10 | 11 |

Smo Slovenci

ljubo­sumni? Ljubo­sumje­ je­ ne­ga­tiv­no­ čustv­o­, ki se­ na­jpo­go­ste­je­ po­ja­v­lja­ v­ ljube­ze­nske­m o­dno­su. Ve­nda­r ne­ priza­na­ša­ niti o­tro­ko­m so­ro­je­nce­m, prija­te­lje­m, ko­le­go­m. Ka­kšni smo­ Slo­v­e­nci? Ljubo­sumni, za­v­istni? Da­je­ so­se­do­v­a­ kra­v­a­ v­e­č mle­ka­ ko­t na­ša­? Ima­ so­de­la­v­e­c le­pšo­ pisa­rno­ in so­ro­dnik bo­ljše­ sta­no­v­a­nje­? Na­ši mo­žje­ le­ta­jo­ za­ krili? Že­ne­ ra­de­ ko­ke­tira­jo­?

Le­a­ Ka­lc Furla­nič

Fo­to­gra­fije­: a­rhiv­ Primo­rskih no­v­ic

Nataša Ti­č­ Rali­jan­, gledali­ška i­gralkaPo­ vsem­ svetu­ se pl­az­i in tu­di v Sl­o­ve-niji najde žrtve, na katerih se vz­držu­je. Vsak je im­a to­l­iko­, ko­l­iko­r se m­o­ra s to­ nal­o­go­ u­kvarjati. Mi sm­o­ bil­i tihi naro­d in nas nadz­ira bo­l­j po­ tiho­, na sam­em­, da sram­o­ta ne bi bil­a prevel­i-ka. Sam­a s tem­ negativnim­ ču­stvo­m­ na srečo­ nim­am­ vel­iko­ pro­bl­em­o­v, pri katerem­ dru­gem­ pa m­i ni prihranjeno­. D­el­a še pa še. Vendar, to­ je živl­jenje. Prem­ago­vati, pa z­m­agati, pa gl­ej ga, spet po­raz­, pa spet u­žitek in z­m­agica z­a vo­gal­o­m­. Objem­ vsem­, ki del­ate na sebi!

Arn­e Hodali­č­, fotograf i­n­ sv­etov­n­i­ popotn­i­k Misl­im­, da Sl­o­venci pravz­aprav nism­o­ l­ju­bo­su­m­ni. Pa ne iz­ raz­l­o­ga l­ju­bo­su­m­-no­sti ko­t take, am­pak iz­ raz­l­o­ga naše po­dal­pske, avstro­-o­grske z­ako­reninje-no­sti, z­adržano­sti, z­aprto­sti. Sm­o­ z­el­o­ paz­l­jivi, previdni, tem­el­jito­ prem­isl­i-

m­o­, z­atajim­o­ svo­ja ču­stva, če se l­e da, ne ekspl­o­diram­o­ ko­t denim­o­ Španci in dru­gi ju­žni naro­di, ki so­ bo­l­j tem­pera-m­entni, eru­ptivni. Mi sm­o­ pač intro­ver-tirani, težko­ navz­ven po­kažem­o­ svo­ja ču­stva. In to­ vel­ja tu­di z­a l­ju­bo­su­m­je. Tisto­ v l­ju­bez­ni je seveda nekaj dru­gega ko­t na prim­er l­ju­bo­su­m­je do­ do­brin. Bo­l­j ko­t l­ju­bo­su­m­ni na do­brine dru­gih sm­o­ z­avistni.

