City GOURMET / Jesen 2012 / 29.10.2012

7/31/2019 City GOURMET / Jesen 2012 / 29.10.2012

1/41

#6 JESEN 2012 www.citymagazine.si

ULINA HRANATREND FESTIVALI

POGOVORGURMAN

UROMENCINGER

PROJEKTKULINARIKA

SLOVENSKAZGODBA

KULTRECESSION FOOD

RAZKOJE OKUSOVNA REZINI KRUHA


2/41

ODPIRALNI AS: pon.ned. 12.0022.00(v poletnem asu do 23.00).

Gallusovo nabreje 31, Ljubljana01/ 425 40 90

www.riverhouse.si


3/41

H O U S E estaurantr

Drugaen ambient ...Drugana ponudba ...Drugana postreba ...

Mesto, kjer tejejo detajli.

Prijetna restavracija se skriva v osrju stare

Ljubljane, kjer vam prijeten ambient, odlinakulinarika in prijazno osebje priarajo nepozabno

doivetje. Na cilj je zadovoljiti vsakega gosta,

ga razvajati in mu ponuditi le najbolje.

Znani smo po odlini in vedno svee pripravljeni

morski hrani, po pestrem izboru slovenskih vin

in najbolji Teranovi torti. Vsak obisk pri nas je

nekaj posebnega dopoldne vam postreemo

z vrhunsko kavo, za kosilo lahko izbirate med

rednim menijem ali a la carte ponudbo.

Nepozabno doivetje pri nas so tudi veerje ob

soju sve in prijetni glasbi, kjer lahko v dvoje

ali z drubo razvajate svoje brbonice in se

pustite zapeljati simfoniji okusov.

Sprejemamo rezervacije za veje drube (do

60 oseb) obletnice, poroke in tudi Silvestrovo.

CG0212-07D


4/41

V MESECU DECEMBRU VSAK VEER IVA GLASBA IN PLESPOGOSTITVE IN PRAZNOVANJA ZA ZAKLJUENE SKUPINE

LOEN PROSTOR ZA POSLOVNA KOSILA

ViaBona

www.via-bona.com

Restavracija Via Bona Tbilisijska 59 Ljubljana 01 200 50 80

CG0212-08C


5/41

Danes nam ni treba iti na konecsveta, da bi spoznali, doiveli aliokusili drugo kulturo. V svetu, v ka-terem ivimo, je polno prepletanja,

in pri kulinariki je podobno. Ne gre le za preple-tanje okusov, temve tudi za prepletanje razli-nih kultur, ki s kankom avtohtonosti in inovativnostidajejo hrani poseben pomen. Res je, da naa mestapoasi postajajo kozmopolitanska v vseh pogledih,a v tujini je zadeva popolnoma drugana. Ljudje pri-hajajo v mesta, v njih delajo, ivijo, ustvarjajo druine,s tem pa mesto bogatijo na svoj nain in mu takopuajo svoj peat. Mnogo svetovnih prestolnic ljudje ne obiejo zgolj zaradi nakupovanja ali turistinih ogledov,temve je razlog za obisk prav v hrani. Mesta, kot so London, New York ali San Francisco, vsako leto obie na tisoeljudi, da bi izkusili in doiveli poulini festival kulinarike (ang. street food festival). Gre za festivale, ki na ulice zvabijo

razline gostinske ponudnike z namenom, da bi ljudem priarali okus svojegamesta. Tako se po mestnih ulicah prepletajo okusi in vonji celega sveta. Samasem letos poleti obiskala London in na svojo nesreo zgreila festival le za nekajdni. Kot so mi zaupali "lokalci", je bil letonji festival nekaj posebnega, saj so hkrati

obeleili tudi jubilej kraljice. Pa vendar je name London naredil moan vtis. Nisemga obiskala zaradi razprodaj ali turistinih atrakcij, temve sem ga elela spoznati

in doiveti kot Londonanka. Tako sem se sprehodila po ulicah, ki niso na klasinih menijih turistinih agencij, in enaod ulic je bila pravi raj za vsa moja utila in tudi za duo. Ljudi je bilo ravno prav, vsi so nekaj mleli, si oblizovali prste inkar gnalo me je, da odkrijem srce ulice, ki rie ljudem nasmeh na usta. In odkrila sem ga. Ne prav malo pokrito trnico,povsod gnee ljudi, jaz pa e prav nestrpna, da ne bom sluajno esa zamudila. Najprej sem naredila krog in se v mirurazgledala, kaj vse ponujajo. Od japonske, tajske, pakistanske, indijske, turke do amerike hrane, tudi "tant" z anglekohrano. Sedaj sem postala nestrpna, ker nisem vedela, kaj bi poskusila, pa sem la od zaetka. Najprej tajske nudeljcez zelenjavo, ki niso bili ni posebnega, potem pakistanske ivo barvne sladice, ki so bile lepe na pogled kot "na okus",pa hamburgerje, pa fish & chips, ... Lahko bi e pisala, a ne bi bilo dovolj prostora. Vsekakor sem se do sitega najedlain polna zadovoljstva odla do prvega puba ter vso zadevo poplaknila z vrkom piva. Doivetje, ki ga priporoamvsakomur, ki eli od svojih potepanj nekaj druganega, nekaj ve. In kako je s tovrstnimi festivali pri nas? Letos se jev sklopu Evropske prestolnice kulture zgodil prvi tovrstni poulini festival kulinarike. Sicer festival ni bil tako zelo koz-mopolitanski, je bil pa zato nekaj sveega in edinstvenega za vse foodije. Na ulice so prili gostinci, ki pri nas veljajoza vrhunske, in so v ta namen postregli z vsem nam dostopno kulinariko. Seveda so svoje jedi ponudili tako domaimkot tujim obiskovalcem in jih navduili z izbrano slovensko kuhinjo. To se je zgodilo v asu festivala Lent in s temso/smo razbili mit, da na tovrstne mnoine festivale paejo le pleskavice in evapii. Verjamem, da je bil odziv dober,ljudje navdueni in da bo sam festival postal tradicionalen ter tako v Slovenijo privabljal tudi gurmanske navduence.Izdaja, ki je pred vami, se bo v veliki meri posvetila prav tovrstnim festivalom. Vam pa elim, da naslednji, ko izbiratedestinacijo za oddih, malo razmislite tudi v smeri kulinarinih uitkov. Verjamem, da vam ne bo al.

05

Razkoje okusov na rezini kruha.

UVODNIKANJA CELARODGOVORNA UREDNICA

FESTIVALI ULINE HRANE -12

SLOVENSKA ZGODBA -24RECESSION FOOD -30

VSEBINA

CITYGOURMET,P

OSEBNAIZDAJAREVIJECITYMAGAZINE/NASLOVNIC

A:CLAUDIAALBISSER

ICPF2011/DATUMI

ZIDA:JES

EN2

012/NAKLADA:20.0

00

IZVODOV/DIREKTORIC

A:JANJAPRIJATELJ/ODGOVORNA

UREDNICA:ANJACELAR

/POMONICAODGOVORNEUREDNICE:HELENAPETERLIN/

OGLASNO

TRENJE:ANJACELAR(01)60

05575,

MATEJGODEC(01)60

05574,

NADAJANA

(01)60

05576,

BIBIJANAMEDVED

(01)60

05578

/L

EKTURA:DARJA

KERLAVAJ/OBLIKOVANJE:ANA

GANIK,

ANA

DELO,

BIROS

TARA

LJUBLJANA

D.O.O.

/DIST

RIBUCIJA:ALEKSANDAR

MARKOVI(01)60

05571/IZDAJATELJ:MESTNEREVIJED.O.O.,

MARTINSKACEST

A106,

LJUBLJANA/TISK:SETD.

O.

