Po svetu

CELOVEC/STA/ – Narodni svet koroškihSlovencev (NSKS) in Krščanskakulturna zveza (KKZ) sta v Celov-cu podelila 23. Tischlerjevo na-grado 79-letnemu dr. ValentinuInzku, dolgoletnemu kulturnemu,političnemu in šolskemu delavcumed Slovenci na avstrijskemKoroškem. NSKS in KKZ Tisc-hlerjevo nagrado, svoje najvišjepriznanje, letno podeljujetazaslužnim slovenskim rojakom.Podelitve se je udeležil tudigeneralni konzul RS v CelovcuJure Žmauc.

TRST/DELOFAX/ – V Trstu bo začel vkratkem delovati poseben uradoptantov iz Istre in Dalmacije, kiživijo v Severni in Južni Amerikiter Avstraliji. Njegova naloga bonuditi moralno in pravno podporooptantskim organizacijam zaponovno pridobitev odtujenihnepremičnin odseljenih. Italijan-sko-ameriški odvetnik iz NewJerseya Giovanni De Pierro pravi,da so bile kršene osebne praviceoptantov s podpisom mirovnegasporazuma med Italijo in Ju-goslavijo. Optanti si bodo pri-zadevali, da bi 10. februar 1947,ko je bila podpisana pariškamirovna pogodba, uradno raz-glasili za dan spomina na začetekdrame italijanskega življa vSloveniji in na Hrvaškem, terdosegli, da bi vprašanje vzhodnemeje dobilo ustrezno mesto všolskih učbenikih.

GORICA/PINKPONK.COM/ – V Kulturnemcentru Lojze Bratuž v Gorici jepotekala osrednja proslava obdnevu slovenske kulture, ki jovsako leto v Trstu in Goriciprirejajo tri največje kulturnezveze Slovencev v Italiji, in sicerZveza slovenskih kulturnihdruštev, Zveza slovenske katoliškeprosvete iz Gorice in Slovenskaprosveta iz Trsta.

P. Beno 1988

V ZDA umrl paterBeno Korbič

LEMONT, ZDA - V soboto, 2.februarja je v Lemontu v ZDApo dolgi in zahrbtni boleznipreminul 87-letni pater BenoKorbič, ki je kot duhovnikdeloval dve leti tudi v Avstraliji.V Sydney je namreč prispel leta1951 skupaj s p. KlavdijemOkornom. Večino duhovništvaje preživel v Lemontu. P. Benoje z mnogimi rojaki delil usodotaboriščnika in begunca, zato jezlahka prevzel skrb za izseljence.

/Pax et Bonum/

CELOVEC/DELOFAX/ – Koroški deželniglavar Jorg Haider, ki je trdil, dapod njegovo oblastjo ne bonobenih dodatnih dvojezičnihnapisov, je zdaj dejal, da si boprizadeval za sporazumno rešitevvprašanja, v katero bo vključenatudi slovenska manjšina.

STOCKHOLM/RODNA GRUDA/ – Po 170.številkije prenehala izhajati kulturnarevija Naš glas, glasilo slovenskihdruštev na Švedskem. Kaj bodoizdajali v bodoče pa se bododogovorili 23. in 24. marca naobčnem zboru Zveze slovenskihdruštev.

BEOGRAD/DELOFAX/ – Njegova kraljevavisokost, prestolonaslednik Ale-ksander II. in princesa Katarina stapred dnevi priredila sprejem vKraljevem dvoru, ki je kakih 400metrov oddaljen od Belega dvora.V Titovih časih je bil Kraljevi dvorrezidenca cesarjev, princev, kraljevin drugih tujih državnikov, ki sobili njegovi gostje. Miloševič pamenda ni niti enkrat prestopilpraga Starega oziroma Kraljevegadvora. Njegova kraljeva visokostkomaj razume srbsko, njegovažena Grkinja pa se že počasisporazumeva v srbščini. Pravijo,da se bo morda dinastija Ka-radžorčevičev vrnila na srbskiprestol.

PALM BEACH/DELOFAX/ – V Palm Beachu vameriški zvezni državi Florida soodprli slovenski kozulat. Častnakonzulka je Marie Luise Bacinich.

KIJEV/DELOFAX/ – V uradnem listu jeobjavljen tudi sklep vlade oodprtju slovenskega konzulata vukrajinski prestolnici Kijev inpostavitvi Maje Martinenko začastno konzulko v Kijevu.

CHICAGO/NEW YORK/STA/ – Slovenska skupnost izChicaga in okolice je ob slo-venskem kulturnem prazniku vSlovenskem kulturnem centru vLemontu pripravila svečanost skulturnim programom, ki se jo jeudeležilo okrog 120 ameriškihSlovencev. Kulturni program je bilsestavljen iz branja slovenskepisane besede od brižinskih spo-menikov pa do pesnika FrancetaPrešerna. Med njimi je bil tudislovenski generalni konzul vClevelandu Tone Gogala, ki se jepridružil sodelujočim v kulturnemprogramu z monologom. V pre-delu newyorške četrti BrooklynWilliamsburg pa so odprli raz-stavo 15 slovenskih slikarjev inkiparjev. Razstavo v galerijiWilliamsburg Art & HistoricalCenter sta podprla slovenskoministrstvo za kulturo in generalnikonzulat v New Yorku. Otvoritverazstave se je poleg številnihobiskovalcev udeležil tudi gene-ralni konzul RS Andrej Podvršič.

VARŠAVA/STA/ – Slovensko veleposla-ništvo v Varšavi je v počastitevslovenskega kulturnega praznikav prostorih Centra za sodobnoumetnost Zamek Ujazdowskipripravilo literarni večer, ki so sega poleg Slovencev, živečih naPoljskem, udeležili tudi predstav-niki diplomatskega zbora in polj-skega ministrstva za kulturo terpredstavniki kulturnih institutov,medijev in strokovnih krogov.Ob tej priložnosti so predstavilitudi pred dnevi izdani knjigiŠalamunovih pesmi Poker in Izborverzov v poljskem prevodu dr.Katarine Šalamun-Biedrzycke.

TORONTO/VEČER/ – Slovenski kulturnipraznik so letos v Torontu praz-novali vsi Slovenci skupaj!

TRST/STA/ – Ob prazniku slovenskekulture je generalna konzulkaRepublike Slovenije v TrstuJadranka Šturm Kocjan priredilasprejem za kulturne, družbene inpolitične delavce iz zamejstva.Udeležilo se ga je veliko sloven-skih predstavnikov političnega,predvsem pa kulturnega, a tudigospodarskega življenja, prišli paso tudi najvišji predstavniki oblasti.

Generalna konzulka je v nagovorupoudarila, da smo Slovenci edenredkih narodov, če ne že edini nasvetu, ki praznujemo z državnimpraznikom svojo kulturo. Pravslovenska kultura in strpno terplodno sobivanje in sožitje ssosedi pa so nas, poleg slo-venskega jezika, tudi ohranili kotnarod skozi stoletja

BERN/STA/ – Veleposlaništvo Repu-blike Slovenije v Bernu je obslovenskem kulturnem prazniku vveliki dvorani Univerze naHochschulstrasse 4 pripraviloprireditev z naslovom Zemljadomača ni prazna beseda. Sporedpraznovanja je obsegal nastopDušana Pertota, harfistke Valen-tine Hrobat, sopranistke MajeGreiner, vokalnega dua D & DSlovenija, recitacije Prešernovihpesmi učencev slovenskega do-polnilnega pouka v Švici inkoncert Kamniških kolednikov, kiso poustvarili slovenske domo-ljubne in ljubezenske pesmi.

SARAJEVO/LJUBLJANA/STA/ – V prvem preddverjuCankarjevega doma je bila naogled razstava, s katero Slovenskokulturno društvo Cankar iz Sa-rajeva slovenski javnosti pred-stavlja projekt Prešernovega parkav Sarajevu. Projekt so zasnovaliAna Kučan, Gregor Vreš in TinaDemšar, kipar Mirsad Begič pa boza ureditev parka prispevalreliefno kompozicijo. Prešernovpark naj bi bil po besedahStanislava Koblarja dokončnourejen leta 2003, akcijo ureditvePrešernovega parka pa so si vsarajevskem društvu Cankarzamislili kot darilo Slovenije,slovenskih podjetij in posamez-nikov Sarajevčanom.

MOSKVA/MILAN SMOLEJ/ – Na proslavi obslovenskem kulturnem praznikuso se v slovenskem veleposla-ništvu zbrali v glavnem gospodar-stveniki. Predstavili so tudi knjigoruskega umetnostnega zgodo-vinarja Volodarskega o sloven-skem slikarnju Antonu Ažbetu innjegovi šoli, iz katere je izšloveliko znanih ruskih slikarjev kotn.pr. Makevič in drugi. Organi-zirana je bila tudi majhna razstavaslik Ažbetovih učencev, veliko izprivatnih zbirk.

RIM/PRIMORSKE NOVICE/ – Italijanskakraljeva rodbina Savojcev se vračav domovino. Rimski senat jenamreč z veliko večino izglasovalustavni zakon, ki ukinja tistadoločila italijanske ustave, kateraso vsa povojna leta prepovedovalavrnitev moških pripadnikovdružine Savoia v domovino.Kraljeva rodbina je namrečpodpirala fašizem in Mussolinija.

15 Februar 2002

Februar 2002

16

GLAS SLOVENIJE:Pred kratkim ste v Državnem zborusprejeli Resolucijo o odnosih sSlovenci po svetu. To je pravzapravšele deklarativna oblika nekegaakta. Toda do kdaj naj bi Slovenijasprejela tudi zakone? Ko stesprejemali Resolucijo s 56 glasoviZA in ENEGA proti, je mamreč po-slanec Jaša Zlobec, ki je bil proti,to pojasnil, češ, tako in tako gresamo za prazne obljube. Vemo tudi,da je bila sprejeta Resolucija zaslovenske zamejce že leta 1996.

FRANC PUKŠIČ: Imateprav. Resolucija ni predpis, pač pasplošen političen akt. Vendar zelopomemben akt. Je jasen in obve-zujoč razglas najširše političnevolje, ki ga je sprejel najvišji or-gan Republike Slovenije. Z re-solucijo je slovenska država prvičdoslej na najvišji ravni definiralasvoj odnos do Slovencev po svetu.Kot jasno začrtan političen do-kument predstavlja podlago, kismo jo potrebovali, da bi lahko vprihodnje oblikovali in sprejelinujno potrebne zakonske in po-dzakonske akte. Sedaj, ko po-litičen fundament imamo, bomov zakonodajni postopek poskušalipripeljati predlog Zakona ostatusu Slovencev brez sloven-skega državljanstva. Še nekaj:Resolucija je bila sprejeta kon-sezualno, kar dokazuje, daprepričanje o nujnosti premika vodnosu do slovenskih rojakov posvetu vendarle prodira.

GLAS SLOVENIJE:Znano je, da je Svet Evrope pozvalčlanice k sprejetju ukrepov v smeriizboljšanja odnosov do Evropejcev,ki živijo drugod po svetu. Je tudiSlovenija pristopila k Resolucijizaradi tega, saj vemo, da od drugesvetovne vojne do sedaj takegadokumenta ni bilo, četudi ima žedeset let svojo ustavo in četudi tadoloča v svojem 5. členu, da jedržava dolžna skrbeti za preostalidel narodovega telesa, tega do sedajni obravnaval niti en sam akt –dokument?

