskih programov za univerzo (razlog jebil pomanjkanje denarja). Na drugi strani paje opazno irjenje privatnih visokoolskihzavodov (tudi ob pomanjkanju denarja,ki naj bi bil razlog ukinitve humanistinihtudijskih smeri), ki imajo zelo omejeno

tevilo tudijskih programov, kar se odraav irem drubenem dogajanju, saj vejetevilo tudijskih programov pomeniirjenje idej, diskutiranje, kar se posledinoodraa v irem drubenem dogajanju, karje pogoj za upor. Tako so privatni zavodi eiz tega razloga omejeni na diktat neoliber-alizma o uporabnih tudijskih smereh; stega vidika je teje dojeti, da uporabnesmeri pomenijo korist za neoliberalizem.Zato imajo tudi ti neuporabni tudiji, kotje humanistika, e kako pomembno funkci-jo v asu irjenja neoliberalistine politike,

ki se v Sloveniji iri skozi sedanje varevalneukrepe. Potrebno je torej tudirati tudineuporabne tudijske smeri.

TIT STARC, RK

Nekaj malega odelu v letu 2012Imeli smo obni zbor in dobili novegapredsednika, g. Julijana Ozimka, ki jetakoj zael z delom. Organiziral je teajraunalnitva in projekt Simbioza, kista e dodatno dopolnila delo drutva.Nae delo pa v glavnem poteka vdruenju, to so razni izleti, sreanja,poitnikovanje, obiski starostnikov,tedensko kopanje, martinovanje in sil-vestrovanje.Imeli smo kar nekaj lepih izletov, druenjz drugimi drutvi upokojencev. Povsodsmo se imeli lepo. Plan, ki smo gapripravili za 2012, smo v celoti izpolnili.Obiskali pa smo tudi 138 naih lanov,

starejih od 80 let, in jih obdarili.Za leto 2013 pa smo pripravili tudi nekajnovosti, kot so pohodnitvo in ples. Veo delovanju naega drutva boste izve-deli, e se nam boste pridruili. Pri nasni naih in vaih, pri nas smo samo mi,ki imamo to sreo, da smo upokojenci.lanarina za leto 2013 znaa 10 EUR.Letos pripravljamo:Pustovanje 12. 2., na pustni torek, vGostiu Pugelj,Pohod po Jurievi poti, v soboto, 2. 3.,Obni zbor drutva 24. 3., v GostiuPugelj.Uradne ure so vsak ponedeljek od9. 11.Telefon: 836 12 77 ali 031 792 694.

ZA DU RIBNICA DUA WEINBERGER

PRENOVLJENI RIBNIKI PASIJONPridite k meni

Ribniki pasijon bo letos e sedmo letozapored nagovarjal obiskovalce z odra

ribnikega gradu. V estih letih je iz zamislimladih zrasel v enega najvejih kulturnihprojektov Ribnike doline, glas o Ribnikempasijonu pa se je prek mednarodne konfer-ence evropskih pasijonskih mest raziril pocelotni Evropi. V slovenskem merilu se potevilu sodelujoih uvra takoj za znameni-ti kofjeloki pasijon, hkrati pa ima najdaljineprekinjeni niz uprizarjanja. e vedno jeRibniki pasijon eden redkih v Evropi, medkaterim se v ivo izvaja veinoma avtorskarock glasba.Zaeli smo s strahom, ali nam bo splohuspelo izvesti tako velik projekt, pridobitidovolj sodelujoih in naklonjenost obisk-ovalcev. Odzivi tako domainov, ki so seodzvali povabilu k sodelovanju, kot gled-alcev so pregnali vse dvome in nam dalizagona, da smo pasijon vsako leto dopol-njevali, veali pasijonsko druino, iskalinove izzive in privabljali ljudi iz vse boljoddaljenih krajev. Zaivela je tudi idejao prilonostnem P-zboru, v katerem sozdrueni glasovi pevcev od Koevja doGrosuplja.Sedmi Ribniki pasijon se vam bo pred-stavil v prenovljeni podobi. Od septem-

bra dalje se v ekipi koordinatorjev tru-dimo, da bi dogajanje izpred dva tisolet prikazali na drugaen nain ter s temsodelujoim postavili nove izzive, gledalcepa pribliali skrivnosti Kristusovega trpljen-ja. Priakujete lahko:

- spremenjeno glasbeno kuliso s prenov-ljenim P-bandom in osveenim P-zborom;

- nove igralce in nove vloge v novihoblekah;- dodane prizore in izpiljene standardneprizore;- e nekaj skritih preseneenj, ki jih bosteodkrili, e si boste Ribniki pasijon pozornoogledali v ivo.Naslov letonjega prenovljenegaRibnikega pasijona je Pridite k meni.Naslov je zakrivil gospod upnik, ki nasje redno obiskoval med pisanjem scenarija.Pri tem je bil izredno konstruktiven kritik,vsaki pa nas je tudi nasmejal in nam dalkaken navdih. Pisanje scenarija nam je bilov pravi uitek, saj je potekalo v sproenemin domislic polnem vzduju. Verjamemo, dase bodo podobno tudi igralci viveli v igran-je in vas, gledalce, popeljali do globokegadoivljanja velikononega dogajanja, kar jepravzaprav smisel uprizoritve pasijona.Tisti, ki si Ribnikega pasijona e nisteogledali, si lahko obetate nepozabnoizkunjo. Za tiste, ki ste na pasijon e videli,pa letonji vsebuje dovolj sveine, da siga boste lahko z zanimanjem in kankomradovednosti ogledali e enkrat ter seviveli v dogajanje, kot da ga vidite prvi.

Vabljeni torej, da si prenovljeni Ribnikipasijon ogledate v soboto, 16., ali, 23. marcaletos, ob 20. uri v ribnikem Gradu.

KOORDINATORJI RIBNIKEGA PASIJONA 2013

5/26/2018 Reseto 2013 01 Januar

10/4410

KULTU

RNIUTRIN

KI

Predstavitev kataloga razstave o kronjarstvu

Kriem svajt so se podalpa sujoruobo ponujal

Po odmevni razstavi o drugi najstareji ribniki dejavnosti, prva jeizdelovanje suhe robe, druga prodaja le-te, kronjarstvo, je izeltudi katalog o razstavi. Tega so ustvarjalke predstavile 19. decem-bra v Rokodelskem centru.

Resno zastavljen katalog je sestavljen izosmih lankov uveljavljenih raziskovalk, kise ukvarjajo z Ribniko dolino in njenimiljudmi ali po se s kronjarstvom ukvarja-jo zaradi njegove razprostranjenosti ponaem irem obmoju ali dejavnostisame, ki se razlikuje od obiajne trgovine. Vprvem prispevku kustosinja Muzeja Ribnicamag. Marina Gradinik na kratko pred-

stavi razmere konec 15. in v 16. stoletju,tako v Ribniki dolini kot tudi ire, in takopojasni razloge in tudi monosti za razmahkronjarjenja. Dr. Marija Poivavek iz Muzejanoveje zgodovine Celje se v svojem lankuTrgovstvo vs. Kronjarstvo natannejeukvarja z vsebinskimi, pravnimi in dejans-kimi razlikami med kronjarstvom in trgovi-no. Nadja Kovai iz Pokrajinskega muzeja

Koevje jep r e d s t a v i l akronjarje sKoevske, sta-tus koevskihk r o n j a r j e vje bil sicerenak, vendars to razliko, daso Ribnianiprodajali skorajizkljuno suho

robo, koevski

Boino-novoletni rokodelski sejem in decem-brski pravljini svet pred Rokodelskim centrom