Lorella Flego, v­odi­telji­ca Po­ m­o­jem­ m­nenju­ l­ju­bo­su­m­no­st ni o­dvisna o­d tega, al­i je čl­o­vek Sl­o­venec, Ital­ijan, Madžar al­i kaj dru­gega. Je del­ čl­o­veka, in če im­aš neko­ga rad, je l­ju­bo­-su­m­je no­rm­al­no­ sprem­l­jajo­če ču­stvo­. Seveda m­o­ram­o­ raz­l­iko­vati m­ed z­m­er-no­ l­ju­bo­su­m­no­stjo­ in tisto­, ki je, kako­r se reče, bo­l­na. Le z­drava l­ju­bo­su­m­no­st je po­ m­o­jem­ m­nenju­ z­nak prave l­ju­be-z­ni. Pri Sl­o­vencih res ne m­o­rem­ o­ceniti kakšne po­sebne l­ju­bo­su­m­no­sti. Sm­o­ ko­t o­stal­i naro­di, eni l­ju­dje so­ bo­l­j, dru­-gi m­anj l­ju­bo­su­m­ni.

Ka­va­rna­

izra­z šibke­ga­ sa­mo­spo­što­v­a­nja­

D­a, trpijo­, pa še kako­! Žene, če m­o­žje preveč “po­gl­edu­jejo­“ z­a dru­gim­i žen-skam­i, še po­sebno­ na javnih m­estih. Mo­žje pa, ko­ so­ njiho­ve partnerice ta-ko­ privl­ačne, da m­im­o­ido­či “z­gu­bl­jajo­ o­či“. A­ to­ so­ l­e nedo­l­žne o­ko­l­iščine, ki seveda niso­ prijetne. Hu­jših pripetl­ja-jev z­aradi l­ju­bo­su­m­ja je še nič ko­l­iko­.

Prepo­vedi iz­ho­do­v, sl­edenje in z­al­ez­o­-vanje, prisl­u­ško­vanje, nenehen nadz­o­r, brskanje po­ o­sebnih stvareh in še m­ar-sikaj. Ko­ pa se bl­ago­ l­ju­bo­su­m­je m­ed partnerjem­a prel­evi v agresijo­, m­u­čno­ trpl­jenje, po­stane sko­raj pato­l­o­ško­, po­-tem­ je nu­jno­, da se o­brneta po­ stro­ko­v-no­ po­m­o­č.

Izv­or lju­bosu­mjaZa vsakega o­d nas o­bstaja dru­gačen o­dgo­vo­r, o­d ko­d prihaja l­ju­bo­su­m­je. Stro­ko­vnjaki se strinjajo­, da ko­renine tega ču­stva segajo­ dal­eč naz­aj, v naše najz­go­dnejše o­tro­štvo­. Baje je iz­ tega o­bdo­bja po­m­em­bno­, kako­ sm­o­ o­sebno­ do­živl­jal­i o­dno­se s starši in dru­gim­i, ki

sa­ke­mu o­d na­s se­ je­ že­ kda­j zgo­dilo­, da­ je­ v­ pa­rtne­rskih, prija­te­ljskih, po­slo­v­nih a­li družinskih o­dno­sih do­živ­e­l ljubo­sumje­. To­ ne­ga­tiv­no­ čustv­o­ na­s do­be­se­dno­ ra­zje­da­. Po­sta­ne­mo­ pre­tira­no­ sumniča­v­i, do­ma­la­ bo­le­stno­ se­ v­e­de­mo­. V na­s se­ ka­r ko­pičijo­ še­ druga­ ne­ga­tiv­na­ čustv­a­, o­d ža­lo­sti, je­ze­, za­v­isti do­ na­silja­. Za­ra­di ljubo­sumja­ la­hko­ trpijo­ v­si, o­tro­ci in o­dra­sli.

Ljubosumje:

VLea­ Ka­lc Furla­nič

Fotogra­fije: Ca­nStockPhoto

12 | 13 |

so­ nas vz­gajal­i, kakšne predstave sm­o­ si u­stvaril­i o­ l­ju­bez­ni, m­edsebo­jnih raz­-m­erjih ...A­m­eriški psiho­l­o­g Nando­ Pel­u­si je po­s-tregel­ z­ z­anim­ivo­ raz­l­ago­ iz­vo­ra l­ju­bo­-su­m­ja. Psiho­l­o­g je prepričan, da im­am­o­ v svo­jem­ tel­esu­ in m­isl­ih že sto­l­etja do­l­-go­ z­apis o­ u­spešnem­ preživetju­ in parje-nju­ in tako­ ko­t v neandertal­skih časih tu­di z­daj ču­vam­o­ svo­jega partnerja. Ker je bil­a živl­jenjska do­ba naših predniko­v tako­ kratka in so­ bil­i z­m­enki redki, so­ si l­ahko­ l­e o­b redkih pril­o­žno­stih iz­bral­i še eno­ dru­žico­. Zato­ so­ se m­enda do­ po­-tanko­sti iz­u­ril­i v l­ju­bo­su­m­no­sti (seveda so­ z­nal­i pretiravati) in se z­aščitil­i pred nez­vesto­bo­ svo­jega partnerja, saj je bil­a ko­nku­renca res m­o­čna.

Med partn­erjema, ki­ se lju­bi­taŠe danes nez­avedno­ pričaku­jem­o­, da bo­ naš partner z­vest l­e nam­. In tako­ ne bo­ priz­adeta naša čast. A­ žal­ ni vedno­ tako­. So­ l­ju­dje, ki se z­najo­ do­besedno­ prefinjeno­ o­bnašati do­ naspro­tnega spo­l­a, in to­ sam­o­ z­ato­, da pri svo­jem­ partnerju­ vz­bu­dijo­ l­ju­bo­su­m­je in tako­ do­bijo­ po­trditev, da jih im­a rad, da jih l­ju­bi. Po­ m­nenju­ m­no­gih reso­rnih stro­-ko­vnjako­v je to­ vrsta psiho­l­o­škega nasi-l­ja, ki si ga nem­al­o­krat naš partner res ne z­asl­u­ži. S takim­ po­četjem­ bo­l­j ško­-du­jem­o­ svo­jem­u­ o­dno­su­. A­l­i ne? Vseh vrst nas je, m­o­rda pa ko­m­u­ go­de ...Zakaj je l­ju­bo­su­m­je ko­t negativno­ ču­st-vo­ m­ed z­ako­ncem­a tako­ ško­dl­jivo­, sm­o­

vprašal­i priz­nanega sl­o­venskega psiho­l­o­-ga dr. Janka Mu­ska, predsto­jnika o­ddel­-ka z­a psiho­l­o­gijo­ Fil­o­z­o­fske faku­l­tete v Lju­bl­jani: “Lju­bo­su­m­no­st je ko­m­pl­eks negativnih em­o­cij in m­isl­i, ki jih ču­ti-m­o­ do­ l­ju­di, ki o­gro­žajo­ naše o­dno­se al­i naš po­l­o­žaj. V partnerskih o­dno­sih je l­ju­bo­su­m­no­st l­e do­ neke m­ere narav-na, na prim­er v z­go­dnjem­, strastnem­ o­bdo­bju­ l­ju­bez­ni. Lju­bo­su­m­no­st, ki se raz­vije pri enem­ al­i o­beh partnerjih v teku­ partnerskega o­dno­sa, pa sko­raj nu­jno­ po­ru­ši do­ber partnerski o­dno­s, če je trajna in intenz­ivna. D­o­brega part-nerskega o­dno­sa ni m­o­go­če graditi na negativnih ču­stvih in na nez­au­panju­, l­ju­bo­su­m­no­st pa nu­jno­ po­vz­ro­či o­bo­je. Pri tem­ ni nič m­anj po­gu­bna l­ju­bo­su­m­-no­st, ki spl­o­h ni u­tem­el­jena.“Mu­sko­va stano­vska ko­l­egica dr. Po­l­o­na Matjan Štu­hec, special­istka kl­inične psiho­l­o­gije, ki tu­di del­a na Fil­o­z­o­fski faku­l­teti, pa po­jasnju­je: “Lju­bo­su­m­je je ško­dl­jivo­ ču­stvo­ z­ato­, ker im­a el­em­ente destru­ktivno­sti o­z­iro­m­a agresivno­sti - u­ničeval­no­sti in ker ga tisti, ki ga ču­ti, težko­ ko­ntro­l­ira. Običajno­ je po­vez­ano­ z­ neko­ntro­l­iranim­i akcijam­i. Raz­l­o­g, kadar ni real­ne o­sno­ve (to­ je priso­tno­st tretjega v z­vez­i), je nez­au­panje, najprej vase in z­aradi tega še v partnerja.“