FRANC PUKŠIČ:Slovenija k oblikovanju zadevneresolucije ni pristopila zaradipriporočila Sveta Evrope. Dospoznanja o potrebnosti takšnegadokumenta smo v Sloveniji prišlisami. Ne bi se želel hvaliti, vseenopa bi podčrtal pomen in vlogo, ki joje pri tem imela Komisija Državnegazbora Republike Slovenije zaodnose s Slovenci v zamejstvu inpo svetu, kateri predsedujem.

GLAS SLOVENIJE: Čepogledamo magnetogram vašeseje ob sprejetju Resolucije interminologijo poslancev, ugo-tovimo, da še vedno ne vedo kdoso ZAMEJCI - že sama besedapove, da so to tisti, ki živijo zamejo, torej v Italiji, Avstriji naMadžarskem. V preteklosti se jepod ZDOMCI podrazumevalo Slo-vence, ki so na začasnem delu poevropskih državah (ali bo takoostalo tudi v bodoče?) IZSE-LJENCI oziroma zadnja letaSLOVENCI PO SVETU, pa smovsi, ki živimo za stalno v drugihdržavah (kontinentih). Ali ne bibilo to potrebo določiti v sami pre-ambuli Resolucije?

FRANC PUKŠIČ:Tako je, slovensko zamejstvo sotista obmejna področja sosednjihdržav, kjer prebiva avtohtonaslovenska narodna skupnost.Pripadnike te skupnosti ozna-čujemo s sicer nekoliko vprašljivoa docela uveljavljeno oznakoZAMEJCI. Vse ostale Slovence,ki prebivajo zunaj RepublikeSlovenije in tudi zunaj področij,ki smo jih opredelili kot slovenskozamejstvo, imenujemo SLOVEN-CI PO SVETU. Če je v določenemprimeru potrebna še natančnejšadelitev, potem pravimo, da soZDOMCI tisti Slovenci po svetu,ki so domovino zapustili za nekoomejeno časovno obdobje in sebodo nekoč vrnili živet v Slo-venijo. Tiste rojake in njihovepotomce, ki nameravajo za stalnoostati na tujem pa imenujemoIZSELJENCI. Oznake niso naj-boljše, vendar drugih, primer-nejših (še) nimamo.

GLAS SLOVENIJE:Osnutek predloga Resolucije smoprvi objavili v Glasu Slovenije inna internetu že junija 2001. Gledena to, da je bila v javni razpravi,ali ste zadovoljni s sodelovanjemin pripombami Slovencev po svetuali so ti po vaše ostali pasivni?

FRANC PUKŠIČ:Sodelovanja je načeloma vednopremalo; nikoli ga ni preveč. Zodzivom in zanimanjem rojakovnismo nezadovoljni.

GLAS SLOVENIJE:V Sloveniji trenutno obstaja ničkoliko društev in združenj, uradovin inštitutov, ki se ukvarjajo sSlovenci po svetu, načrtujejo pa seše novi. Tu je Komisija v DZ, Uradza Slovence v zamejstvu in po svetu,SAZU, razni inštituti, SIM, Društvo

Slovenija v svetu, Svetovni slo-venski kongres, oddelki na radiu inTV SLO, in pred kratkim novo-ustanovljeni Oddelek za Slovenceizven RS pri Kulturnem ministrstvuin tako naprej … oprostite, ampakSlovenci po svetu imamo od vsegatega zelo malo in nemalokrat se posvetu slišijo kritike na ta račun.Izseljenci se sprašujejo kolikodenarja to stane slovenske davko-plačevalce? Gospa Tovornikova seje, v kolikor nam je znano, zav-zemala za ustanovitev enegasamega urada, organizacije, ka-korkoli bi to imenovali, mislim natiste, katere dejavnosti financira dr-žava, ki bi se ukvarjali konkretno sSlovenci, ki živijo izven mejamatične države. Ali tudi viusmerjate svoje delo v tej smeri?Poleg vsega zgoraj naštetega panimamo osebe, na katero bi selahko vedno obračali z razno-raznimi vprašanji – in tudi sevedadobili odgovor.

FRANC PUKŠIČ:Normalno je, da imata zako-nodajna in izvršilna veja oblastivsaka svoje telo, ki se ukvarja sSlovenci zunaj Republike Slo-venije (Državni zbor RS imaKomisijo za odnose s Slovenci vzamejstvu in po svetu, Vlada RSpa Urad za Slovence v zamejstvuin po svetu). Njuni vlogi pri-stojnosti in naloge se pomembnorazlikujejo, zato je tudi obstoj tehdveh teles naraven in nujen. Vsedruge organizacije so izraz civilnedružbe, v kateri se oblast nimapravice vmešavati. Če se zbereskupina državljanov in ustanovi terregistrira društvo za negovanjestikov s Slovenci po svetu, tega nemore preprečiti nihče; pa tudi zakajbi preprečevali?! Mene številnostteh društev oziroma organizacij nemoti. Ne bi pa seveda imel ničproti, če bi tudi na področju civilnedružbe obstajala ena velika, močnain pluralna osrednja organizacija,v kateri bi se prepoznavala velikavečina Slovencev po svetu.

GLAS SLOVENIJE:RS si prizadeva za vzpostavitevčastnih konzulov tam kjer živijoSlovenci. Dr. Jože Bernik je ob spre-

FRANC PUKŠIČ (SDS)OSEBNA IZKAZNICA

Rojen: 24.11.1955Izobrazba: univerzitetni diplomiraniinženir elektrotehnike

DOSEDANJE DELO· bil je tehnični direktor v ptujskem

Agisu, v Hidromontaži Maribor inv Kristalu Maribor;

· bil je profesor matematike instrokovnoteoretičnih predmetovna področju elektrotehnike vSrednješolskem centru Ptuj; bil je poslanecDržavnega zbora v mandatnem obdobju 1996-2000;je župan občine Destrnik

(izvoljen leta 1994 in ponovno 1998).

Predsednik Komisije Državnega zbora Republike Slovenijeza odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu

Vprašanja: Stanka Gregorič

Intervju/ Franc Pukšič

jetju Resolucije v Državnem zborupovedal, da nekateri konzuli delajodobro, drugi ne. Dr. Bernik pravi,da se nekateri skrivajo za formulo,češ, naše predstavništvo je tukaj, dapredstavlja državo, ne pa Slovencepo svetu (to bi razložili tudi tako, dahočejo ali nočejo imeti nič, ali imajozelo malo, s slovensko skupnostjo).Seveda pozabijo, da smo državadržavljani, dodaja dr. Bernik. Povašem mnenju, kakšna naj bi bilavloga slovenskih diplomatov vodnosu do slovenskih skupnosti posvetu?

FRANC PUKŠIČ: Odnosdiplomatov do slovenskih skupnostipo svetu je določen z Zakonom ozunanjih zadevah. V devetnajstemčlenu tega zakona je izrecno na-vedeno, da diplomatsko-konzularnopredstavništvo posebno pozornostposveča sodelovanju s slovenskonarodno manjšino ter s slovenskimiizseljenci in zdomci. Jasno je torej,da bi na območju svoje akreditacijemorali slovenski diplomati zavzetoskrbeti za stike z rojaki in zauveljavljanje interesov slovenskenarodne skupnosti. Črka na papirjuseveda še ne pomeni jamstva, da botudi v življenju vse tako kot bimoralo biti. Eden od kriterijev priizbiri diplomatov za delo v tujini bizato moral biti tudi kandidatovodnos do slovenstva in slovenskihvrednot. Niste edini, ki menite, date kvalitete zaenkrat niso dovoljupoštevane.

GLAS SLOVENIJE:Letos januarja je RS proslavila tudi10-letnico priznanj tujih držav, pakolikor je nam znano, se ni nihčespomnil ali omenil dela in lobiranjapri tujih politikih Slovencev po svetu.Avstralija je na primer bila prvaprekmorska država, ki je 16.Januarja 1992 priznala Slovenijo,prav po zaslugi lobiranja av-stralskih Slovencev.

FRANC PUKŠIČ:Obžaloval sem, ker je bilo obdesetletnici premalo poudarjenodejstvo, da so za priznanjenovonastale Republike Slovenijeogromno naredili tudi slovenskirojaki na tujem. Priznanje sloven-

17 Februar 2002

BRANKO MAKSIMOVIČ, URŠKA MLINARIČ/ –Državni zbor Republike Slovenije je januarja 2002 sprejelResolucijo o odnosih s Slovenci po svetu. Resoluciji morajo sledititudi zakoni. Poslanci soglasni o večji in bolj načrtni skrbi za vseslovenske izseljence in zdomce, ne glede na ideološke razlike.“Republika Slovenija je matična domovina vseh Slovencev, ne gledena to, kje živijo in od kod izhajajo,” je poudaril predsednik komisije zaSlovence po svetu Franc Pukšič, ko je ob nadaljevanju zasedanja DZrazlagal predlog Resolucije o odnosih s Slovenci po svetu. Izjemnosoglasje so ob tej temi izražali predstavniki vseh poslanskih skupin(razen Slovenske nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča, od katerese nihče sploh ni javil k besedi). Samo Bevk (ZLSD): “Država morana tem področju delovati s konsenzom in v skladu z državniminteresom, dnevnopolitične interese pa puščati ob strani.” Tudizunanji minister dr. Dimitrij Rupel je menil, da se “po desetih letihsamostojne Slovenije ne sme več zgoditi, da bi na odnose s Slovencipo svetu gledali s kakršnegakoli ideološkega stališča”. Za Resolucijopa je ocenil, da pomeni “začetek dokončnega urejanja” te ustavnoopredeljene obveznosti. Iz težnje po ohranjanju slovenske identitetetudi med našimi rojaki po svetu izhajata kot prva naloga pomoč priohranjanju in učenju slovenščine ter krepitev kulturnegasodelovanja in ohranjanje kulturne dediščine. Večjo vlogo naj bidobilo povezovanje gospodarstvenikov in znanstvenikov iz maticein tujine, ki naj bi se pogosteje srečevali. Večjo pozornost bi moralinameniti informiranju, “kajti v času modernih komunikacij ni večopravičila za pomanjkljivo medsebojno obveščanje in zanepoznavanje”, kot je ugotavljal minister Rupel. O sodelovanjurojakov iz tujine na volitvah v Sloveniji pa je spomnil, da je vladapripravila za drugo branje zakon o evidenci volilne pravice. Zaradigospodarske krize v Argentini je bolj aktualno poglavje o repatriaciji,vanj so na pobudo Jožefa Jerovška (SDS) dopisali pomoč pri vračanjuizseljencev s kriznih območij. “Resolucija je prva stopnica zaSlovence, ki se odločijo vrniti domov,” je dejal Ivan Božič (SLS), JožeAvšič (LDS) pa je opozoril na položaj Slovencev v nekdanjihjugoslovanskih republikah, ki so ostali zunaj domovine.”Pomoč in skrb matice sta neprecenljivi za ohranjanje narodnostneidentitete in materinega jezika, kajti zunaj živeči so zaradi močnegavpliva okolja zmeraj v nevarnosti in močno ranljivi, zato so potrebninajvečje skrbi,” je dejala predstavnica madžarske narodnosti MariaPozsonec. Da je poseben zakon o Slovencih po svetu še vedno vpredalih, pa je dr. Jožef Bernik (NSi) označil kot “ustavni škandal, danismo imeli dovolj politične volje, znanja ali česarkoli”. Da resolucija“ne bo samo deklarativni dokument”, je zaskrbelo Valentina Pohorca(Desus), Andrej Vizjak (SDS) pa je poudaril upravičenost ustanovitvekomisije za Slovence po svetu, ki sprva v tem mandatu državnega zborani bila predvidena.

