PP2 Mobility of PWD at work (presentation)

ERGO WORK – Pilot Project 2 [Mobilnost] 1

Mateja KNEŽAR, Armin TURANOVIČ, Luka HOŠNJAK, Adrijan LEGČEVIČ, Danijel

HOJSKI, Mitja PICEJ, Jan PERŠA in dr. Marko RENČELJ

ANALIZA IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE

MOBILNOSTI INVALIDOV V PODJETJU

BODOČNOST d.o.o.

Projektna naloga

Maribor, maj 2015


Projektna naloga v okviru projekta ERGO WORK Pilot Project 2

ANALIZA IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE MOBILNOSTI

INVALIDOV V PODJETJU BODOČNOST d.o.o.

Maribor, maj 2015

UDELŽENCI PROJEKTA

Prometno inženirstvo Mateja KNEŽAR, dipl. inž. prom. (VS)

Armin TURANOVIČ, dipl. inž. prom. (VS)

Luka HOŠNJAK, dipl. inž. prom. (UN)

Adrijan LEGČEVIČ, dipl. inž. prom. (UN)

Danijel HOJSKI, dipl. inž. prom. (UN)

Jan PERŠA, dipl. inž. prom. (UN)

Gradbeništvo Mitja PICEJ, dipl. inž. grad. (UN)

Mentor doc. dr. Marko RENČELJ, univ. dipl. inž. grad.


KAZALO

1. PREDSTAVITEV ZAHTEV INVALIDNOSTI .................................................................... 6

1.1. DELITEV OSEB S POSEBNIMI POTREBAMI V SKUPINE ..................................... 6

1.2. GIBALNO OVIRANI ..................................................................................................... 7

1.3. SLEPI IN SLABOVIDNI ................................................................................................ 7

1.4. GLUHI IN NAGLUŠNI .................................................................................................. 8

1.5. OSEBE Z INTELEKTUALNIMI IN DUŠEVNIMI TEŽAVAMI ................................. 8

1.6. ANKETA ....................................................................................................................... 10

2. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA ............................................................................... 13

2.1. DOSTOP DO PODJETJA ............................................................................................. 13

2.1.1. PARKIRIŠČA ......................................................................................................... 13

2.2. MOBILNOST ZNOTRAJ OBJEKTA PODJETJA ...................................................... 19

2.2.1. VHODI .................................................................................................................... 19

2.2.2. STOPNICE ............................................................................................................. 22

2.2.3. DVIGALA .............................................................................................................. 23

2.2.4. HODNIKI ............................................................................................................... 25

2.2.5. DELOVNE HALE IN PROSTORI ........................................................................ 30

2.2.6. SANITARIJI ........................................................................................................... 39

3. PREDLOGI IN IZBOLJŠAVE OBSTOJEČEGA STANJA ............................................... 42

3.1. IZVEN PROSTORV PODJETJA ................................................................................. 42

3.1.1. IZGRADNJA PARKIRIŠČA ................................................................................. 42

3.2. ZNOTRAJ PROSTOROV PODJETJA ......................................................................... 43

3.2.1. UREDITEV MARKACISJKIH LINIJ ZA ORIENTACIJO PO DELOVNIH

HALAH ............................................................................................................................. 43

Graf 1 - Od kod prihajate? ........................................................................................................ 10

Graf 2 - S katerim prevozni m sredstvom ste prispeli na delo? ............................................... 10

Graf 3 - Ste na delavnem mestu naleteli na kakšen problem?.................................................. 11

Tabela 1 - Od kod prihajate? .................................................................................................... 11

Tabela 2 - S katerim prevoznim sredstvom ste prispeli na delo? ............................................. 11

Tabela 3 - Ste na poti do delavnega mesta naleteli na kakšno oviro ali problem? ................... 12


Slika 1 - Parkirišča pri vhodu podjetja ..................................................................................... 13

Slika 2 - Trenutno neurejeno, "divje" parkirišče ...................................................................... 13