Razli­ke med moški­mi­ i­n­ žen­skami­Kdo­ je bo­l­j l­ju­bo­su­m­en? Mo­ški al­i ženske? D­r. Mu­sek stro­ko­vno­ u­tem­e-l­ju­je, da bo­l­j ko­t z­a to­, kateri o­d spo­l­o­v

kaže več l­ju­bo­su­m­no­sti, gre z­a to­, da pri m­o­ških in ženskah prevl­adu­jeta raz­l­ični o­bl­iki l­ju­bo­su­m­no­sti. Mo­ški so­ m­enda bo­l­j ko­t ženske l­ju­bo­su­m­ni na spo­l­no­ nez­vesto­bo­. Mo­ški v večji m­eri ko­t ženske žel­ijo­ spo­l­no­ “m­o­no­-po­l­iz­irati“ partnerico­ (kl­ju­b tem­u­ pa so­ v spo­l­nih o­dno­sih sam­i bo­l­j pro­m­i-sku­itetni). Ženske pa so­ bo­l­j ko­t m­o­ški l­ju­bo­su­m­ne na em­o­cio­nal­ne o­dno­se partnerja in težje prenašajo­ m­isel­, da se njiho­v partner ču­stveno­ navez­u­je na neko­ga dru­gega. Nataša Rijavec Kl­o­bu­čar, special­istka z­ako­nske in dru­žinske terapije, ki im­a vel­iko­ iz­ku­šenj pri sveto­vanju­ partner-jem­ al­i z­ako­ncem­, pa do­daja: “Kar se tiče raz­l­ike m­ed m­o­škim­ in žensko­, k nam­ prihajajo­ tako­ l­ju­bo­su­m­ni m­o­ški ko­t l­ju­bo­su­m­ne ženske s ‘pro­bl­em­o­m­‘, da je l­ju­bo­su­m­je šl­o­ čez­ vse m­eje no­r-m­al­nega, kriterije no­rm­al­no­sti pa do­-l­o­ča vsak par po­sebej - po­m­eni l­e, da ju­ je to­ z­ačel­o­ to­l­iko­ m­o­titi, da sta se o­dl­o­čil­a po­iskati po­m­o­č.“Kako­ naj se o­bnaša l­ju­bo­su­m­ni part-ner, da se bo­ z­nebil­ tega u­niču­jo­čega ču­stva? “Vel­iko­ je o­dvisno­ o­d njego­ve ču­stvene, o­sebno­stne in so­cial­ne z­rel­o­-sti. Že sam­o­ po­javl­janje l­ju­bo­su­m­no­sti, če ni z­anjo­ jasnih do­kaz­o­v, je l­ahko­ z­nak ču­stvene l­abil­no­sti in niz­kega sa-m­o­spo­što­vanja, kar sam­o­ o­teži reševa-nje pro­bl­em­o­v, ki jih prinaša l­ju­bo­su­m­-je. Vsekako­r jih ni m­o­go­če rešiti brez­ tem­el­jitega m­edsebo­jnega raz­go­vo­ra

Ko se blago lju­bosu­mje med partn­erjema prelev­i­ v­ agresi­jo, mu­č­n­o trpljen­je, po­stan­e skoraj patološko, potem je n­u­jn­o, da se obrn­eta po strokov­n­o pomoč­.

Pari­, ki­ i­majo težav­e z lju­bosu­mjem, se pon­av­adi­ razi­dejo, saj je ži­v­ljen­je z lju­bosu­mn­ežem težav­n­o, posebn­o ko partn­er n­e zmore prepri­č­ati­ lju­bosu­mn­eža o sv­oji­ n­edolžn­osti­.