O.,

VEVKACESTA5

2,

LJUBLJANA

SLADKE PREGREHE-40


6/41

CG0212-01D


7/41


8/41

1D]RUMHYD/MXEO MDQDWHO LQIR#SHNRULQRVL ZZZSHNRULQRVL

CG0212-15C


9/41

CG0212-11C


10/41

Eksperiment Restaurant & Bar

Slovenska 10, Ljubljana

+ 386 (0)64 160 184

[email protected]

www.eksperiment.si

www.facebook.com/EKSPERIMENT.restaurant

Delovni as: pon. 8h 24h

tor. do sob. 8h 3h

ned. 12h 22h

Restavracija in bar Eksperiment v center Ljubljane

vnaa nov veter, saj je po vzoru drugih restavracij

svetovnih prestolnic odprta do 3h zjutraj. Zamiljena

je kot eksperiment v gostinstvu in je vse v enem. Zjutraj

kavarna, kjer streemo razline kave z vsega sveta,

dopoldan malice, opoldan kosila, popoldan after work

ponudba ob izbranih vinih in zveer restavracija s

kratkim jedilnikom, kar nikakor ne pomeni, da izbire ni

dovolj. Glavne posebnosti so biftek, peen pianec,

pita iz jajevcev, zelenjavna loparnica, svinjska rebrca

in perutnike ob vru (Pitcher) 1,5 l domaega svetlega

ali temnega piva, ki ga toimo iz 500 litrskih sodov. Vina

in gane pijae so skrbno izbrane, prav tako koktajli

zadovoljijo e tako izbirne.

Ambient je meanica starih openih obokov in pohitva

modernih linij iz masivnega hrasta. Lasten gostinski vrt

je v atriju med staromeanskimi hiami.

CG0212-10C


11/41

CG0212-04C


12/41

Kulinarini festivali so v kulinarino razvitih okoljih nekaj samoumevnega.Letos se je v okviru Lenta in EPK-ja zgodil street foodfestival SladoLent, nakaterem so slovenski chefi ustvarjali nenavadne, presenetljive gourmanskespecialitete. Te vsako leto preplavijo tudi ulice svetovnih mest, ko jih okupirajonajodmevneji in najpomembneji tovrstni festivali. Druenje ob uivanjubrbonic nudi tudi vizualno predstavo svetovnih chefov, ki z obiskovalcidelijo tudi praktino kulinarino izkunjo.

12FESTIVAL ULINE HRANE

BESEDILO: VANJA HOEVAR

LONDON,NEW YORK,SAN FRANCISCO,TORONTOFESTIVALI ULINE HRANE


13/41

1

2

FOOD NETWORK NEW YORKCITY WINE & FOODFESTIVAL, NEW YORK

VIETNAM SUMMERFESTIVAL, LONDON

Kdo bi si mislil, da premore New York le en street food festival? Predpetimi leti ga je ustanovil danes tudi njegov direktor, Lee Brian Schrager,ki je nedvomno zasluen, da je zelo hitro prerasel prvotne okvirje inpostal edini festival v New Yorku, ki na enem mestu zdruuje legendarnekulinarine ikone z vsega sveta ter najbolj priljubljene amerike televi-zijske kuharje. Festival v New Yorku se ne more znebiti pridevnika ame-riki. Poimenovan Food Network New York City Wine & Food Festival vorganizaciji Food & Wine se je letos odvil drugi konec tedna v oktobru.eprav gre za druenje, kjer naj bi glavni vlogi zasedla hrana in vino,Ameriani ne morejo brez velikega pompa, znanih televizijskih osebnostiin ova. Osrednja tema letonjega festivala je bila peenje, kar so de-monstrirali e na otvoritvenem veeru, ki so ga povezovalichefAnthonyBourdain, mojster italijanske kuhinje Mario Batali in Willie Geist. Kuhal-nice in lonce je vihtel z nagrado James Beard okiteni kuharski mojsterMichael White, ki je postregel z veerjo s tirimi hodi iz svojih priljubljenihrestavracij Ai Fiori, Marea in Osteria Morini. Celoten festival se odvija vpodobni maniri: veliko odline, prefinjene hrane, znane, duhovite oseb-nosti in veliko ova, ki privabi tevilne ljudi.

www.nycwineandfoodfestival.com

HUMANITARNO

"Kot je v ameriki navadi, ima sam dogodek tudidobrodelen namen. Ker si po ocenah kar trimilijone Newyoranov teko privoi vsakodnevnohrano, festival v sodelovanju s Food Bank zbirasredstva za pomoi potrebnim."

Kot je obiajno za festivale, se tudi Vietnamskifestival odvija sredi poletja. Nastal je preddvema letoma, predvsem z namenom, dapreplete profesionalno mreo za Vietnamce,ki delajo ali tudirajo v Veliki Britaniji. V temkratkem asu so vzpostavili povezavo meduglednimi partnerji in vodilnimi organizacijamiv Vietnamu in na Otoku, kot so HSBC, Pru-dential, McKinsey & Co, British Council in drugi.Vodilna sila festivala so mladi, zagnani po-samezniki, ki srce mesta spremenijo v slavjeokusov, barv in odkrivanj e neznanih kom-binacij. Letos se je Spitalfields Market treselpod ve kot 30 stojnicami z eksotino hranoiz najslavnejih londonskih vietnamskih re-stavracij. Brbonice obiskovalcev so okualetradicionalne jedi iz razlinih regij te azijskedrave, hkrati pa s pomojo kuharskih moj-strov lahko preizkusile nove recepte kar nasamem mestu. Razpon jedi sega od special-nih menijev do znailnih, tipinih jedi: od sla-vne juhe pho noodleali banhmi do osveilnihsolat in jedi z ara.

www.vietnamsummerfestival.com

"Festival je pravzaprav praznik vietnamske kulture, nakaterem se predstavijo tudi glasbene, plesne in gledalike

skupine. Da ima dogodek posebno teo, pria prisotnostJennette Arnold ter Vu Quang Minha, vientamskegaambasadorja v VB, ki sta uradno odprla dogodek."

13

CELOTENFESTIVAL V NYCVSEBUJE VELIKOODLINE,PREFINJENEHRANE, ZNANE,DUHOVITEOSEBNOSTI INVELIKO OVA,KI PRIVABITEVILNE LJUDI.

OB FESTIVALU


14/41

3

4

LA COCINA,SAN FRANCISCO

REAL FOOD FESTIVAL,LONDON

Festival uline hrane, La Cocina, je po pisanju asopisa SanFrancisco Weekly najveji kulinarini dogodek v mestu. Je ne-profitni inkubator, ki zagotavlja primerno okolje in tehninopodporo vsem imigrantom, ki bodisi zaenjajo ali e irijo svojposel na podroju gostinstva. Festival daje prilonost vsem en-tuziastom in kuharjem, ki jim preboj e ni uspel, da zavihtijo ku-halnice skupaj z najvejimi kuharskimi mojstri: Traci des Jardins,Craigom Stollom, Charlesom Phanom ali Suvirom Saranom. Le-tonji, etrti festival po vrsti je prinesel tiri dni programa, ki jebil zainjen z ve kot 70 lokalnimi restavracijami, prodajalci,stojnicami, s chefi, nagrajenimi z nagrado Jamesa Bearda, pa skuharji, ki so zaznamovani z michelinovo zvezdico, z dvodnevnokonferenco ... Festival, ki se odvija v predelu mesta Mission, pri-vabi do 80.000 obiskovalcev, ki skupaj s kuharskimi mojstri,podjetniki in prodajalci slavijo ulino hrano.

www.sfstreetfoodfest.com

JAVNOST O LA COCINI

"tevilni mediji, od New York Timesa do blogerjev, oznaujejofestival z besedami sve, inovativen in navdihujo."