Slika 3 - Predlog izgradnje in ureditve novega parkirišča ....................................................... 14

Slika 4 - Trenutno območje parkirišča ..................................................................................... 15

Slika 5 - Umestitev novega parkirišča v prostor ...................................................................... 16

Slika 6 - Trenutno stanje kolesarnice ....................................................................................... 17

Slika 7 - Predlog izgradnje nove kolesarnice na enaki lokaciji ................................................ 17

Slika 8 - Oddaljenost avtobusne postaje od vhoda podjetja ..................................................... 18

Slika 9 - Vozni red linije 21 ..................................................................................................... 18

Slika 10 - Trenutni veljavni cenik vozovnic ............................................................................ 19

Slika 11 - Stopnice pri vhodu ................................................................................................... 19

Slika 12 - Predlagana postavitev rampe ................................................................................... 20

Slika 13 - Jaški ......................................................................................................................... 20

Slika 14 - Predlagana rekonstrukcija jaškov ............................................................................ 21

Slika 15 - Pragovi znotraj podjetja ........................................................................................... 21

Slika 16 - Predlagana rekonstrukcija pragov ............................................................................ 22

Slika 17 - Stopnice ................................................................................................................... 22

Slika 18 - Predlagana rešitev stopnic ....................................................................................... 23

Slika 19 - Trenutno tovorno dvigalo ........................................................................................ 24

Slika 20 - Preureditev dvigala .................................................................................................. 25

Slika 21 - Trenutna osvetlitev hodnikov .................................................................................. 26

Slika 22 - Predlagan namestitev senzorjev za vklop luči ......................................................... 26

Slika 23 - Bleščanje tal ............................................................................................................. 27

Slika 24 - Talne označbe .......................................................................................................... 27

Slika 25 - Vrata 1 ..................................................................................................................... 28

Slika 26 - Vrata 2 ..................................................................................................................... 28

Slika 27 - Senzorji v tleh .......................................................................................................... 29

Slika 28 - Trenutni napisi ob vhodih v prostore ....................................................................... 29

Slika 29 - Predlog namestitve tablic z napisi v Braillovi pisavi ............................................... 30

Slika 30 - Delavna hala v I. nadstropju .................................................................................... 31

Slika 31 - Predlog namestitve svetlobnih znakov v delavnih halah v primerunevarnosti ........ 31

Slika 32 - Dvigalo in vhod v halo ............................................................................................ 32

Slika 33 - Delovna hala v prličju .............................................................................................. 33

Slika 34 - Talne označbe v halah ............................................................................................. 34

Slika 35 - Talne označbe v skladiščih ...................................................................................... 35

Slika 36 - Delovni trakovi ........................................................................................................ 36

Slika 37 - Delovni trakovi 2 ..................................................................................................... 36

Slika 38 - Potek dela ................................................................................................................. 37

Slika 39 - Delavna hala v pritličju 2 ......................................................................................... 37

Slika 40 - Talne označbe v delavnih halah 2 ............................................................................ 38

Slika 41 - Mobilnost po delovnih halah ................................................................................... 38

Slika 42 - Tekoči trak ............................................................................................................... 39

Slika 43 - Trenutno stanje sanitarijev ....................................................................................... 40

Slika 44 - Prostor za vstop v sanitarije ..................................................................................... 40

Slika 45 - Predlog rekonstrukcije sanitarijev ........................................................................... 41

Slika 46 - Končni predlog izgradnje parkirišča z 10mi invalidnimi parkirnimi prostori ......... 42

Slika 47 - Pritličje ..................................................................................................................... 43


Slika 48 - I. nadstropje ............................................................................................................. 43

Slika 49 - Predlog poimenovanja delovnih hal in izdelave informacijske table ...................... 44

Slika 50 - Lokacije namestitve table in pričetek markacijskih linij ......................................... 44

Slika 51 - Pogled pri vhodu ...................................................................................................... 45

Slika 52 - Pot v Vijolično halo ................................................................................................. 45