V etrtek, 20. decembra, je bilo predRokodelskim centrom ivahno cel dan. Oddvanajste ure naprej so stojnice napol-nili rokodelci iz razlinih krajev Slovenije.Raznolika ponudba izdelkov, primernih za

novoletna darila, pa je privabila kar nekajobiskovalcev.Najbolj veselo je bilo v popoldanskem asu,ko se je priel Decembrski pravljini svet

za otroke. V dvorani nam ga je priaralapela Regulj z maroko pravljico o pogum-nem krotilcu ka in s svojimi afrikimi glas-bili: djembami, kalimbo in pialjo. Natose je dogajanje preselilo na dvorie, kjer

so otroke priakali Pevski zbor osnovneole Ribnica, Zvezdica, ki je prila z neba,da bi spoznala dedka Mraza, in navihanipravljini junaki. Dedek Mraz se je pustil

akati vsem nastopajoim in otrokom,dokler ga niso z glasnimi klici le priklicali.Za uspeno izvedbo sejma in prireditve seRokodelski center zahvaljuje rokodelcem,pevskemu zboru osnovne ole Ribnica,vzgojiteljicam Vrtca Ribnica, Uri Jakliagar in seveda dedku Mrazu.Do naslednjega leta lepo pozdravljam vsenajmlaje obiskovalce, njihove stare intudi ostale pa vabim, da se nam pridruijo

tudi v mesecu kulture, februarju.

TEKST IN FOTO: TINA ZAJC

pa predvsem trgovsko blago iz jadranskihpristani. Nekdanja kustosinja v Ribnikemmuzeju Mojca Bulovec ifrer se v prispevkuukvarja z lonarji in njihovim zdomanjemtako glede nainov kot po geografskemobsegu. Polona Rigler Grm je predstavilasvoj prispevek z naslovom Kronjarstvov lui prodaje suhe robe, v kateremnatanneje popisuje naine kronjarjenja ssuho robo in razvoj kronjarjenja predvsem

v zadnjem stoletju. Prisotnost kronjarja vsodobnem asu pa je obdelala Vasja Pavlin.Predstavljene so e vsebine, ki se nanaajona podobo kronjarja v pripovednitvu inpesmi, ki jih je pripravila Anica Mohar izKnjinice Miklova hia. Pomemben del jetudi tudija Mojce Ravnik, v kateri predstavinajprej ivljenje Slovencev v Srbiji, pretenopo drugi svetovni vojni, v drugem delu paje podrobneje predstavljen Ivan Debeljak,izvorno iz Slatnika, ki v Beogradu e vednoizdeluje in prodaja suho robo, njegovoivljenje in zgodba pa sta predstavljena

tudi v dokumentarnem filmu, ki je na ogledob razstavi v Rokodelskem centru. Edenod pomembnejih delov je tudi vsebinarazstave o kronjarstvu, fotozapis druinskezgodbe kronjarske druine in fototenogradivo o kronjarstvu, ki ga hranijo slov-enski muzeji.Katalog po eni strani ponuja znanstvenprispevek k poznavanju dediine iregaobmoja Ribnike doline, po drugi paohranja spomin na dejavnost, ki je zazna-movala tako ribniki prostor kot ribnikegaloveka.

PRIMO TANKO, foto: Marko Modrej

Rokodelski center Ribnicain Muzej Ribnica vas vabita,

daveer pred kul-turnim praznikom,7. februarja,preivite z nami.Po poteh kronjarjev vas bomo

popeljali skozi razstavo.Kriem svajt so se podal in

sujo ruobo ponujal,nato pa si bomo pobliepogledali, kako poteka delov Pletarski, Lonarski inLikovni oli.

Priakujemo vas 7.februarja ob 17. 30v Rokodelskem cen-tru Ribnica.Na dan kulturnega praznika,8. februarja, bo Rokodelskicenter odprt od 10. do 14.

ure, obiskovalce pa akabrezplaen izvod publikacije ORibnici in Ribnianih ZapisiJanka Trota.

Vstop je prost!

5/26/2018 Reseto 2013 01 Januar

11/44

MEDN

AIMILJUD

MI

11

ive jaslice v Domu starejihobanov

lani Vakegae t n o l o k e g at u r i s t i n e g a

drutva Hrovaa sov petek, 4. januarja,obiskali stanovalcev Domu starejihobanov Ribnica.S tem so e tretjeleto zapored, sku-paj s Cerkvenimmeanim pevskimzborom sv. Rok,pod vodstvomFeliksa Podgorelca,poskrbeli za

praznino vzdujemed stanovalciDoma v Ribnici.lani drutva iz Hrovae letos v domaivasi zaradi pomanjkanja finannih sredstevniso uprizorili ivih jaslic, so pa to pred-stavo prenesli v Dom starejih obanov.Ob glasbeni spremljavi pevcev iz Dolenjevasi. estdeset stanovalcem, kolikor sejih je e etrt ure pred dogodkom zbralov avli, si je ogledalo polurno predstavo,svetopisemsko zgodbo o rojstvu JezusaKristusa. Namen ivih jaslic tu v Domuje, da poivimo dan stanovalcem. Hkrati

pa nas stanovalci vzpodbudijo, zato je tanastop doivetje tako zanje kot tudi za nas,ki nastopamo, je o dogodku dejal pred-sednik Vakega etnolokega turistinegadrutva Hrovaa Ivan Prelesnik.

TEKST IN FOTO: KRISTJAN KOZINA

IVE JASLICE SO BILE V DOMU E TRETJE LETO ZAPORED

Predboino rajanje, osmi!

Ker se letos Mladinsko drutvo Okamenelisvatje (MDOS) niso prijavili na obinski raz-pis za kulturo, bi morali plaati 150 evrovna dan za vsakoletno dvodnevno prired-itev Predboino rajanje. Obinski svet jenamre sprejel sklep, da je potrebno plaatinajemnino za tovrstne prostore, pa naj greza domaine ali za skupine zunaj obine.

Mladinci, brez nekih lastnih sredstev, a zogromno volje inzagona, so izpel-jali prireditev prekoportnega drutvaLonar, ki pa je biloprijavljeno na razpis.e pride cirkus nagostovanje, je jasno,da mu zaraunanajemnino, ni pa prav,da tri na lastnihljudeh, pravi SamoPogorelec, predsed-nik D Lonar in bivipredsednik MDOS znajdaljim staem innajve projekti. Da paje paradoks popoln,

je zgovorno tudi dejstvo, da je to edinoigrie v obini, ki ga ni financirala Obina,ampak krajani sami. Pa pustimo birokracijoin se spravimo k delu.Letos je bilo e osmo Predboino rajanjezapored in vsako leto je bolje in lepe.23. in 24. decembra se je torej rajalo nadolenjevakem igriu ob toplih napitkih,

dobri drubi, plinskih grelcih, pei na drva

in ob boinih pesmih, ki na takih prired-itvah ne izzvenijo v ki, ampak prav pri-jetno denejo. Prvi veer je bil organizirantudi 1. predboini pohod po Dolenji vasiin Prigorici v izvedbi Sama Pogorelca inOliverja Orama. Udeleilo se ga je prekotrideset ljudi, ki so po dobri uri hoda dobilisrebati nekaj toplega. Naslednji veer so Okameneli svatjezavreli aj in vino ob 21. uri ter kuhali tjaproti jutranjim uram, saj je bilo letos ver-jetno najve obiska do sedaj. Oba veera

je potekala tudi nagradna igra, kjer soobiskovalci lahko stavili, kolikna je viinasmreke, ki je krasila prireditveni prostor.Zmagovalec je bil Mirko Kaplan iz Prigorice,ki je tono viino zgreil le za pol centi-metra.Dolenja vas je bila tudi letos okraena ssvetlobnimi napisi nad cesto, ne da bi bilokodovan obinski proraun. Samo pravi,da to e nekaj let delajo na lastno pest vsodelovanju z Gregorjem Bojcem in elektropodjetjem ELZA iz Koevja.lani Mladinskega drutva Okamenelisvatje se zahvaljujejo vsem donatorjem in

obiskovalcem, ki so omogoili, da je prired-itev lepo uspela.