RESOLUCIJA O ODNOSIHS SLOVENCI

PO SVETU SPREJETA

ske države je bilo vendar velika inskupna zmaga vseh Slovencevsveta. Ravno zato sem si močnejeprizadeval, da bi bila Resolucijasprejeta prav v dneh okrog pet-najstega oziroma šestnajstegajanuarja. Menim, da mi je uspelo;Resolucija, ki jo razumem tudi kotsporočilo, da velik in pomembendel slovenskega naroda živi raz-tresen na vseh koncih sveta in daje ta del naroda mnogo storil zadobrobit slovenske države, je bilasprejeta sredi januarja, v dnehponosnega in zanosnega spominana čas, ko je svet priznal, daimamo do svoje države pravicotudi Slovenci.

GLAS SLOVENIJE:Gospod Pukšič, zahvaljujemo sevam za čas, ki ste ga vložili v taintervju, saj vemo, da ste polnozaposleni. Še posebej se vamzahvaljujemo za trud in vloženoenergijo, da je bila Resolucijavendarle sprejeta v Državnemzboru RS.

/VEČER, BRANKO MAKSIMOVIČ/ –Magdalena Tovornik, državnasekretarka za Slovence v zamej-stvu in po svetu:"Zelo me veseli, da je v resolucijitudi zahteva po bolj načrtnem inusklajenem delovanju tako vSloveniji kot v posameznihdržavah. To je tudi ena od velikihambicij tega urada.Poglejmo kako je s tem v Slo-veniji, kjer imamo tri društva znekakšno 'politično preferenco', kipa je vse manj očitna. Morda tudizaradi tega, ker smo že od začetkajasno povedali, da ta urad ni servisnobene politične stranke in dabomo vsak projekt in sredstva zanjpresojali po enakih načelih inmerilih. Z dokaj pogostimi sestan-ki, na katerih so bili predstavnikivseh treh organizacij, smo dosegli,da je njihovo politično usmeritevzamenjala vsebinska specifičnost.Tako se je Svetovni slovenskikongres osredotočil na pred-stavitev knjig in razprav in drugedejavnosti v Ljubljani, zelo bogataje vsebina njihovih taborov zaotroke, popolnoma profesionalnapa je organizacija mednarodnihsrečanj, denimo lani znanstve-nikov ali pa gospodarstvenikov inprihodnje leto zdravnikov. DruštvoSlovenija v svetu ima zelo dobrestike z Argentino, saj ga tudivodita povratnika od tam. Imajopa tudi močne vezi s katoliškimimisijami v Evropi. Slovenskaizseljenska matica se še vednoukvarja s številnimi dejavnostmi:organizira gostovanja skupin voddaljenih državah, tudi vabi v

Iz intervjuja/Magdalena Tovornik

Slovenijo, pripravlja tradicio-nalno Srečanje v naši deželi,izdaja Rodno grudo itd.Društva opravijo torej velikoprofesionalnega dela in k temu jihzavezuje tudi velik delež sredstev,ki jih dobijo za svoje zaposleneiz državnega proračuna. Torej sopo statutu in načinu organiziranjadruštva, po načinu dela in finan-ciranja pa so tako rekoč državneinstitucije.Ne bom skrivala cilja našegaurada, da bi poleg društevustanovili zavod, recimo, da bi gaimenovali Izseljensko središče, kibi zagotavljal boljši nadzor inkoordinacijo. V njem bi imelirazlične oddelke, mi jim pravimo'pisarne', na primer za šolstvo, zadržavljanstvo, za kulturne dejav-nosti, za izdajateljsko dejavnost ...prav tako je naš cilj, da bi dobilineki organ, delovno mu pravimosvet Slovencev."

O repatriacijitrenutna pozornost Argentiniin območjem nekdanje SFRJ

/VEČER, MB/ –Magdalena Tovornik: "Od vele-poslaništva v Buenos Airesudobivamo sveže informacije in pritem smo pozorni na dvoje. Eno jehumanitarna pomoč, ki jo mordapotrebuje predvsem kakšen sta-rejši Slovenec, ki sploh ne morepriti do svojih prihrankov. Nekajskromnih sredstev smo v ta na-men že nakazali veleposlaništvu.Drugo je projekt vračanja, kiseveda pomeni veliko spremem-bo; kdor zapušča Argentino, severjetno ne bo vrnil, gre tudi zadružinske vezi ... Prav včeraj smopripravili prvi sestanek predstav-nikov pristojnih ministrstev,zavoda za zaposlovanje paRdečega križa in Karitasa ter vsehtreh izseljenskih organizacij, da biugotovili, kako so pripravljeni inusposobljeni za vračanje. Bilasem prijetno presenečena, ko seje izkazalo, da so vsi pripravljenikaj ponuditi. Prihodnji tedenbomo združili te ponudbe možnihzaposlitev, namestitev in prostihmest v domovih upokojencev,pripravili bodo pojasnila o pri-dobivanju državljanstva, nostrifi-kaciji spričeval, možnosti študijain podobnih vprašanjih, tako dabodo morebitni zainteresiraniimeli pred seboj pregled, kajlahko pričakujejo v Sloveniji, čebi se odločili za vrnitev zdaj alikdaj pozneje.

Pošiljanje nujnih sporočilSlovencem po svetu

/VEČER/ – Andrej Rot, povratnik iz Argentine 1991, sedanji direktor radijskih programov RTVSlovenija: "... Kako je obveščanje (Slovencev izven meja Slovenije) lahko problematično, se jepokazalo leta 1992, ko so ljubljanske mestne oblasti odločile vsak mesec nameniti za povratnike podve stanovanji. Toda namesto da bi razpis za ta stanovanja na široko objavili med Slovenci v Argentinipa v Združenih državah Amerike, Kanadi in Avstraliji, so jih dodelili po nekem drugem ključu ..."

Z leve: Dimitrij Rupel, Magdalena Tovornik in Franc Pukšič

Februar 2002

18

Telefon: (02) 9823 0011 Fax (02) 9823 0022Shop 12, Edensor Park Plaza

Edensor Park NSW 2176Email: adriatictours@bigpond.com.au

Najcenejše in najhitrejše potovanje do

Slovenije z Lauda Air

Organiziramo skupinska potovanja in

najcenejši Rent-a-Car z Alpetourom

Sodelujemo z:

Malaysia AirlineQantas

Lauda AirLufthansa

in drugimi letalskimi prevozniki

ADRIATICADVENTURE

V Klubu Triglav najdete velikozabave zase in za svoje prijatelje

Vljudno vabljeni!

Vpisovanje na poukslovenskega jezika 2002

VICTORIAN SCHOOL OF LANGUAGESVpisovanje na pouk slovenskega jezika v Melbournu se bo začeloprvo soboto po začetku šolskega leta 2002 in potem naslednje so-bote od devetih do dvanajstih dopoldne.Pouk se prične v soboto 9. februarja ob devetih zjutraj.Lahko pridete v razred, govorite z učitelji in si vzamete prijavnico.

Slovenščina se poučuje vPrinces Hill Secondary College, Arnold Street

North Carlton, tel. 9416 0641

Vpišejo se lahko učenci od 5. letnika osnovne šole do 12. letnikaVCE. Za vpis v 11. letnik VCE se pričakuje zadostno znanjeslovenščine ali najmanj dve leti pouka. Vpišejo se lahko tudi odrasli.

Vpisnina za učence do 10. letnika je$45, za VCE kandidate $57, za odrasle $130.

V tečaj slovenskega jezika je vključen program o uporabi Internetav namene raziskovanja in učenja, ter spletnega mestawww.thezaurus.com kot kulturnega in jezikoslovnega arhiva.

Za nadaljnje podatke kličite na šolo, tel. 9416 0641.Če se želite pogovoriti o slovenskem jeziku, kličite tel. 9544 0595

po sedmi uri zvečer.

Pokličite nas. Radi se pogovorimo z vami, če imate kako vprašanjeo šolanju vaših otrok. Predvsem vam bomo povedali, kako vam bokoristila slovenščina. Posebno važno je vedeti, da bo študijslovenskega jezika dodal pet točk k ostalim VCE točkam, velikegapomena, kadar se gre za vpis na univerzo.

Aleksandra L. CeferinInstitut za slovenski jezik Viktorije

Sobota, 16. marec, ob 19.30 uri

JožefovanjeIgra ansambel Veseli Gorenjci

Žrebanje srečnega dobitnika avtomatov (poker machines)in srečnega člana.

2-10 Elizabeth Street, Wetherill Park NSW 2164Telefon (02) 9756 1658 Fax 02) 9756 1447

E-mail: slodsyd@zeta.org.au

Slovensko društvo Sydney

80 - 84 Brisbane Road - St. John's ParkTelefon: (02) 9610 1627 Fax: (02) 9823 2522

E-mail: club@triglav.com.au

St. John's ParkCOMMUNITY CLUB

RENT - a - CAR

Mirka Vadnova 8Si - 4000 Kranj Slovenija

Telefon: 04 - 204 2011Sydney - Adriatic Adventure 02 9823 0011

Ansambel Vaški veseljaki so doma v Dobju

DOBJE/NOVI TEDNIK/ – Najprej so bili trio, zdaj so klasični kvintet, kipridno vadi in pripravlja program za prvo kaseto. Največ igrajoAvsenikove skladbe, pa tudi zabavna glasba jim ni tuja.

Državnotekmovanje citrarjevBREŽICE /NOVI TEDNIK/ - VBrežicah je bilo državno tek-movanje citrark in citrarjevSlovenije s sedežem v Vele-nju. Nastopilo jih je 49 vdisciplinah koncertne citresolo, duet, kvartet. Najboljšacitrarka v Sloveniji je IrenaZdolšek z Grobelnega.

Glasba

Violinske citre iz zbirk SEM

FajferizmiŽelje nosijo fige v žepu.

Nujno zlo je luč na poti v svetlo prihodnost.

Tika taka, cesta čaka.

Če imate več obrazov, vas nobena klofuta ne doseže.

Zašel sem na prvo pot, zdaj se me lotevajo same plehke misli. Tone Dodlek /Toti list/

COBRAMPhone: 03 - 58722115

CANBERRAPhone: 02 - 6 295 1222

19 Februar 2002

Februar 2002

20

Kostnica - za vse pokojnePiše Andrej Lenarčič

Nedostojno in nezaslišano je, datoliko let po brezumnih zločinihostaja širom naše domovine brezgroba, površno zasuto ali kar takonametano morje človeških ostan-kov, ostankov ljudi, ki so v velikivečini brez sodbe na zastrašujočekrut način izgubili ponajveč, zelomlado življenje. In tudi če bi jihumanjkanje korektnega sodnegapostopka z dokazi in pravnoveljavno obsodbo ne storilo za vsevečne čase brez krivde, če bi tudibili kakorkoli dejansko spoznaniza krive, nas zadene sramota, kerz njihovimi posmrtnimi ostankitako ravnamo. Prav vseeno je:krivi ali nedolžni, so in ostanejopredvsem ljudje, naši rojaki, žrtvedogajanja, ki je daleč presegalomoči posameznika in njegovosposobnost oziroma zmožnostpresoje.