Slika 53 - Linje po hodniku in vstop v Avtobus ...................................................................... 46

Slika 54 - Pot v Zeleno halo po stopnicah ................................................................................ 46

Slika 55 - Konec poti v Rjavo halo .......................................................................................... 47

Slika 56 - Pot v upravo in Modro halo ..................................................................................... 47

Slika 57 - Pot v upravo podjetja ............................................................................................... 48

Slika 58 - Pot v Modro halo ..................................................................................................... 48


1. PREDSTAVITEV ZAHTEV INVALIDNOSTI

Poglavitna naloga prometnih in gradbenih strokovnjakov pri projektiranju mestne prometne

infrastrukture je zagotovitev ustrezne mobilnosti in prometne varnosti vseh udeležencev v

prometu.

V naselju se med udeleženci v prometu pojavljajo tudi udeleženci s posebnimi potrebami oz.

udeleženci z lastnostmi in zahtevami, ki so drugačne od običajnih. Ti so pogosto izpostavljeni

problemom, ki jih povzročajo arhitektonske ovire ali pomanjkljivosti pri urejanju mestnih

prometnih površin.

Pri projektiranju mestne prometne infrastrukture, opreme in ureditve, se pogosto nehote

zanemarja dejstvo, da imamo v naseljih prisotne tudi telesno ovirane osebe, slepe, gluhe ... in

druge osebe, katerim določena telesna hiba onemogoča uporabo mestnih prometnih površin.

Navedeno dejstvo povzroča ovirano ali celo onemogočeno mobilnost teh oseb, pogostokrat pa

tudi zmanjšuje raven njihove prometne varnosti.

Projektanti bi naj upoštevali določene projektantske pogoje, ki bi zagotavljali nemoteno in

primerno uporabo mestne prometne infrastrukture tudi osebam s posebnimi potrebami.

Projektantske (tehnične) rešitve pa naj bi bile preverjene tudi iz psihološkega vidika, saj sta si

ti dve področji v tem primeru posledično povezani in jih je potrebno medsebojno usklajevati.

Mobilnost oseb s posebnimi potrebami se prične (enako kot pri drugih udeležencih v prometu)

z izstopom iz bivalnega prostora, nadaljuje z izbiro prometnega sredstva, bivanjem v samem

prometnem sistemu (hoja, vožnja), v večini primerov nadaljuje s shranjevanjem (ali

parkiranjem) prevoznega sredstva in konča z dostopom do željenega cilja. V celotni tej zgodbi

pa je potrebno zagotoviti dvoje: dostopnost (v širšem pogledu) in prometno varnost.

1.1. DELITEV OSEB S POSEBNIMI POTREBAMI V SKUPINE

Kot udeležence v prometu najpogosteje srečujemo naslednje skupine oseb s posebnimi

potrebami:

gibalno ovirane osebe,

slepe in slabovidne osebe,

gluhe in naglušne osebe,

dolgotrajno bolne osebe,

starejše osebe.

Ne glede na prejšnjo delitev pa jih (glede na potrebe, ki izhajajo iz njihove lastnosti) delimo

na osebe s popolno prizadetostjo vida, z delno prizadetostjo vida, osebe na invalidskem

vozičku, osebe z omejeno sposobnostjo gibanja ter gluhe in naglušne osebe.

Posamezne skupine oseb s posebnimi potrebami zahtevajo svoje projektantske rešitve, ki naj

bi čimbolj omilile posamezne funkcionalne prizadetosti v različnih situacijah prometnega


okolja. Obstajajo ureditve in prirejene rešitve, ki ustrezajo večini, včasih celo vsem skupinam

oseb s posebnimi potrebami, ki pa izhajajo iz možnega načina gibanja posameznih skupin.

Projektant gradbene in prometne infrastrukture mora, pri zagotavljanju mobilnosti in

prometne varnosti oseb s posebnimi potrebami, izhajati iz možnega načina gibanja

posameznih skupin udeležencev v cestnem prometu ter izvesti prilagoditve standardne

prometne infrastrukture tem skupinam udeležencev v prometu.