SAO HOEVARFoto: Ana Bojc

MNOICA NA PREDBOINEM RAJANJU

SREANJEVAANOVLEBIA

Na veer 29. decembra smo se zbralivaani spodnjega lebia. Pod vodst-vom vakega upana Antona ilca smoorganizirali tradicionalno prednovolet-no sreanje v prostorih gostia Vrba.Omogoil ga je Toma Peterlin, in se muob tej priliki zahvaljujemo. Pripravili smodobrote iz domae kuhinje, kjer namje bila v veliko pomo Anica Peterlin.Pokramljali smo ob dobri kapljici kotnekdaj v dobrih starih asih. Druenjein veselje je trajalo pozno v no. Biloje smeha in zabave za duo in srce.Pogovorili smo se tudi o nadaljnjemurejanju vakega kotika, ki ga imamona kriiu pod staro vako lipo. Tampreivimo ez celo leto veliko veselihtrenutkov. Za organizacijo le-teh, skrbin portvovalnost gre zahvala SabiniPeterlin.V napetem vsakdanjiku se nemalokratusedemo skupaj in razbijemo hitertempo dananjega asa. V toplih polet-nih mesecih nartujemo tudi tradiciona-lno egnanje koles.

VAANI SPODNJEGA LEBIA

5/26/2018 Reseto 2013 01 Januar

12/4412

KULTU

RNIUTRIN

KI

O Ribnici in Ribnianih Zapisi Janka Trotabrihten za sedem neumnih

Razstava o Janku Trotu na ogled obestdeseti obletnici ustanovitve Mestnegamuzeja Idrija

tudi vrsta reenic in anekdot.Dvojezina knjiga, slovenska in angleka,ter njena predstavitev zakljuujeta projek-te, povezane z Jankom Trotom Trotovoleto. To obdobje, od oktobra 2011 dozaetka leta 2013, je pravzaprav trajalo 14mesecev, v katerih se je zvrstil niz dogod-kov. Najbolj je bila odmevna razstava, ki joje pripravil in oblikoval Muzej Ribnica in jeprikazala Janka Trota v vseh njegovih tal-entih. Trot je bil razen uitelja in ravnatel-ja, kar je bil njegov poklic, e ustanoviteljmuzeja v Ribnici in Idriji, slikar, karikatur-ist, topograf, lutkar, zborovodja in zbiraleczgodb. Ravno iz njegovih zapisov zgodb jenastala ta knjiga, ki kae (nas) Ribniane vpodobi nae pregovorno aljivosti in izna-jdljivosti.In ko smo e pri Trotu: razstavo iz ribnikegamuzeja so ravno pred nekaj dnevi preneslina ogled v drug muzej, ki ga je sooblikovalJanko Trot, v Idrijo.

PRIMO TANKO

V etrtek, 10. januarja, so v Rokodelskemcentru predstavili prve rezultate letonjegadela, knjigo O Ribnici in Ribnianih ZapisiJanka Trota. Prireditev je bila zasnovana kot

pogovor med Marjano Starc, ki je opravi-la veino urednikega dela, kustodinjoMuzeja Ribnica, mag. Marino Gradinik, indvema avtentinima aljivcema, MetodomJakliem in Medardom Pucljem. Le datokrat nista pripovedoval svojih al, pa pasta s prefinjenim obutkom tako za zgod-bo kot za pristno ribniino interpretiralaZapise Janka Trota o Ribnici in Ribnianih.Trotove zgodbe so imele zanimivozgodovino e preden so zagledale lu sveta.Zapisi, ki jih je Marjana Starc uredila in prip-ravila za tisk, so prili od Toneta Petka, pravtako zbiralca in zapisovalca zgodb, ta pa jih

je dobil v Trotovi zapuini. Tone Petek jete zapise sprva prepisal, pozneje e prefo-tokopiral, tako da je ohranjenega precejgradiva, original pa se je sasoma izgubil.

Zgodbe so nastale najverjetneje v asuTrotovega bivanja v Ribnici, to je v tride-setih letih 20. stoletja. Veina je izvirnih,nekatere pa imajo daljo pripovedovalskotradicijo in so izvorno ljudske, denimoRibnika nova maa.Zgodbe so preteno aljive, nekatere sozelo osebne in jasno prikazujejo drubo inrazmerja v njej v asu med vojnama. Polegbolj osebnih, karakternih lastnostih nekat-erih kapionov in posebneev so predstav-ljeni sosedje Struani in Dolenjevaani,o privajanju vojni in svobodi po ribniko,zakonski zvestobi in ljubezni, zajeta pa je

V ponedeljek, 21. januarja,je minilo estdeset let, odkarje Janko Trot vzpostavildelovanje Mestnega muze-ja v Idriji. Ob tej priliki so v

razstaviu Nikolaja Pirnatav gradu Gewerkeneggpostavili na ogled razstavoMuzeja Ribnice, ki je raz-stavo pripravil in domaponudil na ogled v lanskemletu. Ribniko verzijo raz-stave so nekoliko prilagodilirazstaviu samemu, saj sonamesto podob Ribnice inRibnike doline razstavilipriblino 100 akvarelov zidrijskega podroja, nastalih veinoma v

obdobju 1948 - 1952. Te je v spremljajoemkatalogu predstavila umetnostna zgodovi-narka Ana Sever Boi. Kustos Darko Vilerje predstavil Trotovo ivljenjsko pot, direk-torica muzeja Ivana Leskovec pa je pred-stavila 60 let muzeja v Idriji. Razstavo je

predstavila avtorica mag. Marina Gradinik,iz Muzeja Ribnica.

K besedi sta bila kot slavnostna govornikapovabljena tudi upan obine Idrija BojanSever in vodja slube za premino dediinodr. Marjeta Miku. Ta se je v svojem nago-voru posvetila predvsem delu kustosov innjihovemu odnosu do preteklosti in spo-

sobnosti predstaviti to znanje in vdenje vmodernem asu, s sodobnimi metodami inzanimivimi predstavitvami.Pomen in vloga Janka Trota za razvoj inohranjanje idrijske in ribnike dediine staneprecenljiva, saj je ustanovil muzej v Idrijiin tudi v Ribnici, in pomagal ohraniti velikdel tako tehnike dediine idrijskega rud-nika ivega srebra, dejavnosti na podrojuCerknega in tudi Partizansko bolnico Franja.(Ta je po dveh vejih naravnih nesreahv osemdesetih letih in 2007 obnovljenain predstavlja dediino najbolj humani-

tarnega dela, pomo pokodovanim).Za nas je Trotova dejavnosti v Idriji sicerpomembna, vendar je za Ribnico najboljpomembno zbiranje gradiva o suhi robi inkronjarstvu ter oblikovanje prve razstaveSuhe robe in lonarstva.Poleg priznanja delu Janka Trota je gos-tovanje razstave v Idriji tudi priznanjedelu ribnikega Muzeja, ki je s predstavit-vijo dela Janka Trota prikazal sposobnostraziskovanja, predstavljanja in oblikovanjarazstave in vsebine, privlano in sporoilnoza obiskovalce ter informativno za strok-

ovno javnost.