Letonji festival, etrti po vrsti, se je odvijal zadnji vikend vseptembru, ob reki Temzi in v okolici dvorane Royal FestivalHall. Gre za druenje na prostem, ki prepleta predstavitevmalih pridelovalcev hrane, najbolje prodajalce ulineprehrane, izvrstne kuharje, ov z ivalmi in glasbeni program.Poleg druenja je glavni namen festivala raziriti okusno,lokalno pridelano in zdravo hrano med im ve ljudi.Izobraziti, zabavati, presenetiti in nahraniti. Tovrstni festivaliso dobrodoli tudi zato, ker podirajo tabuje o nekakovostniulini hrani, ki je na voljo po zmernih cenah, saj je ta lahkosvea, dobra, okusna in zdrava. Festival gosti kuharje

razlinih kultur, ki predstavljajo jedi z vsega sveta, odhamburgerjev iz najbolje govedine do azijske hrane vsehodtenkov, malezijske, korejske, tajvanske in vietnamskespecialitete, pa italijanske, panske. Dialo je po indijskemupani puri, pekoem kariju, dimljenih poljskih klobasicah.Izbrani kuharski mojstri, ki so letos izzivali brboniceobiskovalcev, so kraljica italijanske kuhinje Valentina Harris,Cyrus Todiwala, Ben Tish, Jun Tanaka in drugi.

www.realfoodfestival.co.uk

"Za vse navduence nad zdravo prehranoin za tiste, ki imajo voljo poskuati nove

okuse v kuhinji, je festival izdal novoknjigo Realfood Cookbook, v kateri je vekot sto receptov v duhu festivala izpodprstov izbranih kuharskih mojstrov."


KNJIGA REALFOOD COOKBOOK


15/41

56presidents choice

1000 tastes oFtoronto, toronto

Festival Food market,london

n k, , , g gf l, f p c 1000t f t. n dy, b gg . l b , . k g j m, b , t, b . p , , , , g, gf, po' boy g ... m, , .

www.luminato.com

O FESTIVALU V TORONTU

"Ob tem je asopis The Globe and Mail zapisal: "enikoli ni bilo tako razburljivo biti kuhar aliljubitelj hrane v Torontu."

j g bg f s, - b g: f, gb, , g-, b, . o 14. 22. g b rg s-, , , F F m -b g l. l b g, , , , , , . k- bg , f b b b -b g l.

www.shoreditchfestival.org.uk

POMEN FESTIVALA

"S pomojo prijateljev festivala, ambasadorjevin drugih je 160 lokalnih prebivalcev pomagalo

ustvariti mednarodno vas Shoreditch, pravzapravpredstavitev estih najvejih kultur v Shoreditchu,zaradi katerih je tudi Food Market bolj pisanin raznolik."

15

Food market je pisanin raznolik predvsemzaradi meanjarazlinih kulturv shoreditchu.


16/41

Od kod jubezen do gstonomje n kkoje poteko spoznvnje obnegsvet okusov?Kuhati sem zael tako, da me je v osnovni olivelikokrat doma akal mamin listek: "Kosilo bohitreje, e bo skuhal krompir, preden prideva izslube." Pisati o hrani sem zael pri tedniku 7D,z rubriko Dobre jedi za lane ludi (prosto poVodniku). Bil sem urednik mariborske redakcijepri Veeru in si zamislil rubriko Mariborski jedilnik,pod katerega sem se zael podpisovati spsevdonimom Rad Dobrojem. In sem padelnoter ... oziroma sva padla, saj sva zaela z enoobiskovati gostilne in jih ocenjevati, hkrati pa svazaradi tega tudi sama zaela veliko kuhati ineksperimentirati v kuhinji.

Kkne jed te njboj nvduujejo n zkj?Rad dobro jem ... Ni pomembno, kaj je,pomembno je, da te razveseli. Ko poskusiva jedin se usta razlezejo v nasmeh, razpoloenje pav dobro voljo ...

Kje si poskusil najboljo jed po tvojem okusu?Katera je bila?Bilo bi nezanimivo, e bi najboljo jed e pojedel.Zanimivo je, ker jo e vedno in povsod iem. See veselim oktobrskega obiska restavracije DalPescatore Nadie Santini, najbolje kuharice nasvetu, blizu Mantove v Italiji.

ro Mencinger si je zadalcilj spremeniti Maribor vasu Lenta v pravo pre-stolnico okusov. In uspelo

mu je! S svojim entuziaz-mom, znanjem in pred-vsem izkunjami iz prve

roke je dokazal, da je poulina hrana lahkona prav tako visoki ravni kot je v restavra-cijah. e seveda vloimo nekaj energije,inovativnosti ter ljubezni do raziskovanjaokusov v pripravo okusnih dobrot. V okviruPrestolnice okusov sta potekala dva vodilnaprojekta, in sicer Teden restavracij in Slado-Lent. Na SladoLentu so zbrali vse najboljeslovenske kuharske mojstre in restavracije,ki so na promenadi Festivala Lent predsta-vili svoje videnje kulinarike. Glas o avtorskiulini prehrani na Lentovi promenadi se jeiril kot poar in z vsakim dnem je bilo go-stov in radovedneev ve. Najve jedi jeprodal mariborski kuhar Sebastijan Jurjevec izRomarina. V konkurenci rajih prsi barberie,tune, zavite v alge, narastka iz sira jamarja,krvavice s potonimi raki, sladoleda z gosjimi

jetri, poasi kuhanega odojka, vipavske po-strvi, dimljene pred gosti, na krompirjevempireju z limono ... Zmagal pa je hamburger z

U

jurk i. Tako se je zaela pot ozav eanjaobiskovalcev Lenta, da si lahko privoijotudi kaj drugega kot kulinarino klasiko fe-stivalov. Ker se je na Lentu zvrstila celotna

slovenska kulinarina scena in je bila po-nudba na vrhunski ravni, so tevilni obisko-valci prihajali na kulinarine pokuine vsakveer. Najbolj pa je obiskovalce okiralaAna Ro, ki je ponudila ompe krompir inkobariko skuto. Mnogi so pisano gledali,toda nekateri so razumeli tudi najprepro-steje jedi potrebujejo vrhunske sestavine.Anina skuta je bila odlina. V Tednu resta-vracij je dvanajst mariborskih restavracijsprva dvomljivo pristopilo k akciji, nato paso se skoraj utopili v delu. Gostje so v dese-tih dneh potovali od restavracije do resta-vracije in se prepuali gurmanskemuuivanju. Svoje brbonice so razvajali zvrhunskimi mojstrovinami najboljih mari-borskih kuharjev in te so jim bile hvalene,saj so Teden restavracij doivljale kot praz-nik okusa in vsega dobrega. Projekt je biltako uspeen, da ga bodo, na sreo vsehljubiteljev dobre hrane in lahtne kapljice,novembra ponovili po vsej Sloveniji. Kospretno zdruimo ljubezen do hrane, razi-skovanja okusov in nekaj organizacijskega

P O GO VO R

talenta, je mesto kaj hitro bogateje za nov,izviren dogodek in izkunjo, ki nam obogatiivljenje ter popestri duha. Uro Mencinger

je s projektoma storil prav to. Visoko kuli-

nariko je priblial naemu vsakdanu in vsa-kemu mimoidoemu. Naa naloga pa je, dase mu pridruimo na njegovih bodoih gur-manskih avanturah, ki jih pripravlja za nas,saj bomo le s sodelovanjem vsakega posa-meznika postali deela okusov.

URO MENCINGER RAZISKOVALEC OKUSOVIN GURMANSKI AVANTURISTNa svetu je mnogo modrosti in nasvetov, kako iveti ivljenje, s kakno lico ga zajemati, koliko in kdaj. A e zelo

poenostavimo, se delimo na dve preprosti skupini. Na ljudi, ki jedo, da ivijo, in na ljudi, ki ivijo, da jedo. In pravslednji skupini pripada Uro Mencinger, ki e vrsto let raziskuje in uiva skrivnostni svet kulinarike.