Krivi ali nedolžni, njihovi ostankisodijo na posvečen prostor. Zbratijih je treba z dolžnim spošto-vanjem, da se obnje ne bo spotikalsprehajalec skozi pomladni gozd,da ne bodo vanje zgroženi zrliotroci na šolskem igrišču, daraziskovalci podzemskih krasotne bodo še kdaj pretreseni obstalipred srhljivim pričevanjem.Čehočemo torej dohiteti civiliziranaljudstva, če se hočemo znovaumestiti v kulturno orbito, ki jebila nekdaj že tudi naša, potemmoramo očistiti deželo tehostankov. Zbrati jih moramo naprimernem kraju, tako, kot so toznali naši dedje. Kostnice, kraji,kamor so shranjevali zemskeostanke svojih pokojnih, so jimbili samoumevni deli vsakdana,vedno prisotni v zavesti mine-vanja, očiščevanja in novegazačetka. Ponuja se rešitev - inskrajni čas je - da v sredi glavnegamesta države, na prostoru, kjer jenekdaj že bilo pokopališče in jedanes oskrunjeno, postavimorazsežnosti naše tragedije pri-merno veliko kostnico, kamor bisproti shranjevali človeškeostanke, na katere bi naleteli alibi jih z načrtnim iskanjem zbrali.Posmrtni ostanki ljudi, ki sokakorkoli izgubili življenje naozemlju naše države, pa nimajosvojega groba ali jim ni mogočedoločiti imena, bi tako našli svojmir, kraj svojega večnega počitka.Vsi tisti, ki še danes - in bodomogoče še v bodoče - zamaniščejo grobove svojih dragih, bitako vedeli: tu, med temi ostankiso tudi kosti mojega dragega; sona varnem, so na dostojnem,posvečenem kraju, kamor morevsakdo spoštljivo pristopiti, po-

Avstralska slovenska konferenca - Svetovni slovenski kongresDržavni zbor RSG. Borut PahorPredsednik

Zadeva: zakonska iniciativa za spomenik neznanemu junaku

Spoštovani gospod Pahor!Priloženo Vam pošiljam osnutek predloga projekta "Spomenikneznanemu junaku" - kostnice ali osarija v spomin vseh žrtevvojn v Sloveniji. Pobudnik plemenitega projekta je gospod AndrejLenarčič iz Ljubljane, bivši poslanec DZ RS. Za podporo projektuse je že pred časom obrnil tudi na ASK oz. na SSK. Predlog smoposredovali na mnoge naslove rojakov po svetu in v domovini.Predlog je že velikodušno sprejel na seji UO SSK ter mnogi rojakidoma in po svetu, ki so nad projektom zelo navdušeni, zato mudajemo vso podporo. Slovenci po svetu in zamejski Slovenci smointegralni del slovenskega nacionalnega telesa. Z ozirom na svojospecifično življenjsko zgodbo, okoliščine in kraj stalnegaprebivališča imamo upoštevanja vreden odnos do svojedomovine, Republike Slovenije. Ta poseben odnos se more izrazititudi v poudarjeni skrbi za dobrobit domovine, kamor sodijobistveni elementi državnosti, brez katerih ne more nobena država,še najmanj pa Slovenija, ki se med vsemi modernimi evropskiminarodi lahko edina ponaša z najstarejšimi pričevanji o lastnidržavnosti. Ostalina stoletnega tavanja slovenske nacionalne(samo)zavesti med trnjem odtujene oblasti in tragedijami, v katereje Slovence pahnilo iskanje rešitve nacionalnega vprašanja tam,kjer je ni bilo in je ne more biti, je tudi pomanjkanje smisla zabistvene atribute državnosti in pomanjkanje teh atributov samih.Eden pomembnih znamenj državnosti je "Spomenik neznanemujunaku", z vsemi svojimi simbolnimi in protokolarnimi fun-kcijami. Republika Slovenija ga še nima, čeprav ima glede nasvojo zgodovino zanj največ razlogov - ni veliko narodov, ki bise tako vztrajno in hrabro borili za svobodo in suvereno državo.Ljudi, ki so v teh bojih ali na drug nasilen način izgubilinajdragocenejše - svoje življenje, je nešteto. Še več pa je drugihžrtev, ki skupaj z njimi ležijo brez groba vsepovsod, kot dediščinabrezumja dvajsetega stoletja. Nujno je, da bi človeški ostanki,ki vedno znova, kot posledica načrtnega iskanja ali sporadičnoprihajajo na dan, našli svoj mir tudi in kadar jih je nemogočeidentificirati in jih izročiti svojcem, zato je tukaj pobuda, da sepostavi sredi glavnega mesta države, v primernem okolju vrhGradu na Orlovem vrhu, tak spomenik v obliki kostnice po zgleduVaške situle.Slovenci, ki živimo izven svoje domovine in smo državljaniRepublike Slovenije, smo pripravljeni uporabiti svojozakonodajno moč, ki nam jo daje ustava, in bomo, če je potrebno,skupaj z rojaki v domovini zbrali 5 000 podpisov in jih poslaliskupaj s predlogom zakona o »Spomeniku neznanega junaka« vobravnavo v Državni zbor Republike Slovenije. Na ta način biomogočili izvedbo pomembnega državotvornega projekta; (poč. 88 ustave RS: Zakone lahko predlaga vlada ali vsak poslanec.Zakon lahko predloži tudi najmanj pet tisoč volilcev).Menimo, da bi takšen humanistični projekt pomenil velik korakk spravi slovenskega naroda, sicer pa v spodnjem tekstupredlagatelj g.Lenarčič sam najlepše opiše: “... Prav vseeno je:krivi ali nedolžni, so in ostanejo predvsem ljudje, naši rojaki,žrtve dogajanja, ki je daleč presegalo moči posameznika innjegovo sposobnost oziroma zmožnost presoje. Krivi ali nedolžni,njihovi ostanki sodijo na posvečen prostor. Zbrati jih je treba zdolžnim spoštovanjem, da se obnje ne bo spotikal sprehajalecskozi pomladni gozd, da ne bodo vanje zgroženi zrli otroci našolskem igrišču, da raziskovalci podzemskih krasot ne bodo šekdaj pretreseni obstali pred srhljivim pričevanjem ... itd ...”V imenu Slovencev po svetu Vas prosim, da predlog pregledatein nam svetujete, ali ste ga pripravljeni predložiti Državnemuzboru v razpravo, ali se moramo Slovenci po svetu organiziratiza zbiranje 5000 potrebnih podpisov?V pričakovanju Vašega pozitivnega odgovora Vas v imenuSlovencev po svetu lepo pozdravljam,Jožica Gerden l.r. Cvetko Falež l.r.Podpredsednica SSK za prekomorske deželePredsednik ASKASK - AvstralijaV VEDNOST: Predsedniku Komisije DZ za SPS

častiti in se spominjati. Kakomočna je ta želja med ljudmi, seje pokazalo v časih, ko mno-giLjubljančani in okoličani nisosmeli ali znali stopiti na krajepogubljenja, pa so spontano, samiod sebe, na vseh svetih danpostavili morje lučk okoli poko-pališke cerkve na ljubljanskihŽalah. Tako se je v nenaravnihokoliščinah na prav poseben načinpokazal slovenskemu ljudstvulasten pietetni odnos do pokojnih.

In je še drug razlog. Povsod posvetu poznajo spomenik ne-znanemu junaku, kamor obposebnih priložnostih polagajovence domači in tuji državniki invisoki gostje. Česa takega pri nasše ni. In navsezadnje takegaspomenika "neznanemu" junakusploh ne potrebujemo. Imamonamreč še preveč "znanega"junaka, kateremu se velja vednoznova prikloniti: to je slovenskoljudstvo, to so naši predniki, ki sonam ohranili domovino. Nič nibolj primernega za tak spomenik,kot omenjena kostnica na lju-bljanskem Gradu. Osarij v maniriznamenitih naših situl, iz belegakamna, dovolj velik, z upo-dobljeno slovensko zgodovino naobodu, s pokrovom, ki bi ga popotrebi dvignilo mobilno dvigalo,bi stal v samem središču pre-stolnice, na lahko dostopnem inmočno obiskanem kraju, pa ven-dar stran od vrveža, v tišini inmiru zelenega gaja. Na kon-centričnih krožnih terasah okolisitule bi bilo dovolj prostora zaobeležja z imeni in drugiminujnimi podatki, če so znani. Todbi obiskovalci in še zlasti visokidržavniki ob polaganju vencevzvedeli veliko o ljudstvu, kinaseljuje deželo. Na tem kraju bibilo mogoče najbolj učinkovito incelostno izkazati čast in spo-štovanje na nivoju države.

Andrej Lenarčič

PISMO

21 Februar 2002

TEHNIČNI OPIS KOSTNICE

Na okroglem platoju premera cca 40m se koncentrično stopničasto dvigajo trije obročasti nivoji širine 5m in višine 0,5m. Na srednji ploščadipremera 10m je postavljena žara iz belega specialnega umetnega kamna, visoka cca 6,5m in široka cca 5,5m. Žara je oblikovana po zgledusitule iz Vač. Na obodu so v več pasovih v basreliefu prikazani pomembni dogodki iz slovenske zgodovine od najstarejše dobe do današnjihdni. Pokrita je s pokrovom, ki ga je mogoče dvigniti z mobilnim dvigalom. Od parkirišča vodi pot naravnost do žare po klančini, zasekani vstopničaste platoje (širina cca 4m). Na teh obročastih platojih, ki so pohodni in jih med seboj ločuje razen višine tudi živa meja, je prostor zapisna obeležja: imena posameznikov, skupin in pomembnih dogodkov. Bilo bi prav, da se najde tu prostor tudi za tiste posameznike aliskupine, katerih ostanki so pokopani na drugem kraju, s tem da je tisti kraj naveden. Pred sprehajalcem se na kroženju in vzpenjanju k žarirazodeva paleta posameznikov in usod skozi zgodovino. Na vrhnjem platoju je poleg žare le še visok (cca 15m) jambor za zastavo. Zaprižiganje sveč in lučk je urejen prostor okoli baze osarija in tudi na vseh platojih, tako da jih je mogoče prižgati neomejeno množino.Osvetlitev prostora je urejena s talnimi lučmi, ki ustvarjajo primerno intimno ozračje. Za posebne priložnosti so postavljeni usmerjeni reflektorji.Niti na kraju samem niti v bližnji okolici ni nobenega drugega objekta, razen drevja, grmovnic in hortikulturne ureditve. Barve so izključnonaravna zelenina in bel kamen. Ob posebej določenih priložnostih - državni prazniki ipd. - se organizira na kraju častna straža Slovenske vojske.

/GLAS SLOVENIJE/ – Nepopisno lep sprejem so v Zagorju ob SaviFlorjanu Auserju, Stanki Gregorič in Auserjevi družini iz Slovenije,oktobra 2001 pripravili "orleki" - veliki prijatelji uredništva GlasaSlovenije še iz časa, ko so gostovali v Avstraliji. Vlado Poredoš jeposkrbel za pravo presenečenje. Namreč potem, ko je Torijeva mamavidela Stanko na TV SLO, je pričel z raziskovanjem. In ko je skupina24-tih novinarjev iz tujine na seminarju v prostorih RTVS poslušalapredavanje in je bila razen predavateljinega glasu popolna tišina, jeStanka začutila "da ji nekdo diha za ovratnik", obrnila se je in ... krikpresenečenja je pretrgal tišino. Seveda, bil je Vlado! Potem še prijetnosrečanje z Juretom, najmlajšim in čez nekaj dni so bili v Zagorju in nahribu Orlek pravi "partiji."Z Orleki je vedno lepo, zabavno in nepozabno!