Tekst in foto: PRIMO TANKO

MARINA GRADINIK IN BOJAN SEVER, UPAN IDRIJE

MARJANA STARC IN MAG. MARINA GRADINIKMETOD JAKLI

MEDARD PUCELJ

5/26/2018 Reseto 2013 01 Januar

13/44

ZANA

RAVOGRE

13

Nartovanje in evidentiranjeizvedenih del v gozdarstvu

V gozdarstvu je nartovanje ena odnajpomembnejih nalog Zavoda zagozdove Slovenije. Obstaja ve ravninartovanja, in sicer: izvedbeno gozdnogojitveno in seno spravilno nartovanje,gozdno-gospodarsko nartovanje na ravnigozdnogospodarskih enot (GGE) in gozdnogospodarsko nartovanje na ravni gozdno-gospodarskih obmoij. Vse ravni so medseboj vsebinsko usklajene in povezane.Obmoni gozdnogospodarski nart (ON)

daje usmeritve za gospodarjenje z gozdovina ravni gozdnogospodarskega obmoja.Izdeluje se za obdobje desetih let. V nartuso podatki, ki se nanaajona gospodarjenje z goz-dovi v obmoju (lesnazaloga, prirastek, moniposek, gojitvena dela,prometnice, funkcije vgozdu itd.). Vir podatkovza izdelavo ON so veljavnigozdnogospodarski nartiGGE.Narti GGE se izdeluje-

jo za obdobje 10 let. Sopodrobneji kot ON terpredpisujejo usmeritveza gospodarjenje z goz-dovi po posameznih GGE(npr. GGE Velika gora, GGEMala gora, GGE Stojna).e bolj natanni pa sodetaljni Gozdnogojitveniin senospravilni narti zaposamezne oddelke v GG enoti. Pretekuveljavnosti narta GGE sledi revizija narta,ki obsega pripravljalna dela, terenske mer-

itve in izdelavo tekstnega dela narta. Sterenskimi deli (zbiranje podatkov o ses-tojnih kazalcih) se prine zadnje leto vel-javnosti narta. Nosilec izdelave narta(v pomo so mu revirni gozdarji in ostalisodelavci) naredi opise sestojev v celi gozd-nogospodarski enoti. Pri opisovanju ses-tojev ocenjuje razline sestojne parametreter se odloa o najvijem monem posekuin potrebnih gojitvenih in varstvenih delihter delih za funkcije gozdov.Vzporedno z opisovanjem sestojev se izve-dejo tudi meritve drevja na stalnih vzornihploskvah, ki so postavljene v gozdu na

vzorni mrei 250 m x 250 m. Vzorneploskve na terenu niso vidno oznaene,najde se jih s pomojo podatka o njihovihgeografskih koordinatah. Merilec na plo-skvah izmeri prsne premere dreves, ocen-

juje njihovo zdravstveno stanje in sestojnipoloaj ter ugotavlja tevilo odmrlih inposekanih dreves. Tako pridobljeni podatki

so podlaga za doloitev lesne zaloge inprirastka sestojev ter tudi za ugotavljanjekoliine posekanega lesa v GGE.Ko so terenske meritve in druga priprav-ljalna dela konana, se vse podatke, pri-dobljene na terenu, raunalniko obdela.Sledi izdelava narta. V tem sklopu se ana-lizira gospodarjenja z gozdovi v preteklemdesetletju. Poudarek je zlasti na analiziranjupodatkov o izvedenem poseku in oprav-ljenih gojitvenih in varstvenih delih. Prianaliziranju poseka se primerjajo podatkio koliini poseka iz gozdarske evidence,

ki jo vzdrujejo revirni gozdarji na kra-jevni enoti, s podatki o koliini poseka, kise pridobi iz meritev na stalnih vzornih

ploskvah. Kadar je podatek iz tekoe evi-dence poseka na ravni GGE v mejah zau-panja koliine poseka, ugotovljenega na

stalnih vzornih ploskvah (ob 5% tveganju statistina napaka), se ga vzame kot ustr-eznega. Kolikor pa je podatek iz tekoeevidence poseka na ravni GGE zunaj mejazaupanja koliine poseka, ugotovljenegana stalnih vzornih ploskvah, pa je potreb-no ugotoviti, zakaj je prilo do takne raz-like. Najpogosteji razlog je senja drevesbrez odkazila.Pri izdelavi Gozdnogospodarskega nartaza gozdnogospodarsko enoto Mala goraza obdobje 2012-2021 se je ugotovilo, daje dejanski posek veji od uradno evidenti-ranega poseka. Odstopanje je veje, kot jedopustno. Analize so pokazale, da je edenod glavnih razlogov za veje odstopanjerna senja, oziroma posek drevja brezodkazila. Pri tem ni nujno, da gre za rnosenjo na vejih povrinah. Dovolj je e,

e lastnik gozda pri senji drevja posekapoleg odkazanih e nekaj dreves, ki nisobila oznaena za posek. Pri velikem tevilu

lastnikov se v desetih letih lahko nabere karprecejnja koliina lesa. Problem je lahkotudi senja manj kvalitetnega lesa za drva,ki ga lastniki gozdov izvedejo brez odka-zila.Zakon o gozdovih v svojem 17. lenu doloa,da na podlagi gozdnogojitvenega nartaizda Zavod za gozdove lastniku gozda, popredhodnem svetovanju in skupni izbiridreves za moni posek, odlobo o koliiniin strukturi dreves za moni posek. Skupnaizbira drevja za posek je torej v skladu s17. lenom Zakona o gozdovih obvezna.

Pri skupni izbiri drevja za posek ne gre zato, da bi gozdar omejeval lastnika gozdaglede njegove lastnine, pa pa mu strok-

ovno svetuje in v skladu s pred-pisi zagotovi tonost podatkao koliini in strukturi poseka-nega lesa. e lastnik gozdaposeka drevje brez odkazilain o tem ne obvesti revirnegagozdarja, mora le-ta, v skladuz veljavno zakonodajo o nedo-voljenem poseku obvestitigozdarsko inpekcijo. Da bi seizognili tovrstnim nepotrebnimpostopkom, pozivamo vse last-nike gozdov, da izvajajo senjov skladu s predpisi.Senje brez odobritve, oziro-ma brez odkazila so dejanskonepotrebne. Gozdarji na KEsmo lastnikom gozdov na raz-polaga za odkazilo dreves kottudi za ostale nasvete v zveziz gospodarjenjem z gozdovi.

Naknadno odkrivanje nedovoljenih posek-ov je zamudno delo, ki ima lahko za last-nika gozda tudi negativne posledice in po

nepotrebnem vnaa nezadovoljstvo medljudi.Ker so asi teki, se pojavljajo tudi kraje lesain tudi temu po svojih moeh se moramovsi skupaj upreti. Najbolje je s pravoasnimobveanjem in ukrepanjem.Lastnikom gozdov in gozdarjem mora biticilj urejen gozd in im toneji podatki, kise nanaajo na gospodarjenje z gozdovi.Skupaj bomo slednje dosegli le s strok-ovnim in doslednim delom ter trajnostnimgospodarjenjem s tem naim bogastvom.

ZGS OE KoevjeVodja KE RibnicaJOE OBERSTAR, UNIV. DIPL. IN. GOZD.

Foto: Marko Modrej

5/26/2018 Reseto 2013 01 Januar

14/4414

NESPR

EGLEJTE

Skrbi, delo in trpljenje,

tvoje je bilo ivljenje.Boleine in trpljenje si prestala,zdaj lahko bo v grobu mirno spala.

ZahvalaV 84. letu je tiho zaspala naa mama, stara mama

in prababica

IvaNa ORaEMiz Dolenje vasi

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaanom, prijateljemin znancem za izreeno soalje, tolailne besede, darovano cvetje,svee in svete mae.Zahvaljujemo se uslubencem DSO Ribnica, sostanovalki ge. SlavkiMiheli za polepane zadnje mesece pokojniinega ivljenja. Hvalatudi g. upniku Aleu Peaverju, pevcem PZ Lonar, trobentau invsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

alujOI vsI NjENI

OBVESTILO

Vabljeni, da se udeleite sreanja, ki bo potekalokot klub svojcev v podporo pri oskrbi starega bolnega loveka. Dobimo se vsak drugi etrtek vmesecu v predavalnici Zdravstvenega doma dr.Janeza Orama Ribnica.