1.2. GIBALNO OVIRANI

V veljavni zakonodaji (Zakon o graditvi objektov, Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje

neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi in večstanovanjskih stavb ter

pripadajoči standard SIST ISO/TR 9527) je jasno opredeljeno, da morajo biti vse stavbe v

javni uporabi dostopne funkcionalno oviranim. Z vidika gibalno oviranih, so določila dokaj

jasna (ne velja pa to tudi za določila, ki obravnavajo slepe in slabovidne). Z zakonodajo je

namreč jasno določeno, da je uporabnik površin za pešce tudi oseba na invalidskem vozičku.

Potencialno problematična območja javnih površin za gibalno ovirane in delno gibalno

ovirane osebe so lahko:

pešpoti, pločniki, pasaže, hodniki,

trgi, ploščadi, prehodi za pešce,

podhodi in nadhodi,

zunanje stopnice in klančine,

detajli ulične opreme in

parkirne površine.

1.3. SLEPI IN SLABOVIDNI

Veliko ovir na poteh, slaba berljivost označb ter prometna opozorila zgolj v vizualni obliki (z

izjemo zvočnih semaforjev v večjih mestih) vplivajo na slabo mobilnost te skupine ljudi. Ker

je slabovidnost zelo pogosta tudi pri starejših osebah, postaja s staranjem populacije takšna

neprilagojenost okolja vedno aktualnejši problem. V zadnjem času se zato predvsem lokalne

skupnosti vse pogosteje odločajo za to, da v snovanje in oblikovanje mestnih prometnih

površin vključijo tudi zahteve slepih in slabovidnih, saj take rešitve koristijo tudi vse večjemu

številu starejših udeležencev.

Pri snovanju in oblikovanju prometnih površin gre za:

splošne prilagoditve na vseh javnih površinah in

splošne prilagoditve na poteh, pomembnih za slepe in slabovidne.

Pri splošnih prilagoditvah je, pri novogradnjah in rekonstrukcijah vseh objektov v javni rabi

in drugih javnih površin, potrebno upoštevati nekaj osnovnih pravil:


eliminiranje ovir na pešpoteh in pločnikih (zagotovitev pretočnosti pločnika, ustrezno

načrtovanje prostorov in košev za smeti, bančnih avtomatov, hidrantov, poštnih

nabiralnikov, stojnic in druge urbane opreme in prometne signalizacije),

opozarjanje na nevarnosti (opozarjanje na rob vozišča, prehode preko železniške proge

...) in

zagotavljanje čim boljše orientacije (jasno načrtovanje robov površin za pešce, vhodov

v stavbe, uporaba vizualnih in tipnih kontrastov, ustrezno velikih napisov ...).

Pri splošnih prilagoditvah na poteh, pomembnih za slepe in slabovidne, gre za načrtovanje

varnih poti. Namen izvedbe načrta varnih poti je izvedba varnega, s strani vseh udeležencev

sprejemljivega, sistema poti, ki omogoča samostojno gibanje slepih in slabovidnih oseb ter

njihov samostojen dostop do javnih storitev in javnega potniškega prometa. V tem primeru

gre za povezave, ki se prekrivajo (ali križajo) s prometnimi, orientacijsko zahtevnimi ali

nevarnimi območji. Na takih povezavah pa je potrebno uvesti uniformen in standardiziran

talni taktilni vodilni sistem, ki se uporablja izključno za namen vodenja slepih in slabovidnih.

1.4. GLUHI IN NAGLUŠNI

Pri prilagoditvah za gluhe in naglušne gre za enostavnejši problem, če te osebe nimajo še

kakšne dodatne ovire, saj je večina informacij v mestnem prometnem prostoru podana v

vizualni obliki. Ta vrsta udeležencev v prometu praviloma ne potrebuje svojih ločenih površin

(saj se pri gibanju večinoma držijo v skupini z drugimi udeleženci v prometu). Potrebno pa se

je zavedati, da v to skupino sodi tudi vse večje število starejših udeležencev v prometu.