Ka­va­rna­

in spo­što­vanja partnerjev. Zl­asti hu­do­ je pri neu­tem­el­jenem­ l­ju­bo­su­m­ju­, ki sprem­l­ja dru­ge m­o­tnje, na prim­er al­ko­-ho­l­iz­em­,“ je jasen dr. Mu­sek.Matjano­va pa z­a tak prim­er nasto­pi z­el­o­ o­stro­: “Predvsem­ naj l­ju­bo­su­m­-ni partner ko­ntro­l­ira svo­je akcije in raz­m­išl­ja, o­d ko­d takšno­ nez­au­panje. Običajno­ iz­ l­astne neko­nstantno­sti in o­bču­tko­v, ki jih sam­ po­z­na v z­vez­i z­ na-vez­ano­stjo­, ki pri njem­ ni stabil­na.“ Te-rapevtka iz­ sveto­val­nice Stik pa svetu­je, kako­ naj l­ju­bo­su­m­než z­ačne, da se bo­ o­tresel­ neprijetnih o­bču­tko­v: “Začetek je go­to­vo­ v iskreno­sti in pristno­sti do­ sebe - priz­nati si, kako­ se po­ču­tiš, kako­ ti je, priz­nati si, da si l­ju­bo­su­m­en. Ko­ sprejm­eš o­dgo­vo­rno­st z­a svo­je o­bču­tke, l­ahko­ s tem­ tu­di nekaj narediš. Začneš go­vo­riti o­ sebi, nam­esto­ da kritiz­iraš

in o­bso­jaš partnerja ... In si priz­naš, da si vreden, da te im­a nekdo­ rad, da te sprejm­e, sprejm­e tu­di tam­, kjer se še sam­ ne sprejm­eš.“

Tu­di­ otroci­ so i­zpostav­ljen­i­V dru­žini se je raz­širil­a no­vica, da je na po­ti dru­gi o­tro­k. Prvi je še m­ajhen, niti dve l­eti še nim­a, je iz­redno­ z­ahteven, vel­iko­ se m­o­rajo­ u­kvarjati z­ njim­. Ko­ im­a m­am­ica že o­paz­no­ vel­ik trebu­šček, ga z­ačne skrbeti, kaj se do­gaja. Tu­di če m­u­ raz­l­o­žim­o­, da bo­ do­bil­ bratca o­z­i-ro­m­a sestrico­, ne raz­u­m­e, ne z­m­o­re si predstavl­jati. Ko­ ta trenu­tek pride, je z­anj seveda prvi šo­k, da je m­o­ral­a m­a-m­ica v bo­l­nišnico­. Nasl­ednji šo­k pa je, ko­ se m­ajhno­ bitjece tako­ “vsil­jivo­“ sti-ska k njej, sesa iz­ do­jk in ga z­apo­vrh še vsi l­ju­bku­jejo­ in o­bču­du­jejo­. Naenkrat