Vabljeni v etrtek,14. februarja, ob 18. uri.

Dodatne informacije: Anka Debeljak, dipl. m. s.;E-mail: [email protected] na telefon: 040 664 754

UTRIP VSAKDANAV DOMU STAREJIHOBANOV RIBNICA

e kar nekaj asa se pripravljam, da svoje obutke, ki jih doivljamkot prostovoljka v Domu starejih obanov Ribnica, pribliam tudiiri javnosti.Da je to udovito poslanstvo, ki me osreuje, lovek lahko doivi vdajanju pomoi ljudem, ki so pomoi potrebni.Naa sreanja so vsak ponedeljek, ko domske stanovalce, ki toelijo, odpeljemo v kapelo k bogosluju, po konanem obredu pajih peljemo zopet nazaj ali pa v nao drubo ob kavici in klepetu.Spletla so se mnoga prijateljstva tako s stanovalci kot tudi mednami prostovoljci.Obutek, da si nekomu, ki ga je usoda pripeljala v to ustanovo,polepal dan, te napolni z milino in zadovoljstvom. To lovekabogati, da postane v dui moan in presreen. Hkrati ti misli hitijov as, ki bo priel in bo sam nemoen in potreben pomoi.V pogovoru s stanovalci opaam, da je v Domu veliko takih, ki soteko odli od doma. Kljub skrbni negi in prijaznosti osebja so nji-hove oi vekrat otone in napolnjene z grenkimi solzami. Ob takihtrenutkih in stiskah je potrebno ponuditi dlan, ga objeti in pustiti,da ti potoi in se na tvoji rami razjoka.Kar nekaj takih stisk sem e sama doivela. S ponosom in veseljempovem, da je beseda uteha in tolaba, ki sem jo dala, tudi meneosreila in moja dua je bila napolnjena z neko neomajno veliino.Tako dne, ki je namenjen obisku v Domu, komaj priakujem tudisama, ne le stanovalci, h katerim prihajam.Najteje pa mi je pri srcu takrat, ko se kdo poslovi za vedno. Zanjimi ostane praznina, ki je kot zevajoa rana.

Ob tej priliki bi se rada spomnila tudi svojih treh prijateljic z velikozaetnico. Tu v domu smo se nale kot prostovoljke, udovitegospe Anica, Metoda, Francka. Te mi ob ponedeljkih s toplimpozdravom in objemom polepajo dan. Vem in utim, da sem v nji-hovi drubi zaelena. Veliko mi pomenijo, ker so res prave in zlateprijateljice. Ko sem zbolela, me je njihov klic po telefonu osreil inpotolail. Res. Dokazale so svojo srnost in prijaznost, ki jo nudijotudi stanovalcem Doma. Rada bi se jim lepo zahvalila za iskrenoprijateljstvo ter jim zaelela zdravja in e veliko prijetnih uric v naidomski drubi.

PROSTOVOLJKA MARIJA GOLOBMedgeneracijsko drutvo za kakovostno starost Ribnica

Letovere

2013Ker je leto 2012/2013 leto vere, sem se odloila, da napiem nekaj onai molitveni skupini. Imenuje se Meugorska molitvena skupina.Ustanovljena je bila pred dvanajstimi leti. Veina molilk iz skupinesmo hodile na romanje v Meugorje. Tam je Marija vidcem svetov-ala, naj ustanavljajo nove in nove molitvene skupine. Tako je gospaMajda Vrh, ki je poleg gospe Maje organizirala in vodila romanjav Meugorje, dala pobudo za ustanovitev skupine v Ribnici. Nazaetku nas je bilo bolj malo, dobivale pa smo se pri gospe Vrh naGriu vsakih 14 dni.Skupina je s asom rasla in sedaj se nas neobvezno sestane 16 iz

dveh upnij. Molimo tri rone vence; prvi je po Marijinem namenu,druga dva pa po dogovoru. e precej asa molimo vsakokrat pridrugi hii, vsaki tudi za blagoslov te hie. Vesele smo, da vztra-jamo, eprav je vasih teko uskladiti prevoz. elimo si, da bi se vletu vere ve poglobljeno molilo in da bi se ustanovila e kaknapodobna skupina.

IVANKA LOVIN

5/26/2018 Reseto 2013 01 Januar

15/44

ZAHVA

LEOBSMR

TI

15

Za vedno si zaspala,slovo od nas jemala.Zvon e zadnji je odpel,spomin bo nate e ivel.

Zahvalaob bolei izgubi nae drage

aNICE aMPa(1934 2012)

iz Otavic 3

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaanom,prijateljem in znancem za izreeno soalje, darovano cvetje, sveein vso ostalo izkazano pomo.

Zahvaljujemo se tudi zdravnici dr. Alenki Nadler-agar, osebju UKCLjubljana in socialni oskrbi.Hvala tudi kaplanu g. Matevu Mehletu za lepo opravljen obred inpevcem za ganljivo zapete pesmi.Hvala vsem, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti.

alujOI vsI NjENI

Odpoij zdaj se,

izmueno srce,odpoijte zdaj se,zdelane roke.Zaprte utrujene so oi,a v naih srcih e vedno iva si.

Zahvala

PavlINa lEvsTIK, ROj. DEjaK(4. 1. 1931 1. 1. 2013)

iz Otavic

Ob bolei izgubi nae drage mame Pavline se iskreno zahvalju-jemo vsem sosedom, vaanom, prijateljem, kaplanu MatevuMehletu in vsem drugim, ki ste nam v nai boleini izrekli soalje,pomagali, podarili cvetje in svee.

alujOI vsI NjENI DaNIjEl

Kruto je bilo in nepriakovano -kot rezilo noa je zarezalo v srce,ker ez no si odla v neznano.V srcih je le boleina in v oeh solz

ZahvalaZahrbtna bolezen nam je v 61. letu starosti vzela drago eno,

mami, mamo in tao

DaRINKO ZaKRajEK(1. 6. 1951 7. 12. 2012)

iz Sajevca

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaanom, znancem inprijateljem za izreeno soalje, podarjeno cvetje in svee, ter vsem,

ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.Med nami ljubljena bila si iz vsega srca ljubljena bodi tudi tam,kjer si zdaj doma.

vsI NjENI

Niti zbogom nisi rekla

niti roke nam podala,tiho, mirno si zaspala,a v naih srcihveno bo ostala.

Zahvala

FRaNIKa KluN(1922 - 2013)

Hvala vsem, ki ste ji v asu njenega ivljenja pomagali in nam obnjenem odhodu stali ob strani.

vsI NjENI

5/26/2018 Reseto 2013 01 Januar

16/4416

ZAHVA

LEOBSMR

TI

Je as, ki da, je as, ki vzame.Je as, ki celi ranein je as, ki nikdar ne mine,ko zasanja se v spomine. S. Makarovi

Zahvalaob izgubi nae drage mame

MaRIjE lOvIN5. 9. 1927 - 2. 1. 2013

z Brega

Hvaleni smo, da nam je bilo v ivljenju dano hoditi skupaj z njo, kinam je v vsej skromnostidelila dobroto, naklonjenost in ivljenjske izkunje

alujOI vsI NjENI

Celo ivljenje si garal,

vse za dom in druino dal;povsod ostale so sledi,kjer delal in ivel si ti.ivljenje bilo je vredno truda,naj ti lahka bo domaa gruda

ZahvalaZa vedno nas je zapustil dragi mo in ata

jOE DROBNI(13. 3. 1939 23. 12. 2012)

iz Gorie vasi

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaanom, prijateljemin znancem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, se poslovili odnjega in ga pospremili na zadnji poti.Hvala vsem za izreeno soalje, podarjene svee in cvetje.

alujOI vsI NjEgOvI

Tu je pristan,zavetje brez viharja,ni ve teme,

je sama zarja. (Anton Gradnik)