Pri snovanju projektantskih rešitev na območju z večjim številom gluhih in naglušnih oseb je

potrebno izhajati iz dejstva, da ti udeleženci enostavno ne slišijo zvočnih signalov (zvonec

kolesarja, avtomobilsko trobljo, zaviranje in pospeševanje vozil ...), zato morajo biti vizualna

sporočila toliko bolj učinkovitejša, jasna, enostavna in nedvoumna. Zelo je zaželeno, da so

tudi drugi udeleženci v prometu opozorjeni na prisotnost teh oseb na mestih njihovega

povečanega števila.

1.5. OSEBE Z INTELEKTUALNIMI IN DUŠEVNIMI TEŽAVAMI

Motnja v duševnem razvoju je motnja, ki se pojavi že v mladih letih odraščanja, po navadi že

pred osemnajstim letom starosti. Za duševno motnjo je značilna pomembna omejitev

intelektualnega delovanja in prilagojenega vedenja ter se kaže v pojmovnih, socialnih in

praktičnih spretnostih prilagajanja.

Osebe z motnjami v duševnem razvoju niso v osnovnem smislu bolne in motnja v duševnem

razvoju se ne upošteva kot bolezen, katero se pozdravi z zdravili. Osebe z motnjami v

duševnem razvoju imajo pomanjkljivo razvit intelekt oziroma znižane sposobnosti za

učenje, njihov motorični in jezikovni razvoj je slabši. Pogosto imajo težave na

socialnem področju in komunikacijskih veščinah. Njihove sposobnosti so lahko trajno

poškodovane, posledično je njihov razvoj počasnejši.


Hkrati imajo osebe z motnjami v duševnem razvoju prav tako potrebe kot ostali ljudje;

želijo si socialnih stikov, topline in varnosti, ustrezne nastanitve, dostopa do primerne

izobrazbe, želijo si zaposlitve in samostojnosti. Osebe z lažjimi motnjami v duševnem

razvoju morda potrebujejo nekaj dodatnega usposabljanja, ampak lahko z nekaj

pomoči živijo popolnoma samostojno življenje. Osebe s težko motnjo v duševnem

razvoju pa navadno potrebujejo več dodatnega usposabljanja ter socialno pomoč vse življenje.

Ljudje pogosto zamenjujemo pojem motnje v duševnem razvoju s pojmom duševne bolezni.

Pomembno je, da poznamo osnovno razliko:

Duševno bolni ljudje in

ljudje z motnjo v duševnem razvoju.

Duševno bolni ljudje potrebujejo zdravstveno ter medicinsko in psihično oskrbo. Tukaj ne

gre za okvaro intelektualnih sposobnosti, kar pomeni, da lahko živijo neodvisno od

drugih, ko je njihova duševna težava odpravljena oziroma pod nadzorom.

Ljudje z motnjo v duševnem razvoju pa niso bolezenske oblike, ampak so prirojene in

trajne narave.

Kakršnakoli oblika prilagoditve delavnega mesta in načrtovanja mobilnosti na delovnem

mestu in zunaj delavnih prostorov mora biti usmerjena k povečevanju zmožnosti prizadetih

oseb in njihovega vključevanja v normalno življenje v družbi. Pomembno je, da jim

nudimo dostop do informacij v različnih oblikah in jih pri tem spodbujamo. Podajanje

informacij prilagodimo na njihovo raven razumevanja in jim omogočamo aktivno

vključitev v družbo.


1.6. ANKETA

Graf 1 - Od kod prihajate?

Graf 2 - S katerim prevozni m sredstvom ste prispeli na delo?

6%

7%

7%

53%

13%

7%

7%

Od kod prihajate?

Pesnica

Hoče

Jakobski Dol

Maribor

Ptuj

Ruše

Radvanje

73%

13%

7% 7%

S katerim prevoznim sredstvom ste prispeli na delo?