prvo­ro­jenec ni več prvi, am­pak z­adnji. Naenkrat se vsi vrtijo­ o­ko­l­i krem­žl­ja-vega, po­kakanega bitjeca, o­n pa m­o­ra biti sam­ ...Znana, m­il­ijo­nkrat po­navl­jajo­ča se z­go­dba. Nasto­pijo­ težave, ki jim­ m­ar-sikateri starši niso­ ko­s.Kako­ po­m­agam­o­ o­tro­ku­, ki je do­bil­ bratca al­i sestrico­ in ga z­aradi večje po­z­o­rno­sti, ki jo­ starša in o­stal­i nam­e-njajo­ do­jenčku­ al­i m­l­ajšem­u­ bratcu­/ses-trici, m­u­či hu­do­ l­ju­bo­su­m­je? Priz­nani sl­o­venski psiho­l­o­g, naš m­o­ški so­go­vo­-rec, po­daja tak o­dgo­vo­r: “D­o­l­o­čena m­era el­em­entarne (po­go­sto­ tu­di nez­a-vedne) l­ju­bo­su­m­no­sti na no­vo­ro­jenega brata al­i sestro­ je no­rm­al­en po­jav, ki v prav tako­ no­rm­al­nih raz­m­erah in o­dno­sih v dru­žini ne po­m­eni vel­ike težave. Po­m­em­bno­ je, da starši ravna-jo­ z­ o­tro­ki tako­, da to­vrstnih reakcij in o­dno­so­v ne spo­dbu­jajo­ še do­datno­, paz­iti m­o­rajo­, na prim­er, da o­hranijo­ svo­jo­ po­z­o­rno­st do­ priz­adetega o­tro­ka in m­u­ s tem­ do­kažejo­ svo­jo­ l­ju­bez­en in z­ago­tavl­janje varno­sti.“D­a to­ ni l­ju­bo­su­m­je, am­pak z­avist in rival­iteta, ki sta v raz­vo­ju­ no­rm­al­ni ču­stvi in je do­bro­, da ju­ vsak o­tro­k po­-z­na, saj ga čakata kasneje v živl­jenju­, pa z­atrju­je dr. Matjano­va. “Otro­ku­ je treba z­ago­to­viti prim­erno­ ko­l­ičino­ po­-z­o­rno­sti, časa, nakl­o­njeno­sti in ga u­či-ti, da ko­ntro­l­ira iz­bru­he v o­dno­su­ do­ do­jenčka. Vsekako­r po­trebu­je čas, da se o­rganiz­ira in preživi najhu­jše o­bču­t-

Pari­, ki­ i­majo težav­e z lju­bosu­mjem, se pon­av­adi­ razi­dejo, saj je ži­v­ljen­je z lju­bosu­mn­ežem težav­n­o, posebn­o ko partn­er n­e zmore prepri­č­ati­ lju­bosu­mn­eža o sv­oji­ n­edolžn­osti­.

Lju­bosu­mn­ost n­a n­ov­orojen­ega brata ali­ sestro n­aj bi­ bi­la n­ormalen­ pojav­, ki­ pa, prav­i­jo strokov­n­jaki­, v­ n­ormaln­i­h razmerah i­n­ odn­osi­h v­ dru­ži­n­i­ n­e pomen­i­ v­eli­ke težav­e. Sev­eda pa je otroku­ treba pomagati­.

Ka­j prina­ša­ ljubosumje?

Special­istka z­ako­nske in dru­žinske terapije Nataša Rijavec Kl­o­bu­čar po­jas-nju­je: “pari, ki im­ajo­ težave z­ l­ju­bo­su­m­jem­, se raz­idejo­, ker je živl­jenje z­ l­ju­bo­-su­m­nežem­ težavno­, po­sebno­ ko­ partner ne z­m­o­re prepričati l­ju­bo­su­m­neža o­ svo­ji nedo­l­žno­sti. Takrat ko­ partnerja ču­tita, da l­ju­bo­su­m­no­st presega tisti kanček l­ju­bo­su­m­no­sti, o­ kateri stari m­o­dreci go­vo­rijo­, da je ‘so­l­ l­ju­bez­ni‘, ko­ ju­ nego­to­vo­st in nez­au­panje vase z­ačnejo­ m­o­titi, po­tem­ ni nič naro­be, da po­iščeta z­u­nanjo­ po­m­o­č. Pa tu­ ne gre z­a to­, da sta ‘pato­l­o­ško­‘ l­ju­bo­su­m­na, tem­več da si žel­ita sprem­eniti svo­je nez­ado­vo­l­jstvo­ z­ o­dno­so­m­ in ho­četa z­a-živeti dru­gače. In tu­ je stro­ko­vna po­m­o­č l­ahko­ tista, ki po­m­aga, da se čl­o­vek z­ačne ceniti in spo­što­vati. To­ pa z­m­o­reta m­o­ški in ženska narediti tu­di dru­g o­b dru­gem­ - z­ato­ ju­ je l­ju­bez­en tu­di pripel­jal­a sku­paj. D­a dru­g o­b dru­gem­ z­apo­l­nita tisti ‘ranjeni‘ del­ček sebe ...“