Naši prijateljiORLEKI izdali novo ploščo

Izšla je nova plošča glasbene skupine Orlek z naslovomTETovirani 3, na kateri je deset novih pesmi. Ponovno tekstovnoin zvočno zelo razgiban album, od ruskega valčka (z naslovomKursk) do polka-punka (Perkmandeljc, Houdre), vmes pa primesirocka, metala, v soglasju z didjeridujem, za konec pa Revirskasaga, z violinami in pihalnim orkestrom. Trenutno sta v zadnjihdodelavah tudi dva videospota, za pesmi Perkmandeljc inTETovirani 3. Orlek so: Vlado Poredoš (vokal, kitara), JureTori (harmonika, klaviature), Bojan Bergant (kitara), MatejFele (kitara), Mitja Tori (bas kitara), Jože Pečnik (bobni),Miran Mars (saksofon), Eco Matko (pozavna), Janez Tori(trobenta). Skupina Orlek ima svoj domicil v Zagorju ob Savi, vsrcu rudarskih revirjev, v osrčju Slovenije. Ime je ansambel povzelpo hribu na samem obrobju Zagorja. Uspešno prodirajoči začetkiso jih napolnili z željo po ustvarjanju in osveščanju poslušalstva ovseh družbenih neprilikah domačega vsakdana. Vzpostavili sopopoln kontakt in navdušili. Njihova glasba je mešanicarock’n’rolla, nekakšen "polka punk", pestra instrumentalna zasedbapa jih nevede uvršča v etno folk glasbo.

Stanka, Florjan in Auserjeva družinaz Orleki na Orleku

NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO

V prejšnji številki smo zapisali, da slovenski politikirazmišljajo o spremembi slovenskega grba in zastave. Vdnevniku Večer (Sobotna priloga, 26. januar 2002) razmišljao zadevi etnolog Damjan J. Ovsec, vendar v njegovem pisanjunekaj moti: kje le pusti slovenski grb - črnega panterja?Veliko bolj se nam zdi zanimiva in verodostojna lanskoletnarazlaga v pogovoru Polnočnega kluba na TV Slovenija natemo "Nacionalni simboli". Voditeljica Vida Petrovčič se jepogovarjala z dr. Jožkom Šavlijem, mag. BranetomSenegačnikom, Rudijem Spanzlom in Andrejem Lenarčičem.

V: Vi ste bili poslanec, ne tistegaprvega sklica, kjer so sprejemalinaše nacionalne simbole, pavendarle, ste slišali zgodbe onaglici, da sta bila grb in zastavasprejeta bolj na hitro?

O: Seveda, saj je to področjemojega posebnega zanimanja,tako zgodovine Slovenije kot tudiširše. Pogovarjal sem se s pred-sednikom te ustavodajne, osamo-svojitvene, če hočete, skupščine.Povedal mi je, da je vse potekalonervozno, v naglici in se ni pre-mikalo k nobeni dobri rešitvi. Jekončno udaril po mizi: tole! in soodločili. Je pa treba povedati, davlada pri nas nekoliko neurejen,površen odnos do državnosti indržavnih simbolov. To je dejstvo.Preprosto zato, ker večine dr-žavnih oblik, v katere smo bilivključeni, nismo imeli za svoje.Vse do osamosvojitve. Pa še sedajse nekako ne znamo prav veselititega dejstva, ker je vedno po-vezano z nečim tujim, nasilnim.Zato - kakor je že omenil g.Senegačnik - je predvsem nalogašole, družboslovja, da sežemo karse da globoko, da se s temspoznamo tudi strokovno, ker sicerne bomo prišli do nekih pravihsimbolov.S tem v zvezi bi rad spomnil, daje okoli Karantanije najznačilnejšeto, da se ji odreka slovenskost.Ampak ta pojav ni star dosti večkot dvajset let. Hrvaška jugo-slovanska enciklopedija jasnopove: Karantanija, slovenskadržava. Pa mislim, da oni ne biravno z velikim veseljem pri-znavali slovenske države...

V: Moram reči, da sem bila zelopresenečena in ponosna, ko jebivši predsednik ZDA Clinton vLjubljani povedal kdo smo .

In še o slovenskih simbolih, zastavi in grbu - malo drugače

Pogovor med Vido Petrovčič inAndrejem Lenarčičem

O: To! In npr. Piccolomini3 , ki ničlovek kar tako, ki izvira izznamenite družine iz Siene in sonjegovi igrali pomembno vlogopo vsej Evropi, v trgovini,diplomaciji, vojski. Bil je osebnitajnik Friderika, ki je bil tudikarantanski vojvoda in ki jesvojemu sinu dal ime Mak-similijan po celjskem škofu, karpove, da se je zavedal cenildržavnostne korenine. Piccolominije hodil z njim po slovenskihdeželah, jih spoznaval in do-besedno vzljubil. Silno je cenilzlasti fenomen ustoličevanja.Posebej je poudaril slovenskosttega dogajanja in v svoji knjigi DeEuropa je zapisal: Karantanci, kise imenujejo tudi Slovenci!4

Mislim, da pač moramo boljverjeti človeku, ki je bil skorajsodobnik, kot današnjim kri-terijem.5

V: Ko ravno omenjam situlo - viste predlagali kostnico na lju-bljanskem Gradu. Prinesli stetudi maketo...

O: Najprej bi izrazil svoje velikozadovoljstvo, ker slišim tu takotrezne in jasne besede.Dejstvo je, da moramo to našosceno razčistiti. Sprijazniti semoramo končno, da smo otrocitega okolja. Slovenski zgodo-vinski učbenik ali tovrstno knjigo,naj bo napisana v kateremkolijeziku in naj ima kakršenkolinaslov, spoznamo takoj, po prvemstavku, ki se začne: PO NA-SELITVI.6 Ta obsedenost s tem,da nismo odtod, je dejanskoindikativna. Na nekaj kaže! Tolahko elaboriramo, razpravljamozelo dolgo, na kaj to kaže in česaposledica to je. Je pač dejstvo.Nekdo nas sili, da se odtrgamo odsvojih korenin, ne oziraje se, da ječisto možno da so se mnogi prese-

ljevali, da so se ljudje mešali, todarastejo iz te zemlje.Tudi našiljudje, ki so se odselili v tuje kraje- že druga generacija je drugačna- tudi na videz!

Torej človek je socialno bitje in jerezultanta vseh mogočih vplivov.Ne smemo torej zanikovati tegaokolja, iz katerega je to ljudstvozraslo, je takšno zaradi tega okoljain je tudi to okolje takšno zaradinjega. Gre za nekakšno inter-akcijo. Vaška situla: to je nekobjekt, ki ima svojo domovinskopravico v krajih, kjer so živeli našipredniki. Drugje tega ni. Je torejto nek objekt, predmet, s katerimse lahko istovetimo.

Karantanski panter: Prvič je to enonajstarejših bojnih znamenj indrugič, nihče si ga ne upa lastiti,samo tu je. Kot smo videli, si našoaktualno zastavo lasti pol sveta,panterja pa ima le ena odkarantanskih dežel, kasnejšavojvodina Štajerska, v drugačniizpeljavi. Ne bi torej smeli z nevem kakšno ihto iskati novihznamenj, dokler ne damo na mizovsega znanega.

V: Tudi država je glede teganekoliko mačehovska.

O: Samo da dopolnim. Kakor semže omenil, imamo pri nas odnosdo državnega in simbolneganekoliko sprevržen. Pravzaprav seniti dobro ne zavedamo, kaj sobistveni atributi države.Da bi neki družinski grbi, rod-binski znaki postali državnisimboli, to ne more priti v poštev!To velja tudi za Celjane. Državani last neke družine ali dežele.Tudi pri Triglavu bi imel po-misleke. To vsekakor ni le našeznamenje. To božanstvo ni lastsamo našega okolja. Bilo je starovenetsko, vendsko ali keltsko,kakor hočete, najdete ga oddaljnjega Ruegena v Baltiku doČrne gore na jugu, kjer je goraTrebjesa - torej trobožje. To so pačznamenja, ki niso le naša.

Država, ki hoče poudariti svojoidentiteto, mora uporabiti simbole,ki so resnično samo njeni in hkratizgodovinsko utemeljeni. Zoprnoje ponavljati, ampak karantanskipanter je do tega trenutka edini taksimbol - če gremo bolj nazaj vzgodovino pač vaška situla,seveda. Ampak situla je pogrebnažara, čeprav nekateri trdijo, da jenekakšna ritualna, obredna stvar.Vendar, ker so jo našli v grobu, jeverjetno žara za pepel. Gre zažarna grobišča.

1 EnciklopedijaJugoslovanskegaleksikografskega zavoda izZagreba.2 Govor predsednika ZDA 21.junija 1999 na Kongresnemtrgu v Ljubljani, ko je poudarilpomen slovenske karantanskedemokratične misli zaodločitev Amerikancev zasamostojnost.3 Enej Silvio Piccolomini,Siena 18. okt. 1405, Ancona15. avg. 1464, diplomat,zgodovinar, pesnik, papež (PijII. od 29. avg. 1458). Meddrugim je »kriv« zaustanovitev ljubljanske škofije,kar je epohalno dejanje vsmislu ohranjanja slovenskeidentitete.4 »sermone Sclavonicoinclamat, sunt enim et ipsiCarinthiani Sclavi.« Pojma»Sclavonici« in »Sclavi« se vtem primeru nanašataizključno na Slovence. Tovelja, dokler ne pridejo na dandokazi, da je tod kdajkoli živelokatero drugo, danes»slovansko« poimenovanoljudstvo.5 Kriteriji uradnihzagovornikov »neslovenskosti«ljudstva, od nekdaj bivajočegav teh krajih, so tipičnorasistični in fašistoidni. Pravizgled za že zdavnaj poraženi inzgodovinsko osramočeninacistični »Blut und Boden«sindrom.6 Noben drug »slovanski«narod v svojih zgodovinskihučbenikih ne sejenaselitvenega plevela. Sevedapa zelo natančno prepisujejoteze slovenskih zgodovinarjeviz slovenskih učbenikov, kadarje beseda o Slovencih. (Prim.:Piotr Czerwinski, Historia,Krakow 1999)

Črni panter je edini samo našsimbol od pamtiveka

Februar 2002

22

2

1

23 Februar 2002

Tudi to jeAvstralija

Januarja požari - februarja tornadoSydney - iz okolice uredništva

Glasa Slovenije

Februarska številka GlasaSlovenije tokrat zamuja,med drugim tudi zaraditega, ker v uredništvu poneurju nekaj dni ni bilo

električnega toka.

Foto:Florjan Auser

Sobota,9. februar 2002

Levo: velikan nad hišo ...

Veter je odrezal pol hiše ...

Levo: notranjostelektričnega droga- termiti so že prejopravili svoje ...

Spodaj: električne napeljave je pometalokot igračke

Desno: ostankipalme ...

Izruvano drevo s štiri metre široko korenino ...

Po neurju na "sprehod" ...

Februar 2002

24

Med namiPrijateljski obisk Sydneyčanov v Melbourneu

Tekst & fotografiji Martha Magajna

Predsednica Slovenskega društva Melbourne Milena Brgoč zobiskovalci iz Sydneyja, s patrom Filipom Rupnikom in Martho

Magajna, ki je organizirala izlet

Sydneyjski Slovenci iz Verskega središča Merrylands so januarja letosobiskali Melbourne, kjer so bili gostje v Slovenskem društvu Mel-bourne in v Verskem središču Kew. Pevci iz Merrylandsa so s kratkimkoncertom nastopili v Slovenskem društvu, pri maši v Kew in v DomuMatere Romane. Srečali so se tudi z velikim številom sorodnikov inprijateljev, vsi so Sydneyčane izredno lepo sprejeli.