Avto Avtobus Peš Kolo


Graf 3 - Ste na delavnem mestu naleteli na kakšen problem?

Od kod prihajate?

Pesnica 1

Hoče 1

Jakobski Dol 1

Maribor 8

Ptuj 2

Ruše 1

Radvanje 1

Ʃ 15 (10%) Tabela 1 - Od kod prihajate?

S katerim prevoznim sredstvom ste prispeli na delo?

Avto 11

Avtobus 2

Kolo 1

Prišel sem peš 1

Ʃ 15 (10%) Tabela 2 - S katerim prevoznim sredstvom ste prispeli na delo?

93%

7%

Ste na poti do delavnega mesta naleteli na kakšno oviro ali problem?

Ni problemov Preveč stanja


Ste na poti do delavnega mesta naleteli na kakšno oviro ali problem?

Nisem naletel na problem 14

Preveč stanja 1

Ʃ 15 (10%) Tabela 3 - Ste na poti do delavnega mesta naleteli na kakšno oviro ali problem?


2. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA

2.1. DOSTOP DO PODJETJA

2.1.1. PARKIRIŠČA

Slika 1 - Parkirišča pri vhodu podjetja

Slika 2 - Trenutno neurejeno, "divje" parkirišče


Problem: Neurejeno parkirišče tako pred vstopom v podjetje, kot tudi na ploščadi, kjer

parkirajo številni zaposleni.

Rešitev: Na novo narisati parkirne prostore za vozila, po možnosti asfaltirati glavno

parkirišče in ga ustrezno prometno opremiti (znaki, prostori za invalidne osebe, robniki,

odvodnjavanje vode, urejena kolesarnica z nadstreškom, kontrastne barve, omejen dostop do

parkirišča izveden z zapornico).

Slika 3 - Predlog izgradnje in ureditve novega parkirišča


Slika 4 - Trenutno območje parkirišča


Slika 5 - Umestitev novega parkirišča v prostor


Slika 6 - Trenutno stanje kolesarnice

Slika 7 - Predlog izgradnje nove kolesarnice na enaki lokaciji

Primer urejene kolesarnice z nadstreškom.


2.1.2. JAVNI POTNIŠKI PROMET

V neposredni bližini podjetja Bodočnost Maribor d.o.o. podjetja za rehabilitacijo in zaposlitev

invalidov je avtobusna postaja mestnega prevoza Maribor, ustavlja se mestni avtobus linije

21. Avtobusi na tej liniji so prilagojeni gibalno oviranim osebam. Intervali so vsako uro, oz.

na 20 minut v smeri proti E'Leclercu.

Slika 8 - Oddaljenost avtobusne postaje od vhoda podjetja

Slika 9 - Vozni red linije 21


Slika 10 - Trenutni veljavni cenik vozovnic

2.2. MOBILNOST ZNOTRAJ OBJEKTA PODJETJA

2.2.1. VHODI

Problem: Že na samem vstopu v podjetje Bodočnost je lahko nekaterim osebam na

invalidskih vozičkih zelo otežen vstop. Iz spodnje slike vidimo, da so izvedene dve stopnice,

kar pa invalidom na invalidskih vozičkih preprečuje enostaven vstop.

Rešitev: Ena od rešitev je izdelava lesene klančine ali pa odstranitev stopnic in izdelava

betonske klančine v pravilnem naklonu.

Slika 11 - Stopnice pri vhodu


Slika 12 - Predlagana postavitev rampe

Problem: Vstop invalidov na invalidskih vozičkih bi bil mogoč, če bi odprli drsna vrata za

dostavna vozila, a se težava pojavi pri jaških, ki imajo prevelike rešetke, zato bi se lahko

guma invalidskega vozička zataknila v kanalu.

Rešitev: Zamenjava dveh pokrovov z manjšimi rešetkami.

Slika 13 - Jaški


Slika 14 - Predlagana rekonstrukcija jaškov

Problem: Previsok in za invalide z vozičkom nepravilno izveden prag.