ZahvalaV Gospodu je zaspala naa draga sestra, teta,

prateta in svakinja

MaRIja PETERlIN19. 6. 1926 - 6. 1. 2013

iz krajneka

Zahvaljujemo se vsem, ki ste ob njeni smrti soustvovali z nami,

darovali za svete mae in za cerkev, prinesli svee in cvetje, namizrazili soalje, za pokojno molili ter jo pospremili na njeni zadnjipoti.Iskrena zahvala poljanskemu upniku g. Antonu Masniku za sveanoopravljeno pogrebno slovesnost, vaanom, ki so jo ponesli kvenemu poitku, pevcem, pogrebnemu zavodu Zakrajek inribniki komunalni slubi.Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo spotovali.

vsI NjENI

Zaman te iejo nae oi,

zaman te klie nae srce,srce ljubee zdaj spi,nam pa rosijo se solzne oi.Odla si, ve te niin v srcih to spoznanje nas boli,v boleini nemi smo tiho sklonili glavoz lepo mislijo na te - za slovo. (Po Pihlerju)

Zahvalaob bolei izgubi nae drage

MaRIjE KROMaR(2. 12. 1921 4. 1. 2013)

iz Rakitnice 67

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaanomin znancem za izreeno soalje, podarjene svee in cvetje.Iskrena hvala delavkam CSD Ribnica, ge. Metki Kromar, pevskemuzboru Lonar, gospodu upniku Aleu Peovarju in vsem ostalim, ki

ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

alujOI vsI NjENI

5/26/2018 Reseto 2013 01 Januar

17/44

ZAHVA

LEOBSMR

TI

17

ZASTAL je dih vseh nas,ko tiina vzela je tvoj glas.SKROMNO ivljenje si ivela,vse nas pa neskonno rada imela.Z ljubeznijo v srcusi poasi in tiho k poitku odla.Ljuba mama, elimo si,da v miru pri Bogu poivala bi.V srcih naih za vedno ostala bo ti.

Zahvala

Ob nenadni bolei izgubi mame, tete, tae,babice in prababice

IvaNKE TuPICa(30. 10. 1928 - 14. 1. 2013)

iz Slatnika

se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tekih trenutkih stali ob strani.Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancemza izreeno soalje, podarjeno cvetje, svee in nesebino pomo vtekih trenutkih. Zahvala zdravstvenemu domu Ribnica, g. upnikuBeranu za lepo opravljen obred, pogrebnemu zavodu KomunaleRibnica, pevskemu zboru iz Slemen za lepo zapete pesmi, PGDSuje, ge. in g. kofu iz Jurjevice in vsem, ki ste pokojnico pospre-mili na njeni zadnji poti.

alujOI vsI NjENI

Ko se ivljenje poslovi,

kot plamen svetel ugasne,se alost v srcih naseli,temno vse krog postane.

in vendar ni vse tako,glej, tam plamenek sveti,ki upanje prinaa nam,da zdaj si v slavi Sveti. (MM)

ZahvalaOb smrti naega dragega moa, brata, svaka in strica

PETRa ulIgOja

se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili ustno ali pisno soalje,darovali svee, cvetje ali namenili dar v dobrodelen namen terdarovali za sv. mae za pokoj njegove due.Hvala g. upniku Antonu Beranu in g. Janezu ketu za somaevanjein za molitve, e posebej pa neaku Andreju Feguu - minoritu - zatople, obutene besede slovesa med sv. mao in obred pokopa.Zahvala tudi pevcem za ubrano zapete pesmi.Iskrena hvala vsem, ki ste nam v asu slovesa stali ob strani in ste

pokojnika z nami pospremili na njegovi zadnji poti.

ENa MajDa IN vsI NjEgOvI

ivljenje tvoje bilo je teko,e teje je od tebe slovo,Misel, da ni ve te ni, hudo boli Hvala, mama, za ivljenje,za prelepe skupne dni.

Zahvalaob bolei izgubi nae drage mame in sestre

aNE EaREK(1929-2013)

Iz Nemke vasi

Zahvaljujemo se vsem in vsakomur posebej za obiske in pomov asu njene bolezni. Hvala vsem, ki ste darovali za posebnenamene, sv. mae, svee in cvetje ter pokojno pospremili na njenizadnji poti.

alujOI vsI NjENI

Ni te ve na vrtu, ne v hii,

ni ve glas se tvoj ne slii.e luko na grobu upihnil bo vihar,v naih srcih je ne bo nikdar.

ZahvalaOb bolei izgubi naega dragega moa, ata, starega ata,

strica in tasta

vINCENCIja Rusa(13. 8. 1934 - 11. 1. 2013)

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem insodelavcem za izreeno soalje, podarjeno cvetje, svee in svetemae. Hvala upniku za opravljen obred in pevcem MoPZ Lonarza srno odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovizadnji poti.Ohranite ga v lepem spominu.

vsI NjEgOvI

5/26/2018 Reseto 2013 01 Januar

18/4418

NESPR

EGLEJTE

MALI OGLASI

Prodamodvosobno stanovanje v centru Ribnice, Kolodvorska ulica, nasprotiMercatorja, v izmeri 79 m (plus 2 kleti). Poleg kuhinje, spalnice, dnevne sobeje posebej pregrajena otroka soba. Stanovanje je v celoti obnovljeno, lepovzdrevano, z novim stavbnim pohitvom. Mirna lokacija, bliina ole, vrtca,portnega centra, trgovine, zdravstvenega doma, lekarne, glasbene ole V stanovanju je po meri narejeno pohitvo. Stanovanje je vpisano v ZK(etano lastnino), CK na kurilno olje, KATV, internet, tel. prikljuek ... Prodamo

z vso opremo oz. po elji kupca. Vseljivo bo spomladi. Cena: 75.000 EUR.Informacije: 041 536 889.

V okolici Ribnice oddam stanovanje v pritliju hie. Ve informacij na tel.:051 381 303.

Prodamdvosobno stanovanje v centru Ribnice (krabev trg), v 1. nadstropjumajhnega bloka (le 3 stanovanja), v skupni izmeri 42,36 m. Stanovanje je vceloti obnovljeno, bliina vrtca, trgovine, ole, lekarne, avtobusne postaje ... ,ZK urejeno (vpisano v etano lastnino), vsa infrastruktura, monost prikljuitvena CK na lesno biomaso. Vseljivo takoj. Vredno ogleda. Cena: 45.000 EUR, tel.t.: 041 897 097.

Oddamdvosobno (50 m) stanovanje v Ribnici, Knafljev trg 4, z balkonomin kletjo. Stanovanje je opremljeno in delno obnovljeno. Vseljivo s 1. 2. 2013.Mesena najemnina 260 EUR. Informacije na tel.: 041 - 923 947 .

Prodamo 2-sobno stanovanje v vestanovanjski stavbi v Dolenji vasi,Lonarska ulica 26, v 1. nadstropju, 52 m, potrebno obnove. Skupni prostoriso obnovljeni 2012, cena 16.500 EUR.Prepis uredimo mi, etana lastnina urejena, mona je vknjiba hipoteke. Inf. natel.: 041 652 915 Franc.

V centru Dolenje vasi oddam v najem dvosobno stanovanje, velikosti 61kvadratnih metrov. Opremljene so: kuhinja, kopalnica in spalnica. Centralnakurjava, brezini internet. Cena po dogovoru. Ve informacij na: 031 - 372179.

Podarite odvene knjige, revije Pospravljate ali renovirate stanovanje,hio, podstreje in bi se radi znebili odvenih knjig, revij in ostalega tiskanegagradiva? Ne zavrzite jih, raje jih podarite. Z veseljem pridem, odpeljem in jihohranim. Info. na 030 - 996 225.