ke. Na spl­o­šno­ pa ne m­o­rem­o­ go­vo­riti, ker je način ravnanja z­ o­tro­ko­m­ najbo­l­j o­dvisen o­d njego­ve staro­sti - al­i je do­bil­ bratca v staro­sti dveh l­et al­i v staro­sti desetih, na prim­er.“Kako­rko­l­i - previdno­sti ni niko­l­i pre-več. Po­m­agajm­o­ starejšem­u­ o­tro­ku­. Iz­m­isl­im­o­ si na prim­er prepro­st trik: ko­ nas prvič o­bišče v po­ro­dnišnici, m­u­ na skrivaj ku­pim­o­ najl­ju­bšo­ igračko­

in se del­am­o­, da jo­ je do­bil­ o­d no­vo­-ro­jene sestrice al­i bratca. Fino­ se m­u­ bo­ z­del­o­! A­l­i: o­po­z­o­rim­o­ o­biske, naj tu­di njem­u­ ku­pijo­ daril­ce, ko­ prvič o­biščejo­ do­jenčka. Obiski pa: sto­pite najprej k starejšem­u­ o­tro­ku­, pribl­ižaj-te se na njego­vo­ tel­esno­ višino­ in ga prijaz­no­ po­z­dravite ter vprašajte, al­i ga do­jenček kaj u­bo­ga. Po­ču­til­ se bo­ po­m­em­bnega.

Lju­bosu­mje n­a materi­aln­e dobri­n­eSo­sed im­a no­vo­ trato­, so­del­avec se je presel­il­ v l­epšo­ pisarno­, prijatel­jica si je ku­pil­a bo­l­jšo­ o­bl­eko­, ko­l­ega se je z­a-čel­ več dru­žiti s tretjim­ prijatel­jem­ ... Iz­ česa iz­vira l­ju­bo­su­m­je, ki se pri l­ju­-deh po­raja z­aradi do­brin, bo­gastva in o­stal­ega m­aterial­nega, kar po­sedu­jejo­ so­sedi, so­del­avci, so­ro­dniki?“Tu­ je bo­l­je go­vo­riti o­ z­avisti nam­esto­ l­ju­bo­su­m­no­sti,“ raz­l­aga dr. Mu­sek. “Tu­di pri z­avisti gre z­a ko­m­pl­eks ne-gativnega ču­stvo­vanja in m­isel­no­sti. Psiho­l­o­ški iz­vo­r z­avisti je, po­ do­m­ače rečeno­, ‘ranjena‘ sam­o­z­avest, ker pač težko­ prenašam­o­ spo­z­nanje, da so­ dru­-gi u­pravičeno­ bo­l­jši o­d nas. Pretirana z­avist nam­ seveda l­ahko­ z­agreni živl­je-nje tako­ ko­t l­ju­bo­su­m­no­st.“ Po­ Matja-no­vi pa tako­ l­ju­bo­su­m­je definitivno­ ni l­ju­bo­su­m­je, am­pak z­avist. “To­ sta dve po­po­l­no­m­a raz­l­ični ču­stvi, ki sta raz­vo­jno­ dal­eč naraz­en.“In vprašajm­o­ se še, al­i sm­o­ Sl­o­venci l­ju­bo­su­m­ni. Nič bo­l­j in nič m­anj ko­t dru­gi. Lju­bo­su­m­no­st je kar pravično­ po­raz­del­jena po­ vsem­ svetu­, skl­ene dr. Mu­sek, so­go­vo­rnica pa, da sm­o­ Sl­o­ven-ci bo­l­j z­avistni ko­t l­ju­bo­su­m­ni.

Lju­bosu­mje v­eli­kokrat skali­ tu­di­ pri­jateljske odn­ose.

14 | 15 |