Tudi neuničjiva Marcela Bole je prišla na srečanje s sydneyjskimirojaki; na sliki z Milko Stanič in Pavlo Fabjan

Vinku Rizmalu priznanje -pečat mesta Maribora

MARIBOR/MELBOURNE – Iniciator inkoordinator projekta Stara trta v Av-straliji Vinko Rizmal, je s soprogo Elico,koordinatorko slovenskega radijskegaprograma na državni radijski postaji SBSv Melbournu, imel v mesecu januarju2002, med svojim obiskom v Slovenijiuradno srečanje z županom mesta Mari-bora Borisom Sovičem in direktorjemurada za turizem mesta MariboraMilanom Razdevškom. Razgovori sozajeli ocenitev dosedanjega in bodočegasodelovanja. Elica Rizmal je predalagospodu Razdevšku ponudbo za obisk insodelovanje avstralske aboridžinskeskupine na letošnjem, po vsej Evropipoznanem, tradicionalnem kulturnemfestivalu na mariborskem Lentu. Obzaključku srečanja, je župan Sovič izročil

Vinku Rizmalu priznanje, pečat mesta Maribora, kot priznanje zanjegov trud pri razvijanju sodelovanja med mestom Mariborom -Slovenijo in Avstralijo.

John SekoranjaIvanova zgodba

CANBERRA /RODNA GRUDA, JOŽE PREŠEREN/ – Pred nekaj meseci je bilav Sloveniji natisnjena še ena knjiga avstralskih Slovencev, to je zgodbaIvana Šekoranja (John Sekoranja), ki zdaj živi v Canberri. Po rodu jez Bizeljskega, kjer je bil rojen leta 1925. Svoje spomine, zgodbo svojegaživljenja je posvetil svojim otrokom in vnukom ter drugim sorodnikomin prijateljem, ki jih je srečeval v svojem življenju.Med drugi svetovno vojno je bila tudi njegova družina pregnana vNemčijo, kjer so preživeli štiri leta. Po vojni so se vrnili v Slovenijo,Ivan je bil vpoklivan v jugoslovansko vojsko v Makedonijo, odkoderje že po osmih mesecih služenja, skupaj s še sedmimi drugimi pobegnilv Grčijo. Tam so jih selili iz taborišča v taborišče, po petnajstih mesecihpa so odšli v Italijo. V taborišču Bagnola je prebil enajst mesecev,potem pa mu je uspelo dobiti papirje za priselitev v Avstralijo. Vtaborišču Bonegilla je bil le dva dneva, ker je odšel v Leeton obiratsadje. Kasneje je bil strežnik v bolnišnici v Griffithu, tam je spoznalženo in se z njo leta 1953 poročil. Rodili sta se jima dve hčeri, zdaj paimata že čest vnukov. Ivan se je prvikrat odpravil na obisk v Slovenijoleta 1971. Šekoranjeva knjiga je opremljena tudi s številnimidokumentarnimi fotografijami. "Ocenimo jo lahko kot skrbno urejenospominsko literaturo, ki predstavlja tudi dostojen prispevek k zgodovinislovenskega izseljenstva", je med drugim zapisal Jože Prešeren.

Dom počitka matere Romanev Melbourneu proslavil desetletnico

MELBOURNE /MISLI/ – Dom počitka matere Romane je slovenskaustanova, ki za daljši ali krajši čas nudi domače okolje ostarelim invsem, ki potrebujejo nego. Prijazne in tople sobe, domača hrana, veseladružba, popolna zdravniška nega in vsa oskjrba so samo del tega karlahko vsakdor najde v domu počitka, samo 20 metrov stran odslovenske cerkve sv. Cirila in Metoda v Kew-ju.Pogoj za sprejem v dom je Aged Care Assesment Document, ki gapriskrbi zdravnik. Osnovna cena je 85% od avstralske starostnepokojnine in je v skladu z vsemi pravili in predpisi določenimi zzakonom tako imenovanega Aged Care Act 1997. Pogoj za sprejem vdom ni na osnovi posameznikovega premoženja, temveč na podlaginjegovega zdravstvenega stanja in potrebi po negi. Dom lahko sprejmeokrog trideset stanovalcev.

Naslov: Dom počitka matere Romane11-15 A'Beckett Str. Kew, VIC 3101

Telefon: (03) 9853 1054Fax: (03) 9855 0811

Spoštovani naročniki!Prosimo preverite na ovojnici (kuverti) vkateri vam pošiljamo Glas Slovenije do kdajje vaša naročnina plačana. Uredništvo bonamreč en mesec po izidu datuma vaš naslovizločilo iz računalnika. Nekateri naročnikinamreč enostavno "utihnejo" in tudi ponekaj mesecih, celo enem letu, ne plačajozaostale naročnine. S tem Glas Slovenijeizgublja vsako leto na stotine dolarjev.Hvala za razumevanje. Uredništvo

GLAS SLOVENIJETISKOVNI SKLAD

$ 20.00 M. Podgornik$ 5.00 T. Brne

$ 45.00 P. Gruden$ 100.00 družina Bole

$ 25.00 I. SmoleHVALA

25 Februar 2002

Dogaja se še v Slovenskem društvu Sydney- Vsak torek ob 19.30 uri se lahko pridružite južnoameriškim plesom.Poklicna učitelja Nesto in Olga.- Vsako sredo ob 19.30 ste vabljeni na telovadbo z Marijo Lukežič- Vsak četrtek zvečer namizni tenis- Vsak petek prirejamo Srečolov (Meat Raffle) od 19.00 ure dalje.

Odbor SDS vljudno vabi

Svet slovenskih organizacijViktorije vas vljudno vabi na

OSMI SLOVENSKIFESTIVAL,

ki bo v prostorih Slovenskegakulturnega in športnega društva

Ivan Cankar Geelong ink.Goldsworthy Road

Lovely Banksv soboto, 6. aprila in

v nedeljo 7. aprila 2002

Spored dvodnevnega praznovanja

Kulturne prireditve:- nastop folklorne skupine

- pevski zbori- razstave slik, peciv in ročnih del

- prireditev "pokaži kaj znaš"

Šport- balinanje- odbojka

- streljanje z zračno puško- bilijard in še kaj ...

Vstop: prostovoljni prispevkiDomača slovenska kuhinja

V soboto zvečer vabljeni na plesIgra ANSAMBEL KUD PRIMORJE iz Slovenije

Natopa pevski zbor KUD PRIMORJE

V nedeljo veliko zabave za otroke

Popoldan plesIgra ansambel

MLADI

Slovensko društvo Sydney bo letospraznovalo 45-letnico delovanja

Na fotografiji trije bivši predsedniki SDS:Peter Česnik (od septembra do novembra 1997),

Tone Bulovec (od maja 1978 do avgusta 1980) in Lojze Košorok(od aprila 1962 do januarja 1963 ter od oktobra 1969 do julija 1970);

od septembra 1999 je predsednica društva Mira Smrdel

Pust, pust, krivih ust 2002Piše Meta Lenarčič

MELBOURNE - Na odruvelike dvorane Slo-venskega društva Pla-nica nas je pred dnevipozdravil zgornji na-pis. Kaj naj bi bilobolj veselega kotravno besede pust,pust, krivih ust ... ?Po vsej Sloveniji so napustno nedeljo pote-kale različne pustneprireditve, kurento-vanja, povorke in šekaj. Kaj si moremo, tatradicija je prispela znami celo v Avstralijo.Iz leta v leto postajavse močnejša in dobroobiskana po vseh slo-venskih društvih, šeposebno v Melbo-urnu.V društvu Planica ježe tradicionalno, davsako leto pride sku-pina desetih ali več"zvoncarjev", oble-čenih v ovčje kože,okoli pasu povezanih z zvonci, na glavah pokritih z visokimi kapamiokrašenimi z rožami - pravijo, da prihajajo iz Istre. Letos je bilo še posebnoveselo, saj je sodelovalo veliko število maškar. Bile so zelo pisane, trinajlepše pa so bile celo nagrajene. Tej živi "noriji" smo se pridružili tudimi - družba štirih "škatel" (otroški motiv), čudovitih barv. Za "zvoncarji"smo dobili drugo nagrado. Pa komu je mar za nagrado, radi imamo veselodružbo, v kateri se lahko sprostimo. Za ta večer smo gospodinje napekletudi tradicionalne pustne krofe, več kot 300 jih je bilo. Vsi skupaj smorajali in se veselili vse do zgodnjih jutranjih ur. V takem ali podobnemvzdušju pripravljajo pustne zabave tudi druga slovenska društva. Pridruštvu Jadran se je celo prijela tradicija pokopavanja pusta. Vsi, ki smose letos udeležili pustovanja želimo, da bi ta tradicija lepih, domačihnavad ostala med nami še mnogo let.

Februar 2002

26

Različica Turjaške RozamundeTevejska Kozamunda/Poslal Just Rugelj, predsednik

Društva dr. France Prešeren Moskva/

Jarc stoji v tevejskem dvoru,nos vzdiguje svoj v oblake,je odločen, da bo storu,štorjo, ki je ni enake,mitov zadnji Kranjcev bode,odfrčal tja med oblake.

Kranjce, slepce te neuke,ki prešernega častijo,sklene rešit zmotne muke,brž dobi tovarišijo,knecle, šeme pismouke,slačifranco za režijo.

Ko se naokrog ozira,da bi si izbral junaka,ravno s hriba primaršira,mu pred brk pijanska spaka,ki z bolščanjem ga prevzame,“ti poet boš”, ga najame.

Družno se podajo iti,po denarce ljudske, žmahtne,glej, in že se pri koritidrenja zbor gospode žlahtne,saj je važno le deliti,ko sekira v med zamahne.

Dvesto let je Kranjec zbiralcvenk, za rojstva čast poeta,veseljaka, člana sveta,popivalca, žensk ščipalca,le kdo bi mu to osiral.

Kaj spoštljivost in spomini,kadar se teve glumači,sprid’jo s tujimi cekini,kdo bo snemal brez jedače,krokarije in pijače,če v poeta greh se stlači.

Pet življenj junaku dajo,kar pet prilik izboriti,zmago nad grozljivim mitom,ki duši slovensko rajo.Ko zazdi se, da odjenja,da ni vešč podobe svoje,mu pomaga teve srenja,da poda se v nove boje,da majav opleta s ščitom,ko besede ga izdajo,steklo mu oči načenja.

Vendar piti on ne jenja,druščina mu je v oporo,ko ne čuti več življenja,zleze vkup in čaka zoro,vdan nenehni agoniji.Kdo le, v zlo mu more šteti,da v tevejski tej moriji,zmore piti, ne pa peti.

Gleda in se čudi Kranjec,saj on ve od pamtiveka,da je bil France pijanec,a blodeča ta pokveka,ki prehud ji vsak je klanec,govor miselna prepreka,ženskam gravženhrib, ne vranec,tak že ni, za svoj’ga veka,muzi zaplodil otroke,spisal testament človeka,kali ljudstvu oporoke.

Zdravi Kranjec ne verjametem glumaškim coprnijam,zadovoljstvo ga prevzame,ko junak gre k litanijam.Veselil pa se je kratko,že čez teden, glej, se bratko,živ pojavi na tevejuin krog njega modrijaniv unisonem kabareju,od vseznanja vsi pijani,so za Juda honorarje,Francu sunli zadnje dnarje.