V centru Dolenje vasi oddamopremljeno garsonjero. Najemnina in strokiskupaj 250 EUR. Tel.: 040 553 810.

V najem oddam1,5-sobno stanovanje. Tel.: 031 631 199, 01 836 13 53.

Prodamdvosobno stanovanje. Tel.: 031 631 199, 01 836 13 53.

V centru Ribnice prodamhio. Leto gradnje 1971. Velikost je 176 m. Cena podogovoru. Tel.: 031 207 718.

V Ribnici oddam2-sobno stanovanje v dvostanovanjski hii. Stanovanje jeopremljeno, ogrevano, KTV, internet. Najemnina 250 EUR + stroki. Tel.: 040 323 787.

Na Knafljevem trgu ugodno prodam 2-sobno stanovanje z balkonom,velikost 62,2 m. Stanovanje je v 1. nadstropju, s pripadajoim parkirnimprostorom in kletjo, CK etano urejena. Stanovanje ima sonno lego, v bliini

je center SPAR. Parketi so obnovljeni, v kopalnici in kuhinji so obnovljeniventili. V kuhinjo je napeljana voda za pomivalni stroj. Topla voda v kuhinjije iz kopalnikega bojlerja. Vsi ventili na radiatorjih so novi. Cena 66.000 EUR.Tel.: 070 895 277.

Ob glavni cesti pri naselju Humec v Dolenji vasi prodamgradbeno parcelo vizmeri 780 m. Na isti lokaciji ob avtobusni postaji prodam e parcelo v izmeri914 m. Informacije: Mija earek, tel.: 070-842 625.

V Hrastju prodamgradbeno parcelo v izmeri 860 m. Za ve informacij samoresni kupci pokliite na tel. t.: 041-536 889.

Prodamdomai, ekoloko pridelan esen in fiol. Informacije: 051 - 346 836.Bla Osvald, Jurjevica.

Na kmetiji v Jurjevici lahko dobite domae meso mladega bikater mesorebika. Pakirano po elji: 5, 10, 15 kg in ve, mona tudi dostava. Info. in

naroila na tel.: 041 - 606 458.Na Travni gori prodamstanovanjsko hio. Hia je opremljena, takoj vseljiva.Cena po dogovoru. Informacije: Nadja Podreka, Savudrija. Tel.: 00385 52 759529.

Zakaj e nimamo pravne in pravine

drave?Kdo in kako nam je ukradel dravo?

Je Komisija za prepreevanje korupcije

izvor in orodje umazane politine korupcije?

Je na pohodu levi faizem?

Zbor za republiko vabi na javno tribuno znaslovom

Kdo nam je v resnici ukradel

dravo?Za odstranitev Janeza Jane so spetdovoljena vsa sredstva,

ki bov ponedeljek, 4. februarja 2013, ob17.30 uri, v dvorani Rokodelskega cen-

tra Ribnica, Cesta na Ungar 6.

Odgovore na ta temeljna vpraanja naedrube bomo skupaj z Vami iskali:

dr. Andrej Aplenc, publicist,

mag. Bernard Bri, ekonomist indr. Joe Rant, lan Sveta Zbora za republiko.

Pridite. Za Slovenijo gre!

5/26/2018 Reseto 2013 01 Januar

19/44

5/26/2018 Reseto 2013 01 Januar

20/44

ZAKLJUNA DELA V GRADBENITVU

*FASADERSTVO(brezplana barvna tudija, pridobitev nepovratnih sredstev

EKO SKLAD; strokovni nadzor, kvalitetna izvedba)

*SLIKOPLESKARSTVO(slikopleskarska, suhomontana dela)

*GRADBENA DELA- adaptacija stanovanj (izris tlorisa, izvedba vseh del-na klju)- zunanje ureditve (tlakovanje dvori, izdelava karp)- sanacije (balkonov, plonikov, vlage v zidu)- ruitvena dela

*POLAGANJE TALNIH OBLOG(keramika, parket, laminat PVC)

*ISTILNI SERVIS

BOJAN POGORELEC,

BLESK D.O.O.

KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS

tel.: 041-647-188, e-mail: [email protected], www.blesk.si

5/26/2018 Reseto 2013 01 Januar

21/44

5/26/2018 Reseto 2013 01 Januar

22/44

5/26/2018 Reseto 2013 01 Januar

23/44

5/26/2018 Reseto 2013 01 Januar

24/44

Vestanovanjski objekti

zmanjajmo stroke ogrevanja in mislimo na prihodnost

WWW.BLESK2.SI

T://031-647-188T://051-334-826E://[email protected]

Tone Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica

kontakt:

- z nami do subvencije ekosklada (2400 )- brezplana 3d vizualizacija vaega objekta

TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE

- izolacija podstreja (celuloza, volna)- toplotno izolacijska fasada- dobava in montaa oken (ral montaa)- izkop do temeljev (hidroizolacija,izolacija sten v zemlji)

CELOTNA ENERGETSKA PRENOVA STAVBE- z nami do subvencije ekosklada (do 7.000)

- adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti) - izvedba vseh del na klju

- slikopleskarska dela

- ureditev okolice (tlakovci, karpniki...)- zidarska dela

- polaganje talnih oblog (parket, pvc, kamen)- keramiarska dela (prenova kopalnic)- istilni servis

GRADBENA IN ZAKLJUNA DELA

Stanovanjski objektiPoslovni objekti

5/26/2018 Reseto 2013 01 Januar

25/44

Gaj Riossa prejel priznanjeza najboljega jahaa 2012Konjenika zveza Slovenije je v soboto, 12. januarja, podelila priznanjanajboljim tekmovalcem, klubom in konjem v letu 2012. V tokovanjuza najboljega tekmovalca v preskakovanju ovir v kategoriji otrok jenagrada priakovano konala v rokah lana Ugar Equestrian Teama,Gaja Riosse. Priznanje je prejel na osnovi izvrstnih rezultatov pred-vsem v mednarodnih otrokih in lanskih tekmovanjih, e zlasti napodlagi uspeha na evropskem prvenstvu, kjer je zabeleil prvo slov-ensko zmago na evropskih prvenstvih sploh, temu dodal e po eno

drugo in dvanajsto mesto v individualni konkurenci ter prvenstvokonal na skupnem 5. mestu med posamezniki.Posebno priznanje strokovnega sveta pa je prejela tudi ekipa vpostavi Gaj Riossa, Tanit Baukman in Robert Kuer, ki je prav takona evropskem prvenstvu otrok Slovenijo prvi popeljala v finale inzasedla konno 10. mesto. estitamo!

Ugar Equestrian Team zvisokimi cilji v sezono 2013V zadnjih nekaj letih je konjenika ekipa Ugar Equestrian Team s trdimdelom in profesionalnim pristopom postala ena najprepoznavnejihekip slovenskega konjenikega porta pri nas in v tujini. Z relativnoomejenimi sredstvi v primerjavi z vejimi, predvsem tujimi klubi, e vesas, e posebej pa zadnji dve leti zelo uspeno zastopa slovenske barvena mednarodnih turnirjih. Ekipa svojo prepoznavnost gradi na strok-ovnosti in portnem ravnanju na tekmovaliih in izven njih, na enaknain pa vstopa tudi v novo sezono. Po kratkem zimskem predahu,

lanska sezona se je za ekipo namre konala 2. decembra, lani ekipenadaljujejo s tekmami v preskakovanju ovir konec januarja, v febru-arju pa bodo e nastopili na prvi mednarodni tekmi. Tako kot v minulisezoni bosta v preskakovanju ovir barve ekipe zastopala Maks in GajRiossa, v dresurnem jahanju pa bo konkurenco izzivala Maja Rude.Tekmovalci nartujejo nastope na okoli tridesetih nacionalnih inmednarodnih turnirjih, kjer elijo lanski izkupiek vrhunskih uvrstiteve presei. Najveji cilj sezone 2013 je udeleba Gaja Riosse na evrop-skem prvenstvu v preskakovanju ovir za otroke in mlade jahae, ki gabo letos sredi julija gostilo pansko mesto Vejer de la Frontera, daleob atlantski obali.Nastop na tako oddaljenem prizoriu predstavlja velik logistini infinanni zalogaj za ekipo, katere uspehi so odvisni tudi od udelebepokroviteljev. Zato se na tem mestu pokroviteljem e posebej zah-valjujemo in verjamemo, da bomo tudi v prihajajoi sezoni uspelidosei ali celo presei nae skupne narte. Hkrati pa se veselimo sode-lovanja z morebitnimi novimi pokrovitelji, ki elijo ime svoje blagovneznamke povezati s konjenikim portom.