Rešitev: Potrebno bi bilo izvesti klančino preko praga ali pa enostavno fizično odstraniti

prag.

Slika 15 - Pragovi znotraj podjetja


Slika 16 - Predlagana rekonstrukcija pragov

2.2.2. STOPNICE

Problem: Prijemalo oz. ročaj na zunanji strani stopnišča ni izveden, zato lahko osebam z

motnjami pri gibanju predstavlja določene težave pri vzpenjanju v višje nadstropje.

Slika 17 - Stopnice

Rešitev: Izvedba prijemala tudi na zunanji stani tako kot je to izvedeno na glavnem hodniku.


Slika 18 - Predlagana rešitev stopnic

2.2.3. DVIGALA

Problem: V podjetju ni nobenega dvigala za invalidne osebe na vozičkih, zato je njihov vstop

v višja nadstropja zelo otežkočen.

Rešitev: V podjetju se sicer nahaja dvigalo, ki pa je namenjeno prevozu blaga. Potrebno bi

bilo preučiti možnost predelava danega dvigala tudi za prevoz oseb. Možna je izvedba dvigala

za osebe izven objekta, kar predstavlja velik strošek.


Slika 19 - Trenutno tovorno dvigalo


Slika 20 - Preureditev dvigala

2.2.4. HODNIKI

Podlaga na hodniku mora biti nedrsljiva, brez robov in pragov, višjih od 2 cm, ki so nevarni

za spotikanje. Tla se ne smejo bleščati, saj slabovidnim povzroča težave pri gibanju, potrebno

se je izogibati beli barvi.


Slika 21 - Trenutna osvetlitev hodnikov

Slika 22 - Predlagan namestitev senzorjev za vklop luči


Hodniki so relativno temni, zato bi bila potrebna boljša osvetlitev, saj so nekateri deli hodnika

zasenčeni in predstavljajo morebitno nevarnost za slabovidne osebe. Koristilo bi senzorno

prižiganje luči, hkrati bi se privarčevalo še nekaj električne energije.

Slika 23 - Bleščanje tal

Možnost uvedne taktilnih talnih in stenskih vodil v kontrastnih barvah za lažje gibanje in

orientacijo v prostoru. Uvedna oznak proizvodnjih hal in ostalih prostorov v braillovi pisavi,

kakor tudi v navadni povečani pisavi, katere morejo biti postavljene dovolj blizu, da jih lahko

zaposleni brez težav prebere. Podlaga tiska mora biti takšna, da se ne blešči, primeren je črni

tisk na rumeni mat podlagi.

Slika 24 - Talne označbe


Vrata so lesena nihajna, možno jih je odpreti z eno roko, da ne predstavlja omejenega gibanja

za ljudi, ki so gibalno ovirani. Možna izboljšava so vrata na senzor, ki samodejno prepoznajo

zaposlenega.

Slika 25 - Vrata 1

Slika 26 - Vrata 2


Slika 27 - Senzorji v tleh

Slika 28 - Trenutni napisi ob vhodih v prostore


Slika 29 - Predlog namestitve tablic z napisi v Braillovi pisavi

2.2.5. DELOVNE HALE IN PROSTORI

Podjetje Bodočnost d.o.o. ima 5 delovne hale v katerih se izvajajo dejavnosti kot s storitve,

konfekcija, kovinarstvo, grafika ter mizarstvo z velikim prevladovanjem pakiranja

kozmetičnih izdelkov, ki zavzema nad 80% vseh dejavnosti.

Delovne hale se nahajajo v prtličju (2) in v prvem nadstropju (2). V delovnih halah v večini

poteka delo po tekočem traku. Delo je bodosi samo ročno ali pa v kombinaciji z roboti.

Delavci na tekočem traku delajo večinoma sede na nizko cenovnih oblazinjenih pisarniških

stolih in kovinsko-lesenih pisarniških mizah, kar je razvidno na sliki spodaj. Hodniki v

delovnih halah so označeni z rumenima črtam, kar je razvidno iz slike spodaj. Preostali

delavci delajo na manevriranju izdelkov.