Obstj kkn nekdot o tem, kje sposkus njbojo/njsbo jed?Tako kot najboljih je bilo tudi najslabih res eveliko. Neko sem el iz gostilne s polnimi epipolev, ker so bili tako zani, da se jih res ni daloprebaviti, e bi jih pustil na kroniku, pa bi morale pojasnjevati, zakaj niso dobri. No, ker pa semto tako tudi napisal, me je poklical kuhar invpraal: "Ste jih res dali v ep?"

Njboj eksotn jed n menju je b ...V Nomi, po mnenju mnogih (in britanske revijeRestaurant) najbolji restavraciji na svetu, jeRene Redzepi ponudil tudi ive rakce iz fjordov.Ni bil ravno dober obutek, ko so e po grlu lezli.

Njboj pegen sdc ...Prvi dan letonjega leta je Mehmet Guers vIstanbulu v restavraciji Mikla presenetil z buo,kuhano v sladkorju. Tradicionalno turko jed jenadgradil v mojstrovino iz le treh sestavin.

Kj je b njvej zzv kuhjem, k sosodeov p pojektu Pestonc okusov?Kuharji so se znali v novi vlogi, v tesnem stiku zobiskovalci, v izrednih razmerah, brez kuharskebrigade in tevilnih kuharskih pripomokov terstrojev, zgolj s kuhalno ploo in peico v majhnileseni hiki, res kot na stojnici hitre prehranesredi mesta.

rd tud sm kuh. Se z vskodnevnjednk odo po nvdhu po ... ?Veliko kuhava, res, eprav ena veliko ve in tudibolje. Temelj navdiha so tevilne kuharskeknjige, kulinarine revije in potovanja, vse jedi soizrazito sezonske in v njih je vedno manj mesa.Jedilnika ne doloa hladilnik, temve jedilnikdoloa vsebino hladilnika. Pravzaprav dobimvsak dan tri predloge, da izberem, kar mi je ve... Da, vem, da ste mi zdaj nevoljivi.

T kdj kkn jed n uspe?Pred kratkim sva povabila na kosilo tao in tasta.Hotel sem se izkazati in sem izbral najboljegapeenega pianca po receptu HestonaBlumenthala. Dva dni sem ga namakal in suil inga potem 7 ur pekel. Peenemu sem z injekcijskoiglo vbrizgal rjavo maslo. Ko pa sem ga predtao sveano prerezal, je bil e ves krvav! Joj!

Se je tend ekspementnj z okus vzdnjh eth v Sovenj kj spemen?Slovenska kulinarika je v zadnjih letih zelonapredovala! Imamo vrhunske kuharje, ki jihvabijo na kulinarine prireditve po vsem svetu,in imamo vrhunske restavracije, ki se lahkomerijo z najboljimi na svetu. Prestolnica okusovni le zvenee ime predstave EPK-ja, temve imaSlovenija res vse monosti, da postane pravadeela okusov!

I www.rad-dobrojem.si

I www.dalpescatore.com

I http://noma.dk

NAMIG


BESEDILO: NiNa V. Orli


17/41

Hotel Evropa, Krekov trg 4, Celje, T: +386 (0)3 426 90 00, E: [email protected], www.hotel-evropa.si

Tradicija gostoljubja.Sodobna gurmanska izkunja.

e skoraj 140 let v zavetje naih opojnih kulinarinihvonjav, objem gostoljubja in iskrivih doivetij privabljamo

tevilne obiskovalce. Vae zgodbe zapisujemo v naenajdragoceneje trenutke in z njimi zaznamujemo bogatotradicijo vrope. Ustavite se pri nas in okusite brezasnost

kulinarinega razvajanja.

CG0212-04C


18/41


19/41

CG0212-05D


20/41

CG0212-09C


21/41

Dobra jed ni samo hrana in ob njej kozarek vina.Dobra jed je ustveno doivetje.

To poskuamo v restavraciji Harfa in to na prav poseben nain:s prijetnim ambientom, izkuenim osebjem in vrhunsko kuhinjo.

elimo si, da bi se poutili domae in hkrati pomembno.

G

Koprska ulica 98, Ljubljana01 423 24 11 041 858 033

[email protected] www.harfa-restavracija.si

A'LA CARTE G DEGUSTACIJSKI MENIJI G POSLOVNA KOSILA

CG0212-16C


22/41

CG0112-32C


23/41

Na slikoviti Eipprovi ulici v Ljubljani,

v drubi drevoreda starih kostanjev,

vam v Hii kulinarike Manna

postreemo z rajskimi jedmi

na Zemlji.

Naj vas nae prijazno osebje popelje po

poti kulinarinih presekov, kjer se starapristna slovenska kuhinja srea

z novodobno in s pridihom ve evropskih

drav. Naa ponudba obsega kulinarine

uitke ob vsaki uri dneva, naj bo to obilen

zajtrk, lahek brunch, domaa kosila, hitri

prigrizki, gurmanske veerje, svee

pripravljene sladice, zakljuene

drube ali slow food.

Ponudbo dopolnjujemo e z bogato vinsko

karto z ve kot 300 vrstami vrhunskih vin,pestro izbiro destilatov, domaega ganja

in cigar. Tiste, ki e niste uspeli poskusiti

naih kulinarinih presekov, vabimo, da

nas obiete, saj poskrbimo, da ob vsaki

uri dneva, ob vsakem dogodku uivate v

naih jedeh, ki upravieno slovijo kot

boanske jedi na Zemlji.

Hiakulinarike

Manna

Eipprova ulica 1a

1000 Ljubljana, SLO

+386(0)5 99 22 308

+386(0)51 315 220

[email protected]

www.kulinarika-manna.si

CG0212-17C


24/41

Kdo ustvarja in prepleta sodobno, invativno slovensko kulinarino zgodbo?Mladi rod najboljih in najperspektivnejih kuharskih mojstrov se je izobraeval poeminentnih restavracijah pri slavnih kuharskih mojstrih doma in po svetu, zdaj pa

so znanje in izkunje prinesli domov. Ustvarjajo lokalno, razvijajo svoje tehnike inpletejo vsak svojo zgodbo o uspehu.

KO JE POKLIC TUDI HOBI

SLOVENSKA

ZGODBA

24SLOVENSKA ZGODBA

BESEDILO: Vanja HoeVar

Kuharska mojstrovina Uroa Fakua.


25/41

orut Jovan se je hotelu LivadaPrestige pridruil kot vodja ku-linarike pred letom in pol, ker soeleli zartano smer razvojakulinarine ponudbe v hotelski

restavraciji kot tudi v vrhunski restavraciji Pre-stige okrepiti. Njegova hrana je mladostna,podkrepljena z recepti babiine kuhinje ternadgrajena z modernimi tehnikami in znanjem.To je nabiral in izpopolnjeval na mnogih iz-obraevanjih, prvo izkunjo s tujino je okusilkot najperspektivneji dijak Srednje Gostinskeole iz Celja, ko so ga leta 2002 prek programaLeonardo da Vinci poslali na jug panije vhotel Las Dunas. Po tej izkunji je izobraeva-nja v tujini redno nadaljeval, tako je bil leta2005 pri znanem zamejskem Slovencu JokuSirku v La Subidi v Cormonsu v Italiji, naslednjeleto je poblie spoznal delovanje restavracijez michelinovo zvezdico v Franciji v hotelu s pe-timi zvezdicami Evian Royal Park v Evianu, enoleto je bil v hii Franko v Kobaridu pri Ani Ro.