UGAR EQUESTRIAN TEAMFoto: arhiv Posestva Ugar

5/26/2018 Reseto 2013 01 Januar

26/44

5/26/2018 Reseto 2013 01 Januar

27/44

DOGOD

KIMESECA

27

KOZMETINO ESTETSKICENTER TALEKSTa mesec estetski center Taleks praznu-je drugo obletnico delovanja. Ob tejprilonosti vam predstavljamo storitve innovosti v Taleksu. Lastnica centra TatjanaTomi Lautar je po izobrazbi kozmetinitehnik, maserka, nail acedemy stilistka,reiki terapevtka tretje stopnje, in opravlja

dela vizaistke in osebne trenerke. Rednose izobrauje in spremlja vse novosti napodroju estetike, zdravja in porta pri nasin v tujini. Opravila je dve specializaciji vtujini. V Mnchnu specializacijo iz medicin-ske pedikure ter saniranja vraenihnohtov in deformacij z BS-sponko pri g.Berndu Stolzu, ki je izumil in patentiralBS-sponko, v Beogradu pa pri priznanihdermatologih mednarodno specializacijoiz zdravljenja aken in rozaceje z laserskimposegom in kislinami ter odprave brazgo-tin in zabarvanosti od aken ter marketingain menedmenta v med. SPA-konceptu.

Na podroju estetike, kozmetike in portadeluje e ve kot 10 let. Najprejje delala kot kozmetiarka vkozmetinem salonu, nato jenapredovala v vodjo salona innekaj let delala kot vodja v well-ness centru, kjer si je pridobilaznanja o osebnem trenerstvuter sodelovala z najboljimislovenskimi portniki. V sode-lovanju s priznanimi nutricistije oblikovala diete in vodilaprograme za hujanje in

oblikovanje telesa. Snemala jeoddaje za televizijo ter pisalalanke za strokovne revije.Vse svoje izkunje in znanjapa je elela zdruiti. Tako vse,kar lovek potrebuje za svoje

zdravje, sprostitev ter lep zunanji videz,najdete v estetskem centru Taleks. Centerse nahaja na lokaciji, ki vam zagotavljapopolno zasebnost in intimo ter profesion-alno osebje, ki vse zaupano strogo ohranjaznotraj centra. V letu 2012 so prejeli certi-fikat za zaupanja vredno podjetje. So edini

na naem obmoju, ki izvajajo profesion-alno estetsko beljenje zob. Imajo licen-co, izkunje ter ustrezajo zahtevam novezakonodaje o varnosti in izvajanju beljenja.So vodilni na podroju oblikovanja telesa,odlikujejo jih odlini rezultati ter velikotevilo najmodernejih aparatur. Na slov-enskem triu edini delajo z dvema apara-turama kavitacije za odpravo maobnihoblog razlinih jakosti ( tudi najmonejona triu ), temu primerno nudijo dverazlini ceni. Ker so proti zavajanju strank,jih pouijo o tem, da obstajajo aparaturerazlinih moi, zato jim nudijo temu prim-

erne cene. Ravno tako so prvi v Sloveniji,in po naih infor-macijah ta trenutekedini, ki kot novostopravljajo terapijez novo aparaturokavitacije za obraz.Ta je namenjenapomlajevanju obra-za, obnovi koe inodpravi podbradka.Poleg tega je njiho-va najnoveja pri-

dobitev laser, ki jemedicinska apara-tura z najnovejotehnologijo radiof-rekvence, za delo znjim pa so opravili

licenco. Posegi, ki jih opravljajo z laser-jem, so: pomlajevanje in lifting obraza,vratu, dekolteja, dviglifting poveenih prsi,zdravljenje aken, herpesa, glivic, odpravabrazgotin, brazgotin in zabarvanosti odaken, odprava pigmentnih madeev, strij,gub, kapilar in ilnih nepravilnosti, traj-na depilacija obraza in telesa. Za laserskeposege sta najbolj primerna jesen in zima,saj se ez poletje posegi odsvetujejo. Zatovam do konca aprila nudijo 30-odstotniPROMOCIJSKI POPUST NA VSE LASERSKEPOSEGE! Poleg vsega natetega nudijo tudi

vse klasine kozmetine storitve, proda-jajo visokokvalitetno kozmetiko za celotelo, darilne bone, pedikuro, pedi geliranje,manikuro in umetne nohte naravnega vid-eza, nego obraza s tevilnimi najnovejimiaparaturami, depilacijo, lienje, masae, vsklopu terapij pa protiboleinske terapijez aparaturami, rono limfno drenao, tensprograme, vadbo na vibracijski vadbeninapravi z osebnim trenerjem, shujevalneprograme, diete. Sodelujejo tudi sportnimi klubi in portniki, vodijo kondici-jske treninge, priprave na tekme, rehabili-

tacijo po tekmah, izvajajo portne masaeter terapije po pokodbah.Vse njihove storitve z opisi si lahko ogle-date na njihovi PRENOVLJENI spletnistrani www.taleks.si ali obiete FB-profil,kjer lahko vidite utrinke njihovih delovnihdni, svee novice, slike in opise storitev.Vsak mesec vam nudijo drugo storitev poakcijski ceni, o akcijah vas obveajo naspletni strani in FB-profilu. V Taleksu bostetudi v bodoe deleni najvije kvalitetestoritev ter vseh novosti na triu. Ob nji-hovem drugem rojstnem dnevu se vsemstrankam iskreno zahvaljujejo za zaupan-

je, vsem bodoim strankam pa izrekajodobrodolico. Informacije in naroanje na:031 - 733 987.ESTETSKI CENTER TALEKS, TATJANA TOMILAUTAR S.P. MESTNI LOG 1/29, KOEVJE

OGLASNO SPOROILO

Koncert je znova uspel

Reeto domaih napolnilo portni center

Dvorana Ribnikega portnegacentra je v soboto, 19. januarja,znova polna uivala v e tradi-cionalnem, dveurnem koncertunarodno-zabavne glasbe. Pred

leti je januar v Ribnici ponujal pri-reditev portnik leta, s katerimje najprej priela portna zvezaRibnica, nadaljevala lokalna tele-vizija R-kanal+, potem je januar-sko zatije izkoristil Radio Urban,ki je ponudil koncert domaihvi, saj so te v dolini suhe robein lonarstva zelo priljubljene.Reeto domaih je v prvih letihgostovalo tudi podelitev priznanjakcije Ribniki pueljc, ki jo jeReeto vodilo 10 let.

Na letonjem, osmem koncertu Reetodomaih, ki ga je odprl voditelj oddajeReeto domaih na Radiu1-Urban, NejcDrobni, povezovala pa Mama Manka, sonastopili: legendarni Fantje s Praprotna,

Gadi, ki so s Fanti s Praprotna izvedliponarodeli Slakovi V dolini tihi inebelarja. Velik aplavz so poeli tudilani

Date post:	16-Oct-2015
Category:	Documents
Upload:	simon-korosec
View:	55 times
Download:	0 times

Reseto 2013 01 Januar

Documents