Ob 200 letnici rojstva dr. FrancetaPrešerna je v Sloveniji nastala petdelnaTV nadaljevanka o pesniku, ki jedvignila veliko prahu; in tako se je našelavtor Janezek Mitoman iz Krana, ki jespesnil za slovenske filmarje TevejskoKozamundo.

Pravilno/nepravilno?V dokumentu iz Slovenije piše:prijavite se lahko na naslovu temin tem, Slovenia. Slovenia aliSlovenija? Vprašali smo lektorjaslovenskega jezika, ki pravi:"Če je dokument izšel v Sloveniji,potem je seveda Slovenia neu-strezna in napačna raba, v takemprimeru velja le Slovenija." /Uredništvo/

***Republika SlovenijaSlovenski novinarji in politiki vtekstih večkrat pišejo "republikaSlovenija", torej republika z malozačetnico. Polno ime slovenskedržave je vendar RepublikaSlovenija in ta ni več ena odjugoslovanskih "republik". Mar ne? /Uredništvo/

Zadeva: Istituto Italiano di Cul-tura in Slovenia - Italijanski in-stitut za kulturo v SlovenijiSlovenski prevod imena instituta jenapačen. Pravilni prevod bi se moralglasiti - Italijanski kulturniinstitut v Sloveniji - nikakor pa neItalijanski institut za kulturo vSloveniji. Prevod daje misliti, da jemorda skriti namen tega Institutares prinesti v Slovenijo kulturo, kije mi ubogi schiavi nimamo in nikolinismo imeli, razen morda v času,ko so naši starši še živeli v LaProvincia di Lubiana, v Gonarsu alina Rabu ali pa morda kje drugodpod okriljem italskih orlov. Vprimeru Zagreba je prevod še bolj"hudoben" - namreč tudi v ori-ginalnem italijanskem nazivu insti-tuta je uporabljen izraz "za kulturo(per la cultura) na Hrvaškem",medtem ko je v slovenskemprimeru italijanski "in Slovenia" (vSloveniji) le "napačno" preveden v"za Slovenijo". Vsakdo naj si misli, karsi hoče - spomnite se le, kje so po prvisvetovni vojni tekle italijanske meje. /Milan Smolej, Finska/

***Pred dnevi je na HTV govoril kmetiz Hercegovine in pošteno povedal:vse to razminiranje vodijo in plačajoSlovenci ... srbski ambasador je naslovenski TV veselo oznanil, kakouspešno sodelujejo s Slovenci: kerimajo “dobre” zveze v Rusiji,uvažajo slovensko robo in jo samikot srbsko izvozijo v Rusijo. /Uredništvu iz Slovenije/

***Gospod dr. Bernard Nežmah piše,da je slovenska državna himnaPrešernova hvalnica vinu, cit.:"Prijatli, obrodile...itd." Vse kaže,da niti tako ugleden publicist, kotje dr.Nežmah, ne ve kaj je sloven-ska državna himna. Pa je lepozapisano, črno na belem:"Žive naj vsi narodi ..." /Uredništvu iz Slovenije/

***Grb Slovenske-ga kulturnega inšportnega dru-štva "Ivan Can-kar" Geelong ink.v Viktoriji, je"premečkan"jugoslovanski - avnojski grb.Razlog: nevednost? ignoranca?slaba bralna kultura? napačnovodstvo? še vedno povojna misel-nost? Sramota za avstralske Slovence!

Vojna za SlovenijoVsi boji in žrtve pripadnikovslovenskega naroda v preteklosti sov mnogočem (ni nujno, da v vsakemprimeru!) prispevek k ohranitvislovenske nacije. Vendar njihovneposredni učinek ni prineselslovenske nacionalne suverenitete- ne leta 1918, še manj leta 1945.Edini boj oboroženih, vojaškoorganiziranih, uniformiranih Slo-vencev, vojakov, v moderni dobi, kije prinesel svobodo in samostojnodržavo, je VOJNA ZA SLO-VENIJO 1991. (Zanimivo, da sitega nihče ne upa povedati!)

/Uredništvu iz Slovenije/***

19. februarja 2002 je končno padlaresnična beseda v slovenskemparlamentu; povedali so, da je takafinančna katastrofa zaradi “vla-ganja”!!!!!! v bivše rep. SFRJ - temuse po domače reče: stran metanje... /Naslov v uredništvu/

***

PIŠITE NAM!

Slovenski filmarji…Tako kot veliko število naših izseljencev, tudi mene nervira dejstvo, danas stara domovina skuša načrtno blatiti v očeh države, v kateri se žedolga leta počutimo doma. Gre namreč za izvoz filmov, tako nezaslišanobarbarske vsebine, da nas je sram povedati od kod smo. Zadnji tak filmiz Slovenije je bil nedavno na državni etnični televiziji SBS pod naslovomPATRIOT (Brane Završan,Tanja Dimitrievska, Roman Končar). Naj mi,lepo prosim, nekdo iz Slovenije pove, če je ta film v redu. Pritožbe našemuveleposlaništvu v Canberri v preteklosti so bile bob ob steno. Zato biradi, da Slovenska Izseljenska Matica organizira novinarja, ki bi zastavilodgovornim nekaj vprašanj zakaj gre tak film po svetu, odgovore pa najbi objavili v Rodni grudi. Morda vprašanja:

1.) Zakaj izvaža Republika Slovenija v svet filme, ki prikazujejo našnarod in deželo brez trohice človeškega dostojanstva in kulture?

2.) Kdo financira to namerno blatenje našega ugleda v svetu?Morda slovensko ministrstvo za kulturo?!

3.) Če je producenta filma finančno podprt privatnik oziromakakšno slovensko podjetje, naj na ta vprašanja odgovori tudi ta.

Tako namreč deluje komunikacija v demokraciji! Pa poglejmo malo pobližekaj se godi na to temo na sončni strani Alp… Posebno protestno pismo jebilo poslano tudi na televizijo SBS, ki te filme z angleškim prevodomprikazuje.Anka MakovecDevonport, Tasmanija, Avstralija

Uredništvo: Spoštovana Anka, resje, že dolgo vrsto let moramo naSBS televiziji gledati slovenskefilme, ki imajo vsi po vrsti enoznačilnost: kvantanje! V slovenskihmedijih piše, da je "slovenskakultura v vojni s slovenskimfilmom". Zakaj? Odgovor je poi-skati v pojasnilu našega dopi-sovalca iz Slovenije, namreč, dadržijo vse filmske vzmeti v rokahv Sloveniji živeči tujci - po domače"brača z juga" ter da "v zadnjihdesetih letih v Sloveniji niso posnelipravega SLOVENSKEGA filma.Tema,izvedba, igralci, osebje ...

Zadnje čase se Jan Cvitković (izSlovenije), režiser filma Kruh inmleko, ki je v Benetkah pobralZlatega leva prihodnosti jezi, češ,da ne zasluži niti “male” Prešernovenagrade, ki pa je sicer po njegovem"pasji drek".Pred kratkim je Nikogaršnja zemlja(zgodba o vojni v BiH) dobila Zlatiglobus za tujejezični film - zdaj čakaOskarja. Koprodukcija DanisTanović, "sodelovala tudi Slovenija,finančno, tehnično, logistično inlokacijsko kot kadrovsko (igrajoĐuro, Petko, Džoni itd.) ..." itn.

Slovenija se bo predstavilasvetu na Evrosongu s pevci -

transvestiti!

Na internetni strani slovenskihvinarjev www.slovino.com piše:"Slovenska himna je napitnica -dr. France Prešeren predstavinarodni ponos skozi vinskonapitnico". Torej celo vinarjivstajajo ob petju "napitnice" -moj bog! himna je vendar samosedma kitica!

KAKTUS PLUS ...

SmehNa zdravje! AforizmiTomaž Švagelj iz

Štanjela zaGlas Slovenije

tomaževi magičnisimpatični – smejoči –

sezonski – aforizmiSimpatično se mu je

nasmehnila.smeje jo jesimpatiziral.

Smeh združuje svet.kisli politikipa ga razdružujejo.

Smeh ni zaščitni znakEvrope.prej nore krave & nori

politiki.

Problem humoristov ni vpomanjkanju humornih tem,

temveč v pomanjkljivostimedijskih objav.

Humor ni sezonske narave.kajtinjegova žetev je seme čisto

resnih dogodkov z napakami.

V demokraciji se je dovoljenosmejati.tudi cenjeni & včasih

smešni oblasti.

Evropa se smeje notranjimmejam.na evro zunanjih

mejnikih pa postavlja novberlinski zid.

Z simpatijo bomo, kakor kdo žekaže in po malem tudi mal laže,

simpatično zaobšli uradnoevrointegracijo.

V Evropo smo verjeli v železnihčasih, zato ji težje verjamemo v

starega železja časih.

Če vam nič ni jasno, vam je vsajjasno, kdaj ste se dragi Slovenci

zadnjič nasmejali?

/SOBOTA, BORIS JAGODIČ/ – Ginkoje edini potomec nekdaj mo-gočne drevesne skupine pra-dreves, ki so sestavljale neiz-merne pragozdove po vsejzemlji.Listi vsebujejo flavonoide, pro-cianidine, diterpenopide, eteričnoolje v sledovih, karotinoide,organske kisline, čreslovine,sluzi, klorofil itd. Vse te snovidelujejo na žile tako, da blažijokrče¸žil in jih širijo. To pride vpoštev pri boleznih arterij nanogah in na drugih delih telesa,ko so zožene in ovirajo pre-krvavljenost nog in rok termožganov. Tako dobijo prizadetideli telesa dovolj glukoze inkisika, zmanjšajo se krči in s temtudi bolečina. Ljudsko zdravilstvona Kitajskem pa ginkove listeuporablja za lajšanje težav priastmi, srčnih oboljenjih, priizgubi spomina intn.Z rednim uživanjem ginkovihpripravkov se zboljša splošnopočutje bolnikov, zmanjša sevrtoglavica in izboljša se spomin.Krčevite bolečine v nogah sezmanjšajo in bolniki, ki težkohodijo in se morajo pri temvečkrat ustaviti zaradi bolečin,laže premagajo težave pri hoji.Ker delujejo izvlečki iz glinkovihlistov na stene arterij in arteriol,redno uživanje ginkovih izvleč-kov lajša težave sladkornihbolnikov. Izboljša se prožnostžilnih sten, zmanjša se gostotakrvi in vse dobro deluje tudi nakrvna telesca, da se ne lepijo medseboj. Ginkovi izvlečki zavirajoarteriosklerozo, to je pomembnotudi za mlajše ljudi, ki se ne-pravilno prehranjujejo in ne-zdravo živijo. Tudi njih prizadenezmanjševanje telesnih in dušev-nih zmogljivosti, ki se kaže vnotranjem nemiru in napetosti,povečani razdražljivosti, nespeč-nosti, glavobolu, motnjah v spo-minu, pomanjaknju samozavestiitn. Poleg tega pa ginkovi izvlečkiščitijo žile pri kemoterapiji.V Avstraliji lahko kupimo kapsu-le Ginkgo Bilobe v takoime-novanih Health Food trgovinah.Stopnje miligramov so različne.