Izbira poklica zanj ni bila nikoli vpraljiva, saj jeutil eljo in ljubezen do kuhanja e od malihnog. Borut, ki doma kuha zelo redko, e e,obiajno testenine oziroma kaj na hitro pripra-vljenega, kot svoje specialitete izpostavljasendvi mlenega odojka, jurkov sladoled inpraline ajdove kae. Sladice ne smatra kot ob-vezen del obroka, prej kot prijetno razvajanje,medtem ko ima pijaa vejo vlogo pri hrani. Ponjegovem dobra hrana ne gre brez dobregavina in nasprotno. Ker je kuhanju in kuhinji po-polnoma predan, je kuhanje tudi njegov hobi.Njegova najljuba kuharska knjiga je UnderPressure Tomasa Kellerja. Med kuharji obu-

duje Granta Atchatza, v najbolj divjih sanjah pabi okusil obrok v restavraciji Alinea v ikagu. Vprihodnje se eli e izobraevati in nadgraje-vati svoje znanje, neko pa si eli imeti svojprostor, skozi katerega bo lahko interpretiralsebe in svoje razmiljanje o hrani.

Med modo in klasiko

Na letonjem SladoLentu, na katerem je vekot 30 slovenskih kuharskih avtorjev ustvar-

jalo nove jed i slovenske u line prehrane, jeUro Faku pripravil pargljevo tortico nakremi zelenih pargljev Vipavske doline, penoiz belih orehoveljskih pargljev, hrustljav vi-pavski sir, suhe cvetove, dehidriran vipavskiprut ter kremnito Dam. Uro, absolvent Tu-ristice Visoke ole za hotelirstvo in turizem,

je lastnik in vodja restavracije Dam v NoviGorici, ki ponuja avtorsko moderno medite-ransko kuhinjo, kar pomeni, da so na jedilnikugosja jetra z elatino pikolita in tartufovimmedom, kapelunge ali kanastreli v peici, ka-

pesante na aru s rnim tartufom in polento,saimi piranskega brancina z elatino iz oliv-nega olja, surovi kampi z granito pasionke,rezanci z jastogom na buzaro, pa tudi neka-tere mesne jedi. Od lani je lan JRE Jeunesrestaurateurs d'Europe, izkunje pa je nabiraltako z vodenjem druinskega podjetja Dam-ber market kot s sodelovanjem z g. Bratuemv restavraciji JB Podvin, kjer je delal kot vodjastrebe in hini sommelier. Svetoval in delal

je v restavracijah in hotelih v Sloveniji in tu-jini, v restav raciji Marina v Palmiani naHvaru, vodil je gostilno Dobrovo in restavra-cijo gradu Dobrovo v Gorikih brdih, se iz-

obraeval v prestinem hotelu La Alberetater restavraciji Gualtiero Marchesi Erbuscov Franciacorti v Italiji. Za hobi se ukvarja ssommelierstvom, saj je sommelierII. stopnje.Veliko veselje ima s pripravo vinskih kart zarestavracije. Njegova vinska karta za resta-vracijo Marina v Palmiani na Hvaru je bila naHrvakem po asopisu Veer ena najboljihvinskih kart na Hrvakem. Ravno tako je pri-pravil vse vinske karte za Slovensko turisti-

no organizacijo za turistine borze in sejmev letu 2003 ter sodeloval pri pripravi vinskekarte za JB Podvin. Restavracijo Dam dopol-njuje tudi vinski bar z 250 vinskimi etiketamiter bogata izbira ampanjcev. Ukvarjajo setudi s cateringomin organizacijo dogodkov.

25

B

Specialiteta kuharskega mojstra Boruta Juvana.

Chef David Vrako uporablja ve tehnik pri nastajanju j edi.

Mojstrovina Damjana Finka, ki danes vodi gostilno Na gradu v Ljubljani.


26/41

Stremljenje k popolnostiEna novejih restavracij v Mariboru je restavra-

cija Mak, ki je po osemletni obnovi odprla svojavrata aprila lani. Je v zgradbi, kjer je bila vasihfurlanska gostilna, pozneje pa tudi klub upoko-

jencev Maribor. Interier oziroma jedilnici zazna-mujejo stari oboki iz leta 1884, sicer pa je enaredkih novih restavracij, ki niso podlegle trenduvizualnega pred vsebino. Vodi jo chef DavidVrako, ki slovi kot eden najperspektivnejihmladih kuharskih mojstrov pri nas. Znanje jevpijal pri danski Nomi, ki slovi kot najbolja innajpomembneja restavracija na svetu, do Por-tugalske in June Afrike ter mnogih restavracijz michelinovimi zvezdicami: Hotel Hubertus,Palais Coburg, Vila Joy (je med 50 najboljimirestavracijami), Restaurante Tristan in v hoteluParadies. V restavraciji, za katero sta poskrbela

stara, kuha sezonske jedi z modernim pristo-pom. Ne izpostavlja nobenih svojih specialitet,saj poskua iz vsakega ivila skuhati najbolje.Je sezonsko usmerjen in uporablja ve tehnikpri nastajanju jedi. Njegova zbirka kuharskihknjig presega tevilko 80 in nosi podpise Tho-masa Kellerja, Granda Achatza, Marca PierraWhita, Witzigmanna, Renea Redzepija, HansaHassa, Ferran Adri ... kljub temu pa ima knjigaGrand livre de cuisine Alaina Ducassa, v kateriso jedi stilsko spisane in opremljene s tradicio-nalnimi klasinimi recepti, posebno mesto.David Vrako je popolnoma predan svojemupoklicu, saj je kuhanje tudi njegov hobi, ki ga iz-koristi za raziskovanje novih pripomokov, s ka-terimi kuhanje naredi barviteje. Kuhar, ki ga

najbolj obuduje? Njegov brat Gregor Vrako izgostilne Denk v Zgornji Kungoti.

Pomemben je obutekDamjan Fink danes vodi gostilno Na gradu vLjubljani, svojo poklicno pot pa je zael v Ter-mah Krka, kjer je delal sedem let. Tu si je nabralzelo bogate izkunje, hkrati pa bil deleen pod-pore pri svojih lastnih projektih zunaj Term Krka.Tako se je v vmesnem asu uspel podpisati kotvodja projekta pod knjigo Kulinarini zakladiSlovenije. Ker se je elel dodatno izpopolniti inbolje spoznati ensko kuhinjo, je odel za dveleti v Hio Franko, kjer je dobil, kar mu je manj-kalo konen dotik, katerega v velikem si-stemu, v katerem je delal sedem let, ni nael.Njegova strast je poleg vodenja kuhinje tudi re-gijska zgodba, ki jo v Novem mestu vodi z enoTanjo. Na planini Boca nad Kobaridom imatav paki skupnosti pet krav, in tako v Novemmestu sama starata sir. Letos sta kupila e storac iz Francije, ki jih imata v prosti reji v Kamniku,namenjene pa so za prsa, ki jih sama dimita.Hrana v gostilni Na gradu je preprosta, do-maa, da cena ne boli. Kuhajo isto hrano, upo-rabljajo le svea zelia in lokalne sestavine:zelenjavo iz Savelj, jagenjka iz Bele krajine,

izmed rib imajo samo brancina Fonda, krompir

z Dolenjske, buno olje s tajerske in oljno oljeiz Istre. Koncept gostilne je preprost. Imajo dne-vne jedi, ki jih menjajo tudi sezonsko, 4- ali 5-krat na leto spremenijo jedilnik. elijo ponuditihrano, kot bi jo najbolje skuhal doma, s pikicomodernosti. Za Damjana je izjemno pomembenobutek pri kuhanju, pomembno je, da "se utidua". Pravi, da se gola lahko kuha tiri ure alives dan. Samo okus je drugaen. Sam najrajepoje dobrega jagenjka, mamin vrhunski kruh,zadnje ase pa mu najbolj dii morska hrana,riba ali surovi kampi, z oljnim oljem, malo soliin kapljico limoninega soka. Neko bi si elelimeti svojo restavracijo skupaj z eno. Morda naDunaju, doma pa bi imel kakno kravo, doda.Zanj je Hia Franko najbolja, sam pa ne bi elel

tekmovati z njimi ali se truditi, da bi jih presegel.V naih krajih bo vedno imel nekaj za duo, "biz-nis" pa morda drugje.