Izboljšave

Delovne hale so zadovoljivo opremljene za potrebe invalidov, ki so zaposleni v podjetju.

Pogoje dela in varnost pri delu delavcev za tekočim trakom ne moremo adekvatno oceniti, saj

za to nismo kvalificirani. Za ocenitev tega bi morali biti podrobneje seznanjeni s potekom

dela in delovnimi roboti. Dejavnost manevriranja izdelkov, za katero je potrebna večja

gibalna zmogljivost, opravljajo delavci, ki jim njihov zdravstevi status ne onemogoča dela.


Izmed vseh elementov pri opravljanju dela v delovnih halah, bi kot izboljšavo izpostavili

nabavo kvalitetnejših, ergonomsko oblikovanih stolov. Delavci večino svojega časa preživijo

v sedečem položaju, zato menimo, da bi bila ta izboljšava zares pomembna in bi prinesla

pozitivne učinke.

Slika 30 - Delavna hala v I. nadstropju

Slika 31 - Predlog namestitve svetlobnih znakov v delavnih halah v primerunevarnosti


Slika 32 - Dvigalo in vhod v halo


Slika 33 - Delovna hala v prličju


Slika 34 - Talne označbe v halah


Slika 35 - Talne označbe v skladiščih


Slika 36 - Delovni trakovi

Slika 37 - Delovni trakovi 2


Slika 38 - Potek dela

Slika 39 - Delavna hala v pritličju 2


Slika 40 - Talne označbe v delavnih halah 2

Slika 41 - Mobilnost po delovnih halah


Slika 42 - Tekoči trak

2.2.6. SANITARIJI

Problem: V podjetju so stranišča namenjena in izvedena zgolj za osebe brez problemov v

gibalnem razvoju. Širina hodnikov v straniščih je preozka, zato je vstop osebam na

invalidskih vozičkih onemogočen. Tudi gibalno manj oviranim osebam lahko gibanje po

stanišču predstavlja problem, saj v njem ni veliko manevrskega prostora.

Rešitev: Izvedba stranišča posebej za gibalno ovirane osebe z dovolj širokimi hodniki in

elementi ki sodijo zraven. Ena izmed možnosti bi bila tudi rekonstrukcija obstoječega

stranišča, ki bi vseboval vse elemente potrebne za normalno funkcioniranje oseb z gibalno

omejenimi sposobnostmi.


Slika 43 - Trenutno stanje sanitarijev

Slika 44 - Prostor za vstop v sanitarije


Slika 45 - Predlog rekonstrukcije sanitarijev


3. PREDLOGI IN IZBOLJŠAVE OBSTOJEČEGA STANJA

3.1. IZVEN PROSTORV PODJETJA

3.1.1. IZGRADNJA PARKIRIŠČA

Slika 46 - Končni predlog izgradnje parkirišča z 10mi invalidnimi parkirnimi prostori


3.2. ZNOTRAJ PROSTOROV PODJETJA

3.2.1. UREDITEV MARKACISJKIH LINIJ ZA ORIENTACIJO PO DELOVNIH HALAH

Slika 47 - Pritličje

Slika 48 - I. nadstropje


Slika 49 - Predlog poimenovanja delovnih hal in izdelave informacijske table

Slika 50 - Lokacije namestitve table in pričetek markacijskih linij


Slika 51 - Pogled pri vhodu

Slika 52 - Pot v Vijolično halo


Slika 53 - Linje po hodniku in vstop v Avtobus

Slika 54 - Pot v Zeleno halo po stopnicah


Slika 55 - Konec poti v Rjavo halo

Slika 56 - Pot v upravo in Modro halo


Slika 57 - Pot v upravo podjetja

Slika 58 - Pot v Modro halo

Date post:	09-Aug-2015
Category:	Design
Upload:	ergo-work
View:	27 times
Download:	0 times

PP2 Mobility of PWD at work (presentation)

Design