Ginko(Ginkgo Biloba)

27 Februar 2002

Internet Zanimivi naslovi

Noni Juicehttp://www.nonijuice.com.ph/

Cvetni aranžmaji, lasni vložki indrugo za porokehttp://208.5.234.212/arrange-ments/lavender.htm

Kako izdelati gorensjko avbohttp://www2.arnes.si/~atrtni/

Klekljane čipke gorenjski nageljhttp://www.zelezniki.si/turist/galerija.html

Planinske pesmih t tp : / /www.geoc i t i e s . com/TheTropics/3148/planin1.htm

Si želite ogledati slovenskemajolike?http://www.geocities.com/Eureka/Concourse/4097/katalog/majolike/majolike.htm

Janez Trdina:Bajke in povesti o Gorjancihhttp://www.ijs.si/lit/trdina.html

Zbirka slovenskih elektronskihknjig za vse, ki imajo daleč doprave knjigarne, še posebno zaSlovence po svetu. Zdaj 59 knjig.Povezava preko Stičiščaavstralskih Slovencevhttp:www.glasslovenije.com.au

Babičini nasvetiRahlo testoKvašeno testo za potice borahlejše, če moki poleg kvasadodamo pecilni prašek. Testozamesimo z mešanico vode inmleka, saj samo mleko in jajcatesto trdijo.

Mehko mesoMeso bo mehkejše, če ga nekajur pred kuhanjem ali pečenjemnamočimo v neprevreto mleko.

Sočna poticaDa bo rožičeva potica sočnejša,nadevu dodajte eno ali dvenastrgani jabolki.

O Gorenjcih, Dolenjcih,in o drugih ...

/med.over.net/*

Preden "ta šparovni" praznujerojstni dan, pokliče sorodnike terpravi:- Pridite vsi naenkrat, da se nebodo panti na vratih prevečznucali!

*Vprašajo "ta sitnega":- Ali imaš prijatelja?- Imam enega ... ampak ga nemaram!

*Kako "ta pefrigan" pripraviparadižnikovo juho ?Vročo vodo vlije v rdeč krožnik.

*Kako "prismojeni" kuhajo kavo?- Toliko časa kuhajo vodo, da seprismodi.

*Zakaj "ta pametni" stoji pod lipo,ko pada toča?- Zato, da srka brezplačni lipovledeni čaj.

*Zakaj "pijanci" toliko pijejo?-Radi so na tekočem.

*Kdaj gre "skopuh" trezen izgostilne?- Takrat, ko mu plača "ta drugskopuh".

*Zakaj nekateri spravljajopregorele žarnice?- Ker so za podnevi še dobre.

*Zakaj so Gorenjske šalepreproste?- Da jih lahko razumejo tudiLjubljančani.

*Kaj je mislil Bohinjec, ko je videl:- lokomotivo? da je pisker s špur-getom zvezan in je ponorel;- letalo? da je Kristus s križempobegnil;- helikopter? da na Dolenjskempiha taka burja, da je klopotecodtrgalo.

Zakaj bi "taohrni" radi križalikrave in žirafe?- Da se pri sosedu pasejo in domamolzejo. *Zakaj imajo nekateri na vratihdve linici? - Da se skozi zgornjopogleda, kdo je prišel, skozispodnjo pa, kaj je prinesel.

*Kako izgleda zajtrk Gorenjca?- Dva jajca na bicikel nato pa vslužbo.

*Zakaj so nekateri ljudje takomolčeči?-Zato, ker ‘šparajo’ materin jezik.

Pregovori in rekiKjer koritarji gnezdijo,tam dobro kuhajo.

Kdor pri nas laže,mu je laže.

Kdor brez strica išče,ne najde.

Če hočeš obračati plaščpo vetru, moraš imetivsaj plašč.

Napad je najboljšaobramba, je rekelobtoženec in najelboksarja za odvetnika.

V vinu je resnica, ampakšele na dnu kozarca.

OPOZORILOPred vsako dieto ali poseganjupo alternativni medicini se je

nujno posvetovatiz zdravnikom.

Februar 2002

28

TTTTTel.:el.:el.:el.:el.: (03) 587 22115 (03) 587 22115 (03) 587 22115 (03) 587 22115 (03) 587 22115

Z angleško prilogoThe Voice of Slovenia

***

Po avstralskem kontinentu, v Tasmanijo, Novo Zelandijo,

Argentino, ZDA, Kanado,Švico, Avstrijo, Italijo,

Švedsko, Rusijo, na Japonsko,Finsko, Madžarsko in v

Slovenijo

***

Arround Australia, NewZealand, Argentina, USA,

Canada, Switzerland, Austria,Italy, Sweden, Russia, Japan,

Finland, Hungary and Slovenia

***

Tudi na internetni straniStičišče avstralskih Slovencevhttp:www.glasslovenije.com.au

Republika SlovenijaMinistrstvo za zunanje zadeve

Urad za Slovencev zamejstvu in po svetu

WINNER OF AWARDFOR OUTSTANDING

EXPORTACHIEVEMENT

Tel.: (02) 9604 5133

Glas Slovenije –pokrovitelji:

The Voice of Slovenia –Sponsors:

Irena BirsaSlovenians in Australia, 1994

*Vika Gajšek

Slovenske korenine na tujemPesmi, 1990

*Marijan Lauko

Glavno da smo zdraviPovest, 2001

*Marjan Peršič

Na usodnem razpotjuPer astera ad Australia

Spomini kraljevega vojaka, 2001*

Ivan ŠekoranjaIvanova zgodba

O svojem življenju, 2001*

Draga Gelt, Veronika FerfoljaPax et Bonum -

Mir in dobroO delovanju slovenskih frančiškanov in

redovnih sester skozi 50 letv Avstraliji, 2001

*Draga Gelt

Znaš slovensko?Tečaj slovenskega jezika za odrasle

*Draga Gelt, Magda Pišotek,

Marija PencaUčimo se slovensko

I., II. in III. del*

Ivan KobalMen who Built the Snowy -

Možje s Snowyja, 1982*

Ivan KobalThe Snowy - Cradle of new Australia,

1999*

Ivan LapuhCvet ljubezniPesmi, 1984

*Ivan Lapuh

Potok treh izvirovPesmi, črtice, aforizmi, 2001

*Milena Brgoč

Opisna bibliografija slovenskega tiska vAvstraliji, 1996

*Bert Pribac

Bronasti tolkačPesmi, prva slov. knjiga izdana in tiskana v

Avstraliji, 1962*

Bert PribacV kljunu golobice

Pesniška zbirka, 1973*

Bert PribacProzorni ljudje

Pesniška zbirka, 1991*

Stanka GregoričNaša - Bitka za Slovenijo - Avstralija

Dokumentarna publikacijao osamosvojitvenem času,

izdal Slovenski narodni svet Viktorije, 1995*

Ivanka ŠkofSlovenija (Slovenia)

Opis pokrajin, običajev in ljudi, 1982*

Ivanka Sluga-ŠkofSkozi ogenj in pepel

Zgodbe iz mojega življenja, 1999*

Janko MajnikDiary of a Submariner

Dnevnik podmorničarja, 1996*

Jože ČuješPrvi koraki

Prvi slovenski učbenik izdan v v Avstraliji,1964

*Aleksandra Ceferin

Slovenske narodne pesmi, 1985*

Aleksandra CeferinSlovensko slovstvo - berilo, 1984

*Viktorija Zabukovec

The Second LandingNovela, 1993

Jože KomidarThe Glimmer of Hope

Dokumentarna medvojna zgodba/1941-1945/

*Ivan Burnik Legiša

Jesensko listjePesniška zbirka, 1991

*Ivan Burnik Legiša

Za pest drobižaPesniška zbirka, 1993

*Ivan Burnik Legiša

Hrepenenja in sanjePesniška zbirka, 1995

*Ljenko Urbačič

Srečanja portreti dejanjaI-II-III

Spomini iz vojnih časov, 1990*

Ljenko UrbančičEncounters

Portraits DeedsAbout the war and civil war

in Slovenia, 1995*

Pater Valentin Bazilij OFM, MBETonček s potoka

Povest, 1949*

Draga GeltVse poti

Pesniška zbirka, 1991*

Jože ŽoharAurora Australis

Pesniška zbirka, 1990*

Jože ŽoharVeku bukev

Pesniška zbirka, 1995*

Ing. Ivan ŽigonŽivljenski izzivi

Spomini, članki, potopisi, dokumenti,pesmi, 1994

*Savo Tory

Prevod v angleščinoAutumn BlosssomsIvan Tavčar, 1999

*Max Namestnik

The Certainty of DestinyAutobiography, 1997

*Danijela Hliš

Whisper - ŠepetanjeDvojezična pesniška zbirka, 1991

*Jožica Polak

Tihi glas iz globočine srcaPesniška zbirka

*Pavla Gruden

Snubljenje duhaHaiku poezija, 1994

*Savo Tory

Rod Torijevih v ZasavjuO iskanju Torijevega rodu, 1994

*Savo Tory

Valvazorjev hlapec -Valvasor's GroomLo Stalliere di ValvasorNamišljena zgodba, 1999

*Zbornik avstralskih Slovencev 1985

SALUK*

Zbornik avstralskih Slovencev1988

SALUK*

Naše stezeOur PathsNaše staze

Večjezična zbirka poezije, proze in drame 1986*

Michelle LeberFistfuls of Fever

Poetry, 1986*

Peter KošakIskanje

Soneti iskanja, 1982*

Pater Tone GorjupBregovi tišinePesmi, 1986

*Neva Rudolf

Čisto malo ljubezniAvstralske črtice, 1958

Knjižne izdaje avstralskih Slovencev

Marcela BoleKraški izlivi

Pesniška zbirka, 1984*

Marcela BoleIz Krasa po svetu

Pesniška zbirka, 1989*

Marcela BoleKraški odmevi

Pesniška zbirka, 1991*

SALUK - Mara MerickaPrevod v angleščino - pesniška zbirka

Toneta KuntnerjaMy House, 1987

*Emil Fretze

Prevod v angleščino, 1996Rupa a SlovenianFarmstead

kronika Janeza Hladnika*

Jožica GerdenThe Love That Brought Us Here

Uredila in opremila knjigo ter napisalasvojo zgodbo - priseljenskih ženah vSunraysiji; analiza lokalne etnične

skupnosti, 1987*

Draga GeltThe Slovenians from

the Earliest TimesZgodovina Slovencev, 1985

*Cilka Žagar

Growing Up WalgetUredila zbirko pripovedi mladih

Aboridžinov, 1990*

Cilka ŽagarBarbara

Pripoved o življenju slovenskih priseljencevv Avstraliji, 1995

*Cilka Žagar

Magdalena med črnimi opaliRoman o Slovenki in njenemživljenju med lovci na opale

v Lightning Ridgeu, 2000*

Cilka ŽagarGoodbye Riverbank

Uredila zgodbo od prihoda Evropejcev dodanašnjih dni - razkritje mita o "ukradeni

generaciji" domorodcev - Aboridžinov/The Barwon-Naomi People

tell their story/*

Vasja KomanBenjaminove sanje

Otroška slikanica, 1995*

Glenda SlugaBonegilla "A Place of No Hope"

Bibliografija emigracije v Bonegilli, 1988*

Mariza LičanRastemo iz korenin

10 let slovenske mature v AU, 1988*

Draga GeltSvet naših otrok

Otroški eseji in risbe obMednarodnem letu otroka, 1979

*Ivan Kobal

Živi naj slovenska besedaPesmi, 1978

*Stephanie Matkovič

A New Horizons (Nova obzorja)1990

*Vera Remšnik

Vloga in delovanje etnične skupine1982

*Škof Ivanka

Visoko v breguPovest - rokopis, 1995

*Pater Valentin Bazilij OFM. MBE

V kraljestvu lutk Cmokec PoskokecOtroška pravljica, 1947

TTTTTel.:el.:el.:el.:el.: (02) 9629 5922 (02) 9629 5922 (02) 9629 5922 (02) 9629 5922 (02) 9629 5922