Iwww.sava-hotels-resorts.comIwww.restavracija-dam.siIwww.restavracija-mak.siIwww.nagradu.si

INFO

26SLOVENSKA ZGODBA

Uro Faku, restavracija Dam.

Borut Jovan, Sava Hotels & Resorts. Damjan Fink, gostilna Na gradu.

David Vrako, restavracija Mak.


27/41

www.sava-hotels-resorts.com

Originalna blejska Kremna Rezina1DLVODLDUMLMRSULSUDYOMDMR]DYDVSRRULJLQDOQHPUHFHSWXHOHW

3ULYRLWHVLMRQD%OHGX5HVWDYUDFLMDLQNDYDUQD3DUN5HVWDYUDFLMD3DQRUDPD3L]]HULD5LNOL.UDOMHYDNOXEVNDKLD

$OLY/MXEOMDQL.DYDUQD1HERWLQLN.DYDUQD9HUERW'XQDMVNDFHVWDD

CG0212-03C


28/41

zelena oaza, kjer se tradicija prepleta s potrebami sodobnega gosta

Kulinarina ponudba vsebuje tradicionalno slovensko kuhinjo,velik izbor ribjih jedi, testenin, sezonskih solat

ter doma pripravljenih sladic.

www.gostilnakovac.euOdprto od ponedeljka do petka od 12.00 do 22.00 ure. Sobote in nedelje zaprto.

Tomaevo Pot k Savi 3, Ljubljana Tel.: 01 5371 244 Fax: 059 164 633 [email protected]

Gostilna Kovac

CG0112-31C


29/41

CG0112-21C


30/41

RAZKOJE OKUSOV

NA REZINI KRUHAVasih preproste rei postanejo kultne. e jih negujemo, imamo do njih primerenodnos, e smo ponosni nanje. Danska nacionalna tradicionalna jed smrrebrd, jediz ostankov hrane, neko hrana delavcev in kmetov, je danes na jedilnikih mnogih

uglednih restavracij. S asom je prerasla svoj nekdanji okvir in status, postala jevrhunska jed, izpod pravih rok pa celo prava umetnija.

RECESSION FOOD:PREBUJENA TRADICIJA

30RECESSION FOOD

BESEDILO: VANJA HOEVAR


31/41

Prehrana delavcev in kmetovje, i izvira iz praie, priroe priprave ma-lice za elavce iz oaov hrae, imeovaapen faced andwich, ui pen andwich, poao mrrebrd, e aae pravilomavaoeve izziv za moge ae uharemore. na pogle izemo preproa e, i iz-vira iz oboba me 6. i 16. oleem, e ea-vlea iz ee ame rezie ruha z eo ali veeaviami a vrhu. smrrebrd, izviro mrg brd, ar pomei malo i ruh, daci eo

vaoevo, va filozofia e ae uliari-e umeie pa e ue ooli rezie ruha, a-mazaega z malom, a aerega o poloilioe mea ali rib, e pa popremili pravimi ze-lii i oai, i uvario ouo i vizualoprivlao e. daci i o arae privoio zaim pivom ali gaem. kruh ima v aiuhii poebo meo, prevem re, ielaruh, i e obveze el ihove prehrae. trai-cia reega ruha e preaa iz geeracie vgeeracio e io le. saiava oziromaevera lima poai, zaa e v saiaviiabol razire prav rei ruh, a e aprimer-ei i abol vzrliv v em poebu. dairei ruh e maleo rugae o iega izoeih aiavih rav ali nemie, a eemei i bol iela.

Razkoje barv in okusov

t pen andwicha- g , (g ,g g ), bg . s , , , - b . zg leverptej, - , , - b, g , .p , b , , , f . open andwich - , b f b f - b , . r

, . db pen andwich tjernekud , b . r g g

, b, , , , , , g, , , . stjernekud 19. b g .

Smrrebrdna jedilniku mrrebrd ,

1880 b f-

, f. p , mrrebrd b , b nb t 1883. p b t.r, g mrrebrd, s a. b k-g g abg b . o 1894 - b b bmrrebrda. k , b ny-, g g , , g . t b, b . o- g .

Osveen pristopk b mrrebrd , b , -. p , b, - -b . m - b, d(d 400 , "b ") , -, b f . n b g , f -b , ,

g . z - - a a - a kb, g

b- . i , g b, b -b . ng b b . l b -, a/cg, - nw Y, - mrrebrd zda.

restavracije v danskiprestolnici so siprisluile vemichelinovih zvezdickot restavracije v rimu,madridu, Berlinu,milanu ali na dunaju.

31


32/41

CG0212-02C


33/41

CG0212-12C


34/41

KLUB 300

Kulinarikaje kultura!

... se med ponvami, noi in kuhalnicami dobroznajde. Potem, ko je svoje kuharske sposobnosti

izuril v Veliki Britaniji za tedilnikom mojstraJamie-ja Moulde-ja in se podpisal pod jedilnikv ljubljanskem Asu, je prevetril restavracijskoponudbu Kluba 300 v Dravljah. Jeseni bodialo po tartufih, ohrovtu in jurkih, pravief kuhinje, ki ve, da so ravioli najbolji, e sonarejeni doma in e pridejo v kombinacijis kampi in beurre blanc omako.Pod rto? as je, da svoje brbonicepripravite na prvovrstno razvajanje.

Je kulinarika kultura ali obrt?Kulinarika? Brez dvoma je kultura.

Kaj vam kot efa kuhinje bolj navduuje,

comfort food ali molekularna kuhinjain zakaj?Oboje navduuje, eprav je res, da jemolekularna kuhinja zame s tehninegavidika nedvomno veji izziv.

Kateri chef je za vas nespornaavtoriteta? Kdo zares obvlada?Rekel bi, da je to Heston Blumenthal, efslovite britanske restavracije The Fat Duck.Pa ne zaradi njegove molekularne kuhinje,ki jo je sam pripeljal do ekstrema, gre boljza to, da nenehno strmi k popolnosti, to jenamre tisto, kar ga dela tako izjemnega.

Najbolja jed, ki ste jo kdaj pripravili?Je e ni. Zame velja, da je jed, ki jo pripravim naj bo e tako vrhunska izziv priblinopet dni, potem e zanem razmiljati o tem,kako bi ustvaril kaj e boljega in e boljzanimivega.

Vsak vrhunski kuhar pravi, da imasestavino, s katero dela udee.esa ne sme zmanjkati v vai kuhinji?Dobrega olivnega olja in pika.BK 300 d.o.o.

Regentova cesta 35, 1000 Ljubljana, Slovenijatel.: +386 1 510 39 40, fax: +386 1 510 39 [email protected]

REZERVACIJE BOWLINGA, BILJARDA,ROJSTNODNEVNIH [email protected]+386 1 510 39 40 ali +386 41 836 297

NAJEM PROSTOROVRezervacija konferennih dvoran, organizacija poslovnihali neformalnih sreanj na [email protected] ali+386 31710900

Kaj bolj navduuje, lokalno ali globalno?Je veji uitek pripravljati jedi, ki izvirajoiz lokalne tradicije ali slediti svetovnimkulinarinim trendom?

isto iskreno? Osebno veliko raje sledimsvetovnim kulinarinim trendom, preprostozato, ker so zame veji izziv. Je pa tudilokalna tradicija stvar, ki si zasluipozornost.

Za koga si najbolj elite kuhati?Kateri gost bi bil resnien izziv?Resnien izziv bi bil gotovo kateriod velikih kulinarinih chefov, zaHestona Blumenthala ali Alaina Ducassa.

Katera je kljuna sestavina letonje je-seni na meniju, ki gapripravljate v Klubu 300?

Jesen je veselje za vsakega kuharja, sajje izbira sestavin prav zdaj najbolj pestra letonje leto ne bo izjema. esa gotovone bo zmanjkalo?Jurkov in brstinega ohrovta.

Toni Babarovi, efkuhinje v Klubu 300 ...

Jeseni bo dialo potartufih, ohrovtuin jurkih.


35/41

Kaj se zgodi, ko tradicija srea sodobnost in

se rustikalno spoji z modernim? Nastane klubza hedoniste, KLUB 300.

e vpraate mimoidoe na opovi v Ljubljani, kje je Klub300, bodo verjetno sprva oklevali, potem pa vam postavilipodvpraanje: Mislite bowlingKlub 300 v Dravljah?Tako je, le da Klub 300 e dolgo ni ve le bowlingklub.Paradno disciplino poasi in vztrajno dohiteva kulinarinain klubska ponudba, ki se z odlonimi koraki preriva vljubljansko ospredje. Najbolj pomembno je, da vsa

ponudba deluje z roko v roki in smo v tem edinstveni vSloveniji. Na pot izboljav se nismo odpravili amatersko,ampak smo temeljito prevetrili svojo vsebino. V svoj timsmo povabili vizionarje in investirali v popolno prenovorestavracije in drugega nadstropja, kjer se od januarjaletos bohoti novi svetovljanski Lounge. Poleti smoodprli enega najboljih letnih vrtov, kar jih premoreLjubljana. Vrtne postelje in chill outglasba vas bodoprestavile na Ibizo. Udoben interier dopolnjuje odlina inednistvena ponudba vintage koktajlov in dobrih starihklasik, kot je Singapoore Sling, ki ga delamo natankotako kot v slavnem Raffels hotelu, kjer je doma.

V ambientu in kuhinjski ponudbi zdruujemo preverjenoklasiko in domiselno inovativnost, kar lahko prepoznamo

na naem meniju. Preseneti vas hini asopis, ki z receptiglavnega kuharja in priporoili ekipe potrjuje, da v klubusvoje skrivnosti delimo z vami.

V restavraciji Kluba 300 znamo lokalno ekoloko ali vsajintegralno pridelane sestavine z gurmanskimi poslasticami

zdruiti v kulinarine preseke, ki diijo po tradiciji, a se visti sapi spogledujejo z moderno zahodnjako kuhinjo.Ne ponujamo storitev temve doivetja, ker verjamemo,da sodobni lovek ravno to najbolj potrebuje in ceni. Vsise zavedamo, da premalo kvalitetnega asa preivimo sprijatelji in druino. Druinska sreanja so z organizaci-

jskega vidika naporna, pa e tain trudel je vedno

bolji. V Klubu 300 vam z dvema novima produktomapovrnemo socialno ivljenje in vam ob tem omogoamopopolno sprostitev.

Za doivetja s prijatelji vsak etrtek pripravljamo AWB After Work Bowling, kjer lahko pet prijateljev za cenoene vstopnice po 29 evrov uiva v igri bowlingain all youcan eat ruskem bifeju, ki podira stereotipe, da k igribowlingasodi le nacho chips in velika irafa piva ... Zakajpa ne bi s kozarcem rebule poplaknili rahle roastbeefovezvitke z mladim radiem? Kakor elite, imate pa monostizbire. Vsak etrtek imamo tudi DJ-a, ki poskrbi da sedoivetje po konani igri bowlingane kona, ampak vaskozmopolitanski ritmi zvabijo e na kozmopolitanski

koktejl "Penicilin", ki je svetovni whiskeytrend za mod-erne gospode.Seveda pa nismo pozabili tudi na neumorne urerje alitiste, ki bi to radi bili, pa jim zmanjka asa za organizacijoin reijo pravih partyjev. e nam prepustite organizacijozabave in zaupate kateri mejnik v ivljenju elite obeleiti,

vam bomo popolnoma brezplano uredili prav vsepotrebno za nepozabno zabavo s konceptom in omogoilipredvsem slavljencu ali slavljenki precej ve sproenosti.Prezaposlene in popolnoma razprodane mlade in malomanj mlade mamice, ki pa se vse vsak teden sreujejo sslabo vestjo, da so premalo asa preivele s svojimiotroki, kaj ele s svojim moem, pa je reitev nedeljski

druinski dan v Klubu 300. Edinstveno doivetje, kjerzdruite aktivnost z all you can eat and drinkponudbo zastare in otroke, vse za ceno ene vstopnice na druino,to je 25 evrov. V klubu v istem paketu ponujajo e ani-macijo in olo bowlinga in tako mamice zadihajo skozarcem aperola, poseejo po izbrani zdravi, svei hraniin se celo brez 30 sekundne prekinitve: Maamiii,pogovorijo s svojim dragim. To je neprecenljivo. Obsonnem vremenu se mamice lahko odloite za druinskidan na novem letnem vrtu, ki ima varno otroko igriein velika napihljiva skakaa v obliki gradu. Vi pa preprostonadaljujete z aperolom na lealniku. Potrebujete ve?

CG0212-16D


36/41

CG0212-20C


37/41

V sklopu gostilne imamo est izredno udobnih inkakovostno opremljenih sob (skupaj 13 lei),s katerimi bomo poskrbeli za nastanitev vaihposlovnih partnerjev, prijateljev in znancev.

Za prijetneje poutje, imajo vse sobe prostornokopalnico s tuem, kabelsko televizijo, telefon,budilko, brezplani internet, mini bar, klimo insobno postrebo.

Gostilna pri Vodniku

Gostilna je odprta od 11. do 22. ure (nedelje in prazniki od 12. do 17. ure).Rezervacije so mone preko elektronske pote [email protected] telefona +386 1 50 55 907, +386 41 301 800.

Gostilna, ki ima na voljo 60 sedeev , vas bo s svojim rono izdelanim interieromgotovo prijetno presenetila, saj ima prav vsak delek svojo zgodbo.V poletnih mesecih pa ste lepo vabljeni na udovit letni vrt s 50 sedei,ko vam ponujamo bogat izbor lahkih jedi in izredno mamljivih domaih slaic.

V objemu Vodnikove domaije vas s svojim izvirnim in udobnim ambientom vabi gostilna Pri Vodniku.

Postregli vam bomo z odlinimi slovenskimi kulinarinimi specialitetami, narejenimi po receptih naih babicin vam predstavili tudi delek jedi pripravljenih na sodoben slovenski nain.

Verjamemo, da kulinarika postaja vse pomembneji del pri izgradnji dobrih poslovnih,druabnih in osebnih odnosov. Zato se Pri Vodniku trudimo obdrati korak s asom

in slovenske tradicionalne jedi ponuditi na sodoben gastronomski nain.V ta namen smo vam pripravili kulinarina doivetja po slovenskih pokrajinah

in tedenski kuharjev menu za pogostitev vaih poslovnih partnerjev in razvajanje vaih najdrajih.

Veselimo se vaega obiska.

Pri VodnikuVodnikova 65 a

www.privodniku.si

CG0212-18C


38/41

PIZZERIA & PAGETERIJA

Prenovljena restavracija

El Faro v Kranju vas priakuje!

Z novim osebjem in sveim zanosom so vpreteklih mesecih zavihali rokave in za vas

pripravili akcijo, s katero boste za svoje

najljube jedi, pripravljene z izjemno

kuharsko ilico, dali manj!

Dogodovina, ki vas priakuje, bo ugodila

vaim eljam, hkrati pa si boste vzeli veer

zase, esar zagotovo e dolgo niste storili.

Odpravite se na razvajanje svojih brbonic z

okusnimi in raznovrstnimi mesnimi, ribjimiali vegetrjanskimi jedmi v restavracijo

El Faro, kjer vas e nestrpno priakujemo!

Ne oklevajte! Privoite si veer, ki vam bo e

dolgo ostal v spominu!

Ste za italijansko kraljico?

V jesenskih dneh nae glavno mesto dobi e

poseben ar, zato se po sprehodu po arobni

Ljubljani odpravite na obed k Nam.

Izbirate lahko med 50-imi razlinimi vrstami

slastnih dieih pizz, raznovrstnimi

mesnimi, ribjimi in veget rjanskimi jedmiter testeninami in riotami po lastni izbiri.

Z veseljem pa vam postreemo tudi z lazanjo

iz krune pei.

Za dostavo nae okusne hrane na dompokliite telefonski tevilki: 059 26 092 ali

051 671 300.

Ponudbo si lahko ogledate na spletni strani

www.svetilnik.eu

vetilnik

zzerija, pageterija & bar

lezna cesta 1200 Ljubljana0599 26 [email protected]

ww.svetilnik.eu

El Farorestaurant & bar

Preernova ulica 64000 Kranj

T: 05 908 24 35E: [email protected]

a

CG0212-22C


39/41

G SUPER CLUB

Rezervacije veerje(01) 200 91 [email protected]

G DESIGN HOTEL INKONFERENNI CENTER

Traka c. 3301000 Ljubljana(01) 200 91 00

GORJANC RESTAVRACIJA& CAFE

Traka c. 3301000 Ljubljana(01) 423 11 11

www.gdesignhotel.si www.gorjanc.eu

STE E VEERJALI NA POSTELJI?

CG0212-23C


40/41

okoladnitartufi Godiva

Godivini okoladni tartufi

so zbirka sladkih skunjavza poznavalce, ki pa jih jetreba uivati in uiti poasiter v vsej polnosti. Debelaplast okolade, ki oblivamehko jedro iz ganaa,maslene kreme, stepenesmetane ali pene,zunanjost pa je okraenas okoladnimi kosmii,malimi koki ribaneokolade, sladkorjem alipa kakavovim prahom.www.eshop.dvc-plus.si

Zlata pralina

Presti v okoladi senahaja v Zlati pralini.Pralina ima kar 80-odstotno vsebnostkakava. Oblita je s temnookolado in s kokompravega 24-karatnegazlata. e smo si vednoeleli spoznati okus zlata,se nam zdaj ponujaprilonost poskusiti gav odlini kombinacijiz vrhunsko okolado.www.benedict.si

okoladnapralina z malino

Razvajala bo naebrbonice s pomojovisokokakovostne 70-odstotne okolade, kiso jo slaiarji obogatiliz malinovim polnilom terchrunchyjem. Zanimivaokoladno-sadnakombinacija nam boprebudila utila in nas

popeljala na pravoutno popotovanje.www.zvezdaljubljana.si

Kraka figa

V tej pralini bomo nalisono figo, posueno na

kraki burji. Napolniliso jo z belo okoladoin s sveimi listi bazilike,vse skupaj pa oblekli vvrhunsko mlenookolado. Z zgoljgriljajem bomo deleniprepoznavnega okusaKrasa in zapeljiveokolade. Odlinakombinacija za vse,ki razvajajo svoje ute.www.rustika.eu

Mac hrustljava

La Chocolate praline soogledalo tradicije starihbelgijskih mojstrov.okoladna pralina Machrustljava s sveomakedamijo na vrhu nambo preprosto polepaladan. Nagrajena je bila kotnajbolja pralina po izborunemkih ljubitejevokoladnih pralinejev.www.lachocolate.si

Franeva vepa

Za vse tiste, ki uivamo vokoladno-sadnih okusih.V Franevi vepi seskriva sliva, napolnjena ssuhimi orehi ter oblita spravo okolado. Igrivostokusov nas bo preprialain nas napeljala, da si poprvem poskusu vepeprivoimo e eno in eno.

www.cokoladniatelje.si

Pralina z absintom

Praline e dolgo polnijo

z razlinimi alkoholnimipolnili. Tokrat pa lahko

poskusimo pralino,polnjeno z absintno kremo.

Ta je narejena iz pravegafrancoskega absinta teroblita s temno okolado.

Kako pa se ta dva okusadopolnjujeta, pa moramo

preveriti sami.www.cokoladniatelje.si

Temni mousse

Dobitnica zlate medaljena Mednarodnem sejmuv Novem sadu ter na

mednarodnemgurmanskem ocenjevanju

ITQI v Bruslju dve zlatizvezdici. Vrhunski okus

80-odstotne kakavovekreme ter okus kakava v

prahu nas bo popeljal naokoladno popotovanje.

Pralina je namenjenavsem, ki uivamo v polnemokus boanske okolade in

kakovostnega kakava.www.benedict.si

Vrtnina pralina

Vrtnice niso zgolj lepecvetlice, ki jih podarjamoljubljenim osebam.Podarimo jih lahko tudiv obliki praline. Vrtnicatako prispeva kprepoznavnemu okusuokoladice. Romantinoprepletanje bele okoladez bogato kremo dieevrtnice nam bo popestrilodoivetje okolade

in zmehalo e takotrdo srce.www.zvezdaljubljana.si

DESET GRILJAJEV SLADKE PREGREHE

Vrtnica Dolomitov

Prvi okus Rose of the

Dolomites Original je

namenjen vsem, kioboujemo izbrano mleno

okolado, v katero je ujeta

najbolja lenikova krema

z dodatki kokov svee

praenih lenikov. Skrivnost

nepozabnega okusa

praline je v skrbno izbranih

visokokakovostnih

sestavinah.

www.loacker.com/slovenia

40SLADKE PREGREHE


41/41

Gostilna Petkovekje poznana predvsem po odlini domaihrani. Priporoamo nae hine dobrote kot so ploa Petkovek,zrezek Petkovek s kroketi, lignji s prilogo, hobotnica izpeice s krompirjem in ocvrti pianec, v zimskem asu palahko izbirate iz ponudbe slovenskih jedi (koline).

Dnevno za vas pripravimo svee malice in kosila.

Iete prostor za zakljuene drube, obletnice?Na voljo imamo dva prostora, v enem je prostora za okoli70 oseb, v drugem pa za okoli 35 oseb.

Gostilna Petkovekteje preko 100 let in je bila nekdaj znanafurmanska gostilna. V gostilni Petkoveklahko sprejmemo120 gostov, v poletnih mesecih pa e ve, zaradi velikega sennegavrta. Pred gostilno se nahaja veliko brezplano parkirie,zato s parkiranjem ne boste imeli teav. V gostilni je prijeten ambient,notranjost pa deluje domae.

Obratujemo vse dni v tednu. V dopoldanskem asu nudimo malice,kosila in jedi po naroilu, ob vikendih pa razna slavja kot soPOROKE, OKROGLE OBLETNICE, ROJSTNI DNEVI,OBHAJILA, BIRME ...

Poznani smo po obilnih porcijah, dobrih slovenskih jedeh,ponujamo pa tudi pozabljeno slovensko kmeko hrano.Znailnost gostilne Petkovekje, da stalno prilagajamo izborhrane glede na letni as.

V gostilni organiziramo dneve raznih jedi, kot so DNEVIBELUEV (april, maj), DNEVI SLADIC, DNEVI SLOVENSKEKUHINJE (od oktobra do marca) ... Takrat pripravimo razne

specialitete iz hrane, ki jo tedaj promoviramo.

Sicer pa je gostilna znana e po OCVRTEM PIANCU,ki ga lahko naroite in odnesete s seboj.

Sprejemamo zakljuene drube, tako med tednom, kakor tudimed vikendom. Takrat se delovni as podalja do 4. ure zjutraj.Prirejamo tudi razline prireditve kot so prednovoletne zabave,pustovanje, martinovanje, itd.

Za veje drube priporoamo rezervacijo tako med tednom,kakor tudi ob vikendih.

V decembru tudi glasba od srede do sobote na raun hie, e e neveste kje bi priredili slubeno zabavo ali kakrno koli drugo zabavo

pokliite in povpraajte za prost termin.

Delovni asDolenjska cesta 446

CG0212-14C

Date post:	04-Apr-2018
Category:	Documents
Upload:	city-magazine
View:	237 times
Download:	1 times

City GOURMET / Jesen 2012 / 29.10.2012

Documents